Da za reorganizirane klube
Ugotovitev, da organizira-nost na področju telesne kul-ture, predvsem množične, še ni dokončno izdelana, ni no-va, vendar je bila ponovno plod razmišljanj delegatov zadnje seje izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti SR Slovenije. Če moramo ta-ke in podobne ugotovitve o slabostih organiziranja in de-lovanja telesne kulture zabe-ležiti na različnih sejah, ki . potekajo na različnih ravneh in jih ponavljati iz dneva v dan, niso za to vedno krivi poročevalci, temveč prepro-sto dejstvo, da delegati ne-prestano opozarjajo nanje.
Da je v organiziranosti v te-lesni kulturi še vrsta po-manjkljivosti, je opozorila tu-di zadnja razprava o samou-pravni preobrazbi telesne kul-ture v SR Sloveniji. Največ ne-dorečenosti je na področju množičnosti, kjer skušajo v posameznih sredinah športna društva in klube, misleč, da v novi organiziranosti nimajo svojega mesta in pomena, kar odpraviti. Res je, da je takih sredin manj, kakor onih, ki so doumeli pomen teh telesno-kulturnih dejavnikov, ki so bi-li doslej skoraj edini nosilci telesne kulture, vendar še marsikje dandanes prihaja do
ukinjanja klubov m društev. Prav zato so delegati opozorili, da se je potrebno jasno izreči, da še vedno potrebujemo ta društva in klube, vendar reor-ganizirane tako, da to ne bodo več zaprte sredine. Njihovo delo je potrebno preusmeriti na množičnost in kot taki mo-rajo postati eden od nosilcev telesne kulture.
Čeprav je to le izsek iz pro-blematike organiziranosti te-
lesne kulture, sodi nedvomno semkaj tudi problem šolskih športnih društev. Marsikje je delo zamrlo, saj je na nekate-rih šolah v ospredju delo z ra-zličnimi selekcijami za vrhun-ški šport, delo SŽD pa je ome-jeno na minimalni čas, ko so objekti prosti. Ravno zato pa moramo sicer malce dramati-zirano misel, da ni škoda ne imeti na šoli selekcije, nepre-cenljiva škoda pa je ne imeti množičnosti, razumeti pov-sem resno.
M. V.