Leto XXXII. Številka 5 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka *»i Trtic - Izdaja Časopisno podjetje O las Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar Letos nam je zima zares pokazala svoje pravo obličje, saj imamo dovolj snega in nemalo nevšečnosti na naših bolj ali manj spluženih cestah in pločnikih. Medtem ko nam je v mestih v pravo nadlogo, so ga vesela smučišča ter otroci v šolskih počitnicah, oko pa pritegne tudi lep zimski naravni motiv v Dražgo-šah. — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 19. 1. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ostanejo le domači delavci Posvetovanja s kadrovskimi službami gorenjskih delovnih organizacij konec lanskega in v začetku letošnjega leta so pokazala, da se problemi vključevanja mladih v Sole in delo, zaposlovanje in izobraževanje ob delu med občinami bistveno ne razlikujejo. Se naprej ostaja problem usmerjanje mladih v deficitarne poklice, to je v poklice, ki jih gorenjsko gospodarstvo potrebuje, medtem ko se mladi usmerjajo drugam. Recepta, kako bi uskladili želje mladih in pa potrebe gospodarstva, za sedaj še ni, vsi pa veliko pričakujejo od usmerjenega izobraževanja. To sicer ne bo prineslo takoj razrešitve tega problema, še posebej, če ne bomo odpravili nekaterih statusnih vprašanj delavcev v deficitarnih poklicih ter ne nazadnje, če bodo deficitarni poklici, ki ne * vlečejo« ostajali v osebnih dohodkih pod poprečjem. Se vedno pa imajo na odločanje zelo velik vpliv starši in pa tudi bližina šole. Položaj, v katerem so gorenjske delovne organizacije, ki že vrsto let potrebujejo več delavcev, kot jih dobijo iz naravnega priliva, in razpisane potrebe vsako leto tudi presegajo ponudbo delovne sile, narekuje tudi drugačen pristop do mlade generacije, ki šolanje zaključuje v Osemletki. Ideja, da bi bili stiki delovnih organizacij z učenci osnovnih $ol pogostejši, morda ni nova, vendar pa je nikjer niso kaj bolj razvijali. Nikakor ni namreč dovolj ostati le na obiskih enkrat na leto, ko osnovnošolci spoznajo določeno delovno organizacijo, pač pa bi bilo treba takšne stike obnavljati in gojiti tudi med šolskim letom. Ni treba, da bi bil to ravno klub, toda večkratni pogovori med letom bi gotovo pripomogli, da bi se predvsem neodločeni učenci hitreje odločali za poklice, *a katere jih je morda zainteresirala določena delovna organizacija. Eno pa je gotovo: delovne organizacije na Gorenjskem bodo morale v bodoče svoje razvojne plane prilagoditi naravnemu prilivu, ki ga regija zagotavlja. Vse doslej je bilo to premalo upoštevano, vse preveč Je vsakdo računal na priliv iz drugih področij in republik. Vendar pa Priliv delavcev iz drugih republik, na katerem je slonel kar precejšen delež popraševanja po delavcih iz gorenjskih delovnih organizacij, m Neusahljiv. Nekatere analize že kažejo, da se - sicer za zdaj še počasi — dotok teh delavcev vendarle ustavlja. Vsako leto pa zaključi šolanje na Gorenjskem okoli 2500 do 2700 učencev. To mladino kaže usmerjati V poklice, ki jih regija potrebuje, razvojni načrti, investicije pa bi seve-<*a morali računati več ali manj v bodoče le na ta bolj skromen delovni Potencial. *»rva mladinska šolska hranilnica v Kranju - V četrtek 18 januarja, so Ob prisotnosti predstavnikov Ljubljanske banke, temeljne banke za Gorenjsko, poslovne enote Kranj,, v kranjski gimnaziji odprli prvo mladinsko Šolsko hranilnico v Kranju. Na Gorenjskem sta v Radovljici in v Skofji Loki Je dve Mladinski hranilnici, Ljubljanska banka pa si prizadeva da bi jih odprli še V Zdaj delujejo na domala vseh osnovnih šolah pionirske hranilnice, v njih Varčuje okoli 13.000 pionirjev, zgledu najmlajših pa sledijo še srednješolci. Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je v sredo obiskal I skrino temeljno organizacjo Merilni instrumenti v Otočah in temeljno organizacijo Tovarna avtomatskih telefonskih centralLabore —Foto: F. Perdan Zaključni račun ni zapletena igra številk Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner s sodelavci v sredo obiskal temeljno organizacijo Iskre v Otočah in tovarno na Laborah — Vključevanje delavcev na ravni temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije v obravnavo zaključnih računov, uresničevanje zakona o združenem delu in stališča sindikatov do delitvenih razmerij in sindikalne liste osnovne teme pogovora \>.a~ m r-in„nn r*>*ta skozi Radovljico mimo Lesc je nevzdržna, z £ čdš>J%oZTudZ tako, dijejoinja avtomobilov p,^na, *S£ luJfTpredgplugi Cestnega podjetja, k, ho parkiram ob cest,. Otoče, Kranj — Ali smo pri obravnavanju zaključnih računov med delavci sposobni doseči višjo kvaliteto tako na ravni temeljne organizacije kot delovne organizacije ali sestavljene organizacije, kako uresničujemo predvsem po vsebinski Elati zakon o združenem delu in akšna stališča imamo do stališč sindikata o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in sindikalne liste so bila vprašanja, za katere je želel odgovor predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner med sredinem obiskom v Iskri. Čeprav je bila ta problematika v središču pozornosti, pa vseeno razprava ni mogla mimo lanskega poslovnega uspeha temeljnih organizacij, delovne organizacije Elektromehanika Kranj in sestavljene Iskrine organizacije, uresničevanja srednjeročnega programa in načrtovane samoupravne reorganizacije Elektromehanike, ki tako po zaposlenosti kot proizvodnji predstavlja skoraj 40 odstotkov sestavljene organizacije Iskra in v 23 temeljnih organizacijah in skupnosti skupnih služb združuje 11.000 zaposlenih. Sindikalna stališča, da sprejem zaključnega računa ne sme biti le formalni sprehod skozi zapletene številke, so bila potrjena tudi med sredinem obiskom v Iskri. Številke, zapisane v zaključnih računih, ki jih najpogosteje ni mogoče več spremeniti, niso najpomembnejše. Delavcu, če želimo njegovo vključitev v raz- pravo o zaključnem računu, je treba brez ovinkarjenja in prikrivanja povedati najbistvenejše na način, da bo lahko analiziral poslovanje, našel v njem svoj prispevek in delež temeljne organizacije ali delovne skupine. Sočasno s sprejemanjem zaključnih računov morajo povsod vedeti tudi za ukrepe, da se slabosti ne bodo ponavljale. Prav tako ni treba oblikovati novih stabilizacijskih programov. 2e letni in srednjeročni programi (v kranjski občini jih skoraj 40 odstotkov delovnih kolektivov nima!) morajo upoštevati stabilizacijo in dobro gospodarjenje.. Pota, kakršna naj bi ubirali pri obravnavanju zaključnih računov, kaže uporabljati tudi pri periodičnih obračunih, ki naj ne bodo uporabni le za banko, temveč tudi za delavce in boljše gospodarjenje. Temu je še premalokrat tako, za kar so vzroki v počasnosti podatkov in prepičli volji strokovnih služb podatke posredovati tudi po tej plati. V Elektromehaniki in njenih tozdih bo zdajšnja razprava o zaključnih računih segla do sindikalnih skupin. Predstavniki sindikata in delovne organizacije zagotavljajo, da se bo vsak lahko vključil vanjo in jo obogatil ter lansko poslovanje primerjal s planom in dosežki leta 1977. Čeprav je rok za oddajr zaključnih računov 28. februar, kaže vseeno upati na razpravo že prej. V Iskri se bodo za takšen način obravnave zaključnih računov odločili kljub temu, da so lansko poslovanje temeljito ocenjevali že decembra skupaj s snovanjem letošnjega plana, praksa pa so tudi redne periodične obravnave. Zato bo sedanja razprava o zaključnih računih tudi preverjanje že opravljenega dela, tako za preteklost, za letos in za prihodnja leta ter obdobje naslednjega srednjeročnega plana. Prav zato je bilo med predsednikovim obiskom v Iskri slišati za pomisleke, zakaj o zaključnih računih sedaj ponovno razpravljati, če je bilo to opravljeno že konec lanskega leta. Kljub temu bo razprava o zaključnih računih, organizirana vabljivo in zanimivo, povečala zanimanje delavcev za poslovanje. Pogovor o tem je tudi izobraževanje in usposabljanje za samoupravljanje. Še posebno v pogovoru v Otočah je bila poudarjena izjemna vloga sindikalne organizacije pri tem. Sindikat je gibalo te akcije, za katero bi bilo škoda, da bi jo morali po enem letu spet oživljati. Razprava o zaključnih računih bi bila tako spet potrjevanje številk, ne pa razprava o preteklem in prihodnjem poslovanju. J. Košnjek. Naročnik: Razumljivi zaključni računi V večini temeljnih organizacij se bo ustaljena praksa obravnavanja in sprejemanja zaključnih računov že letos krepko spremenila. Namesto, da bi delavci šele zadnji hip, ko je že vse izračunano, dobili v obravnavo kopico podatkov, bodo morali letos poslovodni organi že do konca januarja pripraviti razumljiv in celovit prikaz uspešnosti poslovanja v minulem letu. To naj bi bila ocena z nekaj najpomebnej-šimi podatki, kako so izpolnili naloge sprejete v svojih in družbenih planih. Vrnitev obresti Zvezni sekretar za finance Petar Kostić je mnenja, da morajo banke razliko med aktivnimi in pasivnimi obrestmi, ki so jo ustvarile letos, vrniti ogranizacijam združenega dela na žiro račune. Nikakor pa ne morejo s tem denarjem oziroma jim na to vsoto povečati depozit v bankah, kot se je dogajalo ponekod prejšnja leta. Grenivke in limone na smetišču Napoved, da bo v Sloveniji kmalu primanjkovalo limon in grenivk, je najbrž utemeljena. Slovenijasadje je namreč novembra uvozilo iz Gane okoli 900 ton limon in grenivk, ki pa so bile okužene s sadno muho. Zaradi te okužbe je bilo potrebno vse sadje razkužiti s posebnimi pesticidi, ki pa v večjih količinah lahko postanejo nevarni. Večje količine lahko škodujejo jetrom in živčnemu sistemu. Očitno se je zgodilo, da je bilo pesticidov preveč in bo potrebno vse sadje uničiti. Na lupinah so se namreč pojavili rjavi madeži in žarišča živkaste plesni. 40 sodišč združenega dela Poleg šestih republiških in fveh pokrajinskih sodišč s" Jugoslaviji d', lej ustanovili temeljnih sodišč združena dela, ki večinoma po- < vajo območje okrožnih sodišč, pa še tri sodišča združenega dela, ustanovljena po funkcionalnem načelu. Slednjo so v SR Sloveniji in sicer urejajo spore s področja pokojninskega in socialnega k/orovanja, s področja kulture in telesne kulture. Spore pred temi sodišči rešuje več kot 3200 sodnikov, med katerimi je le 250 poklicnih pravnikov, drugi pa so nepoklicni sodnik; združenega dela. Podvojena proizvodnja V železarni Boris Kidrič v Vikšiču uspešno potekajo dela pn modernizaciji. Ko-*iec prii^dnjega leta, ko bo program končan, bo nikšička železarna povečala proizvodnjo jekla od sedanjih 180.000 na 400.000 ton letno. Tudi nro'zvodnja gotovih iz-delkoj st bo podvojila. Komisije zasedajo Kranj - Sestala se je večina organov komiteja in občinske konference ZKS Kranj. Na dnevnem redu je predvsem obravnava uspešnosti dela lani in načrtovanje letošnjih programov. Za ponedeljek je bila sklicana statutarna komisija, v torek ko .isija za organiziranost in razvoi ter idejnopolitično usposabljanje in komisija za politični sistem, v gred »a sta bili seji komisije za medh odna ekonomska in politična vpraS: ia in komisije za informativno in propagandno dejavnost. Včeraj SO bile sklicane tri komisije: za družbene-ekonomske odnose in ekonomsko politiko, za uresnčevanje stališč ZK med mladino in za idejnopolitične odnose prosvete, kulture in znanosti. Danes popoldne pa ie načrtovana seja komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Sestalo se je tudi tovariško razsodišče. — jk Svet v tem tednu V torek so v Kranju podpisali družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije ter o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter poimenovanjih na območju občine Kranj. Družbeni dogovor so podpisali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. —L. B. —Foto: F. Perdan Razmere oblikujejo program KRANJ — Redno obravnavanje družbenoekonomskih, samoupravnih, političnih in poslovnih problemov, ugotovljenih z ocenami razmer, v kakršnih delujejo osnovne organizacije Zveze komunistov, je ena glavnih nalog komunistov v osnovnih organizacijah. Brez ocene razmer delovanja nobena osnovna organizacija ni sposobna najti sebe, še manj pa oblikovati delovni program, ki bo vzpodbu-jevalen in ustvarjalen. Program osnovne organizacije mora biti razen tega usklajen s programi drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in občinske konference ZKS. Predvsem pa organizacija Zveze komunistov ne želi posplošenih in neživljenjskih programov, temveč dokumente s konkretnimi nalogami in zadolžitvami za uresničevanje. V položaju, ko se organizacija vedno bolj zaveda pomena idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja ter dosega pri tem pomembne uspehe, osnovna organizacija ne sme zanemariti niti ene od številnih možnosti izobra-žvanja. Ni dovolj le program idejnopolitičnega usposabljanja, zahtevan od občinske konference ZKS, temveč je velikega pomena sodelovanje na izobraževalnih oblikah, pripravljenih na ravni občine, predvsem pa mora postati ena od oblik idejnopolitičnega usposabljanja vsak sestanek osnovne organizacije. Tu predvsem prihaja do izraza samoizobraževanje. Ko so v kranjski občini lani ocenjevali delo in organiziranost osnovnih organizacij ZK, so ugotovili vrzeli, ki letos ne bi smele biti tako pogoste. Vsak komunist mora imeti svojo zadolžitev in vsakega komunista mora osnovna organizacija oceniti in ocenjevati. Bolj v kranjski občini izpostavljajo odgovornost, predvsem pa tudi naloge komunistov delovati v krajevni skupnosti. Enakomerna porazdelitev dolžnosti članov osnovnih organizacij pa prispeva tudi k bolje pripravljenim sestankom. Razvlečeni in nepripravljeni sestanki ponavadi ne rodijo pričakovanih sadov. Velikega pomena je sodelovanje med osnovnimi organizacijami v TOZD na ravni delovne organizacije ali sestavljene organizacije. Zveza terja akcijsko povezovanje ob sodelovanju občinske organizacije brez oblikovanja najrazličnejših vmesnih organov. Takšno delo razbija zaprtost osnovnih organizacij, ki se pojavlja tudi v krajevnih skupnostih. Komunistom se delo ponuja v hišnih in uličnih svetih, po vaških odborih in sekcijah SZDL. Predvsem v sekcijah SZDL bodo izraziti družbeni in človeški problemi, lažje razrešljivi z akcijo Zveze komunistov. Ob takšnem delovanju pa bodo osnovne organizacije lažje spoznavale ljudi, voljne in sposobne stopiti v članstvo ZK. Sprejemanje je stalna naloga, vendar pomembnejša za manjše in številčno šibke osnovne organizacije. Na to je opozorila zadnja konferenca ZKS Kranj in njena stališča kaže upoštevati pri oblikovanju letošnjih programov osnovnih organizacij. Vse skupaj je tudi del uresničevanja sklepov zadnjega kongresa ZKS, o čemer bodo letos v kranjski občini še razpravljali. J. Košnjek Višje cene oskrbninam Tržič — Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva Tržič je pred dnevi med drugim razpravljal tudi o predlogu za povišanje cen oskrbnine v Vzgojno varstveni organizaciji Tončke Mokorelove v Tržiču. Res je namreč, da zaradi občutne" podražitve prehrane in drugih stroškov sedanja mesečna oskrbnina, ki jo plačujejo starši ne zadošča več. Ta znaša 600 dinarjev in je bila sprejeta že 1977. leta. Po novem predlogu naj bi se oskrbnina povečala za 30 odstotkov, vendar bo pred sklepanjem potrebno ugotoviti, kje* naj bi se stroški največ dvignili. Ponoviti velja, da vzgojno varstveno dejavnost financirajo starši in skupnost otroškega varstva. Za leto 1979 skupnost ni upoštevala potrebnega denarja za povišanje osebnih dohodkov delavcev v vzgojno varstveni organizaciji, niti ne nagrajevanja uspešnosti njihovega dela in izobraževanja. Vse te potrebe so vključene v ceno oskrbnine. V ilustracijo povejmo, da so leta 1977 pred otvoritvijo novega vrtca v Križah delno sami financirali nakup posteljnine, posode, igrač in vzgojnih pripomočkov, kar je potegnilo za seboj večjo vsoto izdatkov kot so bili planirani za leto 1979. Potrebna so bila tudivečja popravila oziroma vzdrževanje stavb. Omeniti je treba še nakup cisterne za centralno kurjavo v vrtcu na Gradu in razširitev osrednje kuhinje. Ob tem pa delavci Vzgojno varstvene organiza- cije še vedno gledajo na starše, ki imajo nizek osebni dohodek in temu primerno bo predlagana tudi nova cena oskrbnine. j Kepic Resolucija čaka na sprejem Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na torkovem zasedanju sklenil javno razpravo o predlogu resolucije o družbenem in ekonomskem razvoju občine Kranj v letu 1979. Razprava o takšnih dokumentih v kranjski občini še nikdar ni bila tako široka, vsestranska in poglobljena, kar je posledica tudi dobro pripravljenega osnutka. Stališča, kakšna naj bi bila resolucija v prihodnjih letih, so še vedno deljena, vendar v kranjski občini menijo, da mora resolucija vključevati le temeljne naloge, natančnejše smernice razvoja pa morajo biti določene v programih Rosameznih nosilcev planiranja, farsikaj utegne razjasniti nov republiški zakon o družbenem planiranju. Predlog letošnje resolucije sedaj čaka na sprejem v občinski skupščini in na skupščinah tistih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so del skupščinskega sistema. -jk Neuvrščeni obsojajo vmešavanje Zaradi veta C * ;^t*ke zveze resolucija neuvrščenih v varnosu^ c svetu ni bila sprejeta — Jugoslavija obsoja tuje vmešavanje v zadeve Kampučije — Iranski šah odšel iz domovine — Sporazumevanje Jugoslavije z EGS — Brežnjeva poslanica za Tita — Jugoslo- vani pri Jaserju Arafatu NEW YORK - V varnostnem svetu Organizacije združenih narodov smo bili priča novemu uspehu neuvrščenih držav. Razprava o položaju v Kampučiji ne bi bila tako uspešna, če ne bi neuvrščene drŽave pripravile resolucijo, sprejemljivo za skoraj vse članice. V njej sestavlja vci poudarjajo, da je notranji razvoj stvar Demokratične Kampučije, tuji vplivi in sile pa v tej državi nimajo kaj iskati. Kar 13 članic varnostnega sveta je glasovalo za resolucijo, proti pa sta bili le Sovjetska zveza in Češkoslovaška. To je bil 111. veto Sovjetske zveze v varnostnem svetu, vendar ne more zamegliti splošnega vtisa, da je večina članic varnostnega sveta glasovala za resolucijo. V Kampučiji, od koder poročajo o naraščajočem odporu čet Pol Potovega režima, je precej vesti še nepotrjenih, vendar gre najverjetneje za krepkejši upor vojakov starega režima. Jasno pa je, da je kampučijski primer igra veliki sil, ki se je začela neposredno pred obiskom najvišjih kitajskih predstavnikov v Združenih državah Amerike, obiskom sovjetskega voditelji Brežnjeva v Ameriki in sklepnimi pogovori ter podpisom sporazuma « omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja. Vse omenjene velesir so posredno ali neposredno vpletene v kampučijsko dramo, večina pa trdi, da gre v Kampučiji za neposredno konfrontacijo med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Jugoslavija je v varnostnem svetu razložila svoja stališča do vojaftj v Kampučiji. Njena stališča v svetovni javnosti niso brez odmev«. Večina jih podpira, sovjetsko partijsko glasilo Pravda pa jih je že obsodilo, kar kaže, da vloga vzhoda v kampučijski vojni ni nepomembni Naša država je že pred izbruhom vojne med dvema socialističnima m neuvrščenima državama opozarjala na napetost v tem delu sveta. Sprti strani se morata sami dogovoriti in reševati nesporazume, sedanjemu napetemu položaju pa mora narediti konec Organizacija združenih narodov. Vsekakor pa so tisti, ki so v varnostnem svetu glasovali proti resoluciji, sprejeli nase veliko breme odgovornosti za razpi dogodkov v tem delu sveta. Iz Irana je prišla novica, ki smo jo že nekaj časa pričakovali Reza Pahlavi, ki je leta 1941 prevzel krmilo države po svojem očetu, je z družino odšel v Združene države Amerike in se spotoma ustavil "\ Kairu, kjer se je pogovarjal z egiptovskim predsednikom Sadatom. Trikrat je bila doslej šahova vladavina na kocki, tokrat pa je bil položa zanj nerešljiv. Vlado so prevzeli regentski svet in nova vlada premiera Bahtijarija, ki je že dobil zaupnico v parlamentu. Vendar, šah je odšel težave pa so v Iranu ostale. Ne mine dan, ko ne bi bilo demonst in vsaka od njih terja življenja Irancev. Svojo agresivnost je okre tudi opozicijski verski voditelj Homeini, ki za zdaj še vedno živi v P zu. Verski voditelj vztrajno ponavlja, da je za vse nerede v državi _ šah in da nova Bahtijarijeva vlada nima pravice voditi državo. Iran zanesljivo še dolgo ne bo zacelil ran enoletnih nemirov. Od dogodkov, pri katerih neposredno sodeluje tudi Jugoslavija omenjamo dva. Predsednik izvršnega komiteja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je sprejel izvršnega sekretarja predsedstvi CK ZKJ Vlada Janžiča in člana sekretariata predsedstva zvezne konference SZDL Jana Sirko, ki se udeležujeta pomembnega zasedanji palestinskega nacionalnega sveta v Damasku. Jaser Arafat se je zahvalil Jugoslaviji in predsedniku Titu za pomoč v pravičnem boju Palestincev za narodno enakopravnost in samostojnost. Palestinske srečanje v Damasku je pomembno. Kaže, da se bo organizacija vključila v razreševanje krize na Bližnjem Vzhodu kot samostojen in en kopraven partner. V vseh dosedanjih poskusih reševanja krize so b Palestinci potisnjeni v stran. Svet ministrov Evropske gospodarske skupnosti pa je sklenil, da bo 6. februarja potrjen novi mandat I pogajanja skupnosti o sodelovanju z Jugoslavijo. Francoski zunan minister Poncet je opozoril na pomembnost tega sporazuma. Osta jajo še nekatere nejasnosti, ki pa bodo razčiščene na bližnjem srečanja z jugoslovansko delegacijo. Med domačimi vestmi velja omeniti Brei-njevo poslanico predsedniku Titu. ki jo je našemu zveznemu sekretarju Josipu Vrhovcu izročil sovjetski veleposlanik pri nas Nikolaj Roth> nov. Zvezni sekretar je sprejel tudi indijskega veleposlanika Krišnani J. Košnjek tvan Z dšel raci' repe Pari-kril JESENICE Danes, 19. januarja, se bodo ob 17. uri sestali delegati osnovnife' ganizacij ZSMS pa družbenih organizacij in društev na tretji I občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije z Jeae* Delegati bodo najprej obravnavali predlog akcijskega programa ob* ske konference in predlog delovnega načrta konference mladih 0 cev pri jeseniški občinski konferenci ZSMS za prvo polletje letoša* leta. V obeh predlogih so načrtovane konkretne naloge vodstev, dt nov in članov mladinske organizacije za uresničitev programa, ki rt* družbenopolitičnega dela obsega tudi izvedbo posvetov in okroglih P kulturnih, športnih in drugih prireditev ter raznih akcij Med dru* bodo na seji več mladincem podelili tudi priznanja občinske konfen za njihovo prizadevno delo in dosežke v letu mladinskih kongresov KRANJ V torek, 16. januarja, je bila v Kranju 36. sejaprsnega d skupščine občine. Člani izvršnega sveta in gostje so med' drug,rn obr* navali predlog odloka o prenehanju lastninske P™^M prt na zemljišču, namenjenem zazidalnemu načrtu S-5 vzhodni^de, v L-kljah, spremenjen odlok o nadomestilu za uporabo mestnega Zem\? (nadomestila ne bo več zbiral oddelek za komunalne, F«^ne m i nistične zadeve, temveč davčna uprava skupščine) in «»«n*n1 d sklada za ljudsko obrambo pri kranjski skupščini ter rebalans lanj finančnega plana. Na seji je bil imenovan tudi občinski štab Za pr*i> ljanje 30. obletnice obrambne vzgoje mladine. J RADOVLJICA V torek, 23. januarja, bo redna seja koordinaajskega odbor* ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pn Pr^^[vu obč* konference Socialistične zveze delovnega ljudstva R«d°^a. Naj bodo razpravljali o poročilu o uresničevanju ^ skj prve in druge problemske konference Slovenije, o n«^JJih naltf SZDL pri krepitvi ljudske obrambe in drojbene »moiašč£ o prf mu dela koordinacijskega odbora za ^ko^mLRJ^^ mozaščito pri predsedstvu občinske konference SZDL KadovlJlca» predlogu o oblikovanju koordinacijskega odbora za ljudsko obramb* družbeno samozaščito. ^ ^ Sindikalna aktivnost Predsednica medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko Ivanka Šulgaj o najbolj pomembnih akcijah gorenjskih sindikatov — Odgovorno oceniti samoupravne akte in zaključne račune Kranj — Gorenjski sindikati so po kongresih začeli s tvorno aktivnostjo in akcijami pri razreševanju vseh pomembnih vprašanj. Vendar pa bodo v naslednjih nekaj mesecih pozornost e»svetili večinoma le zdaj najdi pomembnim nalogam, o katerih bodo spregovorili v vseh osnovnih organizacijah sindikata. kušnje ter sklenili, naj se aktivno vključijo tudi tovarniška glasila in lokalne radijske postaje. .Posamezni občinski odbori bodo nato pripravili poročila, marca pa bo obravnaval vso problematiko republiški sindikalni svet. Po občinah bodo morali nalogo odgovorno opraviti, pri tem pa naj bi sodelovali vsi, ki bodo lahko konkretno pomagali, svetovali in objektivno ocenili, tako družbenopolitične organizacije, družbeni pravobranilci samoupravljanja, sodišča in drugi. Ko bodo ocene pripravljene, naj bi razmere idejnopolitično ocenili tako, da bi svojo aktivnost v sindikatih pokazali tudi komunisti. Poznejša aktivnost bo usmerjena nato v tiste sredine, kjer so samoupravne akte sprejemali le formalno ali celo mimo zakona o združenem delu. Analizirali naj bi značilne probleme ter se dogovorili, katerim vprašanjem je treba dati več poudarka. Naslednja akcija je analiza gospodarjenja lani, akcija zaključnih računov, na osnovi katere se bodo izoblikovala izhodišča za letos ter nasploh izhodišča za naslednje srednjeročno planiranje. Ta akcija mora biti konkretna in obravnavana med najširšim krogom sindikalnih delavcev in članov, saj bo le tako učin- M PREMISLEK kovita. Menimo, da se lahko napravi analiza poslovanja do 15. februarja s tem, da začnejo z analizo po osnovnih organizacijah sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Izvršni odbori sindikata naj bi sklicali razširjene seje in obravnavali poročila poslovodnih organov, nato naj bi o njih razpravljali še v sindikalnih skupinah ter na zborih delavcev in končno zbori združenega dela in občinski sveti Zveze sindikatov. Poudarek ter v premislek naj bi bili predvsem stabilizacijski programi, razvojni programi, sanacijski programi. Te naj bi sprejeli povsod tam, kjer jih še niso, kjer pa so jih sprejeli, a jih še niso uresničili, pa naj bi o tem odkrito spregovorili. Ta akcija naj bi se sklenila do 15. marca, tako, da bi vanjo vključili tudi samoupravne interesne skupnosti z njihovimi programi. Na Gorenjskem bomo ocenili lansko gospodarjenje, podrobneje pa obravnavali predvsem tiste temeljne organizacije, ki so imele izgubo in tiste, ki so že nekaj časa na meji rentabilnosti. Imenovali bomo začasne svete, ki bodo za vsako panogo ali organizacijo preučili slabosti in rezultate gospodarjenja. Nadaljnja aktivnost je sindikalna lista, ko se bo treba pomeniti o razporeditvi čistega dohodka, o delitvi sredstev za osebne dohodke, sredstev sklada skupne porabe in osebnih prejemkov, ki se štejejo za materialne stroške. Pri vseh nalogah pa velja, da je treba vključiti čimveč delavcev, odkrito in konkretno spregovoriti o vseh problemih in jih odgovorno razreševati.« D. Sedej Ivanka Šulgajeva, predsednica Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko pravi o Najbolj aktualnih nalogah sindikatov v naslednjih mesecih: »Po vseh osnovnih organizacijah sindikata ter seveda v občinskih sindikalnih svetih bodo največ pozornosti posvetili uresničevanju zakona ^ združenem delu. Najprej bodo Morali ugotoviti, kako so z zakonom ^ združenem delu usklajeni samoupravni akti. Pripravili smo že posvet s predsedniki občinskih sindikalnih svetov in se dogovorili, kako **aj akcija poteka, izmenjali smo iz- Kilogramska vabila Marsikje so že uspešno rešili problem preobširnih gradiv za seje, ko so delegati prejemali po pošti skupaj z vabilom tudi do pol kilograma informacij, ki so bile vse prej kot kvalitetne. Našli so druge, ustreznejše poti obveščanja s kratkimi, razumljivimi podatki, na osnovi katerih so delegati potem lahko aktivno razpravljali in se dogovarjali. krajevnim skupnostim skoraj 4 milijone Ar« osnovi dopolnjenih kriterijev bodo letos kra-J^vne skupnosti kranjske občine prejele iz proračuna skoraj 4 milijone dinarjev — Novost denar strokovno delo v skupnosti, kar ni le proračunska, temveč tudi družbenopolitična odločitev ^ Kranj — Kriteriji za delitev sred-£ev krajevnim skupnostim iz občin-*tega proračuna, namenjenih za 'Snovno dejavnost, so bili na zadnji ^ji izvršnega sveta kranjske občin-^He skupščine soglasno sprejeti. Kri-^riji, med katerimi je novost po-v^avka stroškov za strokovno delo £t> skupnostih, so začetek uresničevanja stališč o samoupravnem j^zvoju krajevnih skupnosti in ne le jT^oračunska, temveč tudi družbenopolitična odločitev. k Krajevne skupnosti bodo letos iz ^ Poračuna za osnovno dejavnost b »ejele 3,970.000 dinarjev, kar je iz- j^drio spodbudna vsota. Pri glavnih ^ najpomembnejših kriterijih so )|jUpnosti razdeljene na pet skupin. ^1 Plitev je bila opravljena predvsem q'^de velikosti, sicer pa so naloge ^legatskega sistema povsod po-^%rnbne in enako težke. Število prebivalcev je osnova prvemu kriteriju za izračun tako imenovanih splošnih stroškov. Za to je namenjenih 1,439.418 dinarjev. Druga in nova postavka je denar za opravljanje in nagrajevanje strokovnih del po krajevnih skupnostih. 1,901.311 dinarjev je izločenih za ta namen. Za proslave in prireditve bo dobila vsaka skupnost po 3400 dinarjev, kar znese skupaj 146.200 dinarjev. Za urejevanje in vzdrževanje spominskih obeležij prejmejo krajevne skupnosti kranjske občine 227.000 dinarjev, za obveščanje in propagando pa 164.800 dinarjev. Krajevne skupnosti J oš t, Podblica, Kokra, Jezersko, Grad in Šenturska gora prejmejo zaradi odročnosti in težjega terena skupaj 12.000 dinarjev, novi krajevni skupnosti Cirče in Olševek pa 20.000 dinarjev. J. Košnjek A je že tako, da vsem nikoli ni vse prav, ob kratkih in jedrnatih informacijah so se nekateri razburili in zahtevali podrobnejše obrazložitve. Prav gotovo vsi očitki niso bili povsem neutemeljeni, saj vemo, da posamezne odločitve terjajo tudi širšo in podrobnejšo obravnavo in prikaz, vendar pa je obenem tudi res, da vedno ni nujno in ne potrebno, da so informacije dolge nekaj strani. Večkrat kot ne povsem zadostuje kratka in jedrnata obrazložitev. Ko se delegati v svojih delegacijah pripravljajo za seje, se prav gotovo odločajo tako, da o določeni temi izberejo med seboj tiste, ki področje poznajo, ki poznajo probleme in vprašanja in ki bodo tudi najbolj odgovorno in strokovno zagovarjali svoje stališče. Tem je ozadje problema jasno, znano in jim ni treba v gradivih orisati vso daljnjo in bližnjo zgodovino ter potek reševanja določenega problema. Bilo bi povsem nesmiselno pripravljati za vsako točko seje prav posebno obsežno analizo. Verjetno očitki, da so včasih informacije preveč skope, letijo le na kvaliteto sporočila in ne na njegovo dolžino. Toda to je treba povedati jasno in glasno, opozoriti tiste, ki gradiva pripravljajo. Potem ne bo prihajalo do takšnih razprav, ki se zdijo že kar nesmiselne: gradivo Je skopo, gradiva je premalo. Ce seveda po drugi strani ne gre le zgolj za večno nezadovoljstvo nekaterih, godrnjanje in nagajanje. D. Sedej dopoldansko varstvo ^Lp popoldanskem varstvu predšol-otrok v vrtcih Je bilo izrečenih ^. veliko besed. Brez dvoma so h^ori staršev, ki delajo izmenično, V»krajšani za družbeno varstvo. ^w^ar *e treDa upoštevati objek-fc^T^ii razlog, ki ima vso podporo ^»/tlegogov in zdravnikov, da namreč [JL^oka ob 22. uri, ko se konča popol-^e'° staršev, pač ni primerno V^tjjti in voditi domov. Zato takšnih L ^»ceV nas ne Poznamo-^ ^So pa vrtci, oziroma samo oddelki, &K*o ^Prti do 19.30. V Kranju je na Cy>ner popoldanski oddelek v vrtcu ^VS*7 Vidmar deluje že več kot *\^jset let. Podobno ie tudi na Gol-V takšne popoldanske vrtce se-n?8- 'anko pripelieio otroke le J^rši, ki na primer delajo do 19. ure, je zaposleni v trgovinah, bankah ^drugod. Starši zaposleni v indu-r^V-H' *i ima seveda drugačen tur-80. dede tega brez dvoma pri-^jšani: organizirati bi morali l^bod otroka "ob 19.30 iz vrtca, kar ^r ni nemogoče, vendar pa verjet- no v nekaterih primerih neizvedljivo. Ob izmeničnem delu je za zdaj rešitev le v tem, da se starša pri varstvu majhnih otrok menjata, to je da delata v različnih turnusih. Na pobudo skupnosti otroškega varstva Kranj je Vzgojno varstveni zavod ponudil krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela, da odpre oddelek za popoldansko varstvo do 19.30. V juliju lani je 13 delovnih organizacij odgovorilo, da bi potrebovali varstvo za 42 otrok, katerih starši delajo izmenično. Prijavnic za sprejem pa je bilo od 38 vrnjenih le 9. To pa je seveda zelo skromna številka: pomeni, da bi vsak drugi teden hodilo v vrtec pet otrok. Zato je VVZ Kranj podaljšal rok za prijavo otrok v popoldanski vrtec. Ce bo prijavljenih vsaj 20 otrok, hi oddelek popoldnaškega varstva odprli v vrtcu Najdihojca na Planini, kjer sicer največ otrok čaka na sprejem v vrtec, vendar pa v dopoldanskem času. L. M. Družbena skrb za borce Radovljica — Za izboljšanje materialnega položaja nekaterih predvojnih revolucionarjev in borcev NOV z majhnimi dohodki so lani sprejeli v občini odlok o družbeni skrbi za udeležence NOB in drugih vojn ter za njihove družinske člane. V letu 1977 je prejemalo stalno priznavalnino 39 upravičencev, najvišja priznavalnina pa je znašala 1.979 dinarjev, najnižja pa 300 dinarjev. Enkratno priznavalnino je leta 1977 prejelo 232 upravičencev. Lani je prejemalo stalno priznavalnino 53 upravičencev. Najvišja priznavalnina je znašala 2.377 dinarjev, najnižja pa 215 dinarjev. Družbeno pomoč pri priznavalnini je lani prejemalo 11 upravičencev. Najvišja družbena pomoč je znašala 1.853 dinarjev, najnižja pa 357 dinarjev. Enkratno priznavalnino za nabavo ozimnice, za dan republike, za dan JLA in pomoč pri zdravljenju v naravnih zdraviliščih je prejelo 136 upravičencev. Najvišja enkratna priznavalnina je znašala 1000 dinarjev, najnižja pa 800 dinarjev. Sredstva za priznavalnine so zagotovljena v občinskem proračunu. - • .....- - - . . D. S. /o ljubljanska banka TEMELJNA BANKA GORENJSKE POSLOVNA ENOTA KRANJ Komisija za gospodarske zadeve, delovna razmerja in družbeni standard Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske, poslovne enote Kranj objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: 1 referenta za funkcionalno knjigovodstvo 2. odpravnika Poleg splošnih pogojev se za opravljanje teh del oziroma nalog zahteva Pod 1.: - Pod 2 : - dokončana ekonomska srednja šola, upravno-administrativna šola ali gimnazija ter dve leti delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik) se zahteva poklicna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Oddelek organizacije splošnih poslov v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, poslovni enoti Kranj, Prešernova c. 6 do 5.11.1979. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi. OBJAVA Center za socialno delo Kranj bo v marcu 1979 pričel z izdajo odločb o valorizaciji preživnin za leto 1979. Da pri izdaji in odpremi odločb ne bi prihajalo do nepravilnosti, prosimo vse upravičence in zavezance preživnin, da obvestijo Center za socialno delo Kranj najkasneje do 31. 1.1979 o naslednjem: 1. V primeru, da je zavezanec ali upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik spremenil osebno ime ali naslov bivališča, sporoči spremembo teh podatkov. 2. V primeru, da upravičenec iz kakršnih koli razlogov ni več upravičen do prejemanja preživnine (zaposlitev, preselitev itd.) obvestilo o tem, kdaj je upravičenost do preživnine prenehala in razlog za to. 3. V primeru, da je dolžnost do plačevanja preživnine prenehala s strani zavezanca, sporočilo o razlogu in datumu prenehanja dolžnosti do poravnave preživnine. Nadalje prosimo vse upravičence do prejemanja preživnin, da v primeru, če do 31. 5. 1979 odločbe o valorizaciji preživnine za leto 1979 ne bi sprejeli, o tem obvestijo Center za socialno delo Kranj. Vsa obvestila o spremembah naslovite na Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1, ali ustno na isti naslov, soba 12. Občinska skupnost socialnega skrbstva Kranj Zbor delavcev INŽENIRINGA BLED p. o. v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog KONSTRUKTE RJA za konstruiranje jeklenih konstrukcij in naprav za metalurške namene Zahtevana je srednja ali višja izobrazba strojne smeri in pet let oziroma tri leta konstrukterske prakse. Delo se združuje za nedoločen čas. Zahteva se 3-mesečno poskusno delo. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Ponudbe z dokumenti o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: INŽENIRING Bled p. o., 64260 Bled, Mladinska 17. Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45 Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev razpisuje prosto delovno mesto kvalificiranega mizarja Poleg splošnih pogojev, določenih s samoupravnim sporazumom, mora kandidat imeti kvalifikacijo mizarske smeri in nekaj let prakse. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje poslati na tajništvo podjetja. Z uspešnim sodelovanjem do združitve Podjetje Meso iz Kamnika postalo temeljna organizacija združenega dela Delikatese iz Ljubljane — Skupni interes: zadovoljiti potrošnika, ki išče dobro blago Ljubljana — Delavci podjetja Meso iz Kamnika in trgovskega podjetja Delikatesa iz Ljubljane, ki je vključena v sestavljeno organizacijo združenega dela ABC Pomurka, so se v decembrskih dneh odločili za združitev. Referendum je uspel več kot 90-odstotno v obeh delovnih kolektivih in le se potrdil utemeljenost tesnega sodelovanja v preteklih letih. Kot pravi direktor Delikatese Ivo Santei. se delavci delikatesnih prodajaln dobro zavedajo, kaj pomenijo kvalitetni mesni izdelki podjetja Meso iz Kamnika. Ce so pred leti napovedovali zamiranje prodajaln, ki bodo ponudile »kaj boljšega« in prehod na industrijsko prehrano s predvsem konzervirano hrano — po taki poti so Sli v industrijsko najrazvitejših družbah — pa danes ugotavljamo prav nasprotno. Slovenci se nismo zmenili za take napovedi in vse bolj so nam všeč domače specialitete. S tem so se delikatesne trgovine še bolj uveljavile, saj nas je čedalje več, ki iščemo dobre prehrambene izdelke in pri tem cena ni odločilna. Za Ljubljano je to zelo značilno, pravi Ivo Santej. Kot dobri trgovci so seveda prisluhnili takšnim željam kupcev in skušajo ponuditi izbiro izdelkov, ki se razlikujejo od industrijske, velikoserijske proizvodnje. Prav s to skrbjo za kvaliteto so Delikatesine prodajalne, ki so raztresene po Ljubljani, dobile sloves dobrih trgovin. Podjetje Meso iz Kamnika je proizvajalec, ki ga potrebuje ljubljanska Delikatesa. Zanj je značilno, da zelo skrbi za kvaliteto svojih mesnih izdelkov, na trg pa pošilja vrsto specialitet, ki se po načinu izdelave in po okusu približujejo domačim izdelkom. Že v preteklih letih je bilo sodelovanje zelo tesno in je preraščalo v prave dohodkovne odnose, saj so se dogovarjali in usklajali prodajo in popraševanje po posameznih izdelkih ter skupno ugotavljali kvaliteto. Delikatesa je bila največji odjemalec kamniškega podjetja Meso, saj je prodala preko 60 odstotkov njegove predelave. Izdelki podjetja Meso so bili vselej hitro prodani, kar je nedvomno najboljši dokaz njihove kvalitete, pravijo pri ljubljanski Delikatesi. Kvaliteta pa je seveda prišla do izraza prav na osnovi uspešnega sodelovanja. Kupec je dobil sveže izdelke, kar je pri mesnih izdelkih zelo pomembno, zlasti pri nekaterih specialitetah, ki ne vsebujejo kemikalij za ohranjanje živil. Združitev so obeležili z noviteto — na trg je prišel planinski želodec, ki je nekoliko podoben zimski salami, saj je trajni proizvod, le da je drugače polnjen in klasično sušen ter stisnjen. Podjetje Meso bo z združitvijo dobilo še večjo vzpodbudo za širjenje izbire kvalitetnih izdelkov. Poudarek torej ne bo na golem širjenju predelave, temveč na njenem dopolnjevanju zlasti z domačimi specialitetami. M. Volčjak Ukrepi za uresničevanje resolucije Ustvariti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast — Poudarjena odgovornost individualnih poslovodnih organov Kamnik — Kamniška občinska skupščina je v zadnjih dneh preteklega leta skupaj z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letošnjem letu sprejela tudi ukrepe za njeno uresničevanje. Razvoj v letošnjem letu je dokaj smelo začrtan, saj so koncem preteklega leta v kamniški občini ugotavljali, da niso povsem zadovoljni z doseženimi rezultati. Zato bo spoštovanje sprejetih ukrepov toliko bolj pomembno. Osnovni nosilci razvoja morajo ustvariti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast; zagotoviti morajo hitrejšo rast sredstev za vlaganje v razširjeno reprodukcijo v primerjavi z rastjo sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb. Delitev osebnih dohodkov glede na dejanski uspeh pri delu mora postati eden izmed najučinkovitejših sredstev za stalno povečevanje proizvodnje, dohodka, produktivnosti dela ter znižanje materialnih stroškov in boljšo izrabo zmogljivosti. Samoupravni organi morajo preverjati, če se vsa ta načela uresničujejo m izvršnemu svetu občinske skupščine dostavljati o tem poročila ob vsakem periodičnem obračunu in zaključnem računu. Ukrepi opredeljujejo vrsto konkretnih nalog na posameznih področjih. Na področju investiranja bo treba upoštevati racionalnost oziroma gospodarnost vlaganj in v ta namen izdelati analizo o stopnji pri- Sravljenosti predlaganih programov, a m ou pravne interesne skupnosti morajo preučiti vprašanje racionalne organiziranosti strokovnih služb posameznih skupnosti ter možnosti za racionalno delitev dela z drugimi interesnimi skupnostmi v občini. V prvem tromesečju letošnjega leta bo pripravljen in sprejet program razvoja malega gospodarstva v občini. Krajevne skupnosti bodo v letošnjem letu dajale prednost naložbam za preskrbo z vodo in z elektriko, na drugem mestu pa bo urejanje komunikacij in ostalih objektov. Organiziranje združenega dela, ki prekomerno onesnažujejo okolje, morajo v svojih letošnjih planih izdelati tudi programe za preprečevanje izpuščanja škodljivih snovi v okolje. Tiste organizacije, ki spuščajo od- Obnova blejskih hotelov Bled — V našem znanem turističnem središču bodo letos in v prihodnjih letih temeljito obnovili nekaj hotelov in s tem pridobili več ()roetora. Hotel Jelovica bo do maja etos prizidal novo nadstropje in tako pridobil 48 novih postelj. Vse sobe bodo sodobno opremljene. Obenem temeljito obnavljajo sam hotel, po adaptaciji pa bo imela Jelovica namesto sedanjih 212 skupaj 260 postelj. Prostor, v katerem je bila igralnica, preurejajo v kavarno z glasbo. Pri hotelu Lovec bodo zgradili nov trakt in teko pridobili 64 postelj Tako bo v Lovcu po obnovi skupaj 153 postelj, nova rastavracija s 140 sedeži in družabni prostor. Hotel Lovec bo tako obdržal kategorijo B. Z delom bodo končali maja letos. Hotelsko turistično podjetje Bled se je odločilo za popolno preureditev depandanse Jadran in bo tako namesto sedanje C kategorije dobila B kategorijo. V Jadranu bo 35 dvoposteljnih sob in družabni prostor. plake v Kamniško Bistrico, morajo poskrbeti za prečiščevanje odplak ter za priključitev na kolektor. Rudnik kaolina pa mora do konca meseca marca preprečiti onesnaževanje okolice pri proizvodnji kalcita z načrtovano čistilno napravo ... Med ukrepi je posebej poudarjena odgovornost za izvajanje resolucije; ne le samoupravnih organov, temveč posebej individualnih poslovodnih organov pa tudi strokovnih služb. Naloge, ki so jih delavci sprejeli s svojimi plani, samoupravnimi sporazumi in dogovori, so pogoj za realizacijo tako občinskega kot tudi širšega družbenega srednjeročnega plana. Zato bodo za morebitno ne-uresničevanje sprejetih nalog samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela in skupščine ugotavljali vzroke teh odstopanj na področju planiranja in realizacije posameznih nalog ter ustrezno ukrepali. Izvršni svet občinske skupščine, ki bo spremljal uresničevanje dogovorjenih nalog, bo do 30. septembra skupščini o tem predložil poročilo s prvo oceno o možnosti razvoja v letu 1980. M. Volčjak Svet krajevne skupnosti Stražišče išče sodelavca za opravljanje del in nalog tajnika krajevne skupnosti Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih se naslednje pogoje: — srednjo izobrazbo ekonomske ali upravno administrativne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — da so aktivni družbenopolitični delavci in da imajo pozitiven odnos do samoupravljanja. Z izbranim kandidatom se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s plnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo Svetu krajevne skupnosti Stražišče v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka. OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA Komisija za medsebojna delovna razmerja ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje 51 objavlja prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji za zasedbo del in nalog so: — višja ali visoka izobrazba, — 5 let delovnih izkušenj na področju vzgojnoizobraževal-nega dela, — organizacijske sposobnosti, — moralnopolitične vrline. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. BLAGAJNIKA IN OBRAČUN OD s polovičnim delovnim časom, ustrezno izobrazbo in poskusnim delom 2 meseca. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. HIŠNIKA s polovičnim delovnim časom, za nedoločen čas. Kandidat mora obvladati hišniška opravila. Poskuno delo 2 meseca. UČITELJA ZA ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA z ustrezno izobrazbo. Delovno razmerje sklepamo za določen čas do 25. 6. 1979, s polnim delovnim časom. DVE SNAŽILKI za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovna organizacija nima stanovanj. Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog naj pošljejo prijave z dokazili na naslov v 15 dneh od dneva objave. Obrtniki še bolj samoupravljavci Organiziranost samostojnih obrtnikov ima na Gorenjskem bogato tradicijo, zato pa so tudi večje možnosti za oblikovanje obrtnih združenj občin na osnovi novega republiškega zakona o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice — Konec januarja in februarja rta Gorenjskem ustanovne skupščine obrtnih združenj Kranj — Samostojno obrtništvo ima na Gorenjskem bogato tradicijo, prav tako pa velike izkušnje pri organiziranosti, povezovanju in družbenem uveljavljanju samostojnega osebnega dela. Uspehi so si sledili, čeprav je bila osnova organiziranosti in povezovanju prostovoljnost. Radovljiško obrtniško združenje je bilo na primer lani staro 10 let, nekoliko mlajša pa so druStva oziroma združenja obrtnikov v trži-ški, škofjeloški in jeseniški občini. Lani sprejeti republiški zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice je posegel tudi na področje obrtništva. Na Gorenjskem imamo pogoje za njegovo uresničevanje. Po občinah bo treba po njegovih smernicah oblikovati obrtna združenja, ki se na ravni republike povezujejo v Zvezo združenj samostojnih obrtnikov s položajem in značajem splošnega in poslovnega združenja pri Gospodarski zbornici. Povezanost med obrtnim združenjem občine in medobčinskim odborom Gospodarske zbornice, ki ga imamo tudi na Gorenjskem, bo veljala še naprej. Občinska združenja bodo imela v zborničnih telesih svoje delegate. Obrtna združenja po občinah bodo torej del zborničnega organizma, samostojne pravne osebe in predvsem osnovno mesto delovanja in sporazumevanja samostojnih obrtnikov o vprašanjih, ki jih zadevajo. Ko se gorenjski samostojni obrtniki pripravljajo na novo organiziranost, najpogosteje sprašujejo, kako financirati dejavnost združenj. .. Za zdaj je predvideno, da bo v Sloveniji veljala enotna stopnja prispev • ka za osnovne naloge in dejavnost Gospodarske zbornice, katere član je tudi Zveza združenj samostojnih obrtnikov. Te osnovne naloge pa pomenijo za zasebno obrtništvo pospeševanje samostojnega dela, vključevanje v gospodarski in družbeni razvoj, zagotavljanje socialne varnosti in podobno. Združenja po občinah pa se bodo lahko na osnovi skupno sprejetega programa in nalog sama odločala za višino prispevne stopnje, potrebne za dejavnost združenja. Odločanje o prispevni stopnji naj bi bilo izključno v pristojnosti združenja v občini. Program združenja je tako imenovani B program, obsega pa najrazličnejše dejavnosti od družbenih, zabavnih, kulturnih do rekreativnih in drugih, za katere se združenja odločajo. Prispevke naj bi zbirala zbornica in jih odvajala na poseben račun posameznega združenja v občini. Konec januarja in v začetku februarja bodo na Gorenjskem ustanovne skupščine posameznih obrtnih združenj občin. Na njih bo obilc priložnosti za pogovor o problemih in nejasnostih ter za dogovarjanj« o nadaljnjem delu. J. Košnjek ta- : Tovarna obutve Tržič, n. sol. o. razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Komerciala prosta dela in naloge VODJE TOZD KOMERCIALA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri ali poslovno-organizacijske smeri ter tri oziroma sedem let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu — da ima pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov po veljavnih predpisih — aktivno znanje enega svetovnega jezika — moralnopolitično neoporečnost — imeti mora organizacijske sposobnosti vodenja Kandidati 'naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Tovarni obutve PEKO Tržič v 15 dneh po objavi razpisa. Izbrani kandidat združi delo za nedoločen čas, za štiriletni mandat. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Na podlagi določil 8. člena Pravilnika o podeljevanju Pri-znanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu ti. rije RAZPISUJE žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Škofja Loka Občinska priznanja OF za leto 1979 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju razvijanja naše samoupravne socialistične družbe, delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravnih odnosov in organiziranosti združenega dela, krepitvi SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov in njihovega neposrednega uveljavljanja kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja. Predloge lahko oblikujejo organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občani. Predloge z osebnimi podatki in zgoščeno ter konkretno utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka, Kidričeva 1, najkasneje do 25. marca 1979. Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Škofja Loka Pregledni koncert glasbene šole Gojenci škofjeloške glasbene šole predstavili svojo So,i..Fra"ca sturma v Ljubljani s j. ativ j i. • svojimi bogatimi izkušnjami je v dejavnost — Navdušeno ploskanje požel zbor manj kot treh mesecih dosegel, d uA/.iA/**.!^ _ 7« *\,,^7,V^/™^ ^/^v hnrln malčki že poznajo prve osnove zbc »Cicibanu - Za kvalitetno delo bodo potrebni Z^J^JS^™^^ 0o#& instrumenti in oprema šolskih prostorov vodn'.°.od t,heea do p^j3 na ves glas, naučili so se pravilnega dihanja in odpiranja izkazali s stopom. Loka so se - V petek, 12. v galeriji loškega Škofja januarja, ™ <~ . 6—..j. gradu predstavili gojenci Glasbene Šole iz Škofje Loke. Koncert je spadal v okvir kulturnih prireditev ob škofjeloškem občinskem prazniku, hkrati pa je nadaljeval tradicijo vsakoletnega prikaza dela in uspehov glasbene šole. V bogatem programu, ki je bil zaradi bolezni neTkaterih nastopajočih nekoliko okrnjen — zlasti uspešni kvintet harmonikarjev ni nastopil — so se predstavili: Bojana Leben in Ana Havvlina na blokflavti, Jerneja Bergant ter Cvetka Kokalj in Marjeta Pučko na klavirju, Matej plestenjak in Miha Hawlina v duu na klarinetu, Marjan LočniSkar na trobenti, Matej Jocif na violini, Marija Rois na violončelu, Polona Brvar in Uroš Lovšin na flauti in kitari, pela je Mojca Krek in vokalni sekstet, s triom pa so se predstavili Matej Jocif na violini, Janez Jocif na klavirju in Marija Rois na violončelu. Nedvomno največji uspeh pa je na petkovem koncertu doživel zbor »Cicibani« pod vodstvom Janeza Kuharja, ob spremljavi Boruta Lesjaka. Med osmimi pesmicami je zapel celo nekaj novitet naših znanih avtorjev otroških pesmi: Lužarska Janeza Kuharja, Mojčina pomlad Boruta Lesjaka in Naša Lučka Rada Simonitija. Pestra instrumentalna in pevska zasedba je odraz velikega števila oddelkov, ki jih razvijajo na škofjeloški glasbeni šoli. Preko 200 mladih se uči klavirja, raznih godal in pihal, zelo dobro so zasedene kitare, izvrsten je orkester harmonikarjev, še večjo pozornost pa bodo posvetili tudi solopevskemu oddelku. Pod vodstvom Ivana Go-renška, ki vodi komorno igro, poučuje pa tudi pet violin iz predšolske vzgoje, se poraja simfonični orkester. Poleg harmonikarske imajo an-sambelsko zasedbo tudi pri blok-flavtah, ki jih kombinirajo s kitarami. Otroški pevski zbor »Cicibani« združje 70 predšolskih otrok, v starosti od četrtega do šestega leta. Ustanovljen je bil v preteklem letu, z resnim delom pa je pričel, ko je 16. oktobra prevzel vodstvo zbora naš znani strokovnjak za otroško zborovsko petje Janez Kuhar, ki vodi tudi zbor cicibanov pri RTV Ljubljana ter otroški pevski zbor in dekliški komorni zbor pri Glasbeni ust. Tudi solisti so se povsem obvladanim na- (ilasbena šola, ki je prvi vsaje-valec glasbene kulture v Skofji Loki, v zadnjih letih dela vse bolj uspešno. Prostore v puštalskem gradu so v preteklem letu opremili s centralno kurjavo, kar je za šolo velika pridobitev, saj so preje zaradi dotrajanih peči vadili v mrzlih prostorih. Potrebujejo pa nove instrumente, ki so pogoj za' kvalitetno delo, in opremo v prostorih. V letošnjem ianuarju je bila slovesno odprta ;apela v puštalskem gradu. Hubert Bergant, ki se je ob tej priliki predstavil škofjeloškemu občinstvu, je prostor ocenil kot izredno akustičen in primeren tudi za snemanja, ne le za kulturne prireditve. Zato bodo vsekakor nadaljnja vlaganja v opremo kapele še bolj utemeljena. M. Volčjak Na petkovem koncertu glasbene šole iz Škofje Loke je posebej navdušil zbor »Cicibani«, ki ga vodi naš znani strokovnjak za otroško zborovsko petje Janez Kuhar iz Ljubljane. - Foto: F. Perdan Vesolje na razstavi Vera Terstenjak-Jovičić v Mestni hiši v Kranju Zanimanje za kozmos, za neskončni prostor zunaj našega zemeljskega obzorja, se je v sedanji dobi tako povečalo, da je postalo sestavni del likovnega sveta, likovnega programa in njegove prezentacije. Želimo opozoriti na nedavno razstavo ob Sejmu elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je imela naslov: Prvine Kranj - V galeriji Mestne hiše do 4. februarja razstavlja zanimiva slik Vera Terstenjak-Jovičić iz Domžal, ki se je izkazala tudi kot filmska s grafka. - Foto: F. Perdan likarka ceno- NAKLANCI GOSTUJEJO V TRBOJAH Trboje - Kultu rno umetniško društvo Dobrava iz Nakleza gostuje jutri zvečer ob 19. uri v zadružnem domu v Trbojah z igro Seana 0'Chaseva Junona in pav. J Kuhar LOŠKI MUZEJ Zbirke loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Ob istem času je odprta tudi galerija, kjer bo v ponedeljek, 22. januarja, ob 18. uri otvoritev razstave del akademskega slikarja Lojzeta Cemažarja iz Kleč pri Ljubljani. JUTRI PREMIERA DESETEGA BRATA Jezersko — Igralci kulturno umetniškega druStva Jezersko so za jutri ob 19. uri v dvorani kulturnega doma Korotan napovedali premie-ro Jurčičevega Desetega brata. Igro je zrežiral Mirko Cegnar in bodo z nj, kot običajno, gostovali pri koroških Slovencih v Železni Kapli, v Besnici in kasneje morda še kje. H. J. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava slikarskih del Irene Lelja, Antona Plemlja in Petra Rističa. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slikarskih del Vere Terstenjak-Jovičič. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Mala grafika (Zvest Appollonio, Lucijan Bratuš, Boni Ceh, Štefan Galič, Alenka Kham-Pičman, Janez Knez, Leopold Hočevar, Lojze Logar, Miha Maleš, Henrik Marchel, Pavel Medvešček, Jože Trpin in Miha Dalle Valle). V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava fotografij Marka Aljančiča Kitajska srečanja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji iste stavbe si lahko ogledate razstavo Talci na Gorenjskem, ki sta jo pripravila Gorenjski in Loški muzej. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veski kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. VESELOIGRA NA DOMAČEM ODRU znanstvene fantastike v delih slovenskih likovnih umetnikov, ki sta jo pripravila dr. Ivan Sedej in Jadranka Bogataj. Poleg navedene razstave, ki je obiskala tudi Kranj, i'e bila nedavno v galeriji Mestne liše končana predstavitev del članov Grupe 8, ki v meje svojih slikarskih prizadevanj prav tako vnaša tako imenovano vesoljsko tematiko. ~~ Na poseben, samosvoj način je ta tematika predstavljena na razstavi del akademske slikarke Vere Terstenjak-Jovičić, ki so jo odprli v Kranju prejšnji teden. Kot odmev ne ekološko in siceršnjo zmedo, ki vlada na našem planetu, se je v slikarkini fantaziji začel rojevati nov svet, daleč v vesoljskem neskončju, podoben našemu pred tisoči in milijoni let. Zdaj v temino, zdaj spet v medlo svetlobo potopljenem vesoljskem prizorišču, napolnjenem z meglami, gorstvi in morji, se je prikazalo prvo življenje — življenje, ki ga simbolizira krompirjev gomolj, eden najbolj rodovitnih plodov naše zemlje, plod, na poseben način povezan tudi z rojstvom avtorice med okupacijo, gomolj s svojimi očesci, iz katerih klije življenje in ki ga ne morejo zadušiti ne temni oblaki, ki mu grozijo, ne globina oceana, v katerem je pognal svoje prve kali. V tem gomolju pa se ne skriva samo rodovitna kal, temveč zazremo v njem tudi oko, ki pooseblja prisotnost nevidnega opazovalca vesolja in dogajanja v njem. Oo, simbol neuničljive prisotnosti, se kasneje loči od svojega nosilca in postane sestavni del kozmične krajine. Njegovo prisotnost čutimo, čeprav ga večkrat ne vidimo; to večno menjavo izginjanja in pojavljanja je slikarka prikazala s smotrno postavitvijo slik. Tako kot na vsakem koraku po slikarkinem vesoljskem prostoru zaznamovano pričujočnost nevidnega opazovalca, tako nas v enaki meri ob vsaki sliki spremlja občutek, da je v tem daljnjem svetu navzoča tudi slikarka s sproščenostjo svoje misli in z breztežnostjo svojega telesa, ki hitita skozi prostor. Čutimo posebno razpoloženje, ki vlada nad temi brezbrežji, nad zeleno-modro in rdeče obarvanimi pokrajinami, morji in meglami in se s slikarko, z njenimi portretiranu vred vtapljamo m srečni izginjamo v njih. Cene Avguštin RAZPIS ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ OF V LETU 1979 Na podlagi Pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica OBJAVLJA pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1979 Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF organizacijam in posameznikom, ki so z aktivnim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegali uspehe trajnejšega pomena, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje delovnih ljudi in občanov na vseh področjih družbenega življenja. Upoštevani bodo tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju, in pa tisti, ki so s svojim delom med narodnoosvobodilno borbo in v povojni graditvi prispevali k razvoju samoupravne socialistične družbe. Predloge kandidatov za podelitev priznanj lahko podajo organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razloga, zaradi katerega naj kandidat prejme priznanje OF za leto 1979. Rok za prijave je 15. marec 1979. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Predloge sprejema Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Radovljica RAZSTAVA V ŠIVCEVI HIŠI Radovljica - Drevi, 19. januarja, bodo ob 18. uri v Šivčevi hiši slovesno odprli razstavo številnih likovnikov. Z olji na platno se predstavlja bosanski slikar Pero Mandič, doma in v svetu priznani naivni slikar, bosanski slikar Jusuf Suljanovič s perorisbami, ki razkrivajo odličnega risarja in tenkočutnega opazovalca in zapisovalca svoje okolice. Poleg njiju bo svoja dela razstavil slovenski kipar samorastnik Jože Volarič s skupino varjenih plastik, ki kažejo človeka pri njegovem vsakdanjem delu ter Zlata Volarič, ki je s svojimi nežnimi in subtilnimi platni iz življenja in dela otrok in kmečkega življenja v kratkem času prodrla v krog jugoslovanske naivne umetnosti. D. S. Bogata kulturna dejavnost Lesce — Na občnem zboru DPD Svoboda Lesce so pregledali dveletno dejavnost, uspehe in težave, ki so spremljali leske kulturne delavce. Ugotovili so, da se kljub bogati tradiciji društva, ki stopa že v drugo polovico stoletja, v zadnjem času ne Na Beli ustanovili kulturno društvo Sv Duh - Člani kulturno umetniškega društva »Ivan Cankar« iz Sv Duha pri Skofji Loki so po dveletnem premoru priprav.I. predstavo na domačem odru Z veseloigro »Odvetnikova ljubezen« se bode► pred-stariH nedeljo, 21. januarja, ob 16. uri, v soboto, 27. januarja ob 19..» in v nedeljo, 28. januarja, ob 16. uri. Kasneje bodo gostovah tud, v drugih krajih Škofjeloške občine.____ Bela pri Preddvoru — Kulturna dejavnost na Beli korenini že v predvojnem času, ko so bili takratni belski kulturni zagnanci poznani daleč naokoli z uprizoritvami ljudskih iger. Svoboda je razkrila nove možnosti tudi na te.n področju in kulturna ustvarjalnost je postala Belanom del njihovega vsakdana. Vseskozi je delovala dramska skupina in krajanom so zagotovo še v spominu uprizoritve Finžgarjeve ljudske igre Naša kri na dvorišču belske gostilne, Vdove RoSIinke, Borovih Raztrgancev, Verige in drugih. Pred desetimi leti je bil na pobudo krajevne socialistične zveze ustanovljen moški pevski zbor, ki je med drugim nastopil tudi v Dvorovih v Bosni in Hercegovini v oddaji Znanje — imanje, v Cirkovceh v Prekmurju, na slovenski reviji moških pevskih zborov v Stični na Dolenjskem, med koroškimi Slovenci ter dvakrat v radijski oddaji Koncert iz naših krajev. Lani se je starejšim pridružil še mladinski pevski zborček, zopet pa je začela izposojati tudi knjižnica. Kulturna dejavnost na Beli je bila vseskozi razdrobljena in želja po samostojnem kulturnem društvu je zorela že nekaj let. Uresničljiva je bila šele z izgradnjo družbenopolitičnega centra na Zgornji Beli, ko so se po dolgih letih »gostovanja« v pred-dvorskem kulturnem domu m v osnovni šoli Matija Valjavec belski kulturniki lani prvič predstavili krajanom v svojih prostorih. Končno pa se je ideja uresničila šele pred kratkim, ko so se vsi ljubitelji ljudske igre, ubranega petja in zanimive knjige zbrali v domu na Zgornji Beli in ustanovili samostojno kulturno društvo. Treba je zadovoljiti vse interese na področju kulturne ustvarjalnosti, so poudarili na ustanovnem občnem zboru in v program na novo ustanovljenega društva vnesli tudi razširitev dosedanje dejavnosti. Izrazili so željo po ustanovitvi likovne oziroma foto sekcije, ki bi se krajanom predstavila z vsakoletno razstavo, skupina literatov pa bi skrbela za literarne večere in za izdajanje krajevnega glasila Vesti izpod Storšiča. C. Zaplotnik morejo pohvaliti s preveliko množč-nostjo in raznovrstnostjo kulturnega ustvarjanja. Razen izredno uspešne in prizadevne godbe na pihala in mešanega mladinskega zbora, ki deluje v Svobodi, dobri dve leti drugih dejavnosti v Lescah ni bilo. Vzrok je v pomanjkanju prostorov, v pomanjkanju denarja in tudi v preveč enostranskem zastopstvu v vodstvu Svobode. Na zboru so sklenili, da pevski zbor izstopi iz DPD Svobode in se združi s KUD Veriga, kjer že uspešno deluje folklorna skupina. Vztrajali so na stališču, da morajo vsi kulturni delavci in vse krajevne družbenopolitične organizacije v prihodnje stremeti za tem, da se Bodo ponovno združili. To bo možno, ko bodo z izgradnjo novega kulturnega doma pridobili ustrezne prostore in boljše pogoje za delo. Enotno so se zavzeli za uresničitev akcije izgradnje kulturnega doma, kar predvidevajo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Krajevna skup nost in krajevne družbenopolitične organizacije so se tudi odločile, da bodo nudile vso pomoč ljubiteljski kulturi v okviru Svobode in poskušali pridobiti naklonjenost svojih pokroviteljev iz le?kih delovnih organizacij. Te so tudi doslej imele veliko razumevanja za delo Svobode, zlasti Veriga, Murka in Žito. Na občnem zboru so za predsednika ponovno izvolili Jožeta Avseni-ka, za podpredsednika pa Janeza Legata. JR M kot moda Gospodarsko razstavišč« v Ljubljani j« že štiriindvajaetič zapored pritegnilo metraierje, konfekcionerje, trikotažerje, klobučarja, torbar j«, krzna rje čevljarje in druga iz cele Jugoslavija. Na 15 tisoč kvadratnih metrih j« razgrnilo svoje novosti okrog 500 razstavljal cev. Obiskan je dobro, kot vodno doslej. Posli se sklepajo na veliko, paviljoni po ae kosajo med seboj po domiselnosti, privlačnosti. . . Najbolj živahno jo vsekakor v hali A, tam na sredi, kjer Center mode za svojo člana t vrti« modno revijo kar štirikrat na dsn. Živahno, ni kaj. Zmaji so podeljeni. Toda Gorenjsko to pot rešuje le škofjeloški KROJ, ki je dobil ljubljanskega zmaja za svojo celotno razstavljeno kolekcijo zimskih plaščev in kostimov. Resnično so ga zastužili. Kolekcija je vsa v nežnih olivnih barvah, svetlejših in temnejših, iz mehkega velurja, modnih krojev, kot jih zahteve visoka evropska mode. In pri KROJU obljubljajo, da jih niso narediti le ze sejem, ze pokazat, kaj znejo, ampak jih bodo izdelali do zime 1979/80 dovolj za potrošnike, ne samo v zeleni, temveč v nekaj »vodilnih« barvah z veliko odtenkov: skrstka zs vse okuse in zahteve. Sicer pa obljubljajo prav vsi konfekcionerji po vrsti, da bodo letos zares delali za potrošnika. Tudi pri ALMIRI, Idealu, Muri itd. čss bi že bil, de se enkrat proizvajalec in trgovina pričnete skupno dogovarjati in usklajevati proizvodni program. Povezana naj bi bila tudi na dohodkovni podlagi. Potem bi potrošnik le prišel do tistega, ksr so mu toliko let le kezali. . . Za Krojeve nagrajene modele so uporabili volneni velur Bate Podbrdo, torej domače materiale, kreira/a pa sta jih tudi domačina Rajko Pretnar in Tone Mesec Trend mode je nekaj med A in T linijo: ramena široka, spodaj ožja. V Kroju pravijo, da je njihova linija mehka in ravna. čipka in saten, pravijo pri Vezeninah, bodo modni za večere v prihodnje, če bo obleka v črni čipki, bo šel zraven satenast blazer v močni modri, violet, rdeči, oranžni ali zeleni barvi. Stvar okusa pač. Tudi pri njihovih modelih so ramena široka, krila pa ozka, zato pa z razporki. Kranjski Mladi rod pa je pokazal ljubko otroško konfekcijo v tvveedu za zimo in priljubljenem rebrastom žametu za pomlad in poletje. Pričeli pa so izdelovati tudi oSJa-čila za dež za naše najmlajše: dežne plašče, anorake in podobno. Pri šeširju so že olimpijski — kape za poletje, bele in zelene so izvezene z vsemi znaki bližajoče se moskovske olimpiade. U TO K Kamnik je za sejem moda pripravil nekaj odličnih modelov it goveje anilin nape in zanimive ženske komplete iz pralnega svinjskega ve/ur/a v kombinaciji s tekstilom. In še neka) novega imajo: usnjene kombinezone za motoriste. Zdaj ne bo treba vač penje v Italijo/ Kranjski IBI se je še enkrat postavi/ z odličnimi težkimi zavesami; njihovim »želez nim* programom. Pri Triglav koofekcsft Kranj so se postavili z ljubkimi modeli iz surove bete buret svile. Kreatorki Jelka Canko in Janja Kunavm sta svojim modelom dodali tudi moderne torbice iz istega materiala. Gorenjska predilnica Škofja Loka je pokazala svojo novo mohair volno pri ročnih pletivih ter debelejši in tanjši jersev za srajcevinarje, konfekcionarje in široko potrošnjo. Tekstilindus Kranj je med kar malce strah vzbujajočimi povitimi človeškimi figurami pokazal blaga, ki so nam jih namenili za poletje 1980. Pike, pravilne in nepravilne, na močni rdeči, rumeni, tirkizni barvi na maklenu, mešanici bombaža in poliestra, na blagu iz staničnih vlaken pa vzorec s prekinjenimi obrisi cvetov. Ne gre pa pri njih tudi brez izredno lepe in kvalitetne srajčevine, v karu, večjem in manjšem, črtah in drobnih vzorČkih. A/mirino poletje bo v znamenju mešanic sintetike, bombaža in svile, lahkih, ohlapnih materialov. Nič vač ton v tonu in pastelnih barv, kot so bile zahteve mode lani, temveč intenzivne, vesele barve, široki zgornji deli, v pasu stisnjeni s širokimi pletenimi ali usnjenimi pasovi. Diploma ljubljanski zmaj za izvirnost pri modni ženski kolekciji! Staremu mestu sodoben namen 7. stran O LAS 1 Kompleks Perkove hiše na Trgu svobode pred revitalizacijo Lahko rečemo, da je Tržič eno ^med prvih mest v Sloveniji, ki je dobilo popoln revitalizacijski načrt starega mestnega jedra. Le-ta se bo Uresničeval postopoma. Veliko je Namreč odvisno od denarja, saj se od Prispevka občinski stanovanjski skupnosti odvaja le majhen del v ta j*amen, republiška oziroma občinska kulturna skupnost sta prav tako * revni«, velikih stroškov pa še manj ^lore kriti Zavod za spomeniško varstvo ali kdo drug. Zato v Tržiču že Nekoliko razmišljajo, iz katerega ^ira bi lahko zagotovili denar za hitrejše uresničevanje revitalizacij-^kega načrta. Tu gre predvsem za zunanjo spomeniško zaščito in obnovo prostorov in stavb. Trenutno v Tržiču načrtujejo J^rijgo in tretjo fazo načrta. Za 9. februar predvidevajo tudi otvoritev ^zstave, ki bo prikazala nameravale rešitve. S tem je mišljena ***"editev dveh poslovno-stanovanj- skih kompleksov na Trgu svobode, dokončna ureditev Kurnikove hiše, Kurnikovega trga ter muzejskega kompleksa. Prvi pristop je bil narejen že pred leti. Zavod za spomeniško varstvo je skoraj v celoti obnovil Kurnikovo hišo, v kateri nameravajo zdaj pridobiti še tretji razstavni prostor in ji urediti zunanjost ter v njej vzpostaviti stalno galerijsko dejavnost. Drugi objekt iz revitalizacij-skega načrta je kompleks Perkove hiše na Trgu svobode, ki bo kmalu dokončno urejen. Spodnji prostori so predvideni za poslovno dejavnost, zlasti trgovino, gostinstvo in obrtne storitve in je zanje precejšnje zanimanje. V nadstropjih bo predvidoma petnajst stanovanj, ki se znotraj ne bodo razlikovala po udobnosti od novih gradenj. Računajo, da bi z obnovo vseh predvidenih stavb v mestnem jedru pridobili nekaj manj kot dvesto sodobno urejenih stano- K 0 G P R A N J 1 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge ] v TOZD OPEKARNE Kranj b. o. tehnologa Pogoj: srednja tehnična šola gradbene ali rudarske stroke z nekaj prakse, lahko tudi pripravnik, delo v upravi TOZD; ♦ Za PE Stražisče: ključavničarja — vzdrževalca Pogoj: poklicna šola in dve leti prakse, 3-mesečna poskusna doba; električarj a — vzdrževalca Pogoj: poklicna šola in dve leti prakse, 3-mesečna poskusna doba. ZaPE Č eš nje vek: delavca za delo na transportu Poskusna doba 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj v 15 dneh pošljejo ponudbe na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Opekarne oziroma SDS skupne službe, Kranj, Primskovo — komunalna cona. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA razpisuje naslednja dela in delovne naloge: 1. 1 VZGOJITELJICE za določen čas do 31. 8.1979, za Otroški vrtec Begunje 2. 2 VARUHINJ za nedoločen čas (1 za Otroški vrtec Bohinjska Bistrica in 1 za Otroški vrtec Gorje). Pogoji: Pod L: dokončana vzgojiteljska šola, ustrezne moralno-politične lastnosti, izvajanje vzgojno varstvene dejavnosti v slovenskem jeziku, Pod 2.: dokončana šola za varuhinje ali dokončana osnovna šola in vključitev v šolo za varuhinje, starost najmanj 17 let. Razpis velja 15 dni po objavi. .. in danes vanj. Taka rešitev je zaenkrat najbližja in tudi najlaže uresničljiva, saj so zazidljive površine v Tržiču v glavnem že izkoriščene. S preureditvijo starih stavb pa bi po drugi strani spet vrnili mestu živahnost. V drugi fazi revitalizacije je še podobna preureditev Lončarjeve hiše, arhitektonska in likovna oprema Kurnikovega trga ter muzejskega kompleksa treh objektov, ki se navezujejo na tržiško turistično magistralo. Le-ta bo speljana skozi stranski del mesta ob potoku Moše-niku. Na poti bodo domačini in gostje lahko uživali v tihem sprehodu med bogato staro arhitekturo in sodbnimi likovnimi izrazi. Prav kot zaključek te poti je predviden ogled muzejskega kompleksa s formo vivo na vrtu Polakove pristave. TR2IČ, ki ga omenja prvi pisani dokument že leta 1320, bi lahko uvrstili med značilne gorenjske urbane enote, zasnovane v srednjem veku. Čeprav ga je v minulih stoletjih večkrat uničil požar, zadnjič 1811. leta, ki je vsakokrat pomenil prelomnico v arhitekturi, je Tržič uspel ohraniti svojo značilno podobo, nastalo zaradi posebnosti prostora na sotočju dveh prehodnih dolin z obilico vode in pomembno prometno žilo. Industrija je na prelomu tega stoletja prinesla naselju nov ekonomski vzpon, obenem pa mu je prostorsko vse bolj odvzemala možnosti, da bi se razvil v mesto z vsemi potrebnimi površinami, prostori in funkcijami. Preusmeritev v proizvodno naselje pa je prinesla še izseljevanje mladih družin in odmiranje starih. Tržič, ki je bil uradno imenovan mesto šele v tem stoletju, je bil pred leti uvrščen med spomenike druge stopnje. Tržičani so se odločili, da ohranijo prostorske in likovne kvalitete ter kulturno-pri-čevalno dediščino prostora v mestnem jedru, na drugi strani pa, da obnovijo in izboljšajo materialne pogoje za nove naloge in potrebe današnjega časa. Nosilec naloge, kako ti dve skrajnosti združiti, je bil Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja, medtem ko so glavni delež pri izdelavi izhodiščnega plana revitalizacije, za katerega so morali predhodno zbrati vse podatke o vsaki stavbi ali prostoru v mestnem jedru, napravili študentje arhitekture skupaj z dr. Petrom Fistrom. Pri načrtovanju revitalizacije so s svojimi predlogi sodelovali tudi občani. Zanimiva bo tudi rešitev kompleksa T 5 za stavbo občinske skupščine, ki je nekoliko drugačna od prvotnega načrta, a pride na vrsto kasneje. V podaljšku hotela Pošta nameravajo zgraditi še »hotelski aneks«, za njim in mostom do Partizanske ulice pa bi uredili prostor za razne množične prireditve, polepšan z zelenimi površinami. Trenutno povzročajo Tržičanom precej preglavic dostopi v stari del mesta, zlasti v predel ob Mošeniku. Promet iz Trga svobode bo izključen šele z dokončno izgradnjo vpadne ceste, ki bo tekla od že dograjenega dela prek Tržiške Bistrice v predel Blejske ceste, obenem pa bodo rešili tudi nov dostop do Bombažne predilnice in tkalnice. Videti je torej, da se Tržičani docela zavedajo arhitektonsko zgodovinskega in likovnega bogastva svojega mesta, da ga hočejo ohraniti, hkrati pa prilagoditi današnjim potrebam in načinu življenja. H. Jelovčan V Globasnici — Prihajamo od meje in se vozimo po ozki dolini reke Bele v dravskem razvodju. Ob cesti nas s skale pozdravlja sveti Krištof, zaščitnik popotnikov. Dolina se razširi, pred nami je opevana Podjuna, v njej vasi Železna Kapla, Bela, Sele, Glo-basnica. trdnjavi slovenstva na Koroškem GOSPODARSKA SLIKA PODJUNE Koroška, gospodarsko zapostavljena dežela, je še vedno pretežno agrarna. Kmetje se združujejo v slovenske zadruge, med katerimi je največja prav v Globasnici, edina, ki ima poleg širokega blagovnega prometa tudi lastni strojni park. Pričenja se industrijski razvoj, v katerem bodo imeli tudi Slovenci svoje mesto. Ob pomoči iz domovine onkraj Karavank dobivajo širšo materialno bazo, ki naj bi jih osvobodila odvisnosti od avstrijskih podjetnikov, ki pomagajo zatirati njihovo nacionalnost. Prednost pri zaposlovanju imajo v Elanovem obratu, pretežno slovenska pa je tudi tovarna celuloze »Rebrca«. Slovenci postajajo tudi subjekt turističnega razvoja, saj jim . je pomoč iz Slovenije omogočila, da razvoj ne poteka kar mimo njih. Z hotelom »Korotan« v Celovcu je zrastel v Železni Kapli sodobno opremljen hotel »Obir«, katerega gradnjo so podprle slovenske banke na Koroškem, kmetijske zadruge, nekateri zasebni podjetniki ter gorenjsko podjetje Alpetour. Med kmeti pa postaja vse bolj popularen kmečki turizem. $E VEDNO NACIONALISTIČNA GONJA Od leta 1972, ko je deželni glavar Hans Sima dal nekoliko več pravic Slovencem na tem področju, neprestano traja nacionalistična gonja. Padanje dvojezičnih napisov, raz-streljevanje spomenikov NOB in onemogočanje slovensko govorečih Korošcev je postalo nekaj povsem vsakdanjega. Toda vplivni Heimat-dienst kljub temu ni dosegel političnega in kulturnega molka Slovencev. Se bolj so v deželi premnogih jezer razvili dejavnost svoje manjšinske skupnosti, da bi ohranili vsaj svoj materinski jezik, če so že prikrajšani za politično enakopravnost. GLOBASNICA - STIKI S SLOVENIJO Slovensko kulturno društvo, znano po številnih gostovanjih, pogosto pa tudi gostitelj kulturnih skupin iz Slovenije, je letošnje leto začelo s predstavo »Cvetje v jeseni«, ki ga je uprizorila dramska sekcija KUD Valentin Kukal j z Visokega. Na predstavi sd se zbrali Slovenci iz bližnje in daljnje okolice Globasnice, ki so navdušeno prisluhnili slovenski besedi. Kulturno društvo v Globasnici je med najaktivnejšimi daleč naokoli. Le kdo ne pozna proslule folklorne skupine z bogato tradicijo, ki je že velikokrat gostovala v Sloveniji, lani prisostvovala otvoritvi kulturnega doma na Beli pri Preddvoru, sicer pa vzdržuje stalne prijateljske stike s preddvorskimi •folkloristi! Pa ne le ples, tudi pesem mešanega pevskega zbora priča o vsestranski dejavnosti, dramska skupina pa goji odrska besedila slovenskih klasikov. Društvu teče že šestinsedemdeseto leto plodnega dela, letos pa bodo njegovi člani še posebno delavni. Dramska skupina že pripravlja veselo ljudsko igro »Trije vaški svetniki«, ki jo bodo odigrali v norčavem pustnem razpoloženju. Eno samo dramsko delo letno pa se jim zdi premalo, delo bo Ireba popestriti s kako novostjo. V letošnjem letu bo društvo počastilo tudi spomin slovenskega ljudskega pesnika Franca Ledra Lisičjaka, od čigar smrti mineva sedemdeset let. Priredili bodo spominski koncert njegovih Jasnu; ki jih je uglasbil pevovodja anez Petjak. BESEDE DVEH KOROŠKIH SLOVENCEV Med Slovenci, ki so neprestano angažirani v kulturnem boju, ie tudi Mirko Smrečnik, podtajnik slovenskega kulturnega društva. Šolal se je na slovenski gimnaziji v Celovcu, potem pa se je zaposlil v zadrugi v Globasnici. »Slovenci smo silno zapostavljeni v tujejezični skupnosti in nimamo veliko možnosti, da bi si kot posamezniki pridobili kake ugodnosti. Če želiš uspeti, moraš postati odpadnik. Mnogi so se že za ceno -eksistence odpovedali svojemu jeziku in kulturi, večina pa nas vztraja v preganjanju in neenakopravnem odnosu « avstrijsko narodno skupnostjo.« Mirko Smrečnik se dobro zaveda pomena, ki ga imajo slovenski izobraženci med svojimi ljudmi, zato se je odpovedal študiju in manj bor- beni prihodnosti in sklenil sodelovati pri nadaljnjem prosvetljevanju naroda. Med znanimi kulturnimi delavci na Koroškem je tudi pisateljica, pesnica, novinarka Anita Hudi iz Pliberka, avtorica zbadljivih političnih kabaretov. »Satirični kabaret je ena od oblik političnega boja na Koroškem. Z neposrednim napadom na avstrijsko politiko in nazadnjaško miselnost dosežemo le protiudar Heimat-diensta. V jedke zbadljivke zajeta družbenopolitična stvarnost laže kljubuje temu šovinističnemu pritisku, čeprav so nacionalisti natančno analizirali vsebino vseh kabaretov.« Pesnica ni rojena Korošica, prihaja iz Kamnika, vendar se je kot bi bila rojena na Koroškem, priključila skupnemu prizadevanju za pravičnejši jutri Slovencev. Krajevna skupnost Visoko, ki že' dolga leta goji neformalne stike s slovensko manjšino na Koroškem in ki se je po treh letih spet pojavila s kulturno prireditvijo na odru v Globasnici, bo v prihodnje te odnose še poglobila in tako ostala posredno angažirana za vprašanja Slovencev za državno mejo. D. Z. Nova plošča Jugoslavija Da bi obogatili našo- turistično ponudbo se je Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Turistično zvezo Jugoslavije ter delovne organizacije Orbital odločila izdati jugoslovansko turistično propagando long play gramofonsko ploščo pod imenom Jugoslavija. Na plošči so najbolj uspešne melodije narodne in zabavne glasbe Jugoslavije. To ploščo naj bi odkupile predvsem jugoslovanske potovalne agencije ter večje hotelske hiše ter jih poklonile svojim gostom. Podobne ali enake propagandne prijeme že uspešno uporabljajo nekatere druge turistične države. Na naši plošči bo 14 najbolj uspešnih melodij, med drugim Avsenikova Na Robleku, Žabe, Slovenskega okteta, Dan ljubezni, ansambla Pepel in kri ter druge. D. S. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST RADOVLJICA Zbor uporabnikov skupščine aa podlagi 1. in 8. člen« Odloka o delni nadomestitvi stanarine (Uradni vestnik Gorenjske, it. 9/77) in v skladu s sklepom zbora uporabnikov skupi£ine stanovanjske skupnosti t dne t. 1. 1979, raspisuje NATEČAJ zbiranja vlog za delno nadomestitev stanarine — za leto 1979. I UPRAVIČENOST DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE Pravico do delne nadomestitve stanarine do maksimalne višine 80 % imajo vsi imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih, vloženih v stanovanjski sklad Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, ki izpolnjujejo pogoje po določbah citiranega odloka. Delna nadomestitev stanarine je različna in odvisna od: — velikosti stanovanja, — letnega doseženega dohodka gospodinjstva, — premoženjskega stanja imetnika stanovanjske pravice in članov gospodinjstva. Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti imetniki stanovanjske pravice, ki skupaj s člani gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjih normativov: število članov površinski normativ gospodinjstva v kv. m do 28 kv. m 42 kv. m 57 k v. m 66 kv. m 2 3 4 in več in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva po 10 kv. m. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od petdeset let, se lahko normativ površine poveča za 30 %. Imetniki stanovanjske pravice pa nimajo pravice do delne nadomestitve stanarine v primerih, če sami oz. njihovi člani gospodinjstva: — oddajajo stanovanje v podnajem, — uporabljajo del stanovanja v poslovne namene, — so lastniki vseljivega stanovanja, — so lastniki počitniške hišice ali drugih nepremičnin, — so lastniki avta (določilo ne velja za invalide). Imetniki stanovanjske pravice nimajo pravice do delne nadomestitve stanarine tudi v primerih, če so iz neopravičenega razloga nezaposleni. II. UVELJAVITEV PRAVICE DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE stanovanjsko skupnost. Zahtevek morajo vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27.) — v tridesetih dneh od objave tega natečaja. Zahtevku za delno nadomestitev stanarine je treba priložiti: — potrdila o letnem doseženem dohodku gospodinjstva za leto 1978 (vsi dokazljivi dohodki), — izjavo, da nimajo drugih dohodkov, ki niso zajeti v potrdilih iz prve alineje, — kopijo stanovanjske pogodbe, — potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva, — izjavo, da,imetnik stanovanjske pravice oz. drugi člani gospodinjstva ne oddajajo del stanovanja v podnajem, ne uporabljajo del stanovanja v poslovne namene in da niso imetniki vseljivega stanovanja, počitniške hišice ali drugih nepremičnin ter avta. III. SPLOŠNE DOLOČBE V okviru razpisa za leto 1979 bodo obravnavane samo vlo- fe z dokumentacijo, ki bodo prispele v roku, do 19. 2. 1979. 'ristojni organ stanovanjske skupnosti s strokovno službo bo preveril upravičenost prosilcev do delne nadomestitve stanarine za leto 1979 ter bo pri tem upošteval vse določbe odloka, o odločitvi pa bo vse prosilce obvestil najkasneje v petnajstih dneh od sprejema ustreznih sklepov. Radovljica, dne 19. 1. 1979. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Zbor uporabnikov skupščine Na podlagi 25. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št 8/78), 8. člena samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977 do 1981 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/77) in 7. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje, razpisuje NATEČAJ za dodelitev kreditov za dograditev oz. revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini I. NAMEN KREDITOV Krediti se dodeljujejo za: — dograditev oz. revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini. II. VIŠINA KREDITOV Krediti so razpisani iz dela sredstev, ki jih temeljne organizacije združenega dela, druge pravne osebe in zasebni delodajalci (v nadaljevanju: organizacije) združujejo v okviru skupnosti — do višine 2.500.000,00 dinarjev in sicer za: — dograditev stanovanjskih hiš v individualni lastnini v višini 1,900.000,00 din; — revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini v višini 600.000,00 din. III PRAVICA DO KREDITOV Upravičenci do kredita iz sredstev skupnosti so: — delavci organizacij, ki združujejo del svojih sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977—1981 v okviru skupnosti. IV POGOJI ZA PRIDOBITEV KREDITOV Delavec, zaposlen pri organizaciji, ki združuje del svojih sredstev v skladu s sporazumom v okviru skupnosti in nima primerno rešenega stanovanjskega vprašanja, lahko dobi kredit za dograditev oz. revitalizacijo stanovanjske hiše v individualni lastnini, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da dograjuje oz. revitalizira stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda; — da predloži potrdilo organizacije, kjer združuje delo, o soglasju k najetju kredita; — da je kreditno sposoben. V. LASTNA UDELEŽBA Lastna udeležba delavca ne more biti manjša od 30 r/< zneska, potrebnega za investicijo določi pa se v skladu z določili pravilnika. Za lastno udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega varčevanja v poslovni banki. VI. KREDITNI POGOJI 1. Odplačilni rok Pri določanju odplačilne dobe kredita se upošteva povprečni dohodek na člana družine delavca v preteklem letu in njegova kreditna sposobnost. 2. Obrestna mera Za najet kredit iz sredstev skupnosti plačuje delavec 4 % obresti.Po preteku desetih let od pričetka plačevanja kredita pa se poveča obrestna mera za neplačani del kredita za 2 %. 3. Višina kredita Delavec lahko dobi kredit največ do 35 % vrednosti standardnega stanovanja. VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k vlogi za dodelitev kredita predložiti: — potrdilo organizacije, kjer je delavec zaposlen, o soglasju k najetju kredita;__' — potrdila o dohodkih družinskih članov v letu 1978; — gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del pristojnemu organu; — predračun stroškov in podatke o virih sredstev za gradnjo oz. revitalizacijo stanovanjske hiše; — zemljiško knjižni izpisek o lastništvu objekta oz. vknjižbi pravice uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini. Udeleženci natečaja morajo prošnje za dodelitev kredita vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27.). VIII. OSTALE DOLOČBE 1. Vlogo za dodelitev kredita je potrebno vložiti v tridesetih dneh od objave natečaja s celotno dokumentacijo pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27.). 2. Prepozno prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obravnavale. 3. Obravnavala se bo vloga samo enega od družinskih članov, zato naj zakonci ne vlagajo ločeno prošenj za dodelitev kredita. 4. Strokovna služba in organi stanovanjske skupnosti bodo komisijsko preverjali upravičenost do dodelitve kredita ter o izidu natečaja obvestili vse udeležence, najkasneje v petnajstih dneh po seji zbora uporabnikov skupščine, na kateri se bo odločalo o dodelitvi kreditov. 5. Dodeljene kredite bo možno črpati v skladu z dinamiko združevanja sredstev, kar bo tudi posebej opredeljeno v kreditnih pogodbah. Radovljica, dne 19. 1. 1979. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Zbor uporabnikov skupščine na podlagi 89. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica in 19. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev stanovanj, pridobljenih iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, razpisuje NATEČAJ zbiranja prošenj za dodelitev stanovanj, pridobljenih iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1979. Prosilci za dodelitev stanovanj iz kategorij, ki so — v skladu z določbami zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in splošnih aktov skupnosti — upravičeni do posebne družbene pomoči: I. DRUŽINE IN OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI (pri katerih dohodek na družinskega člana v letu 1978 ni presegel znesek 1.800,00 din — za samohranilke pa 2.300 dinarjev mesečno); II. MLADE DRUŽINE (pri katerih nobeden od zakoncev ni starejši od trideset let) III STAREJŠI LJUDJE (moški, ki so dopolnili šestdeset, ženske pa petinpetdeset let); IV. UDELEŽENCI NOV (občani, ki so bili udeleženci NOV); — lahko v tridesetih dneh od objave tega natečaja na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Cankarjeva 27 64240 RADOVLJICA vlože prošnjo za dodelitev stanovanja, pridobljenega iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ki mora imeti naslednje priloge: I. DRUŽINE IN OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI 1. Potrdilo o številu družinskih članov in o tem, od kdaj imajo stalno bivališče na območju občine Radovljica (ki ga dobe na matičnem oz. krajevnem uradu); 2. potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1978 (ki jih dobe pri delovnih organizacijah, kjer so družinski člani zaposleni) s pismeno izjavo, da drugih dohodkov nimajo; 3. potrdilo o premoženjskem stanju (ki ga dobe pri davčni upravi Skupščine občine); 4. mnenja oz. poročila delovnih organizacij, kjer so. družinski člani zaposleni, o reševanju njihove stanovanjske problematike v okviru delovne organizacije; 5. eventuelna poročila o zdravstvenem stanju ter odločbe o invalidnosti prosilca in njegovih družinskih članov. II. MLADE DRUŽINE 1. Potrdilo o številu družinskih članov in o tem, od kdaj bivajo na območju občine Radovljica ter kdaj je bila sklenjena zakonska zveza (ki ga dobe na matičnem oz. krajevnem uradu); 2. sklep samoupravnega organa ene ali obeh organizacij, kjer sta zakonca zaposlena, da bo skupaj s prosilcem rešila njegovo stanovanjsko vprašanje v petih letih od dodelitve stanovanja, pridobljenega iz sredstev družbene pomoči ter da bo ob vselitvi prosilca v stanovanje podpisala tudi bianco menico, s katero bo zagotovila realizacijo svojega sklepa: 3. izvod pogodbe o namenskem varčevanju pri poslovni banki za nakup stanovanja ali za individualno gradnjo s klavzulo, da je prekinitev pogodbe možna samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo; 4. eventuelna poročila o zdravstvenem stanju ter odlpčbe o invalidnosti prosilca in njegovih družinskih članov. III STAREJŠI LJUDJE 1. potrdilo o številu družinskih članov in o tem, od kdaj imajo stalno bivališče na območju občine Radovljica (ki ga dobe na matičnem oz. krajevnem uradu); 2. potrdilo o premoženjskem stanju (ki ga dobe pri davčni upravi Skupščine občine); 3. eventuelna poročila o zdravstvenem stanju ter odločbe o invalidnosti prosilca in njegovih družinskih članov. IV UDELEŽENCI NOV 1. Potrdilo o številu družinskih članov in o tem od kdaj imajo stalno bivališče na območju občine Radovljica (ki ga dobe na matičnem oz. krajevnem uradu); 2. potrdilo o premoženjskem stanju (ki ga dobe pri davčni upravi Skupščine občine); 3. potrdilo Komisije za zadeve Isorcev in invalidov pri Skupščini občine o času udeležbe v NOV; 4. mnenje oz. priporočilo krajevne organizacije Združenja borcev NOV o upravičenosti do stanovanja; 5. eventuelna poročila o zdravstvenem stanju ter odločbe o invalidnosti prosilca in njegovih družinskih članov. SPLOŠNE DOLOČBE — V okviru razpisa za leto 1979 bodo obravnavane samo prošnje z dokumentacijo, ki bodo prispele v roku, do 19. 2. 1979; , — prosilci za dodelitev stanovanj, ki imajo prošnje že vložene, naj ne vlagajo novih prošenj temveč naj predlože samo nove priloge; tudi te pa morajo predložiti do 19. 2. 1979; — pristojni organi stanovanjske skupnosti s strokovno službo bodo preverili upravičenost prosilcev do dodelitve stanovanj, pridobljenih iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter bodo o izidu natečaja obvestili vse prosilce, najkasneje v petnajstih dneh po seji zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, na kateri bo sprejeta prednostna lista pričakovalcev stanovanj za leto 1979. Radovljica, dne 19. |. 1979. Sprevod enote Franca Bajta skozi Bohinjsko Bistrico po končani vaji je b: nadvse svečan. — Foto: S. Saje Uspešno urjenje teritorialcev Minulo soboto je enota teritorialne obrambe h radovljiške občine izvedla taktično vajo na Jelovici — Po končanem urjenju je pripravila miting v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici — V nedeljo je opravila večurni pohod v partizanske DraŽgoše Bohinjska Bistrica — Kot je znano, imajo enote teritorialne obrambe poseben program vzgoje. Gorenjske enote so bile pri uresničevanju tega programa dokaj aktivne že v lanskem letu. Glede na vzgojno izobraževalni program pokrajinskega Štaba teritorialne obrambe za Gorenjsko pa bodo teri-torialci imeli letos Se več strokovnega usposabljanja in skupnih vaj z vsemi obrambnimi strukturami. Prvo svojo letoSnjo vajo je minulo soboto pripravila enota Franca Bajta iz Bohinja, ki je bila ob lanskem dnevu JLA izbrana za najboljšo enoto med gorenjskimi teritori-alci zaradi izrednih uspehov pri vojaSkem pouku in kolektivnem odločanju. Izvedla je zelo .zahtevno vajo v zimskih razmerah, Iti pomeni uresničitev dela programa vzgoje. Zatem ko se je enota zadovoljivo hitro formirala in razdelila orožje, je krenila na krajSi pohod v pobočja Jelovice. Sledila je taktična vaja, v kateri so se pripadniki enote urili v napadu na naseljeni kraj. Vsi terito-rialci — tako tisti, ki so izvedli napad, kot tisti, ki so bili v vlogi nasprotnika — so pokazali dobro poznavanje taktično tehničnih veščin. Kot je po končanem urjenju povedal komandant enote, je bila vaja zaradi zelo težavnih razmer nadvse naporna; kljub temu, da je napad v tako visokem snegu težko izvesti, pa je v celoti uspela. Poudaril je, da je bila Se toliko bolj uspeSna, ker so si urjenje teritorialcev ogledali otroci iz osnovne Sole v Bohinjski Bistrici, ki so imeli obrambni dan, prav tako pa ga je z zanimanjem spremljalo veliko domačinov. To je vsekakor pozitivno vplivalo na pripadnike enote in krajane. Da je povezava teritorialcev in občanov tesna, je pokazalo tudi dogajanje po končani vaji. Popoldan ie namreč enota v sprevodu korakala skozi Bohinjsko Bistrico. Številni krajani in turisti so odzdravljali pesmi vojakov, vihranju zastave in igranju godbe iz Gorij na čelu kolone. Vsa pristnost te povezave je priSla Se bolj do izraza na mitingu, ki ga je enota pripravila v osnovni Soli Janez Mencinger v Bohinjski Bi- strici. V pestrem kulturnem sporedu so na prireditvi sodelovali učenci i: osnovne Sole, recitatorki Anica Bait in Stanka Zupan, pevski zbor DPE Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice in godba na pihala iz Gorij Pripadniki enote Franca Bajta sc dvodnevno urjenje sklenili s pohodom prek Rovtarice v DraŽgofc kjer so se v nedeljo udeležili proslav? ob 37. obletnici veličastne bitk* Cankarjevega bataljona. Večurni pohod v legendarni kraj in nazaj ji je obogatil ne le z obujenimi partizanskimi tradicijami, ampak tud večjo kondicijo, saj je bila hoj* zaradi novega snega na celi pot izredno naporna. S. Saje Smetišče v Dvorski vasi Radovljica - V občini so že dalj časa razpravljali o lokacijah za sa nitarno deponiranje komunalni!1 odpadkov. Že leta 1974 je idejns Studija lokacije komunalnih odpac kov prikazala in utemeljila nujnost da se za vso radovljiško občino čin> prej uredi ustrezna sanitarna depc nija. Ta je potrebna kot začetni osnova za sodobno urejanje proble matike komunalnih odpadkov in za Ščite okolja. Po opravljenih korm sijskih ogledih na terenu so izdelat strokovno oceno in predlagali l0kj cije v Dvorski vasi, na Dobreir polju ter ob ZgoSi, pod Resjem. Delovna organizacija Smelt Ljub-ljana je ugotovila, da je najboljši lokacija v Dvorski vasi. Lokaci Dobro polje ni tako sprejemljiv tudi zaradi negativnega soglas:. območne vodne skupnosti. V Dvor ski vasi pa bodo lahko ustrezru zmogljivosti, zagotovljeno je varstv voda in okolja, zaščita, še posebej p* bodo lahko koristno uporabili Gpu ščeno opekarno za tehnično bazo. O smetiSču v Dvorski vasi bodo razpravljali zdaj Se delegati na zboru krajevne skupnosti skupščin«? občine Radovljica. D. S Radovljica - V četrtek, 11. januarja, so se predstavniki skupščine občine* družbenopolitičnih organizacij Radovljice pogovarjali z novinarji I dopisniki, ki v tisku, radiu in na televiziji obveščajo javnost odogodkih i radovljiške občine. Na novoletnem pogovoru, ki ga je vodil predsedrt skupščine občine Radovljica Leopold Pernuš, so se pogovarjali o vl0gl I pomenu objektivnega in aktualnega obveščanja ter posredovanja informac-ter se dogovorili, da bodo organizirali še več takšnih razgovorov,^ saj 8o g nadaljnje delo novinarjev in dopisnikov zaželeni in koristni. — ° °- F. p? dan Življenje človeka uči Antonija Benedik, po domače Jaklčkova mama iz Stražišča, je v soboto, 13. januarja, dopolnila častitljivih 90 let Stražišče — Le redki v Stražišču ne poznajo Antonije Benedik, Jaklčkove mame. Prijazna, trdna in odločna ženica je v soboto, 13. januarja, dopolnila 90 let. Kdor je ne pozna, ne more verjeti, da je mogoče pri devetih-križih še vedno tekati po kuhinji in stopnicah, brati knjige in časopise, spremljati televizijo in se odločati v lepem in toplem vremenu za sprehode pod Smarjetno goro, med mladino in vrvež, ki mamo pozdravlja in sprašuje, kam ie namenjena. Jaklčkova marna jim hudomušno odgovarja, da je namenjena na trim stezo, vendar ji ne more biti tako hitro kos, kot oni, mlajši.. . Antonija Benedik se je rodila leta 1889 v Lodarjevi bajti, ki se je po popravilih leta 1926 in 1937 spremenila v udoben in prijeten dom. Pred dobrim letom se je preselila k Navčku k sinu, vendar je njena Antonija Benedik iz Stražišča navezanost na staro domačijo velika. Pred dvema letoma se je za vedno poslovil mož Jože 30 let zaposlen v Savi, s katerim sta dočakala zlato in srebrno poroko. Pet Zlata poroka na Jesenicah — V soboto, 13. januarja, sta na Jesenicah praznovala zlato poroko Frančiška in Bogomir Znidar, ki sta se poročila 6. januarja 1929. Oba sta doma z Jesenic. V Franckini družini so bili štirje otroci, mati jim je zgodaj umrla. Bogomir je imel pet bratov in sestro. Francka je delala v tovarni nogavic, Mirko pa 36 let v Železarni, in sicer najdalje v žebljarni. Slovesnost ob zlatem jubileju je bila v poročni dvorani na Jesenicah, ponovno pa ju je poročil predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar. ki jima je zaželel obilo zdravja in še dolgo skupno življenje ter prijetno praznovanje zlate poroke v krogu najdražjih. — Foto: B. B. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO 2. SEKRETARJA in objavlja prosta dela in naloge: 3. VODJE SKLADIŠČNE SLUŽBE IN PREVZEMA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, še naslednje pogoje: Pod 1.: visokošolska izobrazba ekonomske smeri, 5-letne delovne izkušnje s področja ekonomskega poslovanja, organizacijske in vostvene sposobnosti, ustrezne moralnopolitične vrline Pod 2.: visokošolska izobrazba pravne, organizacijske ali družboslovne smeri, 3-letne delovne izkušnje, znanje enega svetovnega jezika ustrezne moralnopolitične vrline, ustvarjalen odnos do samoupravljanja Za dela pod 1 in 2 velja mandatna doba 4 leta. Pod 3.: visoka izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, 5-Ietne delovne izkušnje s področja skladiščnega poslovanja, organizacijske in vodstvene sposobnosti, ustrezne moralnopolitične vrline Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, 64000 KRANJ, Savska loka 4. Kandidate bomo o dokončni odločitvi obvestili v 60 dneh po končanem razpisnem roku. otrok se jima je rodilo. Živi so še štirje: tri hčerke in sin Marjan, pri katerem sedaj živi. »Mislim, da sem edina v Stražišču, ki mi je sitarija prinesla pokojnino« povzemamo iz pripovedovanja Jaklčkove mame. »Si-tarijo sem delala do konca, ko je v Stražišču zamrla. Okrog leta 1953 je bilo to. Ko sem bila stara 60 let, sem šla v pokoj.« Antonija Benedik ima kljub častitljivi starosti še izreden spomin. Ni pozabila še tako nepomembnih malenkosti in ob tem se mora človek čuditi, od kod črpa energijo ta ženica, čeprav ie bilo njeno življenje vse prej kot lahko. »Med prvo svetovno vojno je bil mož skoraj štiri leta vojak. Malarijo ie prinesel domov, a se ie le izvlekel. Zadnja vojna je bila še hujša in strašnejša. Hčerko Francko so dvakrat odvlekli v Begunje, hčerki Justini Ea so vzeli moža. Le tri leta je ila poročena. Naša hiša pod Smarjetno goro je bila varno zatočišče partizanov in aktivistov. Skladišče materiala smo imeli in vedno trepetali, če ga odkrijejo. Nekajkrat so nam premetali hišo. Leta 1943 je mislim bilo, ko so hišo obkolili, v kuhinji pa je bil Vinko Hafner, v senu pa ranjenec, Nemci pa so hodili v vežo kaditi. Vendar smo jih prelisičili!« »Življenje človeka uči, ga krepi in bogati,« je nekajkrat poudarila Jaklčkova mama. »Skromno moraš živeti in ne zahtevati Preveč, pa je zadovoljstvo večje! redvsem pa se mora star človek veliko gibati. Komaj čakam lepega vremena, da bom odšla pod Smarjetno, do trgovine ali kam drugam, seveda blizu, saj me daleč ne pustijo. Zdravnika za zdaj še ne potrebujem, vendar ne vem, kako dolgo bo to. Pa tudi prav je, da človeku tega ni usojeno vedeti...« Iskrene čestitke Jaklčkovi mami za jubilej in da bi bila še dolgo takšna, kot je bila v dnevih sedanjega slavja! J. Košnjek Dežurne trgovine V soboto, 20. januarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živila — prodajalna PC Planina, Planina 56, prodajalna SP Pri Nebotičniku, Stošičeva 1 ŠKOFJA LOKA: SP Frankovo naselje, Mesnica, Kidričeva 65 JESENICE: Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu TRŽIČ: Mercator, Trg svobode 21, Živila Lipa, Koroška 1, Mercator, Ravne 9 Črtomir Zoreč: o POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (103. zapis) Sklepni stavek v prejšnjem zapisu je žalostno izzvenel. Skušal sem na čimbolj obziren način povedati, da je pesnica Vida Jerajeva v svojem 57. letu napravila samomor. Četudi so me naključni znanci kar na cesti ogovarjali, češ, naj kai več napišem o tem — saj je bila Prešernova so-rodnica; zato so radovedni — a o teh neprijetnih človekovih stiskah res ne gre javno in do vseh podrobnosti govoriti. — Kdor pa bi le hotel kaj več izvedeti o življenju in delu pesnice Vide Jerajeve, naj vzame v roke knjigo Izbrano delo Vide Jerajeve (izšla 1. 1935), ki jo je uredila in jo obogatila s temeljito, nad 50 strani obsegajočo študijo o pesnici literarna zgodovinarka Mar-ja Boršnikova. V življenju Vide Jerajeve zvemo tudi za tragično epizodo: Šestnajstletna Franica, potem ko je končala meščansko šolo, je prišla na počitnice k sorodnikom v Vrbo. Ob Savi ie doživljala romanco s svojim daljnjim bratrancem Tonetom Svetino, sedemnajstletnim, vase zaprtim fantom. Franica, ki je kar kipela od življenja, se je vrnila v Ljubljano in pozabila na obsavska sanjarjenja. Sedemnajstletnik si je stvari najbrž drugače razlagal, vsekakor bolestno pretirano. Na kraju, kjer sta se sestajala, se je ustrelil. V poslovilnem pismu je zapisal: »Izdihnil bom življenje s Tvojim imenom na ustnicah«. — Kako je ta dogodek — če sploh je — vplival na radoživo Franico ni znano .. . ZASIPŠKA UČITELJICA Tako starih Zasipljanov (bili bi že stoletniki!), ki bi se še spominjali svoje mlade učiteljice, ni več. Vendar pa spomin na srečno, veselo dekle, ki pa je tako žalostno končala, še živi med starejšimi ljudmi, pač le posredno. Utegnili so jim kaj povedati o Frani-ci Vovkovi, zasipški učiteljici, njihovi starši, Franičini nekdanji učenci. Prenekateri so me tudi pobarali, naj kaj bolj natanko povem o sorodniški zvezi Vide Jerajeve (prav: Franice Vovkove) s pesnikom Prešernom. Šimen Prešeren — Ribič iz Vrbe je bil poročen z Mino roj. Svetinovo iz Žirovnice. Rodila sta osem otrok — tri sinove in pet hčera. Izmed hčera je imela potomce le Mina, šesti otrok iz Ribičevega zakona. Mina (roj. 22. 1. 1808 - umrla 17. 4. 1878) se je poročila z Jožetom Vovkom (roj. L 4. 1806 — umrlim 9. 5. 1881) iz Črnilca blizu Brezij. Kaj je bilo z Vovkom narobe, vemo le iz' pristranskih poročil. Dejstvo pa je, da se priženjeni zet ni prikupil ne tastu ne tašči. Tudi sestram svoje žene ne — saj so vse zbežale od doma. Prav tako sta zapustila dom v Vrbi tudi tašča, ki je šla umret k sinu Juriju v Šentropert na Koroškem — in tast, ki je odšel k svojemu bratu Francu na Skaruči-no. In tam tudi kmalu umrl . .. Vovk, mladi Ribič, je ostal na domačiji sam z ženo. — Kakšno pa je bilo njegovp sožitje z Mino, zaslutimo iz Prešernove balade »Ponočnjak« — če ni bila to le sorodstvena mržnja in ljubosumje? No, sama pa mlada Ribiča nista bila dolgo. Kar hitro so začeli prihajati otroci — vseh se je rodilo iz Vovkovega zakona kar devet! Oče Franice je bil sedmi otrok. Ime mu ie bilo Franc, poročil se je z Blejko, ki mu je rodila edinega otroka — Franico. Iz zakona Franice Vovkove s Krlom Jerajem živi še troje hčera (Mara, Vida in Oli). Te so torej, še živeče pesnikove praneča-kinje! POTRESOMERSKA POSTAJA NAD VINTGARJEM Bolj strokovno povedano: geofizikalni observatorij profesorja Albina Belarja v Vrščah (580 m Nm) nad Vintgarjem pri Podhomu. Potresomersko postajo si je realč-ni profesor (kemik in naravoslovec) uredil v svoji vili na Vrščah že leta 1923. — Hiša je še vedno lepo oskrbovana (celo odlično, v primeri i skrajno zapuščenim Švegljevim gra dičem na Rečici pri Bledu — no, < njem in njegovih imenitnih gospo darjih, prihodnjič kaj več). Stanovalci v niši (Sokliči) ohranjajo življenjski tok, hkrati pa tudi spomin na zaslužnega profesorja. Zakaj si je profesor Albin Belar za svoj observatorij izbral kraj nad Vintgarjem — četudi je bil sicer Ljubljančan — od domačinov nisem mogel zvedeti; prej bi to pojasnil kak strokovnjak — seizmolog (po-tresomerec). — Slika hiše kaže na čvrsto gradnjo in očitno udobje. Predvsem pa dober okus za izbiro stavbišča — malo hiš sem videl na tako lepih razglediščih in — bolj na samem. Lambergov nagrobnik v zasipški farni cerkvi (več o njem glej v 100. zapisu). ZPROFESOR BELAR animiv možak je moral biti profesor Albin Belar, kemik in naravoslovec (1864-1939). Njegovo znanstveno področje so bili predvsem potresi. Ze leta 1897 je postavil v Ljubljani vzorno urejeno potresomersko postajo, ki so jo obiskovali mnogi tuii učenjaki. V letih 1908— 1910 je sodeloval pri ustanavljanju potresomerskega zavoda na Tašmajdanu v Srbiji. Leta 1918. po upokojitvi, si je postavil dom na Vrščah, si uredil zasebni potreso-merski observatorij, se tu povsem ustalil in se ves posvetil znanstvenim raziskavam. Več let se je pečal z načrtom, da bi postavil vrh Triglava potresomersko opazovalnico. V svetovni seizmološki literaturi je Belar-jevo delovanje zelo cenjeno. Omeniti velja, da je učeni mož mnogo aparatov in naprav za svoje potresomersko delo sam izumir in tudi izdelal. Okrogla miza o urbanizmu Trebija — Klub študentov Poljanske doline je za danes ob 17. uri pripravil v sejni dvorani Doma pod Planino na Trebiji okroglo mizo o urbanizmu v občini Škofja Loka. Posebni poudarek bo na ureditvi bivalnega okolja ter zaščiti naravnega okolja nasploh in na ureditvi objektov za športno, rekreativno in kulturno dejavnost. Uvodni referat bo podal odgovorni nosilec za urbanizem v občini Škofja Loka Niko Vladimirov. -------.....-----M. V. ?*,%%eva £M&rf*om št.. 56) na Vrščah nad Vintgarjem; v njej je bH do l. 1939 zasebni potresomerski observatorij. /MOST DELU Največja akcija v KS Log je gradnja mostu na Visoko, ki pa nekajkrat dražji, kot je bilo predvideno leta 1974, ko so se . akcijo odločali na referendumu — Kdaj telefon in kje gradi sta prav tako vprašanji, ki zanimata krajane *9I Podjetje za ptt promet Kranj, n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 4 Razpisna komisija pri Podjetju za ptt promet Kranj za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE TEHNIČNE SLUŽBE 2. VODJE GOSPODARSKO-RAČUNSKE SLUŽBE 3. VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje: 1. visoka ali višja strokovna izobrazba elektrotehnične smeri, šibki tok, 2. visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge družboslovne smeri, 3. visoka ali višja strokovna izobrazba pravne ali druge družboslovne smeri. Kandidati morajo imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti in morajo biti moralnopolitično neoporečni. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj ter kratkim življenjepisom najkasneje v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Podjetje za ptt promet Kanj, razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Izbira prijavljenih kandidatov bo opravljena v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD Tovarna mehanizmov Lipnica objavlja prosta dela in naloge: 1. VIŠJEGA KONTROLNEGA TEHNOLOGA V TEHNIČNI KONTROLI 2 SAMOSTOJNEGA KORESPONDENTA V TEHNIČNI KONTROLI 3. VODJE PLANIRANJA V GPP ODDELKU Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1.: dokončana višja šola strojne ali elektro smeri, 3 leta delovnih izkušenj, po možnosti v tehnični kontroli, pasivno znanje enega svetovnega jezika. Pod 2.: končana dveletna administrativna šola, 3 leta delovnih izkušenj. Pod 3.: končana višja šola strojne, ekonomske ali organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na področju planiranja, pasivno znanje enega tujega jezika. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. Kandidati bodo o sklepu komisije obveščeni v roku 30 dni po zaključku prijavnega roka. Krajevno skupnost Log v Poljanski dolini naj bi obiskali že pred novim letom. 27. decembra namreč praznujejo krajevni praznik, v spomin na ta dan leta 1941, ko sta na Valtrskem vrhu padla kmet Jakopc in njegov hlnpec kot pri žrtvi poljanske vstaje. Nemci pa so Jakopcovo Ker ni delovnih organizacij, so vse akcije, ki se jih lotijo, največ odvisne od samoprispevka krajanov. Zanj so se odločili na referendumu februarja 1974 leta in vsi zaposleni plačujejo po 2 odstotka od zaslužka, kmetje pa 10 odstotkov od katastrskega dohodka in 4 odstotke od dohodka od lesa, obrtniki pa 4 odstotke od dohodka. Ko so se odločali zanj, so računali, da bodo z njim zbrali 1,2 milijona dinarjev. Z njim in prostovoljnim delom naj bi obnovili mostove v krajevni skupnosti in sicer v Brodeh, v Logu in na Visokem. Ti naj bi nadomestili sedanjih 5 dotrajanih mostov. Vsi so bili po vojni že po dvakrat zgrajeni. Leseni so in zato ne zdržijo velikih obremenitev in se zato hitro uničujejo. Novi most na Visoko je že skoraj zgrajen, vendar kljub temu dela krajanom sive lase. Ob referendumu, se pravi pet let nazaj, naj bi po predra-ču nu veljal 850.(XX) dinarjev, od takrat pa je cena narasla na več kot 5 milijonov dinarjev. Gradi ga SGP Tehnik, ker je delo takšno, da krajani s prostovoljnim delom ne morejo kaj dosti pomagati. Sprva so se dogovorili, da bodo sami naredili nasip ob Sori, vendar jim je akcija padla v vodo, ker je 5000 _ bikov materiala s traktorji skon. nemogoče navoziti, poleg tega p mora biti narejen strokovno, da I Sora ne bi ob prvem večjem naliv-. odnesla. S samoprispevkom bodo za ni zbrali milijon dinarjev, občinska i munalna skupnost bo prispeva 880.000 dinarjev, Gozdno gospoda' stvo - TOZD Kooperanti 550.(1 dinarjev. Kmetijska zadruga 560.ft* dinarjev, občinska skupščina 330 • dinarjev, od delovnih organizacij katerih so zaposleni krajani Logar so dobili 80.000 dinarjev. S slednji nikakor niso zadovoljni, saj so * uvedbi samoprispevka in ob prv. pogovorih z delovnimi kolektr računali, da bi za vsakega zapornega TOZD prispevale po 6.0* dinarjev. Iz nekaterih kolektiv sploh niso dobili odgovora. Ker vsi ti prispevki ne zadost jo, so morali najeti dva in pol m jona dinarjev kredita. Ne vedo pa -kako ga bodo lahko vrnili. Most je dolg 52 metrov, vozišet široko 3,5 metra, ob straneh pa -pločnika. Za gradnjo so se odto zato, ker prek starega lesenega n več mogli voziti lesa, ki ga saff kmetje vsako leto posekajo v K skem, Valtrskem in Bukovem vi več kot 600 kubikov, čez ta m tudi vozijo pesek za posipanje d itd. Gradbeni stroški pa so nar tudi zato, ker morajo cestne p ključke urediti tako, da jih mogoče speljati na bodočo uran-cesto. CESTE, TELEFON, ELEKTRIKA V KS je le ena trgovina, ki jo ima v Logu Kmetijska zadruga Škofja Loka. domačijo požgali. Krajevni praznik imajo od leta 1974, ko so na novi Jakopcovi hiši odkrili spominsko ploščo. Kot vsako leto so tudi letos ob tej priliki pripravili več prireditev; otroke je obiskal dedek Mraz, pogostili so občane starejše od 65 let, skupščina krajevne skupnosti se je sestala na slavnostni seji, praznovanje pa so sklenili s pohodom pripadnikov teritorialne obrambe in narodne zaščite ter mladine in sicer po poti poljanske vstaje od Loga, čez Valtrski in Bukov vrh do Visokega. Na poti so obiskali številna obeležja in se ob njih spomnili padlih rojakov. Ker pa njihovega praznovanja nismo spremljali, smo jih obiskali pretekli teden. Čeprav Log po številu prebivalstva, niti po »gospodarski moči« ni velika krajevna skupnost, prizadevanja krajanov za napredek niso prav nič manjša. Le teže jim je najbrž priti do cilja. Krajevna skupnost Log obsega 10 vasi in zaselkov in sicer Brode, Gabrk, Log, Na logu, Visoko, Valtrski, Kovski in Bukov vrh, Smoldno in Gabrško goro. V njih živi 538 ljudi, od tega je »čistih« kmetov še 42, na delo pa se v Poljane in Skofjo Loko vozi nekaj več kot 200 krajanov. Otroci obiskujejo dve šoli in sicer se eni vozijo v Gorenjo vas, drugi pa v Skofjo Loko. Meja med šolskima okolišema poteka po nekdanji občinski meji med Zmincem in Poljanami. V krajevni skupnosti ni niti ene delovne organizacije, imajo le trgovino kmetijske zadruge ter nekaj obrtnikov: kovača, dva prevoznika, 2 gostilničarja in avtokleparja. Še nekaj let nazaj so imeli štiriletno osnovno šolo v Gabrku, odkar pa je šel učitelj v pokoj, še te ni več. V krajevni skupnosti Log, kat: večji del je hribovit, imajo 331 krajevnih cest, denarja za vwb vanje pa malo. Težava je tudi v bi da so ljudje zaposleni in, ker im» na delo daleč, jim ostane le m časa že za delo na kmetiji, kai * da bi delali na cesti. Pozimi so td ve s pluženjem, poleti pa z grar zoni, ki ga je potrebno voziti daleč. Krajevne ceste pa so orr čile, da vse otroke, razen iz Buk. ga vrha. kjer se ne morejo dogovo za voznika, v šolo vozijo. Drug problem je telefon. Veb krajanov želi telefonski priključek tudi v srednjeročnem planu raj* občine Škofja Loka je zapisanoj Čeprav je v zadnjih letih zraslo v Logu precej hiš, je še veliko krajanov/ radi gradili doma. Upajo, da bo sedaj laže dobiti lokacijsko dovoiJCnjt e sprejet urbanistični program občine. Predsednik sveta krajevne skupnosti Zdravko Mrak **aj bi vsaka KS dobila telefonsko Omrežje. Žal pa je že zdaj jasno, da tega ne bo mogoče uresničiti in tako tudi v KS Log nič ne verjamejo, da t>i do leta 1980 zabrnel telefon. V KS Je en sam priključek in še tega so zapeljali leta 1956. Povsem drugače je z elektriko. V ^adnjih desetih letih so po vseh vaseh in zaselkih obnovili omrežje in zgradili nove transformatorje na Visokem, na Kovskem vrhu, Gabrški Šori in v Brodeh. Povsod je urejen tudi vodovod, oziroma ni nikjer več kmetije z vodnjakom. Res pa je, da gre zlasti v hribih za zasebne vodovode, ki so lastnike veljali precejšne denarje. KJE GRADITI? Kot povsod po dolini, je tudi v ^ogu velik problem, kje graditi. V Sadniih petih letih sta le dva krajama dobila gradbeno dovoljenje, 11 družin pa se je izselilo. Gradit so šli drugam. Krajane boli, da niso mogli dobiti dovoljenja za gradnjo domačini, medtem ko za vikende skoraj ni bijo omejitev. V tem času je namreč ^raslo pravo vikendaško naselje po Oabrški gori. Računajo, da se je z novim urbanističnim programom odprla zelena \uČ za gradnjo hiš. Takšne zemlje, ki Je slabše kakovosti in manj primerja za obdelavo, je namreč dovolj, slasti pa naj bi pospeševali gradnjo V hribovskih vaseh, kajti nevarnost Je, da bi se vasi začele prazniti. V zadnjem času je v krajevni skupnosti naredil prve korake tudi kmečki turizem. Kmet Kumer Na logu je v ta namen že zgradil novo hišo in bo lahko nudil kompletne Jienzione. S kmečkim turizmom, ^eprav nekoliko drugače se ukvarja tudi Zdravko Mrak z Gabrške gore. On oddaja sobe za dalj časa skupaj, lahko tudi za več let ali za vso Sezono. Hraniti pa se da pri njem. Načelnik narodne zaščite Janez Demšar OBRAMBNE PRIPRAVE Čeprav organizacij in organov KS ©.e bi naštevali in opisovali njihove dejavnosti posebej, pa vendar velja posebej omeniti odbor za ljudsko obrambo, ki je med drugim že dobil priznanje sekretariata za ljudsko obrambo SRS, prav tako je priznanje dobil tudi komandant. V teritorialni enoti je 36 prostovoljcev oziroma vsak 10 volivec. Tudi komisija za socialno delo Uspešno dela, tako da so evidentirani Vgi socialno ogroženi občani in ni hiti enega, ki ne bi prejemal vsaj hekaj pomoči. Prav tako vsako leto pripravi praznovanje dedka Mraza in ob krajevnem prazniku poskrbi za pogostitev starejših občanov. Slike: F. Perdan L. Bogataj v« Mala plaketa občine Škofja Loka za kmetico Anico Križnar NJENE LJUBEZNI Zemlja »Rojena sem bila na Godešiču, na veliki kmetiji, primožila pa sem se na bajto. Mati some sicer silili v službo, celo za šiviljo so me dali učit pa se mi je zdelo, da brez Godešiča in zemlje ne bom mogla živet. Nič mi ni žal. Še danes sem najraje na polju; spomladi ko se med rokami poraja nova rast; poleti in jeseni, ko ti je prizadevanje v obilju povrnjeno. Ponosna sem, da sem kmetica, čeprav sem zato že velikokrat jokala. Ko sem bila v bolnici. Pa ne zaradi zdravnikov in sester, zaradi bolnic, s katerimi smo bile skupaj v sobi. Se jim je zamalo zdelo, da one, delavke ali celo uslužbenke ležijo s kmetico . . .« Anica Križnar, Matičkovka z Godešiča je zgovorna in razgledana 54-letna kmečka žena. Ko pripoveduje o svojem delu, vpleta med besede misli o položaju kmetov in kmečke žene, o mladini, ki je prepričana, da je vse drugo lepše biti, kot delati na polju in v hlevu, o tem da tudi kmetija daje zaslužek, le zemljo je treba obdelati s skrbjo in ljubeznijo. In med vse to spomine na svoja mlada leta, na otroštvo in spet na svoje njive. »Dvanajst let mi je bilo,« pripoveduje, »ko so mati zboleli in so bili v bolnici Takrat me je oče naučil vsega kmečkega dela: molsti krave; svoj prvi kruh sem takrat spekla, še materi ga je oče nesel v bolnico pokazat in pokusit; naučil me je sejati, orati. Tako sem imela konje vajene, da jih sploh ni bilo potrebno voditi pri oranju. Celo koso sem znala sklepat. To še sedaj naredim. Še sosedu sem jo dolgo klepala, potem pa sem mu nekoč v šali omenila, da pravijo za možaka, za kme- ta, da ni dober za ženitev, če mu baba koso kleplje. Takoj se je naučil. Sedaj imamo kosilnice in je kosa skoraj pozabljena.« Primožila se je v bajto, kjer je komaj ha zemlje. V hlevu so imeli le kravo in prašiča. Toda zemlja daje toliko, kolikor daješ vanjo. Vzorno obdelan košček več, kot velika njiva. In tako ima sedaj Anica Križnar vedno tri repe v hlevu, kravo in dva bikca za pitanje. Mleko prodaja in je redna kooperantka kmetijske zadruge Škofja Loka. Prašiča nima več, redi pa kokoši in pita piščance. Vse kar potrebuje za živali, za pitanje, vso »oblojo« pridela doma. Ima tudi stroje in petnajstletni sin je ves navdušen nad traktorjem. Ne strinja se z mladimi, ki pravijo, da od kmetije nimaš nič. Le garanje. Pravi, da le »čeč ne da neč«. Od zemlje pa je toliko, kot jo imaš rad. kot skrbiš zanjo. Tudi dohodek. Sicer pa pravi, da je tudi v tovarnah treba delati in, da tudi tam denar ne prileti sam. gra in avba Njena druga ljubezen je domači KUD. Vse od ustanovitve sodeluje v njem. Včasih je veliko igrala in je bil oder njen drugi dom. Niti mož ji ni nikdar branil sodelovanja. Najbolj »so ji šle« vesele vloge, za žalostne in resne ni bila. Za prvo svojo vlogo, vlogo Potovke v Razvalini življenja je dobila celo priznanje. In kasneje še nekajkrat. Pa ne ve več točno, za katere vloge je šlo, ker so vsako leto pripravili vsaj eno premiero. Danes je igra zamrla. Odkar je televizija, pravi, med mladimi ni več zanimanja za oder. Le proslave in predavanja še pripravliaio. RASISTI PROTI RDEČEMU KRIZU Rasistični režim v Salisburyju je u n t n v i I dobave pomoći mednarodnega Rdečega križa — predvsem zdravil in živeža — črnskemu prebivalstvu v dveh severovzhodnih pokrajinah Južne Rodezije. Tako hoče z lakoto pritisniti črnsko prebivalstvo v teh pokrajinah. To je povedal vodja delegaoije Rdečega križa v Južni Rodeziji Francois Perez, ki je rekel, da ni znano, kako dolgo bo veljala prepoved. TB DNI PO SVETU SOVJETSKA PREMOČ NA PACIFIKU Strokovnjak iz japonske ohrani hite agencije je pred dnevi izjavil, rla ho vojna mornarica Sovjetske zveze na Pacifiku 1982. leta močnejša od ameriškega sedmega ladjevja. Navedel je tri razloge: leta 19H2 bo polovica sovjetskih podmornic na Pacifiku opremljenih z motorji na jedrski pogon; istočasno ho operativno sposohna letalonosilka m«>dela »Kijev« (4().(KK) ton): bombniki, ki so sovjetska inačica ameriških »backfire«. pa bodo v letih IMI-1982 dobili operativne baze M Daljnem v/ihodu SPOMIN NA REVOLUCIONARJA Več kot 200.000 Berlinčanov se je udeležilo komemorativnega pohoda ob obletnici smrti ustanoviteljev KP Nemčije Karla Liebknechta in Rose Luxem-burg. Na čelu pohoda je bil prvi sekretar enotne socialistične partije Nemčije Frich Honecker. Liebnechta in l.uxem-burgovo je ubila desničarska milica 15. januarja 1919, niti mesec dni po ustanovitvi K P Nemčije. DRUGA GENERACIJA CONCORDE Francoski minister .Joel l.e Theule je izjavil, da je pričakovati, da ho Francija izdelala drugo generacijo nadzvočnih letal coneorde skupai z Hritanijo in ZDA. Marca se ho sestal z britanskim ministrom za indu-stri jo Verlevem, da hi se [»ogovorili o prihodnjih načrtih. Minisler je se dejal, da se več ameriških firm zanima za tehnologijo proizvodnje, ki sta jo izpopolnili Francija in Britanija. Zadnje cxl petnajstih letal con- eorde je oh svojem prvem preizkusnem poletu uro in pol vozilo s hitrostjo, dvakrat večjo od hitrosti zvoka. NARKOMANOV VEDNO VEC Porast števila narkomanov v Franciji dobiva zaskrbljujoč obseg, je sporočila policijska služba za boj proti drogam. Število smrtnih nesreč zaradi uživanja mamil je naraslo od 72 v letu 1977 na 109 v lanskem letu. Ocenjujejo, da je v Franciji od 30 do 50 tisoč narkomanov, od katerih jih tisoč uživa trde droge kot je heroin. Se veliko bolj zaskrbljujoče pa je v Zahodni Nemčiji. Samo v Zahodnem Berlinu so mamila lani terjala 61 žrtev. To je sicer manj kot leto prej, vendar se ne pomeni, da narkomanija v tem mestu upada. Med njimi ie vedno več mladih in celo otrok od 13. do 14. leta. Domnevajo, da je v Zahodnem Berlinu najmanj 8000 narkomanov, ki porabijo poldrug milijon mark na dan, da bi zadostili svoji strasti. PODH RANJENI BOLIVIJSKI OTROCI Več kot 300.000 bolivijskih otrok, mlajših od šest let, je podhranjenih. je razvidno iz poročila hohvijskega ministrstva za planiranje in koordinacijo. Dodajajo, da je podhranjenih okoli hI odstotkov otrok na podeželskih področjih države, deset odstotkov vseh otrok tako zelo. da je njihov duševni in telesni razvoj najresneje ogrožen. ZLATENICA RAZSAJA Vsako minuto se v Indiji oglasi v bolnišnici zaradi hepatitisa po en bolnik. V večini primerov je glavni vzrok onesnažena pitna voda. Epidemija je terjala že več deset življenj, o njej pa poročajo tudi iz Akre. BOGASTVO IRANSKEGA SAHA Z hogastvom iranskega šaha se lahko merita samo saudski dvor in kuvajtska kraljevska družina, trdi ■»Nevv York Times« Po zanesljivih hančnih ocenah je v osebni zakladnici iranskega šaha najmanj milijarda dolarjev. Velik del bogastva šahove ožje družine, ki ga cenijo na 2 do 4 milijarde dolarjev, so v zadnjih dveh letih nakazali večinoma v ameriške banke. Od česa bo šah na »zdravstvenem oddihu« v tujini živel, je očitno odveč vpraševati. Zelo dolgo je sodelovala tudi pri folklori. Spominja se, da so imeli zvečer nastop za gradom v Skofji Loki, ves dan prej pa je kosila žito. Čeprav so plesali skoraj do jutra, ni bila toliko utrujena, da je dan ne bi našel na polju. S folkloro pa je povezana še ena njenih dejavnosti. Anica Križnar namreč že deset let izdeluje avbe gorenjske narodne noše in tudi cele noše. »Leta 1976, ko smo odkrili spominsko ploščo judenburškemu uporniku na Hafnerjevi hiši na Godešiču, naj bi v programu sodelovale tudi narodne noše. Ko smo iskali, kje naj jih dobimo na posodo, mi je mož rekel, naj si jo sama sešijem. ,Ce znaš navadno kiklo zašiti, boš pa še nošo,' je dejal. Pa sem jo naredila. Kasneje sem sama naredila tudi avbo in sedaj jih delam vsako zimo. Kar precej sem jih že sešila in največ so jih s seboj odnesli ameriški izseljenci. Nekaj so mi z nasveti pomagale starejše žene, nekaj pa pri Zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani.« Pred tremi leti so pri Kmetijski zadrugi v Skofji Loki zaživeli aktivi žena zadružnic in Anica Križnar je najprej postala predsednica aktiva proizvodnega okoliša Trata, leto dni kasneje pa predsednica centralnega odbora žena zadružnic pri KZ Škofja Loka. V obrazložitvi za podelitev male občinske plakete je zapisano, da je delo aktiva vzorno, kar je v veliki meri zasluga Anice Križ-narjeve, ki z veliko prizadevnostjo sodeluje pri organizaciji predavanj, tečaiev in srečanj. Prav tako tudi skrbi za dobro obveščenost žena na svojem okolišu. »Ce je potrebno, sama obiščem vse hiše in povem za predavanje. Podobno pa delajo žene-odbornice tudi v drugih vaseh. Tako so vsa dobro obiskana. Da pa bi se vse žene še bolj redno udeleževale predavanj, smo se letos dogovorili, da bo lahko šla na izlet ob zaključku izobraževanja le tista, ki bo redno hodila na predavanja. Sedaj se je namreč dogajalo, da so na izlet šle prav vse, medtem ko so na predavanja hodile le nekatere.« V aktivih vsako leto pripravijo po 4 do 5 predavanj in, če vzamemo za primer le aktiv žena na Trati, so že pripravili predavanja o higieni hleva, požarni varnosti na kmetiji, prav sedaj pripravljajo predavanje »Dežela Cvetja v jeseni«, pipravljajo pa tudi razne tečaje. »Posebno aktivne so Dolinke,« pravi Anica Križnar, »tako v Selški kot Poljanski dolini. Med drugim so že lani pripravile srečanje žena zadružnic na Blegošu, ki naj bi bilo odslej vsako leto. Prav sedaj pa pripravljamo razstavo, ki jo bomo v dvorani Kmetijske zadruge v Skofji Loki odprli ob dnevu žena. Razstavili bomo izdelke, ki jih kmečke žene delajo v prostem času. Hkrati bo ob otvoritvi tudi skupna proslava za vse kmečke žene, na območju zadruge Škofja Loka jih je namreč več kot 1700, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom, in pogostitev.« »Nič, ni težko,« pravi nagrajenka, »če delaš z veseljem. »Tudi kmetica ni težak poklic, če ga opravljaš z veseljem. Ko bi se morala še enkrat odločiti, bi prav gotovo spet osfala na kmetiji.« L. Bogataj Slike: F. Perdan Prve vsakoletne smučine Užitek smučanja je v znanju, v izurjenosti in v utrjenih navadah. Te temelje na dobri kondiciji, v pravilnem ravnanju, v kar najboljši prilagojenosti drsenja smučarja na smučišču. Na zahtevne smučarsko tekmovalne storitve se je potrebno načrtno in vestno pripravljati vse leto. Tako ravnajo tudi bolj osveščeni smučarji, ki jim ne gre za tekmovalni uspeh. Največ je takih, ki so Erezrli suhe priprave, se vsa-o leto ali po nekaj letnih presledkih vračajo na smučišče, da bi ponovno doživeli nekaj radosti. Jesenska priprava in njen učinek sta smučarjem v pomoč, posebno kadar se povezujeta z uvodno vadbo na snegu. Znano je, da je urjenje najbolj izdatno v neposrednih okoliščinah — v naravnih pogojih. V vodi se izurimo v plavanju, na snegu v smučanju in na ledu v drsanju. Ko se ponovno vračamo na sneg ali kadar po nekaj letnem premoru znova utiramo smučine, zbujamo v preteklosti utisnjene živčne sledi. Te so oslabele, ostale so bolj prikrite — v dre maj očem stanju. Gre za ponovno izboljšanje smučarskega znanja, za izostritev smučarske občutljivosti, drsenja po snegu, občutka za odpor in trdnost snega. Posebno koristno se je postopoma privajati na hitrost vožnje, dobro je utrditi smučarsko stabilnost in ravnovesje. To pa vrača več gotovosti, izurjenost se stopnjuje, vendar ni rečeno da nam je tako zvesta kakor v najboljših letih. V nadziranju hitrosti in smeri smučanja se uveljavlja ?osebna gibalna občutljivost, a se kaže v primerni napetosti in sprostitvi posameznih delov gibal. Smučar mora znati na temelju čutnih in gibalnih izkušenj pravilno preceniti celotno živčno gibalno dejavnost, mora biti dovolj odziven, da bi bila smuka kar najbolj varna, uglajena in prijetna. Letni ali nekaj letni smučarski premor povzroča neugodne posledice. To je prirastek let in največkrat še teže. Oboje pa hromi smučarsko znanje. To pa je posebno očitno tedaj, kadar se po desetletjih ponovno vrnemo na smučišče, ko nas je pritegnila smučarska slast iz mladosti. V takih primerih, posebno če smo se gibalno zanemarili in preveč zasedeli, nas smuči ne ubogajo dovolj, usahnil je občutek za drsanje, krmarje-nje in hitrost smučanja. Kadar ponovno stopamo na smuči, se ni dobro preveč zanašati na preteklo znanje ali celo na razne smučarske uspehe, temveč je prav, da na temelju splošne gibalne in kondicijske priprave previdno in postopno vzbujamo smučarsko občutljivost in osvežimo smučarsko znanje, kajti le tako bo smučanje užitek, koristno razvedrilo, krepitev zdravja in kondicije. Jože Ažman Tretji otrok iz »epruvete« Tretji otrok, kije bil spočet v »evpruveti«, se je rodil v nedeljo v Glasgouju na Škotskem. Deček, težak 2,6 kilograma, se je rodil brez težav, sicer pa mesec dni pred rokom. Implantacijo umetno oplojenega jajčeca je opravil dr. Patrick Steptoe, kije omogočil tudi rojstvo prvega otroka iz »epruvete« 25. julija lani. Drugi primer so zabeležili, tudi lani, v Kalkuti. r— N Slovenska košarkarska super liga — moški Dolfe Vojsk: Sistem točkovanja se menja vsako poldrugo leto BEGUNJE - »Nič ni tako hudega, da se ne bi dalo prenesti. Vendar je krojenje točkovanja v svetovnem alpskem tekmovanju le prehudo. Vsako poldrugo leto imamo nov sistem. To pa bolj zavira kvaliteto alpskega smučanja kot dviguje. Vsaka sprememba točkovanja je pisana na kožo tistim tekmovalcem iz posameznih držav, ki računajo, da bodo na koncu sezone stopili na najvišjo stopnico in sprejemali »Kristalni globus«, največjo lovoriko na svetu v smučarski alpski sezoni. Toda spreminjanje je prevečkrat dvorezen meč! Tudi nam se zdi čudno, da so za to sezono ponovno prikrojili sistem tekmovanja in spet privlekli na dan točkovanje že preživete smučarske kombinacije, pa naj bo to smuk in slalom ali vse tri discipline. V mednarodni smučarski zvezi FIS sedita dve stari generaciji in vplivni novinarji. To prikrojevanje je škoda za alpsko smučanje, saj zgublja pri napredku,« je dejal generalni direktor begunjskega Elana Dolfe Vojsk. »Čudi me, da je ponovno prišla na dan kombinacija. To ne ustreza nobenemu tekmovalcu, se posebno ne Sten-marku, Bojanu, Jožetu, Borisu in Janezu in še nekaterim. Minuli so namreč časi Killvja, Perillata, Schranza ... To je pisano na kožo nekaterih, ki želijo s prestola zrušiti Stenmarka. Ingemar je bil zmagovalec leta 1976, '77 in '78. Za letošnje tekmovanje so se najbolj ogrevali Avstrijci in Italijani. Mislili so, da bodo s svojimi smukači, veleslalomi-sti in slalomisti lažje prišli na prestol. Toda, ušteli so se. Veliko uslugo so naredili le Švicarjem. In kot pravi pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In ta to sezono prav drži. V novo sezono bodo alpinci spej startali z novim točkovanjem; o tem sem prepričan!« »Za Avstrijce se ni treba bati, da se ne bi ponovno pobrali. Imajo dobro zaledje in na olimpijskih igrah bodo ponovno močni. Kot se vidi, so v tem tekmovanju specialisti ostali zadaj. Klam-mer ne pobira več točk. Le poprečni tekmovalci sedaj pobirajo točke v kombinaciji. Ne mislim pri tem, da Leuscher, Thoeni in drugi niso dobri smučarji. Niso le dobri smukači! In če si dober samo v dveh disciplinah, slalom in veleslalom, letos ne moreš dobiti »Kristalnega globusa« za skupno uvrstitev. Za Stenmarka je to leto važno le, da osvoji le prvi mesti v slalomu in veleslalomu. Naša smučka za veleslalom je ena od najboljših na svetu. Vsi bi jo radi vozili. Tudi smuk smuči so na treningu in testiranju dokazale, da po hitrosti ne zaostajajo za ostalimi. Le dobrega vozača nimamo. Dobili ga bomo in to za drag denar. Toda, tudi to je uveljavitev. O naših bi delaj, da dobro napredujejo. Bojan je sposoben v obeh disciplinah osvojiti prvo do deseto mesto. Napredujeta Kuralt in Strel. Škoda je poškodovanega Magušarja. Janez Zibler pa še ni pokazal vsega, kar se v prihodnjih dveh sezonah od njega pričakuje. To sezono se kali.« I). Humer Svetovni alpski pokal — moški Križaj spet izvrsten, Kuralt in Strel napredujeta ADELBODEN - Prpvrf «n im„u SMOLA BOJANA, ADELBODEN - Preveč dela so imel. organizatorji pri pripravi četrte velesla-lomske tekme moških za svetovni pokal. Progi nista bili taki kot bi morali biti, saj je bilo preveč izpadov med najboljšimi alpskimi smučarji na svetu. Veleslalomski progi sta bili namreč taki, da niso bili normalni pogoji za tako veliko tekmo; bili .sta ledeni, mehki in na nektari h mestih so ~, njl^na njih ledene ploskve. ' Vendar smo Jugoslovani v Adelbodnu fbit*'' odlične uvrstitve. Bojan Križaj je bil ^jH^rsten šesti, Boris Strel dvajseti, Jože Kuralt pa.trideseti. Razplet na prvi progi je rfoka^ajLda je v veleslalomu to sezono Šved ngemartetenmark res nepremagljiv, saj je '.U iftJr^m0 tl(,h'1 7 veliko prednostjo. Iz progeTTs" »sta že v prvem nastopu morala odlični; drugi v svetovnem pokalu, Švicar Luescher ter Američan Phil Mahre. Prvi nastop v tem veleslalomu pa je izločil tudi Janeza Ziblerja. Z visoko startno številko pa je presenetil mladi Švicar Luethv, ki je bil nato v končni uvrstitvi tretji. Dobre uvrstitve naših so lepa spodbuda za nedeljski nastop v slalomu na znani progi v avstrijskem Kitzbuehlu. Tu bo jutri smuk s Petelinjega grebena in v nedeljo slalom. Obe tekmi pa štejeta tudi za kombinacijo. Rezultati: 1. Stenmark (Švedska) 2:24,16, 2. VVenzel (Liechenstein) 2:25,70, 3. Luethv 2:26,07, 4. H. Hemmi 2:26,25, 5. Fournier (vsi Švica) 2:26,65, 6. Križaj (Jugoslavija) 2:27,07, 7. Gros 2:27,31, 8. Giorgi 2:27,47, 9. David (vsi italija) 2:27,61, 10. Steiner (Avstrija) 2:27.62, 20. Strel 2:29,61. 30. Kuralt (oba Jugoslavija) 2:31,35. SMOLA BOJANA, KURALT ŠESTNAJSTI CRANS MONTANA - Tu se je z wengen-skim slalom končalo zanimivo tekmovanje v slalomu za točke v moškem svetovnem pokalu. Ta slalom je bil ponovno usoden za Bojana Križaja. saj so mu očala preprečila ponovno uvrstitev med prvih deset. Bojan je sicr na prvi progi vozil s startno število 2 nekoliko prepočasi, tako da je bil po tem nastopu .šele' petnajsti. Na drugo progi je šel na vse, toda tu so mu odpovedala očala. Stenmark vodi, Križaj deli peto mesto ADELBODEN - V skupnem seštevku točkovanja v svetovnem pokalu je prevzel vodstvo trikratni zmagovalec Stenmark. Bojan Križaj pa si z Grosom in Readom deli peto mesto. Vrstni red — skupno — 1. Stenmark 115, 2. Leuscher 112, 3. Wenzel 81, 4. Mueller 61, 5. Križaj, Gros in Read 55, 8. Neureuther in P. Frommelt 48, 10. Ph. Mahre 47. Moštveno: 1. Švica 527, 2. Avstrija 400, 3. Italija 325, 4. ZDA 224, 5. Liechenstein 208. 10. Jugoslavija 63. -h Smučina pripravljena za maraton DUPLJE — Organizatorji nedeljskega tekaškega maratona Po poteh Ko-krškega odreda v Dupljah so pripravili smučino za nedeljski obračun smučarskih tekačev. Kot kaže, bo letošnji, četrti, še bolj obiskan kot so bili prejšnji trije. Za start v vseh kategorijah je izredno zanimanje, saj je to prvi maraton v letošnji bogati zimski tekaški sezoni. Start na 30 km bo ob 9.30, tekmovalci pa bodo razdeljeni v dve skupini. V prvi bodo tisti, ki so svoje prijave poslali do 15. januarja in tudi tisti, ki so se na tretjem uvrstili do dvestotega mesta. V drugi pa bodo šli na progo tisti, ki so se prijavili pozneje in do 9. ure na dan starta. Maratonci bodo razdeljeni v tekmovalne skupine: moški do 40 let, moški nad 40 let ter ženske do 35 in nad 35 let. Na dupljanski prireditvi bo tudi tek na 16 km in to za moške in ženske, pionirje pionirke in vojake, miličnike in terito-rialce. Smučina v Dupljah je pripravljena. Pokrovitelj tega maratona je Sloveni-jales, aopokrovitelji pa so Elan, ZP Iskra ter TKS Kranj in Ingenering iz Ljubljane. d h Zadel je v kol že v zgornjem koncu in se popravil, tako da je imel pri merjenju vmesnega časa Sesti rezultat. Toda spet so mu očala ponagajala in do cilja je petero vrat vzel na slepo. Z dobro vožnjo pa je ponovno presenetil Jože Kuralt, ki je nato v končnem Seštevku delil Sestanajsto mesto z Italijanom Thoenijem. Sicer pa so svoj dan imeli tekmovalci iz Liechensteina, saj sta Paul Frommelt in Wenzel osvojila prvi dve mesti, tretji pa je bil prvi favorit tega obračuna Šved Stenmark. Rezultati: 1. P. Frommelt 106,33, 2. Wenzel (oba Liechenstein) 105,50, 2. Stenmark (Švedska) 106,19, 4. Mally (Italija) 106,39, 5. Neureuther (ZRN) 106,47, 16. Kuralt (Jugoslavija) in Thoeni (Italija) 111.34. -i moštvenem prvenstvu Gorenjske za let« 1979 je sodelovalo pet občinskih prvakov, zmagala pa je ekipa šahovske sekcije meč občinskega Sportnokulturnega društvi slepih in slabovidnih Tomo Zupan iz Kranja. Zbrala je 25 točk in pridobila pravico sodelovanja na kvalifikacijah za slovensko šahovsko ligo. Druga je Radovljica s 23.5 točke, tretja Škofja Loka s 17,5 točke četrto in peto mesto pa delita Javornik 1: Tržič s 17 točkami. , . VODI OSTERMAN - Na kvalifikacijskem turnirju za člansko prvenstvo Gorenjske so doslej odigrali šest kol. Vratni red: Osterman 5, Matjašič in Praznik 4.J. Zeleznik in Jokovič 4 (1), Zorko, Rakov« in Kelbl 4, Ravnik, Mencinger, Krek is Bavdek 3,5(1). itd. 4 SEJA IZVRŠNEGA ODBORA - jutri 20. januarja, ob 10. uri bo v druzbenes centru v Lescah redna seja i*vr*neg, odbora Šahovske zveze Gorenjske. Nja ffjj bodo obravnavali pripravo na mladinsk šahovsko šolo pod vodstvom1 republi§kef« trenerja velemojstra Albina Planinca, ocenjevali rezultate ankete o pionirskih šahovskih krožkih na osnovnih šolah, rar pravlia I i o pripravah na seminar za šahovske sodnike in mentorje in obravnavali priprave na pomembnejša tekmovanja. v Perovtf Rajšič zmagovalec KRANJ - Šahovsko društvo Kranj k pripravilo v banketni <*V°T*™ hotel' Creina hitropotezno prvenstvo Kranja *» januar. N. njem je ■°d',0,v*I°iT. v finale pa se je uvrstilo 12 Sahistov, ki a* iirrali po Bergerjevem sistemu. Po dobri igri ie nepričakovano zraaf,, mojstrski kandidat Raj** * *evetimi y kami. Leon Mazi je drugi a.8 tValentin Berce pa je tretji s točko "•aj. Mika Šmid in Dušan Jokovič sta zbral, p« 8'Čeprav niso nastopili nekatorifc^rajf^ igralci, je bil turnir ra.burijiv[ «o««*iuav D Bukovac Splošno gradbeno podjetje Tržič objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. referenta za obrtniška dela 2. K V avtomehanika 3. č*stilke za 4 ure in za enoto ARHITEKT BIRO v Kranju 4. projektanta II Pogoji: pod 1.: srednje strokovna izobrazba gradbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih; pod 2.: poklicna šola za avtomehanike in 2 leti delovnih izkušenj; pod 3.: nedokončana osnovna šola; kot poseben pogoj je starost nad 18 let; pod 4.: srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen za čistilko. Kot poseben pogoj je poskusno delo v trajanju 2 mesecev. Osebni dohodki in prejemki so določeni s Pravilnikom o razporejanju čistega dohodka in osebnih dohodkov SGP Tržič. Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska cesta 8, splošni sektor. 0 rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku objave. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE RAZPISUJE SPREJEM UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE POGOJI ZA SPREJEM Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov. KAKO NAJ SE KANDIDATI PRIJAVIJO NA RAZPIS Kandidati naj oddajo NAJPOZNEJE DO 10. MAJA 1979 na pristojni postaji ali oddelku milice. — prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano s 4 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis; — spričevalo o uspešno končani osnovni šoli. Kandidati, ki še obiskujejo osmi razred, naj predlože spričevalo za prvo polletje osmega razreda; spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo; — pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, psihološki preskus, preskus telesnih zmogljivosti in znanja slovenskega jezika. Pri sprejemu v šolo za miličnike kadete bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo uspešnejši pri preskusu znanja. 0 tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 18. junija 1979. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Začetek šolanja bo 1. septembra 1979 in bo trajalo štiri leta. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV Učenci imajo v šoli za miličnike kadete brezplačno stanovanje jn hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v Solo sklene pogodba. Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom učenec pridobi srednjo strokovno izobrazbo. VSA POJASNILA DAJEJO: 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, tel. 327-290 2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon Rt. 51-737 in 3. vse postaje in oddelki milice Republiški sekretariat Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije gripi«* Triglav konfekcija p. o. KRANJ, Savska c. 34 objavlja dela in naloge vodenje oddelka za krojenje Pogoj: dokončana tehnična tekstilna šola konfekcijske smeri in 3 leta del. izkušenj na podobnih delih in nalogah. Poskusno delo je 8 tednov. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. O izidu izbora bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti razpisa. Pogodbeno sodelovanje nudimo DVEMA AVTOPREVOZNIKOMA 5 TOVORNJAKI 6 DO 8 TON s kiprom ali kesonom, za opravljanje prevozov opečnih in betonskih izdelkov. Ponudbe sprejema uprava TOZD Opekarne, Kranj -Stražišče, Pševska 18, kjer dobite tudi potrebne informacije. ČGPDELO TOZD PRODAJA LJUBLJANA podružnica Kranj Koroška 16 prodaja ENONADSTROPNO HIŠO v središču Kranja na Tomšičevi 30. Hiša je podkletena in primerna za skladiščne, prodajne, servisne ali go stinske prostore. Pismene ponudbe za nakup hiše pošljite na naslov: ČGP DELO, podružnica Kranj, Koroška 16. Komisija za delovna razmerja osnovne sole LUCIJ AN SELJAK KRANJ razpisuje prosta dela in naloge učitelja v oddelku PB za določen čas. Pogoj: — učitelj razrednega pouka. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa. 0 K** o* \c °6 \* ^ VOZNI RED odhod postaje prihod 9 00 Hotel CREINA f 17 50 9 05 AP KRANJ 17 45 910 PRIMSKOVO 17 40 9 30 + ŽIČNICA 17 20 ALPETOUR Potniški promet KRANJ Koroška 5 Delavska univerza Škofja Loka vpisuje v 6., 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle vsak dan, razen sobote in nedelje od 16. do 19. ure v pisarni Delavske univerze Škofja Loka v osnovni šoli Peter Kavčič (za NAMO), vključno do 2. februarja 1979. Ob vpisu morajo kandidati predložiti: — izpisek iz rojstne matične knjige — zadnje šolsko spričevalo, Začetek pouka bo v mesecu februarju 1979. Delavci Poklicne šole Kranj, Cankarjeva 2 razpisujejo prosta dela in naloge za: 1. POMOČNIKA RAVNATELJA 2. UČITELJA ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV 3. UČITELJA KOVINSKIH PREDMETOV 4. UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE 5. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE - BLAGAJNIKA Razpisni pogoji: Pod 1.: — visoka ali višja izobrazba elektro ali strojne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno izobraževalnem delu — strokovni pedagoški izpit — družbenopolitično neoporečen Pod 2.: visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri — strokovni pedagoški izpit — družbenopolitično neoporečen Pod 3.: — visoka ali višja izobrazba strojne smeri ali tehniške vzgoje PA — opravljen pedagoški izpit — družbenopolitično neoporečen Pod 4.: — visoka izobrazba ustrezne smeri — pedagoški izpit — družbenopolitično neoporečen Pod 5.: — srednja izobrazba ekonomske smeri — tri leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu — moralnopolitično neoporečen. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Poklicna šola Kranj, Cankarjeva 2,64000 Kranj. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, z n. sol. o. Kranj, Primskovo komunalna cona razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJE TOZD OBRT Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru, izpolnjevati še naslednje: — da ima višješolsko izobrazbo gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih oz. nalogah, ali — da ima srednješolsko izobrazbo gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — da ima organizacijske sposobnosti in moralnopolitične vrline. 2. VODJE TOZD GRADNJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru, izpolnjevati še naslednje: — da ima višješolsko izobrazbo gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih oz. nalogah, — da ima organizacijske sposobnosti in moralnopolitične vrline. Delavca za opravljanje del in nalog vodje TOZD Obrt in vodje TOZD Gradnje se imenuje za mandatno dobo 4 leta. Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev je treba vložiti v 20 dneh od dneva razpisa na naslov: Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, z n. sol. o. Kranj, Primskovo komunalna cona s pripisom »Razpisni komisiji za vodja TOZD Obrt« ali »Razpisni komisiji za vodja TOZD Gradnje«. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh od izteka roka za prijavo na objavljeni razpis. VA VIATOR SOZD SAP-VIATOR DO TP VIATOR Ljubljana TOZD Tovorni promet Jesenice Jesenice, Titova 67 vabi k sodelovanju VEC VOZNIKOV TOVORNJAKOV s kvalifikacijo C in E kategorije, z dveletnimi delovnimi izkušnjami. Posebni pogoj 2-mesečno poskusno delo. Sprejeti delavci bodo združevali delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah v 15 dneh po objavi na naslov: VIATOR TOZD Tovorni promet Jesenice, Titova 67, p. p. 47. Avto moto društvo Kranj Razpisna komisija izvršilnega odbora ponovno razpisuje prosta dela in naloge SEKRETARJA DRUŠTVA Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih, izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj pri organizaciji in vodenju podobnih del in nalog, — moral no-politične kvalitete. Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Avto moto društvo Kranj, Koroška 53/d, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po sprejetju odločitve. C DRUŽINSKI POMENKI 1/2 kg skute, 7 dkg margarine, 2 jajci, sol, 40 dkg starih žemelj ali belega kruha, drobtine po potrebi; slan krop, zabela in zelen peteršilj ali drobtine in sladkor. Skutini cmoki Skuto pretlačimo in dodamo dobro umešani margarini. Primešamo še jajci in sol. Penasto umešano zmes dodamo na drobne kocke narezanemu kruhu. Vse skupaj dobro premešamo in — če je potrebno — primešamo še pest ali dve drobtin. Iz zmesi oblikujemo ne prevelike cmoke. Cmoke oblikujemo z mokrimi rokami, da so lepo gladki in se ne oprijemajo rok. Zakuhamo jih v slan krop, kjer naj vro počasi 5 minut. Kuhane pobiramo iz vode s pe-novko v skledo ali oval. Zabelimo po želji z maslom, margarino, dobri pa so tudi z domačimi ocvirki. Športno v usnju Usnje je danes visoka moda, gre k vsem letnim časom in je sploh vsestransko uporabno. Iz kozjega velurja je tale športna kombinacija. Nepodloženo krilo ie sestavljenka iz manjših in večjih kosov. Zraven gre usnjen plašč, prav tako lahek, nepodložen, v športno elegantni obliki. Zapenja se enovrstno. In če dobimo manjše madeže na obleko, jih enostavno zradiramo . .. Kozaška kava Za mraz, ki gre do kosti, je treba kaj močnejšega. Predlagamo kozaško kavo, za katero pravijo, da ti prvi kozarec pričara izredno počutje, drugi pa že požene kri. Za 4 kozarce potrebujemo: 3/81 vode, 2 jedilni žlici sladkorja, košček vanilije, 4 zvrhane čajne žličke in-stant kave 3/81 rdečega vina, 4 kozarčke (0,3) vodke, 4 rezine limone. Vodo, sladkor in razrezano vanilijo zavremo, dodamo instant kavo in pomešamo, da se lepo razpusti. Zdaj dodamo še vino in pijačo ponovno segrejemo, toda ne zavremo. Kozarce za punč oplaknemo z vročo vodo in vlijemo vanje po 1 kozarček vodke. Kozaško kavo, ki smo ji na koncu odstranili vanilijeve Žbice, vlijemo v kozarce, robove kozarcev pa okrasimo s koščkom limone. Na zdravje! Srečanje z vrstniki naših zdomcev Ze drugo leto so organizirali slovenski učitelji, ki delajo v Nemčiji, šolo v naravi za otroke naših zdomcev. Obakrat so bili v Kranjski gori in z njimi smo navezali stike, ki jih bomo preko izmenjanih naslovov obdržali vse leto. V petek, 12. januarja smo se zbrali na skupnem mitingu, ki nam je izredno uspel. Nastopili so naši recitatorji, harmo-nikarski in pevski zbor, predstavili smo jim tudi našo celodnevno šolo. Vseh 70 naših sovrstnikov je obdarila naša šolska hranilnica, v spomin pa smo jim izročili tudi veliko sliko s posvetilom. Znak za kurirja Kurir Vinko iz Godešiča je prišel v Škofjeloški odred leta 1943. Imel je zveze s partizanskimi enotami.Vsak dan je hodil od 12 do 14 ur. Moj očka ie bil doma na samotni domačiji. >ri njih je kurir Vinko vselej prespal, jedel in bil je kakor doma. Na tej samotni domačiji je kurir Vinko tudi zvedel, če je v bližini sovražnik. Takole so se domenili: če je bila na oknu obešena krpa, je bilo varno, če pa krpe ni bilo, je bilo nevarno in se je moral izogniti hiši. Tudi ob reki Sori je bila kmetija, ki jo ie kurir Vinko dobro poznal. Pri njih pa je bil spoznavni znak metla. Ce je bila metla pred hišo, je bil • most prek Sore prost, če pa metle ni bilo, je bila na mostu zaseda. Tudi če je bila na mostu zaseda in je zmrzovalo, je moral na nekem drugem kraju čez Soro in oddati pošto. Kurir Vinko je še danes živ in mnogokrat pride k nam na obisk. Mojca Bernik, 3. d. r. osn. šole Peter Kavčič, Škofja Loka Na počitnice Juhuhu, počitnice so tu! Šolske torbe v kot bomo pahnili in na sneg se zakadili; oživel bo breg, Jovsod se slišal bo le smeh. uhuhu, počitnice so tu! Sergeja Malovrh, 3. r. osn. šole Peter Kavčič, Škofja Loka Tudi oni so bili na srečanje pripravljeni: poslušali smo njihove flavtiste, harmonikarja, poslušali petje in gledali nastop prikupne baletke. Tudi oni so nas obdarili. Ob koncu pa se je naša in njihova izbrana skupina pomerila v nogometu. Tokrat je zmagala Slovenija! Sodelovali smo tudi na drugih področjih: naši učitelji in smučarji alpinci 80 jim organizirali smučarsko tekmo, v naši telovadnici so preživeli del prostega časa, naš avtobus jih je pripeljal iz vlaka v Kranjsko goro. Iz nagovora njihovega učitelja pa so nam globoko v zavest padle besede o svojevrstni tragiki teh naših sovrstnikov. Nekateri med njimi so bili rojeni v Nemčiji in poznajo svojo domovino le toliko, kolikor so jo spoznali ob redkih letnih dopustih svojih staršev. Nekateri so odšli v tujino kasneje, 13-letno dekle šele lani iz 7. razreda osnovne šole. Vsi hodijo v nemške šole. Tuj jezik morajo uporabljati v trgovini, avtobusu in celo na igriščih, ko se srečujejo s sošolci-Nemci. Slovenski jezik praktično lahko uporabljajo le v krogu svoje družine. Tak pogovorni jezik in kakšna prebrana slovenska knjiga, brez znanja pravopisa in slovnice je seveda mnogo Rremalo. V šoli se uče zgodovino femčije, zemljepis Nemčije itd. Za majhno nadomestilo o naši domovini, se sedaj pojavljajo potujoče osnovne šole. Potujejo pa seveda učitelji vsak dan v tednu v drug kraj. Tam se zbirajo po končani dopoldanski šoli, pri dopolnilnem Eouku otroci od 1. do 8. razreda. >elo je izredno težko, saj je treba pouk prilagajati 7 in 15-letnemu otroku, na volio pa imajo le nekaj učnih ur. Ob vsem pa je le razveseljivo, da je letos vključenih v posameznih krajih tudi po petkrat več otrok kot pred leti. Ti otroci so torej rojeni v Nemčiji, otroštvo in šolanje preživljajo pri tujem narodu. Navzemajo se vedenja, navad in običajev tujega naroda! Kako bodo zaživeli v svoji pravi domovini, ko se bodo vrnili? Ali storimo dovolj in vse, da se ne bodo pri nas doma počutili zdomci? Morda je bil naš stik z njimi droben kamenček v mozaiku' življenja v domovini, kateri pripadajo tudi oni. Domenili smo se, da se prihodnje leto spet srečamo, vmes pa si bomo pogosto pisali. Pionirska in mladinska organizacija osnovne šole K ranjska gora Nasveti Trdo meso se pri kuhanju ali dušenju hitreje zmehča, Če mu prilijemo malo kisa. Smrad v jedilni shrambi izgine, če postavimo vanjo skledico oglja. Jabolka zelo na tanko olupimo, če iih potopimo za nekaj trenutkov v vrelo vodo. Ali veste, da nekaj lupin čebule v juhi juho zbistri in jo lepo obarva. Jetra so boljša, če jih olupimo. Pomočimo jih hitro v vročo vodo in kožico zlahka olupimo. Zelje bo veliko okusnejše, če bomo v njem kuhali tudi kožo slanine. Steklenice |amašimo neproduš-no, če namočimo zamaške za nekaj minut v olje. Neprijeten vonj po čebuli odstranimo iz ust, če spijemo kozarec svežeea mleka. r Kot bi bili urezani po enem kroju, se zdi: enaki telovniki, enaki ovratniki, enak stil. Eleganca iz novomeškega Laboda, ki pa je dosegljiva tudi v naših konfekcijskih trgovinah. Iz povsem volnenih blag so sešiti ti modeli, včasih pa je za trdnost materiala dodane tudi nekoliko sin-tetike. MARTA. ODGOVAF Zdenka — Kranj Stara sem 16 let in hoda* šolo. Rada se oblačim spora zato vas tudi prosim, dal svetujete športni kostim, ki i ga nosila za vsak dan. Jaki naj bo taka, da jo bom laki nosila tudi k hlačam. Krilo, ki sem vam ga ntf sala je ravno, dolžine čez b lena, zadrgo ima zadaj. Pas' širok ca. 3 cm in ima zank* za usnjen pas. Krilo ima d» žepa spredaj pa štiri ptt* gubice. Jopisa oz. bluzon 1 krajši, zapenja se 2 zafa Ovratnik je stoječ in ima vi ozek pas iz blaga. Rokava' poglobljeno vstavljena z šteto v zapestju in podalš v sedlo na ramenih. Pod J* meni in zadaj po sredini gubice. Bluzon ima dva na bokih pa je stisnjen širšim pasom. Nosite ga 1 s krilom ali hlačami. Ogledali smo si Kranj V petek smo si šli ogledat mesto Kranj. Peljali smo se z avtobusom. Izstopili smo pri Iskri. Šli smo čez savski most. Najprej smo si ogledali stari del mesta. V starem delu mesta so hiše nizke, stisnjene, ulice pa ozke. Na obeh straneh ulic je mnogo trgovin. Videli smo Prešernovo gledališče, pred njim stoji spomenik pesnika Franceta Prešerna. Na živilskem trgu branjevke prodajajo puloverje, sadje, zelenjavo, pletene košare S ŠOLSKIH KLOPI Sova v šoli Pri pouku narave se učimo o pticah ujedah. To je zaščitena vrsta ptic. Danes nas je v šoli obiskala strašna ujeda Urša. Se čudite, kaj? Ko so se odprla vrata, je tova rišica počasi vstopila. V zibajoči kletki je nosila majhno sovo. Ko. smo jo dekleta zagledala, smo zagnala vik in krik. Urša se ni prav nič ustrašila. Radovedno se je ozrla po razredu, češ, kje pa sem. Tovarišica jo je postavila na okensko polico. Uršo je zanimalo, kaj se dogaja na dvorišču. Ozrla se je in se naježila. Med spraševanjem se je moj pogled včasih ustavil na Urši ni h velikih očeh. Imela jih je globoko v rjavem perju. Zopet smo se vrnili k Urši. Hoteli smo jo vzeti iz kletke. Javil se je Borut. Tudi več učencev je steklo k Urši. Njeni ostri kremplji so se zasadili v Borutovo trenerko. Komaj smo jo spravili v kletko. Med poukom sem premišljevala, če kaj pogreša gozd. Gotovo ga. Samo nekaj dni svojega življenja je preživela v gozdu. Se ga še spominja? Janja Slatnar, 4. b r. osn. šole heroja Bračiča v Tržiču Pri uri matematike Pri matematiki smo se učili vrstilne števnike: prvi, drugi, tretji in tako naprej. Pripovedovali smo, kdaj govorimo prvi, osmi... in ugotovili, da tudi za razrede rečemo prvi A razred, drugi C, osmi A in da bi bilo smešno, če bi rekli ena A razred, dva C razred. Tedaj pa Ta m ara pove, da se včasih tudi reče za dobro skuhano kosilo, da je kosilo ena A. Na to jo Matej vpraša, če. se potem reče za slabo kosilo, da je kosilo 25 2, če se za dobro reče 1 A? Vsi smo se tej po-gruntaciji od srca nasmejali. Vesna Pavlic, l.Ar. osn. šole Simon Jenko, Kranj in drugo. Nato smo videli p Prešernov muzej in po gt»' delu mesta prišli do Glofr Poleg Globusa stoji banka, t niča in kino dvorana. S ko?* občine pa že dobro poza** njej je delala moja mamic* smo naprej in prišli do ae* nika. V nebotičniku imaj«' jetja in ustanove svoj« nigt Severno od nebotičnika at čenja novi del mesta Kr» Hiše v novem delu mesta * soke, ulice široke z zelenic** novem delu mesta smo *• lekarno, avtobusno po* zdravstveni dom, pekarno,' gasilski dom in zavaroval? krog teh velikih 8tavr okrasno drevje. V nove« } mesta Kranja je veliko staj** za delavce, ki so zaposlr' tovarnah, podjetjih in qgff vah. Iz novega dela mesta sS" vrnili na avtobusno postajo-odpeljali domov. Malo čel ■* sto uro smo prišli nazaj v še* Alenka Ažman, 2. a r. osn I Lucijan Seljak, Orehek Pomagajmo pticam pozimi Na prvem sestanku razredne pionirske skupnosti smo sklenili, da bomo pomagali pticam pozimi. Tovarišica je vprašala, kdo bi lahko prinesel ptičjo krmil-nico. Javil se je Matja*. Nekega novembrskega dne jo je pri nesel. Zgrnili smo se okoli nje in jo občudovali. Bila je nova. Matjažu jo je naredil dedek. Ptičjo krmilnico je obesil hišnik na drevo. V Globusu niso imeli ptičje hrane. Naslednjega dne jo je prinesel Boris. Tovarišica ga je pohvalila. Nasuli smo jo v ptičjo krmilnico. Sedaj vsak dan opazujemo prezeble ptičke, kako zobajo zrnje v krmilnici. Boši jao Kus. 2. b r. osni šola Simon Jenko v Kran JU Crna polja - Lahko p enj j odgovorite na tole vpruM^i črnih polj ivč na zgor^i ^ spodnji sličictf Koliko ^ rsakif ni/ •lP ,i/ i.yi/.v tfUJOgz VN _ x# TELEVIZIJA SO. JAN. 2-10 »OB }*15 1 ' 00 '».so 1» Poročila Ljudje in zemlja — ponovitev Star* japonske pravljice Naši trije: Cicibani RTV 7. beaedo in sliko Babičin vnuček Pisani avet Dokumentarna oddaja «25 Kit zbil bel: Smuk za moftke — prenos 13.50 M. Dombnmska: Noči in dnevi, nadaljevanje in konec Poročila VVillie VVonka. mladinaki film Košarka Bosna : Cibona - Prenos v odmoru ropagandna oddaja Nas kraj Očka. dragi očka. humoristična oddaja Risanka TV dnevnik Prevost: Man on — TV nadaljevanje in konec Osleparjen — celovečerni film TV dnevnik J* *o ^Idajniki II. TV mreže: ]f*O0 Narodna glasba J ^40 Poročila 1 Dokumentarni film 42* .'K) TV dnevnik $ ' Oo Glasbena oddaja ^ * -00 Poročila ^ * -10 Dokumentarna oddaja 21. JAN. OS Poročila 10 Za nedeljsko dobro jutro — Po domače: Veseli planšarji S. Matavulj: Beograjske povesti Kitzbuhel: Slalom za moške -prenos Čebelica Maja - otroška oddaja Ti. fant iz Bangkoka, j j, mladinski film ^-55 Kitzbtlhel: Slalom za moSke -1 . prenos j ^00 Poročila "'-Vi Kaj vemo o ... dokumentarni film Hanovrska glasbena parada Športna poročila Dosje našega časa: Leto 1963 Poročila Pred vojno, film Risanka 1^-40 *m5 >A TEDEN NA TV Sobota ^willie wonka ali Tovarna Čokolade nekakšna priredba Gri-*>imove pravljice, vendar gre le za pravljico, "^vtorji so hoteli z določeno porodično ostjo os-**ovno zgodbo nagraditi. V glavni vlogi nastopa Gene rVilder, zelo nadarjen bralec, ki se zadnje čase *j4spešo posveča tudi režiji. **redvsem ima velik smisel ^o.- komično posredovanje določenih situacij, ki pa ga 2*6 tem filmu še niso od- **nli. ^ Zgodba filma osle-^akjeni je postavljena **q jug Združenih držav V^merike v čas secesijske ro/ne. Začne se, ko najde filado deklo v parku za j*\ternatom ranjenega vo-j^ko, severnjaka. Da ne bi ^krvavel, ga odvleče v ^tematsko oskrbo. Toda il^jok je pripadnik so-J**ažne vojske in v interni tu je mnogo mladih ^t^klet... Režiser Don Sie-je za glavne igralce f^bral Clinta Eastwooda, j^eraldine Page, Elisabeth ^^artman in JoAnn. Nedelja Vuk Babic je za osnovo rilma pred vojno upo-^ibil motive Nušičevih ko-s^iedij Ožaloščena družina . *** Pokojnik. Glavni junak I ^ filmu je Maric, ki zapusti 5*o/n, da bi napravil samomor zaradi ženine nezvestobe. Po njegovem po-"^>ef>u gredo stvari svojo **ot, žena in njen ljubimec 5^A> ponaredita testament **okojnika, misleč da sta se tO odkrižala. Toda »po-ojnik* je imel od vsega ^KtČetka svoje načrte in to predstavlja osnovo zabavnih zmešnjav, kakršnih ^>no pri N ušicu Že vajeni. Nadaljevanka osma ofenziva, ki sta jo r sodelovanju pripravili ^eograjska in sarajevska ^levizija se tematsko opi-^o na dva pomembna romana Branka čopiča i~sma ofenziva in Ne tuguj r^fonzana stražo. Prikazuje konolizacijo Krajiš-?ofeou v Vojvodini, srečanje ^**ibovcev in ravnincev, JkW* mentalitet in njunega ^ Hlagajanja mestnemu tuljenju. 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.00 Gozd ali polja, oddaja iz cikla Iz tropskega deževnega gozda 21.30 TV dnevnik 21.45 Melodije 78 - zabavno glasbena oddaja 22.05 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dediščina za prihodnost - dokumentarna serija 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.20 Vstajenje — I. del filma TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Zlata nit 10.30 Crna puščica — serijski film 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.40 Studio 071 14.10 Naj balon poleti — mladinski film 15.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 TV nadaljevanka 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Športni pregled ponedeljek 22. JAN. 9.00 TVvšoli: Kocka, kocka. Risanka, Boj za obstanek. Slikarji in kiparji, Kiparska dela narave 11.10 TV v šoli: Zgodba, Ptice, Risanka, Hiša ob morju 16.25 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 17.25 Poročila 17.30 Vrtec na obisku: Igrajte se i nami 17.45 Kaj vemo o... dokumentarni film 18.05 Spekter 18.25 Sola smučanja 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 M. Smoje: Roko in Cicibela, drama TV Zagreb 21.40 Kulturne diagonale 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test . . 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17 45 Orfeum, otroška oddaja 18.00 Moj prijatelj Piki Jakob Ponedeljek Četrtek Med najbolj žgočimi problemi, ki danes tarejo človeštvo, so tudi neživ-Ijenjski delovni pogoji v in dustrijskih obratih. Ti se zlasti kažejo v popolni razdrobljenosti dela ob tekočih trakovih, ki je delavce spremenil v odtu jene, nezadovoljne robote, in v slabih ekoloških razmerah, ki povzročajo številne bolezni, preutruje nost, preutrujenost, pogoste nezgode in psihične strese. V četrti oddaji ciklusa pogled v prihod' nost bomo lahko sprem Ijali prizadevanja neko t r rih industrijskih velikanov kot so Olivetti, Bosch, A sca in Volvo, da bi delavcem omogočili bolj človeške delovne razmere Današnja oddaja spekter bo prikazala strokovnjake, ki se ukvarjajo s problemi človeške prehrane. Prvi film govori o njihovih prizadevanjih, da bi ustavili širjenje puščav in obogatili naravna okolja, drugi kaže francoske strokovnjake, ki so se lotili raziskav razmnoževanja rastlin, v tretjem pa bomo pogledali na ribje farme. Sreda Pod naslovom zgodnji glasbeni instrument je angleška televizija posnela šest polurnih glasbenih oddaj, ki prikazujejo razvoj glas benih instrumentov zgodnjega obdobja, danes vidnih le še v muzejih. Brazilski film sao bernardo pripoveduje o veleposestniku Paolu Honoriu, <> njegovi poroki z mlado profesorico Ma-daleno, o njunih zakonskih nesoglasjih, o ženini smrti, o Paolovi osamljenosti na stara leta in podobno. Oba glavna filmska lika, Paolo in Mada-lena, imata svoje karak terne značilnosti. Paolo je oblastnik, na vse okrog sebe gleda zviška, poroko razume kot denarno pogodbo, hkrati pa ie ljubosumen na Madaleno. Vir številnih njunih nesoglasij je prav v Madalenini zavzetosti za reševanje socialnih razmer v brazilski družbi po prvi svetovni vojni, ko se filmska zgodba dogaja. 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19,30 TV dnevnik -20.00 Športna oddaja 20.35 Dokumentarna oddaja 21.05 Poročila 21.15 Kratek film 21.30 Celovečerni film TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Orfeum - otroška oddaja 18 00 Moi prijatelj Piki Jakob 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Pot, TV drama 21.35 Glasbeni trenutek 21.40 Mozaik 22.25 TV dnevnik 2240 Baletna oddaja 23. JAN. 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Boj za obstanek, Slikarji in kiparji, P. I. Čajkovski: 6. simfonija 11.20 TVvšoli: Dnevnik 10, Obiščimo pošto. Poštna pravljica 16.50 Veleslalom za moške, filmski pregled izSteinacha 17.30 Poročila 17.35 Cez tri gore: PojoFrankolovčani 18.05 Mali svet 18.35 Obzornik 18.45 Cas, ki živi: Priznanje, ugled in ponos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Živeti, ne samo stanovati — dokumentarna oddaja 20.45 J. Janicki: Pota Poljske — TV nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.30 Razvoj popularne glasbe Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Književni klub 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 V.Barbieri: Morje. TV drama 20.30 Včeraj, danes, jutri 20.50 Znanost 21.35 Koncert ansambla RollingStones TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Književni klub 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 21 .(K) Celovečerni film 22.40 TV dnevnik 24. JAN. 9.00 TVvšoli: Kocka, kocka. Risanka, Boj za obstanek. Telefoniraj mi. Moša Pijade 11.10 TVvšoli: Pri telefonu. Obiščimo letališče, Slapovi Krke Risanka, Dober tek 17.30 Poročila 17.35 Tako so živeli: ArielHI. del 18.00 Londonska narodna galerija — serijska oddaja 18.25 Ne prezrite 18.40 Obzornik 18.50 Zgodnji glasbeni instrumenti - serijska oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Sao Bernardo 21.50 TV dnevnik 22.05 Hanovrska glasbena parada — III del Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Zlata nit 18.15 Dokumentarni film 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.30 Slovenski ročk: Andrej Trobentar 22.00 TV dnevnik 22 15 Naš čas: Jubilej Politike TV Zagreb - I. program: 17.15 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Zlata nit 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.30 Slovenski ročk: Andrej Trobentar 22.00 TV dnevnik 22.15 Naš čas: Jubilej Politike 28. JAN. 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Boj za obstanek. Moja babica, Srbski muzeji 11 10 TV v šoli: Uganke, Pot po neznanem, Risanka, Zgodba o polžu. Moje mesto 17.10 Poročila 17.15 Zverinice iz Rezije: Trije botri prijatelji 18.35 Mathis — otroška nadaljevanka 18.05 Slovenski ročk: Ansambel Sedmina 18.35 Obzornik 18.45 Življenje skalne obale in trdnega dna, oddaja iz cikla Spoznavajmo naše morje 19.15 Risankn 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena risanka — zabavno glasbena oddaja 21.00 LeeHarweyOswald, TV nadaljevanka 12.45 TV dnevnik 22.00 625 22.20 Hanovrska glasbena parada 4. del Oddajniki II. TV mreže: 1655 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Magnet — otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 V ospredju 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Sodobniki: Pesnik Slobodan Markovič 22.10 Zabava vas Benny Hill 23.00 Jugoslovanska glasbena tribuna v Opatiji TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Magnet — otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena risanka, zabavno glasbena oddaja 21.00 Lutka — serijski film 22.20 TV dnevnik 22.35 Dosje našega časa: Leto 1968 Pri ŽIVILIH v GLOBUSU so spet dobili tako iskani romunski med. Akacijeve- fa in cvetličnega imajo tora t. Cena: 23,92 in 29,44 din IZBRALI SMO ZA VAS Četrtek 25. JAN. 9.00 TVvšoli. Kocka,kocka. Risanka, Boj /a obstanek. Muzej v Novem Pazarju. Človeški glas 11.10 TV v šoli: Iz igre v igro. Obiščimo letališče. Risanka. Pogovor z M. A nt ičem lh\4 Iz glasbenih šol - Glasbena šola RADIO TRIGLAV -JESENICE UKW-FM področje: za radovljiško občino 87,7 Mhz - Gornjesavska dolina 103,8 Mhz — Jesenice in okolica 100,6 Mhz srednji val: 1495 K H z Petek, 19. L: 16,0? Lokalna poročila -obvestila - 16.30 Kulturna oddaj« — Morda vas ho zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč rtv Ljubljana Sobota, M. 1.: 16.03 Iskalna poročila — obvestila, 16.30 Kam danes in iutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo Nedelja, 21. 1.: 11.03 Mi na nismo se uklonili - Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila — 12.00 Čestitke - Morda vas bo zanimalo Ponedeljek, 22. 1.: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas ho zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi. Torek, 23. 11.: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas ho zanimalo. Sreda, 24.1.: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Stop zelena luč — Morda vas bo zanimalo. Četrtek, 25. 1.: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Po domače za vas - Morda vas bo zanimalo Ribnica II. del 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jasna Stehar: Najcenejši način konzerviranja trave ie siliranje 12.40 Podom ače 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Narava in človek: prof. dr. Marjan Rejic: Pogled na onesnaževanje voda z biološkega vidika 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio oh 17.00 18.05 Obiski naših solistov . . . 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Od premiere do premiere 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — Sudio Novi Sad Jugoslovanska glasba 23.00 Vremenska napoved in poročila 23.05 Literarni nokturno A. Podrimja: Ravnotežja 23.15 Popevke se vrstijo 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Za šolarje Gerschwin: Porgv in Bes 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.30 Zrcalo rineva 17.40 Z ansamblom Janez Gregorc 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo 24. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori Fantje, pridite, jaz plačam 9.25 Zapojmo pesem OPZ OŠ G. Šilih - Velenje in 08 P. Voranc — Ravne na Koroškem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — Martin Mencej: V čebelarstvu je zimski čas namenjen za planiranje in odločanje 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja jo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma VVagner piše Matildi 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio oh 17.00 18.05 Kaj radi poslušajo 18.30 Koncert za besedo — Chopin 19.20 Obvestila in zabavna flasba ,ahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek 20.00 Glasbeni večeri RTV Zagreb Koncert Zagrebških solistov, solista Tonko Nini«' in Tinka Muradori 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe (M)o5 Nočni priigram — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz nartitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Za šolarje J. Zagore: Bogovi in grobovi . .. 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17,30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (Radio Koper) 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo ČETRTEK 26. JAN Prvi program 4,30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Za šolarje K. Gantar. Spartak 9,35 Narodne in ponarodele 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz. tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo... 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — mag Slavko Mihevc: Premazi za les 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Mehurčki 15,30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 »Vrtiljak« * 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmir Sepe 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.(K) Literarni večer Umetniška pripoved: T. Sabliak- M.Simčič: »Presajanje kamna norosti« 21.40 Lepe melodije 22.20 Lucijan Marija Skerjanc: Kvintet za dve violini. dve violi in violončelo 23.00 Vremenska napoved in poročila 23.05 Literarni nokturno A. K. Mehrotra: Pesmi 23.15 Paleta popevk in Rlesnih ritmov očni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz nartitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Za mlade radovedneže 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori — Največji preperljivec in pretepač v razredu 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji 17.30 Zrcalo dnevp 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz. . 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo 26. JAN Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Za Šolarje Maja 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10 15 Kdaj. kam. kako in po čem? 1045 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Čolnarič: Združevanje v vinogradništvu 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica Munchhausen-M. Vodopivec: Tretja zgodba Lažnivega K Ijukca 14.16 Naši umetniki mladim poslušaIcem B. Les jak: Zimske počitnice (suita) 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15,30 Na|M>tki za turiste 15,35 Glasbeni intermezo 15.45 Naš gost 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.20 Obvestila in zabavna flasba ,ahko noč. otroci' 19.45 Minute z Dobrimi znanci 20.00 Stol) po|>s 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki i/. logov domačih 23.00 Vremenska napoved in poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo KeithJarrett -orglar in pianist 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 1/ i »M 11 it ur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasba iz socialističnih dežel 14.00 Za šolarje Moj vnuk 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov I7,'I0 Zrcalo dneva 17 40 Odmevi /.gora - dipl. ing Božidar Lavrič: Planinske koče. včeraj, danes. iutri . . . 17 50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz S TV-oddaj Severnonemške RTV 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Rešitve pošljite do srede, 24. januarja na naslov: Glas Kranj, M o se Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. VODORAVNO: 1. parjenje srnjadi, gamsov, 5. zgornji del zaprtega prostora, 9. okrogel Športni rekvizit. 13. moSko ime naSih južnih krajev, Ratko, 15. orjak, 17. lepo cvetoča lončnica, sorodna rododenromu, 18. ime slavne ameriSke plesalke Duncan, 19. avtomobilska oznaka za Cetinje, 20. tajenje, 22. Rado Murnik, 23. zora, svitanje, 25. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina, največkrat za odvod vode, 26. žlahten plin, uporabljajo ga za reklamna svetila, znak Ne, 28. kurir, športnik, ki teče, 30. nikalni prislov naka, 31. poulično glasbilo lajnarja, 32. gorski vrh v švicarskem kantonu Graubunden, 33. del vodovodne napeljave, 35. danski biolog, nobelovec 1943., Henrik, 36. Drago Vidmar, 37. turistično mesto v Slovenskem primorju, 39. v grški mitologiji spremljevalec boga Dio-niza, 41. leglo, mladič, skotitev, 43. francoski impresionistični slikar portretov in krajin, Edouard, 45. kdor je kam povabljen in pogoščen, 48. mesto Paristana, 49. opravilo, 51. lučaj, 52. grški državnik Aristeides, 54. prvina, prvina, sorazmerno samostojen del celote, 56. v grški mitologiji žena, ki jo je Zevs ustvaril v jezi, odprla je skrinjico s tegobami, 57. značilnost, lastnost rjavega. Navpično: 1. besedica, ki ponazarja globoko starost, 2. razcvetje, 3. kdor računa trdnost in ravnotežje sil v konstrukciji, 4. debela t> 5. sij, blesk, blišč, 6. rimski cesar, ki iepi rimskemu imperiju največji obseg, Hi Ulpius Traianus, 7. omot, kar je ovite česa, 8. drobno zrnati kamniti delci rs petrografske sestave, 9. Jud, 10. prisiov« ob kateri uri, 11. stopnja tiskarskih ime Tolstojeve junakinje Karenine, H 16. srbska oblika moškega imena j> Perzija, 23. število z dvema niclaisift** rimski zgodovinopisec Publius Corneliui tus, 26. hoteno prikrito izražena misa zorilo, 27. bivališče umrlih pri starih Sk* 29. večja, ostra skala, 31. zgornji del rt* ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu, pravljicah duša umrlega, ki davi speč« pije kri, 35. podolgovat, zelo sladek sad* nove palme, 37. druga hrvaška opera, b avtor je skladatelj Vatroslav Lisinski, 3& dišeče mazilo iz korenin indijske rastb* naš prezodaj prezgodaj umrli veliki «■ Stane. 40. junak Shakespearove trtf> Julijin izvoljenec, 41. padanje tekoče kjer se struga nenadoma zniža, 42. turški' za črn, uporabljen pri mnogih srbskih m* 44. znak za kemično prvino natrij, 4& b Franciji na reki Yonne, jugovzhod* Pariza, 47. enaki soglasniki, 49. ime # škega karikaturista Reisingerja, 50. vulk* Havajih, Mauna K— 53. kratica m 3 stično društvo, 55. kratica za megavolt. Rešitev nagradne križanke z dne 12. januarja: 1 sprat 6. sveča, 11 Stapko, 12. ari 14. stot. 15. trata, 17. rast, 18. kal, 20. peklina, 22. mir, 23. RN, 24. paragrafi, 26. ST. 27.* 29. Raa, 33. ranta, 32. Veles, 34. dosje, 35. ta, 36. Antonioni. 40. NO, 42. Ana, 44 tri 45. itd, 46. ujna, 48. ikone, 49. alka, 50. ekloga, 52. igralka, 54. Akbar, 55. jahta. Prejeli smo 154 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Marjana, MiW Cankarjeva 19, 64000 Kranj. 2. nagrado (60 din) prejme[Sabina VuksanoviC GregortL 17, 64000 Kranj, 3. nagrado (50 din) prejme Marija Hribar. Naklo 72, 64202 Naklo. bomo poslali po pošti. KINO Kranj CENTER 19 januarja port. BOG, DOMOVINA. OBLAST ob 16. uri. franc^ barv erot. drama M ADAM K CLAUDE ob 18. in 20 uri 20. januarja franc barv. erot. drama MADAME CLAUDE ob 18. in 20. uri. prem. ital barv. vojno pust. PETORICA ŽIGOSANIH ob 22. uri 21. januarja amer barv. ris TOM IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 10. uri. franc. barv. erot. drama MADAME CLAUDE ob 15., 17 in 19. uri. prem. amer barv. pust USODNA DIRKA ob 21. uri 22. januarja ital barv. vojno-pust. PETORICA ŽIGOSANIH ob 16.. 18 in 20. uri 23. januarja ital. barv. voino-pust. PETORICA ŽIGOSANIH ob 16.. 18. in 20. uri 24. januarja ital. barv. vojno-pust. PETORICA ŽIGOSANIH ob 16. in 18. uri, prem. ital barv. POSEBEN DAN ob 20. uri 25. januarja ital. barv. POSEBEN DAN ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 19. januarja amer. barv. krim. POROČILO O UMORU ob 16. in 20. uri. ital barv. erot KO 80 SE ŽENSKE UČILE LJUBITI ob 18. uri 20. januarja angl. barv. pust STOPAJ ALI UMRI 16 in 18 uri. amer. barv biografski VELIKI VALČEK ob 20 uri 21. januarja amer. barv. komed. NAJBOLJ NORI RALLY NA SVETU ob 14. in 18. uri. danski barv erot. AVTOCESTA V PO STEIJI ob 16. uri. prem. domač barv. LJUBICA ob 20. vri 22. januarja domači barv. LJUBICA ob 16. 18 in 20. uri 23. januarja domači barv LJUBICA ob 16.. 18 in 20. uri 24. januarja amer barv drama LADY POJE BLUES ob 16.. 18 in 20. uri 25. januarja amer. barv. vojni BITKA ZA MIDWAY oh 15.30. 17.45 in 20. uri Trtic 20. Januarja hongkon barv. karate ROKA SMRTI ob 16 uri. ital barv. UJETNICA SAMOSTAN SKIH ZIDOV ob 18 in 20 uri. prem. amer barv. pust. USODNA DIRKA ob 22. uri 21. januarja hongkon barv karate ROKA SMRTI ob 15 in 17 uri, ital. barv erotič UJETNICA SAMOSTANSKIH ZIDOV ob |f uri, prem. ital. barv vojno-pust PETORICA ŽIGOSANIH ob 21 uri 22. januarja angl. barv • pusti STOPAJ ALI UMRI ob l7 uri. prem ital barv POSEBEN DAN ob 19. uri 23. januarja angl. barv pust. STOPAJ ALI UMRI oh 17 m 19 uri 24. januarja amer barv vojni BITKA ZA MIDWAY ob 17 m 19 15 25. januarja amer barv kom. NAJBOLJ NORI RALLY NA SVETU ob 17 in 19. uri Kamnik DOM 20. januarja amer barv fant thriler VESOLJSKA POSTAJA ŠT. 1 ob 16. uri. ital. barv dokument. SVET PONOČI - DA NES ob 18. in 20 uri, prem ital barv POSEBEN DAN ob 22_ uri 21. januarja amer. barv fant thnler VESOLJSKA POSTAJA ST. 1 ob 15. in 17 uri. ital barv dokument SVET PONOČI - DANES ob 19 uri, prem. angl barv. pust STOPAJ ALI UMRI ob 21 uri 22. januarja franc. barv. erot drama MADAME CLAUDE ob 18. in 20. uri 23 januarja franc barv erot drama MADAME CLAUDE ob 18. in 20 uri 314 januarja amer barv ro-mantič komed ANNIE HALI. pb 18. in 20 uri 25. januarja angl barv pO« STOPAJ ALI UMRI ob 18. in 20. uri Duplica 20. januarja amer barv POROČILO 0 UMORU ob 20 un 21 januarja amer barv ris ROBIN HOOD ob 15 un »mer barv vojni HITKA ZA MIDWAY ob 17. in 1915 . , 24. januarja amer barv komed USODNA DIRKA ob SO. un 25 januarja amer barv roman« korneri ANNIS HALL ob 20. ur. Skofj« Loka soha 19. januarja franc drama VSE ŽIVLJENJE JE PRED TMOJ ob 18 uri, ju« vojni OKUI Al V 26 SLIKAH ob 20 un 20 lanuarja iu|. vojni OnUra-ČIJA V 26 SLIKAH ob 1« "■ 20 uri 21. CIJA 20 uri a a ti 23 januarja iap drama >/\rN DA KAN - JAVNA HIŠA ST 8 oh 20. uri aaai 24 januaria iap dram« V* "V DAKAN - JAVNA HIŠA ST 8 ob 18 in 20. uri i rta 2,r> januarja amrr komed I »A. DA. ZA SEDAJ oh 20 un želeanikl obzorji«: 19 januarja jug vojni OKUPACIJA V 2« SLIKAH oh 17 in 20 un 20 januarja Iran. drama VSE /IVIJKN.IK JE PRKD I EHO.) oh 20 uri .,.. „'i januarja ital krmim nr. VOLVER ob 17 in 20 uri 24 januarja amer fantast Al.r. JA PREKLETSTVA ob M Jesenice RADIO 19 januarja bongkon barv karate VRNITEV TIGRA -»»» 17 m |f on . januarja honffcon. barv, *" rate PEST VELIKEGA /MAJA ob 17 in 1». un 21. januarja hongkon. barv k* rate pest velikega ZV*tt oh 17. in 19. uri *""J 22. januaria hongkon. barv it rate veliki GOSPODAR c* in 19. uri 23 januaria hongkon. barv )> rate veliki GOSPODAR ob in 19. uri 24. januarja amer. barv drarr CARRIEobl7. in 19. uri Jeeenice PLAVŽ 19. januaria ital. barv HUI cev vrt ob 18 in 20. uri 20. januarja hongkon. bar-v V« liki gospodar ob 18. in 2X1 g 21. januarja hongkon. barv V-liki gospodar ob 18. in 20 x 22 lanuarja hongkon. bar pest velikega Z%AJA ob I in 20. uri 23. januaria bongkon. rja* pest velikega ZMAJA ob I m 20 uri 25. januarja hongkon. ban vrnitev Tigra ob i«. i„2o.u- Bled 19. januarja amer. barv Ml INDIANECob20. uri 20 januarja amer. barv av*~ sokolova SENCA «b i«** ital. »>«rv železni PREFRi oh 20. uri 21 MA( |)USt januarja iu« volni OKUPA-\ V ti SLIKAH ob 18 lil januaria franc. barv HAf ;EIX)N ob 18. uri. «mer SOKOLOVA SENCa^T? uri . . 22. januaria ital. barv ŠKOF VA SPALNICA ob 20. uri 23. januaria ital. barv. ŠIKOfc VA SPALNICA ob 20. uri K •24. januarja ital barv. pu> GNEZDO SALAMANDRE • 20. uri 25. januarja amer. barv VRO." SOBOTNE NOCl 20. uri Kranjaka gora 20. januarja franc. barv. L'A> MALob20.uri 24. januarja hongkon. barv VI LIKI GOSPODAR ob 20. uri Dovje - Moja*rana CA ob M 20 1H)L januarja amer XY ob 19. uri 21 januarja franc. barv MAI,ob 19. uri Radovljica lanuarja jug. barv lani •»januarja JUF,- barv. vaj* PKITI PRED SVITANJEM 3 10 uri 20. januarja •tal. barv k.< GNEZDO SALAM A N DRE »• 18 uri. ital barvni §KOF0\ SPALNICA ob 20. uri 21 januarja ital. barv ajaf GNEZDO SALAMANDRE i 18 uri. JVJ^A^iLi^Si pred SVITANJEM ob 20. ^ anuarja ju^barv. v# 22. l« PRITI .>() uri PRED SVITANJEM S 23 januarja ital barv. buH GNEZDO SALAMANDRE i W uri . , 24. januaria ital. barv. SKOf« V a SPALNICA ob 20. uri ,', mnuaria amer barv. VROfi CA SOBOTNE NOCl ob 17 in I' e lesni na, trgovina z losom in gradbenimi materiali na Primakovem v Kranju obvešča, da ima ponovno na zalogi BUKOV KLASIČNI PARKET IZ UVOZA in PANELNI HRASTOV PARKET Graditelje tudi opozarjamo, da opeko, cement, armaturne mreže in ostali gradbeni material nabavijo pred glavno gradbeno sezono. lesnina Vabljeni! B Osnovna šola pri Dela veki univerzi TOMO BREJC KRANJ razpisuje vpis v5.,7.in 8. razred osnovne šole. Vpišejo se lahko kandidati, ki so stari nad 17 let in tisti, ki so izpolnili šolske obveznosti in ne morejo nadaljevati šolanja v osnovni šoli, ker so se zaposlili. Šolanje traja 20 tednov Ja vsak razred. Šolanje je brezplačno. «?rijavi je treba priložiti: Rojstni list, spričevalo o končani šolski obveznosti in potrdilo o zaposlitvi. Prijave oddajte do 5. februarja 1979. Trgovsko podjetje MERKUR veleželeznina, n. sol. o. KRANJ, Koroška c. 1 na podlagi sprejetih odločtev pristojnih samoupravnih organov razpisuje prosta dela in naloge za čas 4 let 1. POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA delovne organizacije, 2. DIREKTORJA TOZD Prodaja na debelo, n. sub. o., Kranj, s sedežem v Kranju, Koroška c. 1, 3. DIREKTORJA TOZD Trgovske storitve, n. sub. o., Kranj, s sedežem v Kranju, Koroška c. 1, 4. POMOĆNIKA DIREKTORJA TOZD Prodaja na drobno, n.sub^o., Kranj, s sedežem v Kranju, Koroška c. 1, 5. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA v okviru delovne skupnosti skupne službe s sedežem v Kranju, Koroška c. 1, 6. VODJE FINANČNEGA SEKTORJA v okviru delovne skupnosti skupne službe s sedežem v Kranju, Koroška c. 1. Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. in 2.: — visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralnopolitične vrline Pod 3.: - višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih ali VK izobrazba trgovskega delavca in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v trgovini, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralnopolitične vrline Pod 4.: — višjo strokovno izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri oziroma strokovno izobrazbo VK trgovski poslovodja z najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v komercialni dejavnosti, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralnopolitične vrline Pod 5.: — visoko ali višjo strokovno izobrazbo organizacijske, prav-• ne ali ekonomske smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj pri vodenju splošnega sektorja, — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralnopolitične vrline Pod 6.: - visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske ali pravne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih finančnih ali računovodskih delih, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralnopolitične vrline Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« in navedbo tistega delokroga, na katerega se prijava nanaša, in sicer v 15 dneh od objave na naslov: Trgovsko podjetje MERKUR veleželeznina, n. sol. o., Kranj, Koroška c. 1, kadrovsko-socialna služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejetju odločitve. -center CENJENI KUPC« POSLUŽITE SE □mm MODELOV IZ KOLEKCIJE POMLAD POLETJE 'HS UNIKATI MOŠKI št 42. ŽENSKI 6* 37 OTROŠKI 6t 32 IN ČEVLJI IZDELANI V MANJŠI SERIJI Na podlagi 162. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) izdajajo davčne uprave skupščin občin JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1978 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1979 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1979. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1978 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1978; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1978; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku o dohodkih doseženih v letu 1978; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1978. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3.000,00 dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1978. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1978 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1978. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1978 presega 142.000,00 dinarjev; 7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1978, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1978 presegli 142.000,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 17.438,40 dinarja. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1978 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1979 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1979; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1979. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor,-pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 odstotkov oziroma najmanj 200 dinarjev. DAVČNE UPRAVE SKUPŠČIN OBČIN Jesenice, Kranj, Rado» j !ca, Škofja Loka, Tržič. MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam PSA, nemškega ovčarja, zelo dobrega čuvaja. Čirče 10, Kranj Prodam cirkular z motorjem 9,5 kvv in VENTILATOR, 0,7kW. Zupančič, Begunjska 9, Kranj 282 Prodam dobro ohranjeno zamrzovalno SKRINJO. Tupaliče 5/a 283 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. Prebačevo 45, Kranj 284 Prodam mlado KRAVO s teletom in traktorski IZKOPALNIK krompirja »Petinger«, skoraj nov. Volčič Anton. Gorenja vas — Reteče 54, Škofja Loka 285 Prodam KONJA. Trboje 15 286 Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom. Vidmar, Zalog 83, Cerklje 287 Prodam dve švedski PEČI na olje, malo rabljeni in dve PEČI na plin Eo ugodni ceni. Gostilna Zaje, ahovče 9 pri Kranju 288 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega LUDVIKA JAKOPINA se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za zdravljenje in pomoč, delavcem TOZD Oljarica in govornikoma za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, ZB ter župniku za opravljeni obred. Hvala tudi vsem dobrim sosedom, posebno še Pernetovim, Šifrarjevim in Sedejevim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih in vsem, ki ste darovali cvetje in sočustvovali z nami ter v tako velikem številu spremili našega dragega očeta k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica in hčerka Nastja v imenu vsega sorodstva Kranj, 16. 1. 1979 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage tete ANTONIJE ŠMIDOVE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so njej in nam v težkih trenutkih tako nesebično priskočili na pomoč. Še posebej se zahvaljujemo Francki Brce. Enako se zahvaljujemo dr. Rešku iz Železnikov za zdravljenje. Zahvalo smo dolžni tudi organizaciji ZB Selca, Francetu Šolarju za iskrene m tople besede ob odprtem grobu; sodelavcem Alplesa Železniki za podarjeni venec. Hvala tudi pevcem in g. župniku iz Selc za lep obred in nagovor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči vsi njeni! Lajše, Železniki, Kranj, Ljubljana, Zali log, Litija ZAHVALA Ob boleči izgubi našega skrbnega, nenadomestljivega dragega moža, ata, starega ata in brata FRANCA ŠKOFICA-PIPA borca NOB z Ilovke se iskreno zahvaljujemo dr. Drinovcu ter ostalemu osebju bolnice Golnik, govornikom za poslovilne besede, pevcem, nosilcem praporov, godbi iz Tržiča, kolektivu protokola ISS Brdo, LD Storžič, ZB, PGD, KS, SZDL Kokrica, PP Ptuj, družini Novinec, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala tudi vsem, ki so nam izrekli pismeno in ustmeno sožalje. Žalujoča družina Škofic! Ilovka, 11. 1. 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage meme, stare meme, sestre in tete MARIJE DOLINARJEVE roj. Hvasti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in podjetju Elektro Gorenjska; vsem, ki so ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti v še prerani grob in tako počastili njen spomin. Posebno zahvalo smo dolžni njeni sestri Angeli za vso skrb in nego med boleznijo, g. župniku z Brega in g. kaplanu iz Smartnega za pogrebni obred in poslovilne besede ter dr. Bajžlju za lajšanje bolečin. Žalujoči: sin Tone, hčerka Marija ter sorodstvo Kranj, 16. 1. 1979 Prodam poceni ČB TELEVIZOR ambasador. Lampič, Gubčeva 4, Kranj - Planina, tel. 26738 406 Prodam ŠPEH od enega prašiča. Lahovče 52, Cerklje 289 Prodam 13 mesecev starega BIKCA. Visoko 42 290 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 14. Naklo 291 Prodam dobro ohranjen RADIO Iskra — Savica, skoraj nov pod garancijo. Bratina Ivan, C. 1 Maja 67, Kranj 292 Prodam lepo, mlado KOBILO in diatonično HARMONIKO. Bodešče 17, Bled 293 Prodam zamrzovalno SKRINJO. Drolčevo naselje 24, Kranj (Orehek) 294 Prodam novo PEČ, za kopalnico na drva. Jama 14 Kranj 295 Prodam KAVČ in PEC na olje. Sp. Duplje 37 296 Ugodno prodam PEČ na olje, žensko KOLO in nov MOPED. Bezovičar. Gorice 39 297 Ugodno prodam dobro ohranjeno plinsko PEČ super — ser F-11 z jeklenko. Homan Jože. Kidričeva 11, Škofja Loka 296 V rejo dam KRAVO za dva meseca, ima 14 1 mleka. Mlaka 1. H. gunje 299 Prodam usnjen ženski PLASC št. 38. Ogled možen vsak dan od 14. ure dalje. Resnik, Mlaka 81 300 Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednje Bitnje 13, Žabnica 301 Poceni prodam črno-bel TELEVIZOR Gorenje 900. v dobrem stanju. Kozamernik, Kranj. Moše Pijade 44, tel. 22-637 302 Prodam TELICO. devet mesecev brejo. Ceferin, Potok 18. Železniki ' 303 Prodam dve popolnoma novi avtomobilski GUMI - Tiger radial S 70, 13x175 za LADO po ugodni ceni 650 din. Informacije po tel. 23-125 321 Prodam črnobeli TELEVIZOR. »Panorama Iskra« in diatonično HARMONIKO. Potoče 27. Preddvor 322 Ugodno prodam plinski ŠTEDILNIK »Kekec« (2 plin), star eno leto. Teran, Pristava 69, Tržič 323 Prodam dva PRAŠIČA za zakol Cerklje 97 324 Prodam 16-colski VOZ in TRAKTOR, 30 KM. Glinje 8, Cerklje 325 Prodam KRAVO s prvim teletom ali brez. Zalog 42, Cerklje 326 Prodam brejo KRAVO. Vopovlje 11, Cerklje 327 Prodam dva mesnata PRAŠIČA, težka od 120 do 130 kg. Sp. Brnik 60, Cerklje 328 Prodam KRAVO, brejo pet mesecev. Zg. Brnik 54, Cerklje 329 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ »Candv« 75. Urbane Janko, Mlakarjeva 16 330 Prodam deset tednov stare JARČ-KE. Stanon ik. Log 9, Škofja Loka 331 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo krmo. Pungert 11, Škofja Loka 332 Prodam KRAVO, staro 4 leta, brejo 4 mesece. Krajnik Anton, Na Logu 6, Škofja Loka 333 Prodam FOTELJE in MIZO »Tamar«. Ažbe. Kidričeva 45, Zlato polje 334 Prodam dobro KRAVO po teletu. Čut, Žirovnica 17 335 Prodam KRAVO pred tretjo telitvijo. Tavčar, Vrba 31, Žirovnica 336 Prodam 600 kg težkega KONJA, starega 10 let. Usposobljen je za vsa kmečka in gozdna dela. Ambrožič. Krnica 12, Zg. Gdrje 337 Prodam BIKA za dopitanje. Ba-šelj 23, Preddvor 338 Prodam PEČ »KUppersbuseh«. skoraj novo. Zglasite se lahko vsak dan pri Vončinovih, Ul. XXXI divizije 50, Kranj 839 Prodam električni ŠTEDILNIK in LOŠČILEC. Kegljiftče Podreča 340 Prodam šest mesecev brejo TELICO. Ilovka 8. Kranj Ml Ugodno prodam nov FOTOAPARAT »Pentakon« SIX TL 6*6. formacije po tel. 064-24-910 342 Prodam nov oljni GORILEC »Tvssen«. Bere Ludvik, Zeleška 16, poleg Golf hotela na Bledu 846 za Prodam več PRAŠIČTEV teffc 30 kg. Posavec 16, Podnart Prodam mlado KRAVO za a Zaje Anton, Valburga 15, Smk Prodam PLOHE za odr&n* gradnji. Naslov v oglasnem o* Prodam samonakladaino I KOLICO »SIP Šentpeterl7« seteolski PLUG. Struževo 12.5. Prodam 450 kg težkega VOLA žanca, ki zna delno voziti in b KOSILNICO »AEBI«, laldToT voznem stanju. Gole, Vi&ebiki Zg. Gorje pri Bledu Poceni prodam dobro ohnr DNEVNO SOBO. Telefon * Prodam ženski zimski P; (»hanter«) št. 38 — 40. Zlate: 3/e stanovanje 18. tel.. 22-4P 22-423 dopoldne — Gerič Prodam PRAŠIČA Hraše 46, Smlednik Prodam mesnatega PRAŠIČ1 zakol. Rupa 15, Kranj POHIŠTVO za dnevno sobe dno prodam tudi na kredit. O man Janez, Kranj, Kalinšio« (ob Jezerski eesti 95) Prodam 140 kg težkega P: C A za zakol. Voglje 59. Šenčur Prodam BIKCA simentala rega en teden. Podbrezje 54 Prodam dobro ohranien ' DILNIK in PRALNI STROJ fon 26-754 Prodam malo rabljeno term* mulacijsko PEČ, 6 kVV, po * ceni. Kranje Andrej, Kanina G 92 Poceni prodam 30 kv. m hrz* furniranih ZIDNIH OBLOG. ti Jezerska 10, Primskovo, Kranj Prodam trajno žareco PEČ Celje po zelo ugodni ceni. Brt» Zofija, Titova 105, Jesenice Globok OTROŠKI VOZI'" odlično ohranjen, ugodno om* Zabret, Bobovek 4 Prodam dve otroški POSTE1-z vzmetnicama in STEDI. KUpperbusch (ozki). Ogled I vsak dan popoldan. Baurnan. J* Puharja 2 UVOZILA! Ugodno prodam poškodovan letnik 1978 junij, prevoženih najst tisoč kilometrov Oeler dan od 14. do 16. ure. Osnov« Primskovo, Zadružna ulica Krt' Prodam osebni avto pT it letnik 1969, cena 10.000 din r tudi na posojilo. Ogled možen dan popoldne, v soboto in cel dan. UkŠini Sarnedin k" Delavska 19 Prodam osebni avto VAV lepniL1976Mn^ni{e 15-£«*fr Prodam MOTOR za Zastau 6000 km po generalni. FarK Besnica 62 Prodam R-4, letnik 1955 ti vek 10, Kranj Prodam ZASTAVO 750 | 1969, Registriran do junija |u boliran, lahko tudi 00 del} motorno KOLO »APn 4« (Y Branko, Planina 1, tel 2S 51 14.30 do 15. ure Prodam mini COOPER n\Y II, karamboliran, vendar v vnr' stanju. Potočnik Henri Pjpi 70, Šenčur Prodam kombi MERCEDES 206, leto izdelave 1976: v ' vzamem tudi novega GOLFA senik Alojz, Kranj, Jezerc 108/e, tel. 24-034 Prodam karambolirano ZAS VO 101 - komplet, z rezen deli, letnik 1975. Ogled ta popoldan, drugi teden dor^ Galetova 4. Kokrica, Kranj Prodam tovorno PRlKOLK osebni avto. Suha 4, Kranj Prodam PZ 125, letnik Informacije po drugi uri po t&> 26-959 Prodam karamboliran R-4 1978 Ussi. Ljubno 90, Podna- 70-015 Prodam AMI 8 break, letnik 90.000 km. v voznem stanju Tt* 23-683 V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar se je od nas za vedno poslovila naša draga mama VALENTINA PETAČEVA iz Vogelj S hvaležnostjo se je spominjamo, a bolečina v srcu ostaja. Vsem, ki ste jo ohranili v spominu, iskrena hvala. n Vsi njeni! Prodam R-8, neregistriran, lahko ^Udi po delih. Pivka 66, Naklo 354 . Prodam VW 1200, starejši letnik, »SUNBEAM«, letnik 1970. Ogled ^ soboto ali nedeljo na naslov Ti.šler, J-omS.Tržič 355 ^ Prodam AUDI 60 L. Žagar, Moša Ffcijade44 356 Kupim desni zadnji blatnik in ^Prednja desna vrata za Škodo ^-100, letnik 1971. Mravlja, Sorska ^- 17, Škofja Loka 357 Prodam PONY EXPRES in dve platišči za BMW 1800 in 2000. Ogled '-'opoldan. Rakovec Janez, Podlub-nik 168, Škofja Loka 358 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB. petek in soboto popoldan. Kranj, Planina 60 402 kupim; o voznem stanju, neregistrirano. Vcgled vsak popoldan. Kalan Sandi, ^odlubnik 290, Škofja Loka 359 Citroen GS, 1035 ccm, letnik 1972, S*ofc>ro ohranjen, prodam. Majcen, ipemšarjeva 9, Škofja Loka, telefon **0^6i6 360 i Prodam R-4, letnik 1967, 25.(MX) j po generalni, v nevoznem stanju. - formacije v dopoldanskem času po ^1. 77-292 - Jerman 361 » .Prodam R-4, letnik 1977, 10.000 /^Uometrov, spredaj karamboliran, 15.000 din. Loka 92, Tržič 362 Prodam nov »PODEN« za osebni f*Vto R-4. Rogina, Moša Pijade 17, *^anj, Tel. 22-267 363 Prodam Ami-8 L, letnik 1975 ^^Jitember, garažiran, prevoženih ^S.OOOkm, za 45.000 din. Ogled v Kupim prednja desna vrata, blatnik, masko, vzmet in luč od Amija 8, letnik 1971. Vovk, Ovsiše 32, Podna rt 364 Kupim delovnega VOLA, težkega 400 kg. Rupar Franc. Log 5, Škofja Loka 365 Kupim OVCE z mladiči. Horžen Marija, Virmaše 89, Škofja Loka 366 80 ali več STREŠNIKOV »No-voteks«, grafitno sive barve, kupim. Ponudbe pod »Stol« 367 Smrekov, borov in macesnov rezan LES vseh dimenzij v večji ali manjši količini kupim. Naslov v oglasnem dddelku. 249 Kupim smučarske čevlje, »pan-carje«, št. 39-40 in 40-41. Vodnik, Skokova 9, Kranj 316 Kupim suhe smrekove DESKE, debeline 50, 30, 25 mm. Korenjak Janez. Predoslje 85 317 Kupim PUNTE in BANKINE. Dolenc Jože, mlajši. Gasilska 16, Kranj 318 Kupim SADILEC krompirja. Ponudbe po tel. 061-841-049 319 Kupim MOPED »4-brzinc«. Navedite opis in ceno. Pogačnik Stanko. Dobropolje 6, Brezje 320 zaposlitve: Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulic« Mose Pijadeja 1. Stavek: QP Gorenjski ti«k Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. V varstvo vzamem dva otroka. Kranjc Fani, Tavčarjeva 16, Kranj 373 Izdelujem nedrčke po meri do št. 12. Pokom, Sveti Duh 82, Škofja Loka 374 ELEKTRIKARJA ali KOVINARJA za posebna maloserijska dela sprejmem. OD po dogovoru. Peter Avbelj, Kajuhova 23, Bled 375 Za lažje delo v pletilstvu iščem žensko za 4 ali 8 ur. Knific Jožica, PLETILSTVO Kranj, Oprešnikova 29 376 Nudim redno zaposlitev ženski za navijanje in sestavo tuljav. Telefon 24-424 377 Tovarna obutve n. sol. o.,TRŽlC TOZD MREŽA objavlja za svojo prodajalno v Kranju, Titov trg 13, prosta dela in naloge POMOČNIKA Pogoji za sprejem: KV prodajalec, tri mesece delovnih izkušenj Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v Tovarno obutve PEKO TRŽIČ v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razglasnega roka. v - Pogoji: Razpisna komisija TEKSTILNEGA IN OBUTVENEGA CENTRA KRANJ ponovno razpisuje dela in naloge RAČUNOVODJE CENTRA višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, pet let delovnih izkušenj pri vodenju finančno-računovodskih del, moralne in politične kvalitete. J?«i Mandatna doba traja 4 leta. Začetek del 1. marca 1979 ali po dogovoru. Razpisna komisija sprejema vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev 15 dni po objavi na naslov Tekstilni in obutveni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33 Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno v 20 dneh po preteku razpisnega roka. ĆGPDELO TOZD PRODAJA LJUBLJANA podružnica Kranj Koroška 16 vabi k sodelovanju: 1. prodajalko-(ca) .. za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije v prodajalni na avtobusni postaji v Tržiču in za kioske v KRANJU. Zaželeno je, da ima kandidat dokončano šolo za prodajalce. % » d^lk»L DELO naročnikom na dom za območje mesta KRANJA. 3. delavca za dostavo časopisov in za delo L^£Cob&liuO in v dopoldanskem času. Zahtevamo, daima kandidat veljavno vozniško dovoljenje za vozila B kategorije. __ Iščem honorarno zaposlitev v popoldanskem času; lahko tudi varstvo otroka v Skofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku 378 Iščem ČISTILKO za honorarno zaposlitev. Informacije: Tehtnica Kranj, telefon 21-534 379 Iščem dopoldansko varstvo za štiri leta starega sinka na domu; vsak drugi teden. Pokličite po tel. 25-296 380 stanovanja! Samski, zaposlen moški, išče ogrevano sobo, po možnosti s posebnim vhodom in kopalnico v Kranju. Šifra »Samski« 383 Slovencema takoj oddam ENO-SOBNO opremljeno STANOVANJE s posebnim vhodom. Smled-niska 108, Čirče - Kranj 384 Zakonski par išče SOBO; lahko je tudi neopremljena v Skofji Loki ali okolici. Šva dobra plačnika. Drleča Stane, Mestni trg 37, Škofja Loka 385 Solidna družina išče v Kranju ali okolici DVOSOBNO ali VEČJE STANOVANJE; po možnosti centralno ogrevano. Šifra »Solidno« 386 Kupim TROSOBNO ali DVOINPOLSOBNO stanovanje v Kranju s centralnim ogrevanjem. Informacije po tel. 26-400 387 Uslužbenka nujno išče GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra Dober plačnik 388 V Kranju ali okolici vzameta v najem SOBO ali STANOVANJE fant in dekle. Ponudne pod: 1979 389 posesti! Kupim starejšo enodružinsko pritlično HIŠO v okolici Škofje Loke. Z. J., Novi svet 1, Škofja Loka 392 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo v okolici Cerkelj. Vrhovnik, Apno 11, Cerklje 393 Takoj vzamemo v najem SKLADIŠČE, v izmeri ca. 150 kv. m, za skladiščenje sejemskih eksponatov. Ponudne pošljite na naslov Sava-commerce, Koroška 2, Kranj. Sektor za pripravo prodaje. Tel. 23-066 394 V najem vzamem GARAŽO na Planini. Ponudne popoldan po tel 24-966 395 Hišo, gospodarsko poslopje, hlev drvarnico ali skedenj (pod) tudi v slabem stanju - kupim, v Kranju ali okoliških vaseh. Ponudbe pod: »Takoj plačani« 393 Prodam gospodarsko POSLOPJE v Olševku. Tel. 23-683 397 GOSPODARSKO POSLOPJE za preureditev v delavico, tudi v slabem stanju, kupim v bližini Kranja. Ponudbe pod »Za obrt« 127 prireditve ŠPORTNO DRUŠTVO KOKHICA prireja vsako nedeljo ob 16.30 ples. Igra skupina SELEKCIJA 405 DI SCO PLES vsako soboto ob 19. uri v gostilni ZELENICA v Žirovnici, Selo 398 Ansambel TRGOVCI igra na plesu vsako nedeljo ob 16.30 v dvorani na Primskovem 231 Vsako soboto ob 19.30 bo ples v dvorani v KOMENDI. Igra ansambel TRGOVCI 280 K. K. Simon Jenko — Podreča vabi člane na OBČNI ZBOR v nedeljo. 21. 1. 1979, ob 9. uri 399 Vsako nedeljo mladinski ples v SORI. Igra SPEKTER. Vabljeni! 400 TVD PARTIZAN LJUBNO vas vabi vsako soboto ob 19. uri na mladinski ples. Igra SELEKCIJA. Prostori dobro ogrevani. Vabljeni '401 Moderni kozmetični salon PRO-TEA KOZMETIKA vam nudi: nego obraza, regeneracijsko nego z ampulami in maskami, zdravljenje aken, manikuro in medicinsko nego nog, limfdrenažo, masažo telesa, podvodno masažo, odstranjevanje dlačic brez bolečin in brazgotin po najnovejši Depilatron metodi. Salon je opremljen z najmodernejšimi aparati; odprt je dnevno od 9. do 18. ure. PROTE A KOZMETIKA, Nataša Begeš, Na trati 59. 64248 LESCE pri Bledu 390 ^izgubljeno Izgubljena ali pomotoma vzeta je bila ZDRAVSTVENA IZKAZNICA v zdravstvenem domu — dispanzerju za predšolske otroke - dopoldan 30. 12. 1978. Najditelja prosim, da jo vrne na naslov, ki je v izkaznici. 381 V Tenetišah pri »bufetu« sem v nedeljo, 14. 1. 1979. izgubil ROČNO URO. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek 382 !ostalo Izjavljam, da so besede, ki sem jih izrekel Mariji Stegnar iz Sebenj 46, Tržič, o njenem možu neresnične. Iskreno se zahvaljujem vsem članom družine, da so odstopili od tožbe. Janez Stegnar, Sebenje 45. 391 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, z n. sol. o. TOZD OPEKARNE, Kranj, b. o. Po sklepu DS KOGP TOZD Opekarne Kranj z dne 14.12.1978 razpisuje licitacijo osnovnih sredstev: FAP 6,5 tone izklicna cena 30.000 din zastava 750 furgon 2.000 din pisalni stroj Olivetti 500 din računski stroj Olivetti 300 din razmnoževalni stroj Gestruter 500 din razmnoževalni stroj Tops 200 din dvoosni mešalec komplet 30.000 din dvoosni mešalec nekomplet 10.000 din peč za centralno ogrevanje EMO 3.000 din vibracijska miza 100 din motor TAM 4500 nekomplet 2.000 din in odprodajo raznega drobnega inventarja kot traktorske gume 5,00 X 16, razna klinasta jermena, razne eolske na-vojne svedre, steklene balone, klavirsko žico 0,4 do 0,8 mm itd. Licitacija in odprodaja bo 26. 1. 1979 ob 10. uri, za družbeni in zasebni sektor, v opekarni Stražišče. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Za osnovno sredstvo se pred pričetkom vplača 10-odstotni polog v gotovini. CV ALMIRA alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja pri TOZD Trgovina vabi k sodelovanju delavce za opravljanje prostih del in nalog na naslednjem področju: vodenje prodaje na domačem trgu Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi z dokazili o strokovnosti na naslov ALMIRA alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ulica 2 — Odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepov o sprejemu. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ -z n. sol. o. v Kranju, C. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. administrativno tehnična tielr TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA 2. pospeševanje kmetijske proizvodnje za območje občine Jesenice Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: administrator pod 2.: diplomirani inženir agronomije, dve leti delovnih izkušenj na področju kmetijstva Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje prosta delovna mesta 1 PRIPRAVNIKA — z višjo izobrazbo organizacijske, ekonomske, elektro, strojne ali gradbene smeri — moralnopolitična neoporečnost 2. PRIPRAVNIKA — z višjo izobrazbo upravne smeri — moralnopolitična neoporečnost 3. PRIPRAVNIKA — s srednjo izobrazbo ekonomske smeri, — moralnopolitična neoporečnost Za vsa razpisana delovna mesta je delovno razmerje za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. —:— Obup, poledica imenovan Nikjer ni rožnato, stranske ceste in poti radovljiške občine pa so zgled malomarnosti — Padci, zlomi, avtomobilska trčenja, strah v avtobusih in v avtomobilih kajti led trdovratno vztraja in še tako varen korak je kaj malo zanesljiv. Cesto skozi Kamno gorico je deloma omehčala odjuga, sneg in led sta še ostala na senčnih straneh in na klancih. Prava katastrofa pa je ce- f \ 32 občanov v bolniški Kropa, Radovljica, Zapuze — Povsod so pločniki več ali manj ledeni, povsod je na stranskih cestah sneg in ledena ploskev, a skoraj nerazumljivo malomarno so vzdrževane tako pomembne glavne kot tudi stranske ceste v radovljiški občini. Začne se seveda že v Podbrezjah, kjer je na posameznih odsekih zmrznjen sneg, ki nikakor ne dopušča hitre vožnje. Proti Podnartu zanese avtomobil kljub pesku na cesti, od Ovsiš proti Lipnici so na odseku, kjer cesto že nekaj mesecev popravljajo, globoke luknje. Zdaj je tam sneg, če pa je kopno, poskakuje avto po gradbišču in nikogar ni, ki bi zagrabil za lopato in v petih minutah luknje za silo zasul. Letošnja zima je s poledico na cesti pokazala ostre zobe, tako da je bilo prav na tej cesti do Iskre na Lipnici nešteto avtomobilskih trčenj, še več avtobusnih zamud in precej obupanih voznikov, ki pač nikoli niso vedeli, če se bodo sploh varno pripeljali. Tu je zdrsnil s ceste delavski avtobus, na srečo le zdrsnil, tu je na ozkem delu ceste padel pod cesto osebni avtomobil. Kropa je bila v živem ledu vse do minule dražgoške prireditve, danes je cesta skozi Kropo posipana, na stranskih cestah pa niti kamenčka. Se kako lahko verjameš, da si starejši ljudje sploh ne upajo ven, Kranj — Na minuli seji sveta za preventivo, vzgojo in varstvo v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj so razpravljali o neočiščenih cestah in pločnikih v Kranju. Službe, ki so dolžne čistiti javne površine, se ne zavedajo svojih delovnih dolžnosti, zato so sklenili, da se morajo raziskati vzroki za takšne nemogoče razmere. % Združeni zdravstveni domovi Kranj so posredovali podatke, da se je od 10. januarja do 17. januarja na pločnikih poškodovalo 32* občanov, ki so v bolniškem staležu, vsak za najmanj 6 tednov, vsaj še toliko pa je tistih, ki zdravstvene pomoči niso poiskali ali so se obrnili na druge zdrai stvene domove. D. S. Kropa — Stranske poti v Kropi so zelo poledenele, zato taki padci niso nobena redkost... Stari Kranj za pešce Popolna zapora starega Kranja za motorni promet bo mogoča šele po dograditvi novega mostu čez Savo, o čemer bo ponovno razpravljala občinska skupščina — Zahteva krajevne skupnosti Center in nujnost večje skrbi za parkirišča — Odlok bo treba dosledno uresničevati Kranj — Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine sta na sredinem zasedanju sprejela odlok o ureditvi prometa v delu mesta Kranja. O njem je bilo govora na skupščini že konec lanskega maja s priporočilom, da je treba z razpravo nadaljevati in zbirati pripombe ter jih usklajevati. Oblikovalcem predloga odloka je bilo že od vsega začetka jasno, da zaradi neurejenih parkirišč ob starem delu mesta, neurejene cestne povezave med levim in desnim bregom Kokre in velikega tranzitnega prometa motornih vozil skozi mesto (leta 1977 je šlo po Prešernovi ulici Srečka st. 0 17220 072 12112 DEŽURNI NOVINAR 21-860 Skupna seja ob obletnici — Na seji' predsedstva centralnega komiteja ZKJ, ki: jo je vodil predsednik Branko Mikulič, so preučili program svojega dela v prihod-? njem obdobju. Med drugim so tudi| sklenili, da bodo ob 80-letniri ustanovitve, KPJ oziroma ZKJ in združitve sindikatov! Jugoslavije sklicali skupno slovesno sej« centralnega komiteja ZKJ in sveta Zveze, sindikatov Jugoslavije. Sneftne razmere - Na vseh naših, smuriAfih je dovolj snega in smuka je povsod ugodna. Do smučisf so uredili dostope in splužili parkirišča, ker naAi žicnicarji pričakujejo v soboto in v ne-» deljo precejAen obisk. Še posebno zato, ker se začenjajo zimske šolske počitnice, bo v naslednjih dneh na smučiščih kar precejftnja gneča. Ceste so splužene,' vendar priporočajo zimsko opremo d<\ naših znanih amučiAČ, tudi do Kranjska gore, kjer imajo med drugim že vrtec na snegu in je najmlajAim na voljo manjAa vlečnica i). Sedej J skoraj 12.200 vozil) popolna zapora prometa v starem Kranju ni mogoča. Zato v sredo sprejeti odlok prepoveduje promet motornih vozil le po Reginčevi, Tomšičevi, Jenkovi, Cankarjevi, Tavčarjevi in Vodopivčevi ulici, na južnem delu Titovega trga in na Trubarjevem trgu, prepovedano ustavljanje in parkiranje pa je na Maistrovem trgu, na Titovem trgu, v Prešernovi in Poštni ulici. Po Maistrovem trgu, Prešernovi ulici, zgornjem delu Titovega trga in po Poštni ulici je dovoljen le tranzitni promet. Prepoved ne velja za vozila najrazličnejših služb, za stanovalce v tem 36052 delu Kranja, kjer še vedno biva 892 89982 družin, in za dostavna vozila, ki 99682 bodo smela v mesto med 8. in 12. uro 198302 in med 21. in 5. uro zjutraj. 296552 Kljub javni razpravi je bil predla- 557282 gani odlok deležen v skupščini živahne obravnave. Največ je bilo go- 4 vora o predlogu krajevne skupnosti 71514 Kranj-Center, ki je želela popolno 557254 prepoved prometa v starem Kranju. Po sodbi izvršnega sveta in skupšči- 06 ne bi bila takšna odločitev v zdaj- 16 šnjih razmerah preuranjena, saj je 66 tranzit skozi mesto nujen. Delegati 76 pa so sklenili, da bodo po zgraditvi 01376 mostu prek Save o tej problematiki 028(M>0 ponovno razpravljali in sklepali o popolni zapori prometa. Prav tako 908 se je skupščina obvezala, da bo po- 15148 spešeno reševala problematiko par- 28578 kirišč za stanovalce v starem Kranju 62818 in poskrbela za parkirišča ob robu 318998 mesta ter skušala vplivati, da bi se najrazličnejše servisne dejavnosti 01 čim prej izselile iz mesta. Trgovina 81 Ea bo morala za dostavo težjega 91 laga poskrbeti za boljše prevoze. 0831 Odlok je prvi korak k uresniče- 32581 vanju zamisli, da bi bil stari Kranj 156141 namenjen samo pešcem. Odločitev je 247281 smela, saj Kranj za prometno ureje- 384811 vanje ni najprimernejši. J Košnjek Zapuže — Cesta od Radovljice do Zapuž je hudo zasnežena, veter nanaša zamete, tako, da je vožnja s kolesom popolnoma nemogoča. Čeprav cesto danes občasno plužijo, ne morejo zaradi ledu na cesti do dna . .. sta skozi Radovljico do Lesc, kjer je na cestišču vse zmrznilo in primrz nilo in le ljubo sonce bo odrešilo številne voznike vseh tegob in nadlog po najbolj prometni radovljiški cesti. Zdaj bi pomagala le sol, ki pa je očitno ni niti za ščepec na vseh radovljiških cestah. Ceste v Begunje so zasnežene, pluženje bore malo pomaga, saj je pod snegom trd led. Avtomobili poplesu jejo zdaj sem zdaj tja, pa ne le zaradi hudega vetra, ki tod nanaša na cestišče sneg v zametih. In zdaj se sprašujem skupaj z vsemi občani radovljiške občine: zakaj ni nihče posipal, zakaj je treba voznikom v zgodnjem jutru v živ, smrtno nevaren led? Koliko ur so zamudili delavci zaradi malomarnosti, koliko škode utrpela podjetja zaradi zamud, koliko bolniških dni smo plačali na račun brazbrižnosti tistih, ki jim je vzdrževanje cest delovna dolžnost? Kaj je res treba, da si sedemdesetletna starka zlomi nogo ali roko, kaj se res da preprečiti prometna nesreča, ko ti pešec pade pred kolesa, kaj je res treba, da za volanom samo čakaš, kdaj te bo neustavljivo zaneslo pod cesto ali v drug avtomobil? Kaj smo res že tako daleč, da se lahko že požvižgamo celo na človeška življenja, zmignemo z rameni in rečemo, »kaj me pa briga«? Kdo je odgovoren, če noče biti nobeden odgovoren? Kdaj bomo vendarle zagrabili odgovornega, ki noče biti odgovoren, za vrat in mu kakorkoli že dokazali, da opravlja svoje delo skrajno malomarno in da nam je te njegove neodgovornosti že čez glavo in še več dovolj? PRIPIS: Naknadno smo zvedeli, da so za vse cestne odseke, ki so v radovljiški občini najslabše spluženi in vzdrževani in na katere so nas občani opozarjali, odgovorni delavci Cestnega podjetja Kranj, delovne organizacije Radovljica, ki ima s samoupravno komunalno skupnostjo Radovljica sklenjeno pogodbo o zimskem vzdrževanju teh odsekov. D. Sedej Foto: F. Perdan LOTERIJA Neprevidno čez cesto Kranj — V ponedeljek, 15. januarja, ob 11 .">"> m je na magistralni cesti na Polici pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila nemške registracije Marta I.eh-ner (roj. 1947) iz Milnchna je peljala proti Naklem. Na Polici je vozila z neprimerno hitrostjo glede na to. da je tam avtobusno postajališče in prehod za pešce. Nenadoma pa je z desne strani izven prehoda za pea> »• stekla čez cesto 10-letna Barbara Kalan z Okroglega. Voznica ie zavirala in odvijala v levo, da bi nesrečo preprečila, vendar pa je deklico kljub temu avtomobil zadel. Ranjeno so prepeljali v Klinični center. Nezgoda pešca Škofja Loka - V torek. 16. januarja, nekaj pred 6. uro zjutraj, se je v naselju Podlubnik pripetila Erometna nezgoda, v kateri je bil uje poškodovan Janez Fojkar iz Stare Loke. Fojkar je v bližini mostu v Podlubniku prečkal cesto; ko je bil že na sredi, je pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Blaznik (roj. 1952) iz Škofje Loke. ki je iicet zavijal v levo, da bi pešca obvosil, vendar pa ga je kljub temu avto zadel, da je padel, si zlomil nogo in dobil še druge poškodbe. Prepeljali so ga v Klinični center Spet tat smuči Kranjska gora deljek, 15. januarja, smučarka odložila RC 05 črn o rdeče barve tek pred hotelom Lauru po sok za otroka. Ko vrnila, ni bilo smuči Popoldne pa so ukradli zeleno ora_ z okovjem Marker. svoje smuči pustil peljal neko poškodb čarko v jeseniško se je vrnil, ga čakale. Dan pred tem pa so sr iz Beograda ukradli smuč de robe hotela Larix K lanove MS — 706 3 Marker. »muči Nenadoma v V Ogenj v stanovanju Bled — V sredo. 17. januarja, dopodne je začelo goreti v kuhinji stanovanjske hiše Rajka Zemve iz Sebenj. Zjutraj so v kuhinji zakurili v štedilniku na trda goriva, ta pa se je nato tako pregrel. da se je zaradi vročine vnel leseni element nad štedilnikom, nato pa še ostala kuhinjska oprema. Dim je opazila soseda, ki je poklicala še druge, da so še pred prihodom gasilcev požar lokalizirali. Škode je za okoli 15.000 din. Kranj — Na cesti Sts^ ga rja se je v torek, neka. ^ pripetila prometna nezgoa* osebnega avtomobila Ji. (roj. 1942) iz Kranja je pe*° Brniku, ko je v bližini teb nenadoma zapeljal na leti1 ter trčil v avtobus. Voznik Andrej Potočnik se j« sicer umikal skrajno desno ustavil, vendar pa nesreč* preprečiti. Voznik CimŽE nesreči zlomil roko in «< peljali v jeseniško bolnišnic Prekratka vam§^ razdalja J? Naklo — V sredo. ti nekaj po 12. uri se je na usti pripetila prometna > zaradi prekratke varnostr **1 Voznik tovornega avtorr.*'*** kolno Anton Goleš je Kranju v prekratki varV^ dalji za tovornjakom, ki Stjepan Ričkovič. Prec M če vini tovornjakom je ' ^ stransko cesto zavijal n (MMI Danes se bodo /a dva tedna zaprla vrata naših šol. Učenci bodo dobili spričevala o polletnih uspehih, ki so sicer ponavadi nekoliko bolj črna kot ob zaključkih šolskega leta. saj naj bi veljala kot spodbuda za še marljivejše učenje v drugi polovici leta. pravi tiho pravilo. Kljub temu. kakršenkoli že bo tis|>eh, verjetno ne bo oviral veselja, ki ga prinašalo počit rine * Lahko rečemo, da si takih počitnic, kot bodo lelošnie. lahko le želimo. Sneg ni le više v gorah, ampak tudi v nižinah, zato ImkIo tudi tisti otroci, ki ne bodo smučali v katerem od naših zimskih turistič nih središč, prišli na svo| račun, saj se večjih ali manjših hribčkov v okolici njihovih domov ne manjka, vsaj zunaj mesta ne In kako so poskrbeli za čini prijetnejše in korislne|še preživljati |e zimskih počitnic v gorenjskih osnovnih šolah? Medtem ko jih bo precej učiteljev preživelo delovno na raznih družbenopolitičnih in strokovnih seminarjih, so za otroke povsod pripravili smučarske teča|e Za UCeBCe osnovne šole Toneta Clifarja na Jesenicah se bo /ačel ze ta ponedel|ek in bo trajal pet dni Začetniki bodo smučali v PodflM žakh in bodo morali u t<> odšteti 160 dinarjev, nadaljevalni tečaj pa bo na Spanovem vrhu za tUH) dinarjev, v kar je vračunan avtobusni prevoz. Žičnice in kosilo Podobno |e V Mojstrani, k|er mia|o smučišča blizu in bo zato tečaj stal le KM) dinarjev Razen smučati |a pn bodo Mo|stran čam gostih še dve skupini tabor nikov iz LjubUena, ki \sako leto tu preživljajo počit niče Smučali bodo, si ogledali otroško ifrieo o Kekcu ter se z domačim vrstniki srečali na dru žabnein večeru V krati|ski občini smo poprašali v šoli Simona Jenka Tu pripravljajo smučarski tečaj M Za t miku '.. ■ prevo/oni vlečnicami m onolonf ni(i> stal 740 dinarjov Zal so nekaj otrok morali zavrnili ker so |ifi bih ko sprejeli la 160. Nekoliko drugače pa so rekte.o i|o organizirali \ sen ntf u* .0* čurski osnovni šoli. Predv dni smučanja na Zatmii dinarjev na dan in tri dni* Bledu po 3.50din na dan.O smučarje popolna, sprt" prijavljence in jim celo V opremo, medtem ko <*: socialno šibkih družin of* čila. Blejski učenci bodo prtf^v. počitnic preživeli na Zatr^ prevoz in tečaj odšteli (1 n a rje v Ce bo prijav dovcH šoli Josipa Plemlja, bo*| rali tudi varstvo v & bodo začetni smučarski vili kar doma in bo narjev, nadaljevalni triku za 150 dinarjev. \ cami bodo učenci plaČahJ V Skofji Loki in na l pa bodo smučali ucenctj šole Cvetka Golarja. Y bo tečaj veljal 150 dni, na Starem -Vm p^j m karto za ,lce jj Učenci prvih razre"^ tako imenovano $q|q Socialno šibkim je n nakupu opreme, za'-i>do odšteli simboličnih Podobno je tudi v 4L kier bodo za prvo&olckfi organizirali zimsko sok sicer pa bodo srn^ osnovni in nadalje\.„ dinarjev v Gorenji vasT*] Javorjah, Lučinah, Motavljah in na TrebijL Za konec poglejmo'* Tržiču Osnovna šola pripravlja smučarski t skega športnega društva Ročevmci in na Zelenic pa še drsanje. Stroški /nesli za osem dni >• R.^ dinarjev, v Hrastah Zelenici s popolno osknV^v lev. medtem ko bo 2a d>; ^4 '".teti 160 dinarjev, {v smučali prav tako o*-' Snakovem, Hrastah in f „, |50, 300 in 850 dinar< tečaj pa bo za ign j Virjem P b