Naročnina mesečno	^^^^^ m	račun. Ljnb-
za	^^HH^^^^^® ^^^^	M	^^^ Ijana	m
itvo 40 Din — ne-
O v %	m * ^ /
loletno 96 za H OS flM Hi ^	H « ^H^fl H	Zagreb
inozemstvo 120 Din W M^m	V ^^V VH	Pragu-Dunaj 24.79»
UredniStv« je v ^^^F JLv flk^^	JHm#	Uprava: Kop.tar-
Kopitarjevi nI. 6/UI	jeva b. telefon 2993
Telefoni nredništva: dnevna slnžba 205» — nočna 2996, 2994 in 2050 ■	Izhaja vaak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
10.349 za*inseraie;
B
Bodi luč
Demokracija, kakor se je izoblikovala v Evropi po proglasitvi svobodnih držav severne Amerike, je vrhunec na poti političnega razvoja človeštva. Kakor jo je opredelil njen utemeljitelj sam, pomeni »vladanje v popolnem soglasju z vladanimi« in ta opredelitev njeno bistvo popolnoma zadene. Ta demokracija je delo angleškega duha, ki jc po odcepitvi ameriške kolonije in pod vplivom tega globokosežnega dogodka popravil v demokratičnem smislu starodavni parlamentarizem britanskega otoka, ki je dotedaj bil bolj zastopstvo privilegiranega plemstva nego predstavnik vsega ljudstva. Medtem je bila francoska revolucija zanesla idejo demokracije z njenimi osnovnimi načeli svobode vesti, vere in političnega prepričanja ter kulturnega in publicističnega udejstvovanja, neodvisnega sodstva in od ljudskega zastopstva zavisne izvršilne moči po vsem kontinentu. Absolutizem jo je sicer skušal zadrževati, pa je končno podlegel. Ideja, ki temelji na_ krščanskem etosu osebne svobode, harmonično vre-jene v skupnost po načelu moralne in socialne vzajemnosti vseh ter medsebojne odgovornosti za splošni blagor, je bila močnejša od odpora >očetovske« despotije, ki je paganskega izvora.
Po svetovni vojni pa sta popolna moralna anarhija in strašen gospodarski kaos zopet oživila v nekaterih misel na diktaturo kot edino rešilno bilko v splošnem propadanju. Kajpada so se takoj našli »kondotjeri«, ki so bili pripravljeni, da vzamejo s pomočjo oboroženih tolp oblast v svoje roke, podprti od plutokra-cije, ki se je zbala revolucije zasužnjenega pro-letarijata. Ti duceji in fiihrerji so kajpada rabili utemeljitve svojega samozvanstva in so ga našli v zasrainovanju parlamentarne demokracije, češ da je ona kriva vsega zla, ki je prišlo v zadnjih desetletjih nad Evropo in ki jo politično ter kulturno razkraja. Našli so precej odmeva v onem širokem sloju sodobne moralno invalidne družbe, ki je obupal nad lastnimi moralnimi silami, ki ne veruje v možnost etičnega samodviga in je izročil svojo usodo popolnoma v roke »močnih ljudi«, pričakujoč od njih čudežnega vstajenja iz razvalin. Duceji in fiihrerji so jih pa podkrepljali v njihovem mnenju, da sta tako kapitalizem kakor komunizem posledica demokratske razbrzdanosti političnih nravov, ki da jih je treba brezobzirno izkoreniniti ter na njihovo mesto postaviti neomejeno voljo in avtoriteto enega samega, podprtega od do zob oborožene milice osebnih občudovalcev irr sledbenikov. Mesto proslavljanja demokracije se je začelo povzdigovanje tiranstva, ohda-nega od slepo verne družine, kakor v najbolj temnih časih 16. in 17. stoletja, ki nam jih tako točno opisuje Manzoni v svojem slavnem romanu iz časov španskega samozvanstva in samo-voljstva v Italiji.
Čar te fašistične ideologije in prakse je danes zatonil, ker so morali tudi najbolj navdušeni občudovalci romantike diktatorstva na jalovih rezultatih te politike uvideti, da je ves fašistični čar gola sleparija. »Močni ljudje« so se razkrinkali kot zelo slabotne igrače svojih lastnih strasti in so dokazali, da je avtoriteta, ki ne sloni na odličnih moralnih kakovostih svojega voditelja, velikan na lončenih nogah. Izkazalo se je nadalje, da je v sodobnih razmerah vsako pravično in vse gospodarske ter socialne potrebe zadovoljujoče vladstvo brez sodelovanja in kontrole ljudskega zastopstva izključeno. Kar se tiče oborožene sile fašističnih vodij, je sicer jez, ki se lahko za čas ustavlja pritisku množice, ne more pa ozdraviti vzrokov njenega nezadovoljstva; čarodejna osebna moč diktatorja se pa izčrpa. Niti kapitalizma niti komunizma fašizem ni mogel izkoreniniti, korpora-tivna ureditev države pa, ki jo obeta, je ostala mrtvorojen papirnat stvor, ker je bila postavljena na popolnoma napačno podlago absolutnega etatizma, ki je smrt vsakemu svobodnemu pogonu in spodbudi ter ne more vzgajati socialnih delavcev, ampak le nerodovitne birokrate.
Demokracijo je italijanski in nemški fašizem uničil, s čim pa jo je nadomestil? S samimi frazami nove nacionalne morale, avtoritarnosti, občestvenega čuta in tako dalje — v resnici pa vlada samo z oboroženo samovoljo, dočim je pod njo ostal moralni in socialni kaos isti Ko prej — da, še povečal in še bolj razbrozgal se je. Fašizem pravi, da hoče šele vzgajati. Kako, ko pa nima nobene lastne trdne etične osnove, nobenega pravega socialnega zamisla, nobene ne religiozne ne filozofske ideje. Edino, kar ga je dozdaj držalo, je bila njegova negativna kritika demokracije, ki pa se je tudi izkazala kot zgrešena. Zakaj kapitalizem ni niti posledica demokracije niti jo je on ustvaril ali pa je z njo v kakšni bistveni zvezi, ampak je produkt kulturnega in gospodarskega liberalizma — komunizem pa je skrajna reakcija na kapitalizem in je izbruhnil v Rusiji iz tal caristične despotije — ako bi bila v Rusiji zmagala leta 1918 demokracija, bi bil komunizem skopnel ko sneg. Da se je pa kapitalizem na zapadu za časa parlamentarne demokracije tako razbohotil, temu jc kriva moralna degeneracija evropskih narodov, razkristjanjevanje političnega in gospodarskega življenja, materialistična miselnost vrhov in ni-žav družbe. Demokracija sama ni ničesar kriva, ampak je nasprotno edino zdravilo te bolne družbe, ako se bo princip »vladanja v popolnem soglasju z vladanimi« prešinil s pravim duhom krščanske pravičnosti, socialne vzajemnosti in globoke moralne odgovornosti ter resničnega narodnega viteštva in aristokratskega mišljenja v duševnem pomenu.
Dogodki zadnjega časa od »čiščenja« v Nemčiji do stavke kalifornskih mornarjev nam kažejo, da bo le povratek k čisti in plemeniti demokraciji človeštvu odprl pot iz sedanje anarhije v bodočnost, dostojno kulturne stopnje sodobnega človeka.
Rudniška nesreča
Monakovo, 19. julija. AA. V rudniku Ma-rienstein pri Schaftlachu so začeli uhajati iz rova strupeni pliui. Trije rudarji so se zastrupili. Pri zelo težavnih reševalnih delih sc jc laže zastrupilo tudi več reševalcev-
Washington, 19. julija. NCWC. Predsednik Zedinjenih držav, ki se nahaja na zdravstvenem potovanju na havajskem otočju, je brzojavno imenoval nadškofa v San Francisco Edvarda Hanna za predsednika posredovalne komisije, ki naj pomiri stavko, ki je izbruhnila po vsej Kaliforniji in ki naj nadalje napravi obširno anketo o življenjskih pogojih mornarjev in pristaniških delavcev na obali Tihega morja, med katerimi se je najpreje pojavila nezadovoljnost, ki je dovedla do sedanjih izgredov splošne stavke v Kaliforniji.
Po vsej Ameriki so z velikim navdušenjem pozdravili to predsednikovo odločitev, ki je poverila težavno vlogo pomiritve nevarnega socialnega spora velikemu socialnemu cerkvenemu knezu, čigar avtoriteta v socialnih vprašanjih je že neštetokrat rešila državo pred nevarnimi pretresljaji. Uredba, s katero je dr. Hanna postavljen za šefa državne pomirjevalne komisije, daje kolifornijskemu nadškofu tako obsežna polnomočja, da bo lahko sam urejeval tudi najbolj težavne socialne spore na področju tihomorske obale Zedinjenih držav. Rooseveltov dekret daje namreč nadškofu Hanni pravico,
»da preiskuje vsa vprašanja in vsa dejstva, ki tičejo razmerja med delodajalci in delavci, ki so vstopili v splošno stavko ali grozijo stavkati in onemogočiti dovažanje živeža, ali sploh svobodno trgovanje med posameznimi državami USA, ali s t u j e z e m -s t v o m ;
preiskovati pritožbe na licu mesta in podvzeii takoj pravnomočne korake v imenu vrhovne državne oblasti za zaščito delavskih pravic;
nastopati kot pravomočni posrednik v imenu države, če bi delodajalci posredovan j e zaželeli;
izvajati v delavskih sporih vsako upravno moč, ki jo daje »javna resolucija štev. 44« (posredovanje, ki ima moč zakona, kadar nastanejo socialni spori, ki motijo javni red); ter slednjič
sestaviti posebno poročilo za predsedni k a Rooseve 11 a o svojem delovanju, o načinu, kako so bili spori rešeni ter kakšni so predlogi komi-
O umoru voditelja nemške katoliške mladine dr. Probsta je že včerajšnji »Slovenec« prvi v naši državi poročal. Spodaj sledijo še nekatere podrobnosti tega nezaslišanega grozodejstva.
Dunaj, 19. jul. E. Današnja »Reichspost« objavlja nadaljne podrobnosti o umorih vodilnih katoliških mož, ki so padli kot žrtve »čiščenja« dne 30. junija ali par dni pozneje. O umoru voditelja katoliške mladine dr. Vla-dimirja Probsta prinaša imenovani list sledeče pismo iz Porenja:
Alired Probst:
„.. . in žaro s pepelom so vrnili vdovi po pismonoši . .
»Dr. Probsta, ki je imel svoje urade v Diisseldorfu, so že v petek, 29. jun. dopoldne telefonično poklicali v Berlin, kjer naj bi se »udeležil pogajanj za izvajanje konkordata«, kot se je izrazil berlinski telefonist. Probst, je takoj odpotoval. Njegova žena, ki ga je par dni čakala, je zaman spraševala policijo, kje se nahaja. Od nikoder ni dobila odgovora. Diisseldorfska policija je celo rekla, »da ne ve ničesar in da tudi ne more voditi nobene preiskave«. Nato se je podal na pot stari bolni generalni prezes katoliške mladine prelat dr. Wolker. Na centrali SS oddelkov so mu povedali, da vedo, kje se nahaja dr. Probst, a da ne smejo ničesar povedati. Prelat Wolker se je nato odpeljal v Berlin k tajni državni policiji. Šele tam so mu povedali da je bil »Probst v interesu državne varnosti aretiran in ustreljen«. S tem se je vrnil prelat Wolker k užaloščeni ženi, ki pa je med tem tudi že dobila pismo od policije, »da je bil Probst na begu ustreljen in da se ji vrača njegov p e p e.l z istočasno pošto«. In res, žara z nekim pepelom je prišla po pošti ter bila brez nadaljnega izročena vdovi po pismonoši. Probst je bil komaj 31 let star, poročen še le 13 mesecev in zapušča mlado vdovo in tri tedne starega fantka.«
Dr. Klausener:
„Saj ne bo dolgo trajalo !"
Berlin, 19. julija E. O umora voditelja katoliške akcije v Berlinu dr. Klausenerja so sedaj znane še naslednje podrobnosti:
Dne 30. junija so Klausernerja poklicali na njegovem domu k telefonu. Neka neznana oseba je hotela ž njim govoriti. Klausener je odgovoril, da mora v urad in da naj se do-
Dr. Alfred Probst Friderik Beck Dr. E. Klausener
tična oseba javi v uradu, Klausener je nato odšel v ministrstvo. Ravno, ko je sprejemal referat podrejenega uradnika, sta se javila dva moža SS oddelkov, ki sta hotela z njim govoriti v »zelo nujni zadevi«. Dr. Klausener je odgovoril, naj počakata, da bo referat končan, a SS moža sta odgovorila, naj »referent počaka v stranski sobi, saj ne bosta dolgo da je zelo nujno«. SS moža sta šla v pisarno. Ko je referent le čakal in čakal in ni bil poklican nazaj, je odšel. Uro pozneje so mu pri vratih ministrstva povedali, da so videli dr. Klausenerja v mlaki krvi na tleh. Novica se je raznesla po vsem mestu. Drugo jutro je notranji minister Elz von Riibenbacfo poklical vdovo k sebi in ji povedal, »d a i m a čast j i sporočiti, daj ebil njen mož zaradi udeležbe pri državni v e -leizdaji aretiran, in da je nato storil s a m o u m o r«. Gospa Klauserner-jeva se je takoj odpeljala k Hitlerju, bila sprejeta, a zelo slabo. Državni kancler ji je sporočil, da ji ho odtegnil še pokojnino, če bo še kaj protestirala proti ustrelitvi njenega moža. Par dni pozneje je dobila običajno žaro s pepelom svojega ustreljenega moža.
Varšava, 19. jul. AA. V zapadnem delu poplavljenih predelov se je položaj nekoliko popravil, ker je včeraj napočilo lepo vreme. Viski pa še zmpraj raste. Pri Krakovu sega voda šest metrov nad normalo. V vzhodnem delu poplavljenih krajev je položaj še zmeraj izredno resen. Posebno hude skrbi povzroča reka San, zlasti v okolici Pr-zemysla. — Na pristojnem mestu so izjavili zastopniku poljske brzojavne agencije, da jc v poplav-I ljcnih krajih doslej 50.000 rodbin brez strehe in brez sredstev. Vlada jo že dovolila velike kredite | za prvo pomoč. V poplavljene kraje so odšli razen pomožnih vlakov Rdečega križu tudi večji oddelki pionirjev in saporjev ter eskadra letalstva.
Krakov, 19. jul. p. Nevarnosti so danes v glavnem minile. Visla zopet upada, toda le v okolici Tarnowu je še položaj kritičen. Najbolj je narastla reka Dunajec, ki pa tudi že upada. V poplavljenem ozemlju se je danes mudil poljski ministrski predsednik Kozlowski, ki jc žur-
Dunajska vremenska napoved: Nobene bistvene spremembe. Krajevne nevihte. Opol-i do'"dca temperatura nod 80°.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jas-
1 no (lalmo oblačno), topleje in stalneje.
Nadškof Hanna imenovan za šefa, posredovalnega odbora
Friderik Beck:
„.. pustili so mu rožni venec.
Ugotovljena je tudi že usoda voditelja katoliških društev Friderika Becka, ki je nenadoma zginil. Tudi on je bil kratkomalo ubit in sicer v takili-le okoliščinah:
Beck se je nahajal v Monakovem v svojem uradu še 311. junija dopoldne. V nedeljo je nameraval k svojemu staremu očetu v Landsberg, kamor je kot samec vedno rad zahajal. Toda v soboto opoldne je zazvonil telefon iu mu je bilo sporočeno od policije, naj "stane v Monakovem, kjer ga potrebujejo »zaradi nekih važnih informacij«. Ostal je v mestu in zvečer ob 10 so prišli k njemu SS možje »po informacijo« in so ga odvedli. Že ob 11 ponoči se je govorilo po mestu, da je bil ustreljen. In res, njegovo truplo so čez par dni našli v nekem gozdu blizu Monakovega. Na glavi je imel strašne rane od revolverskih strelov. Odvzeto mu je bilo vse, samo rožni venec so mu pustili. Truplo ni bilo upepeljeno, ampak pokopano v domači fari. Noben časopis ni smel o tem kaj po ročati.
Von Papen izginil
Berlin, 19. jul. h. Snoči je von Papen odpotoval iz Berlina neznanokam. SS-straže so se na vladno odredbo odstranile izpred njegove vile.
nalistoin izjavil, da jc brez strehe nad 50.00« : rodbin, ki so ob vse. Po dosedanjih definitivnih podatkih je v mestu in okolici Novega Sonča utonilo nad 50 ljudi, med njimi cele družine. Tako je utonila štiričlanska družina generala Bulabana Zclvova, vojni invalid in poslanec l.a-bodowski itd. V bližini mesta Sosnowice je strela udarila v šotor, pod katerim so bili štirje skavti. Vsi so bili na licu mesta mrtvi.
Povodnji v Mandžuriji
Harbin, 19. jul. p. Iz severne Mandžurije poročajo o katastrofalnih poplavah. Doslej je utonilo okoli 1000 ljudi. Pridelek je do polovice uničen. Severnomandžurski kmetje so obupani ter se pridružujejo roparskim tol-j>nm. Napadi roparskih tolp se pa z dneva v dan množe. Roparji napadajo vlake in avto-buso ter plenijo po vaseh. Postali so tako predrzni, da napadajo tudi manjša mesta z več tisoč prebivalci. Mandžurnska vlnda je proti njim popolnoma brez moči, posebno, ker ne more kmetskega prebivalstva poslati v južne predeie države, ker je tudi na jugu Mandžurije in v Džeholu pričakovati slabo letino.
Senzacionalen preokrel splošne stavke v Kaliforniji
Roosevelt kliče Cerkev
Prvi uspehi posredovanja: prehrana oskrbljena, plenjenje je nehalo, zaupanje delavstva se vrača
sije, da se v bodoče slični spori preprečijo.«
Nadškol Hanna, ki je dobil za poravnavo soc. spora, ki je zanetil požar po vsej Kaliforniji in grozil razvneti nevarna gibanja po vsej državi, naravnost diktatorske pravice, je s svojim dosedanjim delom dokazal, da zasluži tako visoko odlikovanje in tako neomejeno zaupanje. Prvič je nastopil javno v velikem delavskem sporu leta 1921 v gradbeni industriji. Leta 1926 je bil predsednik »Odbora za delavske plače« ter dosegel znatno zvišanje plač in zaposlitve v gradbeni industriji. Leta 1931 ga je guverner Rolph imenoval za predsednika drž. komisije za boj proti brezposelnosti in je takrat dr. Hanna izdelal načrt, ki ga je v velikih obrisil porabila sedanja Rooseveltova uprava v svoji gospodarski politiki. »Vi ste zares postali velik prijatelj človeštva,« ga je naslovil rektor Gordon Sproul, ko ga je imenoval za častnega doktorja kalifornijskega vseučilišča. Saj je na predlog nadškofa Hanne samo država San Francisco dovolila 20 milijonov dolarjev (več kot ena miljarda Din) za brezposelni zavarovalni fond, saj je na njegov predlog država uvedla 5-dnevni delovni teden in 7-urni delavnik, kar je brezposelnost skorajda za polovico znižalo. Leta 1933 je bil dr. Hanna imenovan za predsednika državnega odbora za »izredne socialne potrebe«. Istega leta je veliki dnevnik v San Francisco »San Francisco Nevvs« posvetil posebno številko velikemu borcu za pravice delavstva pod naslovom Ecclesia militans« — vojskujoča se Cerkev, kjer našteva vsi' zasluge tega socialnega škola za vzdrževanje socialnega miru v državi ob Tihem oceanu. »Nadškof Hanna bi se lahko opravičil, da ne more sodelovati pri državnih komisijah,« beremo v uvodniku, »ker ima drugih poslov dovolj, toda on je drugih misli, on meni, da mora stati na čelu v boju za socialne pravice, ob strani svojega božjega Uče-nika, ker je borba za socialni mir in za socialne pravice bistvena vsebina krščanstva.«
Predsednik Roosevelt ni samo počastil visokega cerkvenega kneza in s tem tudi katoliško Cerkev v Ameriki, ki ji je kot najbolj poklicani poveril nalogo, da v imenu krščanske pravice in ljubezni ohrani red v človeški družbi, počastil je najbolj samega sebe, ker je s tem pokazal, da je zares vla-
dar ogromne vladavine, ki hoče nepristransko izkoristiti vse ustvarjajoče sile v državi za blagor države in ljudstva.
Pomiritev
San Francisco, 19. jul. b. Generalna stavka pojenjuje. Preskrba mesta s hrano se je pričela izboljševati, ker je stavkovni odbor dovolil 350 mesarjem prodajo mesa skozi 48 ur. Istotako se je pričel prodajuti tudi bencin. Znani gospodarski diktator general Johnson vodi sedaj pogajanja in je prepričan, da bo žel uspeh.
New York, 19. jul. b. V San Franciscu se je položaj zboljšal takoj, ko je vladi uspelo pripeljati v mesto nekaj vlakov hrane. Poleg tega so nekatere ladje pripeljale precejšnje množine hrane. Vsi vlaki, ki so prišli v mesto, so bili pod močno vojaško stražo in stražo narodne garde. Nevarnost lakote je minila tembolj, kei se na potu v San Francisco že nahaja nekaj 100 vlakov s hrano. Vsi vlaki so močno zastraženi. Na ulicah je že živahnejše in se nekatere trgovine odpirajo. Nekatera manjša podjetja, v katerih se ni stavkalo, že tudi obratujejo. V dveh do treh dneh ho položaj normalen. Preiskava je ugotovila, da so stavko predvsem povzročili komunisti, ki so jo nameravali počasi razširiti na vso ameriško Unijo. Policija je našla mnogo dokumentov, ki te vesti potrjujejo.
San Francisko, 19. jul. p. Poraz radikalnih elementov v stavkovnem odboru je definitiven. Opozicija pod vodstvom Avstralca Bruceja ni uspela s svojo zahtevo, da se stavka nadaljuje. Tako se bo torej delavstvo podvrglo sklepom razsodišča. V San Franciscu se položaj stalno zboljšuje. Vse kaže, da ho že zvečer, najkasneje pa v dveh dneh, štrajk končan. Trgovine se odpirajo, dovozi v mesto postajajo večji in polagoma postaja tudi promet na cestah normalen. Paroplovne družbe so dale svojim pomikom na Tihem oceanu, katerih dispozicije so spremenile, po radiu nalog, da vozijo zopet v pristanišče v San Franciscu. Skupno izgubo radi stavke cenijo na 100 milijonov dolarjev. — Iz Oaklanda prihaja vest, da tamkajšnje delavstvo še ni glasovalo o tem, ali bo še nadalje stavkalo ali pa začne delati.
Čiščenje v Nemčiji in katoličani
Trije mučeniki
Poplave na Poljskem
20.000 družin brez strehe
Solnčne in senčne strani paktov
Poljska ne mara še enkrat postati bojišče nemških in ruskih armad
Poglavje iz zgodovine naših bank
Pariz. 19. jul. b. Ker se je francoski zunanji I minister- Barthou vrnil s kratkega odmora iz Bay-[>una v Pariz, so se že pričeli danes diplomatski razgovori z raznimi poslaniki. Iz njegove okolice sc potrjuje vest, da se bo sestal te dni s hitler-jevini odposlancem Riibbentroppom in da se bo z njiii) raagovarjal tudi o vzhodnoevropskem pomožnem in varnostnem paktu. Prav tako se pričakuje, da bo nemška vlada svoj odgovor angleški vladi istočasno sporočila tudi francoski vladi.	;
Najbolj zanimiv del pogajanj, ki jih bo Barthou J vodil, bodo razgovori s poljskim poslanikom Chla- , povskim. Pri tej priliki bo najbolj občutna točka ( vzhodni pakt, a lo je vprašanje prehuda vojske skozi poljsko ozemlje za primer franoosko-nemške vojno, Glede toga je žo prišel v Pariz odgovor poljsko vlado, v katerem Poljska prehod sovjetskih čet -kozi svoje področje najodločneje odklanja in opozarja, da bi na ta način postala Poljska vojno področje, ker so v teku vojnih operacij lahko zgodi. da so tioiln moralo sovjetske edinice umakniti na poljsko ozemlje, pri čemer pa se ne more zahtevati od Nemčije, da bi jih no preganjala v primeru bega. ker je jasno, da se Nemci ne bodo ustavili pred poljsko mejo. če bo Poljska dovolila prehod sovjetskim četam skozi svoje področje in na ta način kršila svojo nevtralnost.
V francoskih političnih krogih trdijo, da eo se vse te eventuelnosti proučile ob priliki oH»iska generala Debeneya v Varšavi in v zvezi s tem poudarjajo, da bi bila ie sama nevralnost poljske republike zadostna v zvozi z vzhodnim paktom. Ihrektnoga sodelovanja Poljske v vzhodnem paktu Francija ne pričakuje in tudi ne zahteva. Poljska se nikakor ne zadovoljuje s takim stališčem Francije in je sporočila po svojem poslaniku, da bo za primer nemško-francoskega spora Poljska z vsemi silami branila svojo nevtralnost. ker hoče na vsak način preprečiti — tudi s silo. če ne ho šlo drugače — prehod sovjetskih čet skozi svoje področje. To bi Poljska storila tudi tedaj, če bi no sklenila t Nemčijo pakta o nenapadanju.
Istočasno se bodo vodili tudi razgovori s predstavniki generalnega štaba, ki se bodo tikali ob--ambe drtav Malo »veie za primer morebitnega napada. Tisk zelo hladno obravnava dosedanje negativno stališče Nemčije. Poluradno poudarja, ri« »e je s tem računalo in da se I mi vzhodni pakt sklenil brc/, Nemčije, v tem primeru seveda v drn-gftfeti obliki. Nevtralnost Italije in Anglije jc za
sporazum velikega pomena in se smatra kot temelj varnosti za Francijo in njenih vzhodnoevropskih prijateljev. Kar sc tiče specialno Velike Britanije, so francoski diplomatski krogi prepričani, da niti liberalci niti konservativci za vzhodni pakt nc bodo zahtevali za Nemčijo kot kompenzacijo ponovno oborožitev. Kakor pariški, tako sO prepričani tudi angleški vladni krogi, da o kakšnih vizporednih pogajanjih v vprašanju vzhodnega pakta in o problemu ponovnega oboroževanja Nemčije ne more bili govora. Najprej je potreben podpis vzhodnega pakta, nato sc šele lahko reši efektivno nemško enakopravnost. To je po informacijah »Tiine-sa iz Londona temelj, ki sta se po njem sporazumela sir John Simon in Louis Barthou. Diplomatska pogajanja, ki jih bo danes vodil Barthou, dokazujejo, rla je to stališče francoskega tiska pravilno.
Poljska-Rusija
Varšava, (9. julija. AA. 24. t. m. se pripeljeta poljska rušile« -»Bursa« in Wieher« pod poveljstvom viceadmirala Unruga, vrhovnega ivovoljnika poljske mornarice, na uradni obisk v Pctrograd. Viceadmiral Unrug bo nnto odpotoval 'z odposlanstvom posadk obeh rušileev iz Petrogrnda v Moskvo, k jer bodo poljski častniki in mornarji gostje sov jetske vlade in sovjetskih vojaških oblasti.
Delavnost Italije
Rim. 19. jul, b. V leku tega tedna bo izdal šef italijanske vlade Mussolini nova zelo važna navodila vsem italijanskim diplomatskim predstavnikom v inozemstvu, od katerih eo bili nekateri po-z.vani v Rim. Ta navodila so baje v zvezi preori-enta«ije italijanske zunanje politike. Zveze Rima s Parizom. Londonom in Moskvo postajajo vedno bolj živahne in so italijanski poslaniki v Berlinu, Varšavi in Moskvi prejeli važne in izredno delikatne misije. Zaradi številnih posvetovanj in avdienc v beneški palači sta bili izdani dve uradni poročili, v katerih se poudarja, da je Mussolini ob času, ko odhajajo državniki drugih držav na dopuste, po-jačil svojo aktivnost z neverjetno izdržljivostjo. ker hoče hitro rešiti vse važne notranje- in zunanjepolitične probleme.
Vladna kriza v Franciji fsrsi«^
Pred razpustom parlamenta in novimi volitvam
Pariz, 19. jul. b. Zbornični odl>oi' za preiskavo nfere Slavijski je zasliševal včeraj skozi štiri ure bivšega ministrskega predsednika Tardieua, ki je v dolgem govoru izredno ostro napadel bivšega ministrskega predsednika in predsednika radikal-mi-socialne stranke Chautempsa ter ga obtožil, da ie že skpzi nekaj let dobro vedet za delovanje sle-IKirja Stavi jskega. — Agresivno stališče Tardieua pred preiskovalnim odborom, posebno pa oster na--ctop proti radikalno-socialistični stranki, je napravil v vseh političnih krogih globok utis. Trdi se, «t» jc s tem ogrožena Doumerguova vlada nacionalne unije, ker bo morala radikalno-soc.ialistična stranka po tem govoru zavzeti svoje stališče. Go-
vori se, iki ie ludi sam llerriot bil zelo vznevoljen in izjavil, da i>od takimi pogoji ni mogoče več sodelovati skupaj s Tardieujem. Govori se, da so radikali trdno sklenili, da zaščitijo Chautempsa in da bodo izrvajali posledice. Jutranji levičarski tisk že odkrito zahteva Tardieujev odstop. V političnih krogih so mnenja, da je Doumergue postavljen pred izbiro, da se ali odreče Tardieua, torej voditelja nacionalne in konservativne desnice, ali pa da dovoli, da demisionira jo štirje ministri radikalno-socialistične stranke. Vse kaže, da je polom nacionalne fronte neizbežen in Doumergueu ne bo pre-ostajalo ničesar drugega kakor razpustiti parlament in razpisati nove volitve.
Oboroževanje Anglije
London,' 19. jul. AA. Danes je imel podpredsednik britanske vlade Ba)dwin že obljubljeni govor v spodnji zbornici o letalski obrambi Velike Britanije. Med drugim je tudi dejal:
Znižali smo svojo oborožbo na nevarno nizko stopnjo. To smo storili zaito. ker »nvo se nadejali, da pojdejo drugi za nami. Torta nezaupanje med narodi čezdailje bolj rase in spričo tega postaja naša obrambna oborožba čezdalje pomanjkljivejša, to tem boli, ker se druge države čezdailje bolj obo-rmujejo. Vlada je sklenila, da zviša v prihodnjih petih letih britansko letalsko brodo»vje tu 41 novih eskader. od teh jih bo 3» namenjenih obrambi matičnih otokov, lako, (la bo znašalo to brodovje 75 eskader. ostanek se bo pa porazdelil n« mornarico Hi na kolonije. Vlada bo ohranila naše obrambne postojanke stalno v očeh ter si pridržuje pravico, da preuredi svoj program v skladn i morebitnimi mmnri Sinitelji.
Sporazum v Španiji
Madrid, 19. julija p. Kaže, da bo sjsor med osrednjo vlado in Katalonijo mirno poravnan. Katalonska Generalidad je glede agrarnega zakona poslala v Madrid zadovoljiv odgovor. V odgovoru iKipoiuoma objektino zahteva spremembe ter obljublja liri izvedbi zakona popolno objektivnost. Na podlagi toga je pričakovati, da se bodo že prihodnji teden začela nova pogajanja med osrednjo vlado in Katalonijo.
»Čiščenje" v Bolgariji
Sofija. 19. jul. b. Vlada nadaljuje odločno akcijo proti članom VMRO in je sedaj aretirala nekaj ■zrazitih prvakov te organizacije. Med njimi je ludi veleindustrijec Piterski, ki je bil nekaj časa bla-cajnik organizacije mihajlovistov. Pri njem so našli 120 milijonov lejev, za katere se misli, da so pripadali omenjeni organizaciji. V najkrajšem času tio izšel dekret, po katerem bo vlada znjiienila vse premoženje ilegane makedonske organizacije. Izvršila se je tudi revizija knjig Makedonske banke, blagajne pa so se zapečatile. Snoči jc policija aro-'irala dva lajna kurirja mihajlovistov.
Sofija, 19. julija, ni. Morilce dr. Mihujloviča, Boris Boškov, ki sc jc dosedaj skrival v potriš-kem okraju, sc jc sedaj predal oblastem, ki so za danes izročile sofijskemu okrožnemu sodišču.
Ruski protest v Tokiju
Varšava. 19. jul. b. Sovjetski lisli ponatisku-fejo poročilo agencije Tnas b. Tokia, v katerem se pravi, da je sovjetski veleposlanik obiskal načelnika evropskega oddelka zunanjega ministrstva in protestiral proti nezakonitemu vstopil japonske vojne ladje »Munakadi* v sovjetske vode, dalje je protestiral proli nezakonitemu izkrcanju fin japon-
«).	in .ninl.M, ..n Cnlinlinii b-i uS\ Kili
pmii imoiuiAU« m iwjnn... .... 'mil min... u, .«.
na vojni ladji Erin i.n zaradi preletavanja japonskih letal če« sovjetsko r>odročje v llandati.
Hitler - ujetnik vojske
Pariz. 19. jul. b. »Pariš Soir« poroča, da je nemški državni kancler Hitler sklenil s pruskim ministrskim predsednikom zvezo, ker je zvedel, da jc poveljnik Reichsvvehra general Fritsch proti kandidaturi Hitlerja »a državnega predsednika v primeru smrti maršala Hindenburga. Večina častnikov Reichswehra z generalom Fritschem na čelu je ostro obsodila krvavo klanje, z dne 30. junija. Reichswelir hoče tudi reorganizirati Stahlhelm. V vladnih krogih govorijo že o drugi zaroti proti Hitlerju.
Berlin. 19. jul. b. Državni kancler Hitler je pregledal včeraj 9. konjeniški polk. Pri tej priliki je imel govor ter dejal, da upa, da se vediiio lahko zanese ma Reichsvvehr in da zaradi tega tudi Reichs-wehr lahko računa nanj. Značilno je namreč dejstvo, rta se po 30. juniju nemški kancler neprestano drai Reichswelvra in da ne zamudi nobene prilike, da bi se nc pokazal obdan od najvišjih generalov vojske.
Strašna suša v Ameriki
Newyork. 19. jul. AA. Desetini ameriškim državam okoli Missonrija grozi smrt od lakote in nalezljivih boleisni. ker vlada strahovita vročina 117 stopinj Fahrenheita v senci (47.2 stopinje Celzija), ker žc celili 27 dni ni padlo niti kaplje dežja. Ljudje se. vlačijo kakor sence, poljski pridelki so popolnoma uničeni in živina silno trpi od vročino in žeje. V Kansas-Cilvju so šc nikdar ni zgodilo, da bi farmerji pošiljali v klavnico toliko živine kakor zadnje čase. Pašniki kažejo sliko prostranih pogorišč in živina nima krme. V Oklahonia-Citvju so s puškami postrelili nad 000 glav živine, da jo rešijo nadaljnjega trpljenja. Ker so oblasti odredile skrajno varčevanje r. vodo, jo tudi mnogo ljudi umrlo. Tako beležijo v Kansas-Citvju j»et smrtnih primerov zaradi vročine in pomanjkanja vode. V tem mestu je življenje kakor izumrlo. Sole so zaprte, trgovine prav tako.
Po drugi strani pa poročajo o silnih nevihtah v državi Tenncsseeju. Tam je strela ubila ono osebo, 18 jih pa ožgala. Ker sc je utrgal oblak, so nepregledna žitna polja uničena, vihar je pa poru-val mnogo dreves. Brzojavni in telefonski promet sta pretrgana.
MacDonald v Kanadi
lx>ndon, 19. julija. AA. Iz Quebcea |m>io-čajo. da je tja prispel predsednik britanske vlade Ramsa> MacDonald v družbi svoje hčerke lzabclc.
Potres v Panami
London, 19. julija. AA. 1/ Paname poročajo, dn je davišnji potres napravil veliko škodo. V utrdbi Duvidti, v tistem delu panamskega prekopa. ki pripada USA. sta skočila dva ameriška vojaku skozi okno. Eden se jc ubil. Drugi je p<i nevarno ranjen, l udi i/, drugih krajev Paname Doročajo o ranjencih.
Če preidemo nesrečno banko Slovenijo, ki je propadla v osemdesetih letih preteklega stoletja, aiiio dobili Slovenci prvo banko vkljub razvitemu zadružništvu in gosti mreži regulativnih hranilnic šele leta 1900. Tedaj je bila z glavnico pol milijona kron ustanovljena Ljubljanska kreditna banka. Pel let potem je bila ustanovljena v Trstu Jadranska banka. Trst je bil tedaj v gospodarskem oziru za Slovence pomembnejše središče kot Ljubljana, saj se je nahajal ob morju in bil glavno avstrijsko pristanišče z nad 200.000 prebivalci, katerega velik del so tvorili Slovenci, tako da je bil Trst prav za prav večje slovensko mesto kot Ljubljana, ki je že leda j veljala za kulturno središče slovenstva. — Jadranska banka pa se ni ustanovila izključno s sodelovanjem slovenskega kajritala, ampak je pritegnila tudi Hrvate in Srbe iz Dalmacije, ki so imeli velike interese v pomorski trgovini in brodarstvu sploh. Pod ugodnimi avspicijanii se je začelo delo l.anke, ki jcorganično naraščalo tja do svetovne vojne. Nimamo na razpolago bilanc banke za predvojna leta, pač pa so nam na razpolago podatki za 1914, ki je bilo sicer prvo vojno leto. Vendar pa je bilo vsaj v prvi polovici normalno in tudi tja do leta 1915 še nismo čutili tako jTOsledic vojne na gosj)odarskem polju. Vse do leta 1915 ni bil Trst v najbližjem vojnem ozemlju in ?ato je bil tedaj še kolikortoliko na dobrem.
Leta 1914. Banka se, je razvila do podjetja z glavnico 8 milj. kron, kar bi bilo preračunano jx> nekdanjih tečajih v dinarje ludi sedaj lepi vsota, skoraj 100 milj. Din. Njene rezerve so dosegale 474.003 kron, upniki so znašali 26,979.574 kron, hranilne vloge pa 7,927.342 kron. Banka je bila tedaj j>o tujih sredstvih močnejša kot Ljubljanska kreditna banka, ki je imela tedaj islo delniško glavnico in znana tržaška banka Banca Conimerciale Triestina je imela pri 8 milj. kronah glavnice le 38.1 milj. upnikov ter 9.45 milj. kron vlog.
Vojna 1915—1918. Zaradi bližine vojnega po-lja je Jadranska banka prenesla del svojega poslovanja na Dunaj, kjer je imela svojo podružnico, in na druge podružnice, med katerimi je bila tudi že podružnica v Ljubljani. Vojna je prinesla veliko povečanje bilančnih številk. Leta 1918 je znašala glavnica 30 milj. seveda žo zelo razvrednotenih kron, upniki pa nad 215.5 milj. kron. Posli so šli dobro, dobički so bili veliki, cel svet se je opajal na visokih številkah, ki pa v resnici niso j>omeiiile dosli.
l'o vojni. Tedaj je prišel konec vojne in za banko so se začele vedno večje težave. Njeno delo odnoano podružnice so bile razdeljene med tri države: Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo. Banko v Trstu je zelo prizadela zamenjava kron v lire, toda j te izgube so bile kmalu premagane in že za 1920 izkazuje banka 15 milj. lir glavnice ter 306.9 milj. upnikov ter za 27.5 milj. lir hranilnih vlog.
Lota 1919 je znašal čisti dobiček banke. 1.0 milj. lir.
Ijcta 1920 j>a je celo narastel na 1.1 milj. lir. Kila je inflacija in zaslužki lahki. Posel se je sijajno razvil.
Jadranska banlta v Jugoslaviji
Toda položaj banke je bil nejasen in priti je moralo do razjasnitve. Najjirej je v Jugoslaviji postala banka samostojno jiodjetje.
Leta 1921 je bila ustanovljena Jadranska banka na ustanovnem občnem zboru 29. junija. Nova banka je. j>revzela ves jugoslovanski posel s 1. januarjem 1921 od Banca Adriatica. Sedež nove banke je bil — v Belgradu. V novi državi so se posli dobro razvijali in številke na računih vseh bank so vsak dan naraščale. Inflacija je bila v polnem teku. Valutni in devizni posli so nosili sijajne dobičke in vse je špekuliralo v valutah: od najvišjega uradnika banke j>a do sluge v biroju. Banke so bile vodilno udeležene pri ustanavljanju industrije, kar je v tedanji ustanovitveni dobi neslo lepe dobičke. Tudi Jadranska banka jc v teh časih uspevala in njeni jiosli so se dobro razvijali kot pri ostalih bankah.
Leto 1922 jionieiii v razvoju banke novo fazo. Konec julija 1922 je bila, kot posnemamo iz poročila banke z,a 1922, banka denuncirana pri italijanskih oblasteh v Trstu (namreč tržaška Banca Adriatica, katere tretjino delnic, je imela Jadranska banka, Belgrad), da je izvršila nekatere nedovoljene jx)sle. Nn jKidlagi tega se je začela proti banki kampanja, ki je zmajala njene temelje. Kampanja je gotovo še marsikomu v spominu in se ne splača ponavljati že razčiščenih stvari. Takrat so si v gospodarskem boju nekateri krogi pridobili veliko <;zaslug...
V jeseni leta 1922 so je pretvorila podružnica obeh bank na Dunaju v samostojno delniško družbo z glavnico 500 milj. kron: Adriatische Bank, Dunaj.
Leto 1922 kaže banko v jjolnem razmahu: z garancijami vred dosega njena bilančna vsota 607 milj. Din, kar je za tedanje razmere ogromna vsota. Glavnica je bila to leio povečana od 30 na 60 milj. Din z izključno domačini kapitalom. Vloge so znašale konec leta 309.7 milj., upniki pa 140.1 milj., čisti dobiček 7.9 milj. Din, dividenda pa 12%. Poslovno poročilo za lo leto navaja celo i vrsto industrijskih in drugih podjetij, pri katerih 1 je bila banka več ali manj udeležena. I Leta 1923 je bila kampanja proti banki v polnem teku in je banka izgubila okoli 150 milj. vlog. Tedaj jc banki priskočila na pomoč tudi Narodna banka. Banka je pretrpela občutno škodo in nieiio vloge so se zman jšale na 200.2 milj., upniki pa' na-; rasli na 174.5 milj. Din. Toda izkazanih je bilo še : 5.1 milj čistega dobička, iz katerega se je plačala 8% dividenda. Poslovanje je bilo na višku: banka jc imela 18 podružnic, od tega 6 v Sloveniji.
Jadransko-podunavska banka
Lota 1921 so se vedno bolj poznale posledice kampanje in banka je morala dobiti naslon kje drugod. Tedaj je prišlo pod patronanco Srbske banke, Hipobanke v Zagrebu in Litoralke na Su-šaku do fuzije z družbo: Podonavsko trgovačko akcijsko društvo v Belgradu. Ta družba je poleg čisto blagovnih j>oslov vodila tudi bančne posle. Pri glavnici 20 milj Din leta 1923 je. imela 4.6 milj. ; Din vlog in 42.5 milj. Din upnikov. Ustanovljena |»a je bila že lela 1911.
»Podunavsko trgovačko a, d.« je imelo konec 1023 glavnice 20.00 milj. Centrala banke, ki jc bila doslej faktično v Ljubljani, je bila odslej taktično v Belgradu. Glavnica banke je bila zvišana s fuzijo na 120 milj. Din, rezerve pa so po fuziji znašale konec 1924 samo nekaj nad 40.000 Din. Istočasno pa se je začelo tudi zmanjševanje |x>slovanja. Ukinjene so bile podružnice v Sloveniji: Bled, Jesenice, Prevalje. Celie; nadalje podružnice; Cavtat. Erceg-novi. Jelša, Metkovič. Sarajevo, Šibenik in Zasjreb.
Vloge so v letu 1024 kljub fuziji padle na 191.6. upniki pa na 162.1 milj. Din. čisti dobiček je bil pa minimalen: 0.2 milj. Din. Leta 1924 je začela banka likvidirati tudi udeležbe v industrijah, kje. je bilo zlasti iiiuoyo domačih podjetij. Nepremičnine banke so bile izkazane v bilanci s 75.2 milj. dinarjev.
Leta 1924 je prišlo tudi do poloma samostojn<-Jadranske banke v Trstu.
Leto 1925. Tega leta je prišlo do poloma Jadranske banke na Dunaju. Konec leta je imela banka le šc 0 podružnic, od tega tri v Sloveniji. Banka je začela prodajati nepremičnine, likvidirala je še nadalje udeležbo pri posameznih podjetjih ter podružnice, odpovedala je pragmatiko svojim uslužbencem itd. Izvršiti pa je morala tudi znatne odpise. Vsa tuja sredstva banke so znašala tedaj le š* 329.3 milj. Din.
L. 1926. Tedaj je propadla lakozv. Litoralka, Banka in šted. za Primorje na Sušaku, pri čemer je bila prizadeta tudi Jadransko podunavska banka. Posli so se to leto kolikortoliko normalno razvijali. Nadaljevali pa so se posli z likvidacijo industrijskih udeležb, starih angažmanov, prodajale so se nadalje nepremičnine in reduciralo uradništvo. Tuja sredstva so znašala to leto 293.9 milj. Din.
Od 120 milijonov Din na 55
Leto 1927. To leto so tuja sredstva banke padla na 245.9 milj. Din in izkazana je bila za to leto izguba v znesku 54.2 milj. Din. Ta izguba je nastala radi odpisa inventarja, ulemeljitvenih stroškov, pri menicah pri ostalih dolžnikih, med katerimi so vzeli stari angažmani banke 27.4 milj. Din. Odpisane in prodane so bile deloma nepremičnine in vrednostni jjapirji. Vrednost (nominalna) delnic je bila v zvezi s tem znižana od 100 na 50 Din. Pri padu Litoralke je morala banka ekseku-tivno kupiti za 5 milj. svojih delnic in se je zato glavnica znižala na 55 milj. Din.
V	bilanci za 1928 je bilo izkazanih tujih sredstev 230.4 milj. Din. torej manj kot prejšnje leto. V tem letu je banka likvidirala podružnice v Mariboru, Dubrovniku iu Splitu. Banka je izkazala za to leto 3.3 milj. čistega dobička in delila 5% dividendo. Njen industrijski koncem p« je bil še vedno znaten.
Leta 1929 so se posli razvijali kolikortoliko ugodno, tuja sredstva banke so znašala 240.2 milj. Din. Cisti dobiček je znašal 3.4 milj. Din in je znašala dividenda zopet 5% na nominale. Poleg svojih treh dobro poslujočih podružnic v Ljubljani, Kranju in Kotorju, je banka odprla novo podružnico v Skoplju.
Lela 1930 pa se jc položaj poslabšal. Pri 226.5 milj. tujih sredstev je znašala izguba 4.06 milj. Din radi znatnih odpisov.
Tudi lela 1931 je bilo izkazano 3.7 milj. Din izgube, tuja sredstva pa so nazadovala na 191 .b milj. iDn. Za odpise je bilo porabljenih 1.8 milj. Din iz rezervnega zaklada.
V	letu 1932 se je odtok tujih sredstev nadaljeval in so znašale konec leta samo še 145.9 milj. Din. Izkazana je bila izguba v znesku 12.96 milj. Din skupno z izgubo za 1931 pri znatnih odpisih.
Od 55 milijonov na ti
Letos pa je prišel nov radikalen ukrep za 1933. Tuj a sredstva so znašala konec 1933 samo 127.4 milj. Din, od tega največ upniki, vloge na knjižice in tek. račune so padle na 33.5 milj. Din.
Banke je izvedla radikalne odpise, ki so dosegli za 1933 26.8 milj. Din. Valorizirala pa je tudi nepremičnine za 1.5 milj. In tako ji je ostalo, izgube za prenos na račun glavnice 44 milj., glavrilcpir&e je tedaj zmanjšala od 56 na 11 milj. Din '
V	eri reorganizacije je banka ukinila s 30. jun. podružnici v Ljubljani in Kranju, kajti kreditov ti dve podružnici nista imeli zunaj v znatnem obsegu. vloge pa lahko upravljajo tudi v centrali...
To bi bila v kratkih potezah zgodovina Jadranske banke in njenih • naslednic. Ko je bila ta banka ustanovljena, je bilo mnogo nad in upanj, ki so se izpolnjevale vse do vojne. Tudi med vojno in po vojni se je poslovanje razvijalo ugodno. Toda krize iz leta 1923 banka iti mogla preboleti. Tedaj je bila banka tako jxj glavnici in zaupanih ji sredstvih ena največjih v naši državi, le še Praštediona in poznejša Jug. združena banka, sta ji lahko konkurirali jx> svojem obsegu. Toda Slovenci smo gospodarsko izgubljali in namesto velike Jadranske banke imamo sedaj majhno Jadransko-]>odunavsko banko v Belgradu brez podružnic v Sloveniji. Mnogo slovenskega denarja je bilo v tej banki in mnogo tudi v delnicah te banke. Danes je ta banka v drugih rokah in delničarji so utrj>eli znatne izgube. Je pa zgodovina te banke tudi značilna, ker nam kaže najbolj drastično razvoj dela našega denarstva pred in po vojni.	p.
Znižane voznine
Belgrad, 19. jul. m. Komisija v j>rometnem ministrstvu, ki je j>retresala zadnji pravilnik o znižanju voženj za prometno osebje, je dokončala svoje delo. Izgleda, da se bo zadnji pravilnik, ki je prav za jirav prometnemu osebju odvzel rezijske vožnje, spremenil v toliko, da sc bodo prometnemu osebju zopet vrnile, in to vsaj deloma, prejšnjo pravice do režijskih kart. Krogi iz tega ministrstva zatrjujejo, da bo prometno osebje zopet dobilo režijske vožnje, da bo pa moralo zanjo plačati 20%. Istotako bo imelo prometno osebje tudi za naprej pravico do treh brezplačnih vozovnic letno.
Darilo žrtvam toče
Gospod ban dr. Drugo Maruši? je naklonil za najpotrebnejše prebivalstvo siovenjgraškega sreza, ki jc bilo prizadeto po toči in neurju dne 15 julija 193'4, banovinsko podporo v znesku 15.000 Din.
Belgrad-Rogaška Slatina
Belgrad, 19. jul. AA. Generalna direkcija državnih železnic uvede za dobo od 20. julija t. 1. pu do 6. oktobra direkten vlak s prvim, drugim in tretjim razredom nn progi Belgrad-Rogaška Slatina in obratno. Vlak bo odhajal iz Belgrada ob 9.05 dopoldne in prispel v Rogaško Slatino ob 21.41. V obratni smeri bo vozil vlak iz Rogaške Slatine ob 9.02 .št. 3 in bo prispel v Belgrad ob 20.13. Za nočno zvezo bo skrbel vlak št. 6. ki bo odhajal iz Belgrada ob 23.15 in sc bo
vračal (št. 5) ob 6.50 zjutraj.
★
Belgrad, 19. jul. m. Upokojene so učiteljice: Ana Bregant v Rušah, Ana Mavrič v Gornji Radgoni, Milica Jovanovič v Topolščici in Ana Urban v Sostrem.
*
Amsterdam, 19. julija. A A. Listi prinašajo brzojavke i/ holnndske Indije, dn prihaja v tamkajšnje Inke neizmerna množina japonskega blagu, tako da v skladiščih zanj uiti ni več prostora.
Strašna vremenska katastrofa
v Kostajnici

Kostajnica: zgoraj hrvatska, spodaj bosanska
fcad&St na zAaku iti sonca.
Kam daje. NI VE A
Pred sončenjem morate nndrgniti svoje teto i Nivea kremo ali Ni»ea oljem. S tem zmanjšate
nevarnost sončarice, obenem pa dobite krasno bronasto barvo kote.
Nivea na xraHu In soncu!
Iz dežele rožnega olja
Kostajnica, 17. julija.
Na obali reke Une, ki teče ob meji vrbaske in savske banovine, leži prijazno mestece Kostajnica. Če greš čez most, si že v Bosanski Kostajnici (vrba-ska banovina). In ta kraj je 15. julija, kakor ste že na kratko poročali, zadela grozna vremenska katastrofa, kakršne tudi najstarejši ljudje ne pomnijo.
Že par dni prej je deževalo, v nedeljo se je sicer malo zjasnilo, toda bilo je tako soparno, da je kar dušilo. Proti večeru pa so se pripodili temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Okrog pol 9 je začelo med neprestanim bliskanjem in votlim grmenjem liti kakor iz škafa. Drevje se je lomilo, opeka je padala s streh, po ulicah pa so tekli celi potoki vode. Ljudje so se pred dežjem zatekli v svoja stanovanja v nadi, da bo ploha hitro minila. A to je bila šele predigra katastrofe.
Ob 10 zvečer je nenadoma prihrumela iz višje ležeče vasi Mrakodol, kjer se je utrgal oblak, čez njive in travnike silna množina vode, ki se je valila v višini nad 1 meter proti Bosanski Kostajnici. Skozi okna in vrata je vdirala v stanovanja, rušeč pred seboj vse, kar ji je zapiralo pot. Nastala je silna panika. Ljudje so v blaznem strahu hiteli v višje ležeče prostore in v podstrešja. Voda pa je medtem
odnašala iz njihovih stanovanj jx>hištvo, perilo in posodo, rušila hiše in ]x>dirala ograje. V temno noč pa so strahotno odmevali klici na pomoč in jokanje otrok. Štiri polne ure je voda divjala in rušila. Zjutraj pa se je nudila očem žalostna slika groznega razdejanja. Po ulicah je ležalo vse polno kamenja in umazanega blata, ki ga je nanosila voda, po blatu pa je vse križem ležalo, kar je voda odnesla iz stanovanj: mize. stoli, perilo, okna in vrata, ki jih je iz-drla iz hiš, utopljene kokoši in gosi, mnogo pa je voda odnesla v glavno strugo Une in tega ljudje pač ne bodo več dobili nazaj. Tri hiše so popolnoma porušene. Ograje med vrtovi je voda porušila in deloma odnesla, po vrtovih pa je povsod debela plast kamenja in blata, da se jedva jx>zna, da je tu kaj raslo. Voda je odnesla tudi večji most, ki vodi v polja, ob reki Uni pa je odtrgala velik del brega in malo hišico, ki je stala na njej. Človeških žrtev ', hvala Bogu ni bilo, ker ljudje še niso spali ter so j se pravočasno rešili. Samo neka starka je drugi dan . jx> katastrofi umrla, najbrže vsled prestanega strahu.
Uničena je vsa žetev, kjer je tekla voda, kar je za že itak siromašno ljudstvo velika nesreča. S skrbjo in strahom gledajo v bodočnost, ]>osebno še oni, ki jim je voda porušila krov nad glavami. Posebna komisija je ocenila škodo na pet milijonov dinarjev.
Bled na višku letoviške sezone
Bled, 18. julija.
Komaj se je letos Bled osvobodil snežne odeje in komaj so se poslovili zadnji smučarji, ki so pridivjali. &-Pokljuke, že so se pojavili prvi letoviščarji, da uživajo majsko krasoto in pa svež gorski zrak. Letošnja sezona se je začela precej zgodaj, Letoviščarji so prihajali dan za dnem in posebno povpra-ševali po zasebnih stanovanjih. Danes je na Biedu 1630 tujcev, okrog 300 več kakor lani. Vidi se, da Bled v tujsko-prometnem oziru napreduje od leta do leta. Seveda so Blejci veseli številnih gostov, poseb-no še v teh težkih dnevih. Gostje še vedno znova prihajajo, seveda le tisti, ki si lahko privoščijo počitniški oddih na deželi. Letos je največ inozemcev, ki so obiskali naše svetovno znano letovišče. Skoraj povsodi se čuje nemško govorjenje, kar je odkaz, da je največ Avstrijcev in Nemcev, zelo veliko je tudi Madjarov, seveda so v lepem številu zastopani tudi bratje Cehi. Tudi Jugoslovanov je veliko, vendar pa zadnji ]x> večini še niso prišli, ker običajno pritisnejo še-le meseca avgusta.
Z vremenom smo še precej zadovoljni. Imamo dovolj tople dneve in tudi solnca ne manjka, vendar
pa nekoliko nagaja hladen veter, ki plaši kopalce. Toda blejska voda je ugodna za kopalce, ima približno 22° C, dosegla pa je že 24° C, vendar pa je bila takrat pretopla in ni nudila pravega osvežujočega občutka.
Da letošnja sezona tako lepo uspeva, je zasluga vseh Blejcev, ki nudijo s svojimi nizkimi cenami največje ugodnosti 111 najrazkošnejši komfort. Saj Bled edini v državi more nuditi tujcem največjo udobnost in največjo eleganco s svojimi hoteli in zasebnimi stanovanji. Je pa tudi dolžnost domačinov, da kar najudobnejše postrežejo svojim gostom, da bodo odnesli najlepše utise iz naše preljube Slovenije. Tudi občina je letos ustregla, kolikor je mogla, da uredi in očisti blejsko okolico in sam Bled. Popravila je ceste, ki jih je kar lepo pogledati —edino park še ne zadovoljuje. Pogrešamo pa koncertne godbe v Zdraviliškem domu Upamo, da bo zdraviliška uprava tudi v tem oziru ustregla gostom.
Preteklo nedeljo nas je presenetil strašen vihar, ki je besnel jx> vsej Gorenjski. Blejsko jezero je bilo silno razburkano, valovi so pljuskali pol metra visoko in so naredili dosti škode na bregu. Pa tudi ubogemu kmetu je vihar povzročil veliko škodo.
Sofija, julija 1934.
Med »odpustke«, za katere smo se jugoslovanski pravniki, [>osebno pa še Slovenci, najbolj zanimali in jih nabirali za svojce, spada gotovo v prvi vrsti rožno olje, ki mu pravijo Bolgari »rožno maslo« in ki je velike važnosti in pravi ponos Bolgarije, kajti tako imenitnega olja ni najti nikjer drugod v Evropi.
Rožno olje so baje pri nesli Saraeeni iz Arabije v Evropo. Zelo je bilo čislano na sultanovem dvoru v Carigradu, kjer eo imeli i>osebnega »rožnega maršala«, ki je imel skrbeti za prijeten vonj v sultanovih dvoranah. Tudi pri starih Grkih je bila troža jako dragoceno olje. Sploh porabijo o Orientu mnogo dišav in zlasti rožnega olja, tako da ga za Evropo malo ostane. Tisto je pa treba drago plačati.
Velike množine rož za izdelavo rožnega olja goje Bolgari v »dolini rož«, južno od Balkana in Srednje gore, kjer so cela polja posejana z rožami, kakor pri nas s pšenico ali krompirjem. Krasna je »dolina rož«v mesecu maju, ko so rože v najlepšem cvetju in daleč naokrog razširjajo prijeten vonj. Ta »dolina rož« je tudi zelo obsežna, saj sega na jugu do Rodopskega gorovja in se razprostira čez več okrajev. Nikjer na svetu se ne pridela toliko rožnega olj«, kakor v tej dolini, ki ima izredno blago klimo. Mnogi narodi so že poskušali izdelovati to dragoceno, žlahtno olje, ali brez uspeha. Deloma niso znali gojiti rož v ta namen, deloma ni prijala klima, poleg tega pa tudi niso poznali načina izdelovanja. Zato z Bolgari v tem oziru nikdar niso mogli in ne morejo konkurirati.
Kakor pri nas v vinorodnih krajih mladina z veseljem pričakuje čas trgatve, tako se bolgarska mladina veseli »trgatve« rož. Zgodaj zjutraj hite fantje in dekleta s košaricami v roki v rožne 1 vrtove in med petjem in vriskanjem polnijo ko-; šare z dišičem cvetjem in ga nosijo na vozove.
Polne vozove rož vozijo v zadružne tovarne za iz-j delavo rožnega olja. Pred nekaj leti so še na zelo ! priprost način v kotlih »kuhali« rožno vodo, podobno kakor pri nas žganje. Vodo so zbirali v ' steklenice z ozkim vratom. Ko je voda par dni ; stala, se je nabrala na vrhu tenka plast olja, ki so ga p-osneli in ga prečistili ter pretili v majhne steklenice, ki so jih morali dobro zapreti, da olje ni izhlapelo. Danes je izdelovanje rožfnega olja povsem modernizirano.
Ljubeznivi direktor zeniljedelske banke, s katerim smo ee seznanili že v vlaku na poti proti Sofiji, je nas trojico Slovencev povabil v svoj urad, ' kjer nam je pri črni kavi med drugim podrobno razložil organizacijo produkcije in izvoza rožnega olja. Vrtnarji, ki goje rože za iadelavo rožnega olja, in proizvajalci istega, so organizirani v zadruge, ki izdelujejo rožno olje pod stalno kontrolo organa zeniljedelske banke. Svoječasno, ko so izdelovali rožno olje bree kontrole, so ga radi ponarejali, kar pa je danes skoro nemogoče. Ta I banka v imenu države pokupi rože, odnosno olje od proizvajalcev in ga nato izvaža v inozemstvo, i Za bolgarske kmetovalce je važno, da takoj dobijo izplačano vrednost za rože, odnosno za olje. Te posle vrši navedena banka po bolgarskih zem-
ljoradriiških zadrugah. Banka odgovarja tudi za čistost rožnega olja in že ob času proizvajanja njeni organi, ki jih pošlje za kontrolo, lepijo na steklenice olja [»osebne garancijske znamke Za vse olje, ki se proda preko zeniljedelske banke v inozemstvo, namreč odgovarja država Zalo je •razumljiva stroga kontrola. Stekleničice, ki jih prevzame navedena banka, se hranijo v njenih blagajnah do prodaje. Prijazni gospod direktor nam je ob slovesu poklonil vsakemu eno slekleničico le dragocene tekočine.
Rožno olje je zlatorumena tekočina s finim vonjem. Pri nizki temperaturi se hitro spremeni v kristale (zmrzne) in tudi na ta način lajik lahko preizkusi, če je pristno.
Bolgarska mladenka in mladenič iz sofijske okolice
Skoro vse svetovne parfumerijske tovarne uporabljajo bolgarsko rožno olje. Največ ga seveda porabi Francija, za njo pa pridejo Anglija, Nemčija in Amerika. Mi smo dosedaj kupovali bolgarsko rožno olje od Francije, ker nismo imeli trgovinske pogodbe z Bolgarijo.
Vsega rožnega olja pridelajo v Bolgariji letno okoli 2000 kilogramov. Za vsaki kilogram rožnega olja je potrebno do 4000 kilogramov rož in to samega cvetja. Za 2000 kilogramov je torej potrebno okoli osem milijonov kilogramov cvetja. Kilogram rož se plačuje po 5 levov, a kilogram rožnega olja stane 27.0000 do 28.000 levov( mi smo zamenjali en dinar za dva leva). Iz tega 6e vidi, kako obširni morajo biti vrtovi, na katerih zraste tolikšna množina rož, in kako lep dohodek so za Bolgari jo rože oziroma njihovo »maslo«.	1. B.
Bloke - privlačna izletniška točka
Bloke, 18. julija.
Naše Bloke so postale zelo privlačna točka za izletnike. Pozimi jo marsikdo primaha na smučkah, da se navžije lepote bloške zime. Pa tudi poleti imamo čimdalje več izletnikov. Tako so prišli 3 razredi begunjske šole s svojimi gdč. učiteljicami na majniški izlet. Z veselih obrazov mladine se je videlo, da so zadovoljni. Junija pa so trije avtomobili pripeljali pod vodstvom tuk. rojaka g. dr. Al. Tomca okrog 160 oratorijancev z Rakovnika. S seboj so imeli godbo, ki je po skupni sv. maši pred cerkvijo zaigrala dve-tri! Po kratkem oddihu so jo udarili v Cerknico.
Zelo poučen izlet je imel vrhniški cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. dekana Janeza Keteja, ki so se z avtomobilom pripeljali preko Ljubljane in Vel. Lašč k nam 8. julija. Priredili so nam popoldne pri večernicah majhen koncert v naši cerkvi. Njihova pesem je srca kav vži-gala. Prvič v zgodovini Blok smo imeli v svoji sredi dobro izšolan, močan, mnogoštevilen — 34 pevcev in pevk — cerkveni pevski zbor iz drugega kraja, ki nam je zapel več lažjih in težjih skladb, cla je bilo veselje! Takšni na-
stopi pokažejo vso lepoto naših cerkvenih skladb, vzbude zanimanje za petje in hočeš -nočeš se mora uveljaviti trud, napor in šolanje pevskega zbora! Prav iz srca smo jim hvaležni za njihovo zanosito petje vsi, ki smo jih slišali! — Z Borovnice pa je 10. julija pripeljal g. kaplan Jože Cvelbar kakih 20 mlajših in starejših fantov čez Cerknico na Bloke. Hodili so okrog sedem ur. Drugi dan so naskočili Zupan-šček, s katerega je prav lep in krasen razgled. S svojim izletom so bili prav vsi zadovoljni.
Zadnje čase imajo letalske vaje z brezmo-tornim letalom na hribu Bradatki, ki je menda zelo pripraven za take letalske vaje. Zelo se govori, da bo Bradatka postala letališče za brezmotorna letala. Priredil ga bo v ta namen Aeroklub iz Ljubljane z državno podporo, kar je le vredno pozdrava in odobravanja. Morda postanejo Bloke celo letalska postaja, ker gre letalska proga Ljubljana-Sušak ravno čez Bloke. Tudi to ne bi bilo napačno, saj smo do nedavnih dni bili precej odrezani od sveta! Bo poleg avtomobila še letalo pridružilo Bloke svetu, ki je bil do zdaj za nas tako daleč. Kdo pa ve, kaj nam še bodočnost prinese!
Vodja ruskih fašistov v Belgradu
Sedež stranke v Mandžuriji - Dobro prijateljstvo z Japonci
Belgrad ima zanimivega gosta, voditelja ruskih fašistov Anastazija Vonsjackega, sina orožniškega poveljnika, ki ga je neki aretirani revolucijonar med zasliševanjem ustrelil. Mladi Vonsjacki je obiskoval konjeniško vojaško akademijo, ko je izbruhnila leta 1917 ruska revolucija. Boril se je v beli armadi in delil usodo številnih svojih tovarišev, dokler se ni nekega dne brez sredstev pojavil v Parizu. Tam mu je pa zasijala sreča. Bogata Američanka Marion Stevenson se je do ušes zaljubila v mladega Rusa, vzela ga je s seboj v Ameriko, kjer sta se poročila. Dala mu je na razpolago vse svoje premoženje, iz katerega je podpiral ruske begunce v Ameriki in Evropi. Vonsjacki je danes na čelu ruskih fašistov in je v tem svojstvu s svojo mlado ženo prepotoval Daljnji vzhod, odkoder se je sedaj vrnil v Evropo in prišel v Belgrad.
„Vprašan o ciljih ruskih fašistov je izjavil, da ta stranka ni kopija drugih enako imenovanih strank, marveč je stranka narodno mislečih inte-lcktualccv, kmetov in dclavcev, !:i so se prepričali, da Marksova in Ljeninova teorija ne vodita do
cilja in da se blagostanje delavskega razreda ne da doseči z diktaturo tega razreda, marveč samo s skupnim delom kapitala in dela. Vseruska fašistična stranka je bila ustanovljena 25. aprila 1934, ko sta se združili leta 1925 na Daljnjem vzhodu ustanovljena fašistična stranka pod vodstvom dijaka Rodzajevskega in pa istoimenska stranka, ki jo je lani v Ameriki ustanovil Vonsjacki. Glavni odbor stranke ima svoj sedež v Harbinu. Vonsjacki je dalje pripovedoval, da je to fašistično gibanje v dobrih stikih z Japonci, v katerih vidi najboljše prijatelje ruskega naroda.
Na vprašanje, če so zadnji dogodki v Nemčiji napravili konec fašistični ideji, je Vonsjacki odgovoril: »Nasjirotno. To trdijo samo sovražniki fašističnega gibanja. Hitler je obračunal samo s tistimi, ki so hoteli napraviti konec temu gibanju. Vzrok je bil v tem, da so komunisti v množicah vstopili v nar.-socialistično stranko in stvorili v njej levo krilo, ki naj bi stranko pripeljalo v naročje komunizma in anarhizma.«
Gradnja nove katedrale v Sarajevu
Za novo rimsko-katoliško cerkev sv. Jožefa v Sarajevu so že dovršeni* načrti in se gradnja prične, kakor je izjavil sarajevski nadškof dr. Ivan Šarie sam, že prihodnje leto. Nova cerkev se bo zgradila pri vhodu v mesto blizu Marijinega dvora, na zemljišču, ki ga je kupil vrhbosanski ordinarijat že lani. Načrte za novo cerkev je po naročilih nadškofa napravil neki dunajski arhitekt, zidanje cerkve pa bo izročeno domačim gradbenikom in obrtnikom. Najprej bo dovršen sprednji del cerkve, cla se j bodo mogle vršiti cerkvene funkcije novoosno-! vane mestne župnije sv Jožefa, medtem ko bo vsa gradnja trajala več let. Cerkev bodo namreč gradili postopno. Poleg nove cerkve, na istem zemljišču, je predviden tudi novi nadškofijski dvorec, morebiti pa bo zgrajena tudi nova salez.ijanska cerkev s samostanom, v kolikor se bo uprava te družbe odločila, da zgradi svoj samostan v Sarajevu. Dosedanji škofijski dvor je bil nastanjen v Krekovi'ulici v kano-niški palači ter je bila gradnja novega dvorca v Sarajevu vedno aktualna. Sedaj bo to vpra-šanje rešeno ter je povsem razumljivo, da bo tako obsežno gradbeno delo zahtevalo mnogo časa in sredstev.
Načrti za novo cerkev so v bistvu kompro-; mis med vzhodnim in zahodnim stavbenim slo-! gom, kar jc v skladu z značajem Sarajeva. Po-I prej je obstojal načrt, cla bi se zgradila samo j cerkev srednje velikosti. Toda kasneje je bilo I odločeno, naj bo nova cerkev glavna sarajevska katoliška cerkev, to je stolna cerkev, dosedanja sarajevska katedrala pa bo spremenjena v metropolno župno cerkev. Zaradi tega bo postavljen v obeh cerkvah po en kanonik za župnika.
Za gradnjo nove cerkve se že zbirajo prostovoljni prispevki v Sarajevu in pokrajini. V samem Sarajevu je bilo že lani osnovano Društvo sy. Jožefa, ki ima že okoli 1500 članov v mestu. Z redno članarino žrtvujejo člani vsak I mesec lepe /i.cske za gradnjo nove cerkve.
Šoštanj
Ekskurzija. Tukajšnje Selekeijsko dru-1 štvo za marijodvorsko pasmo je priredilo I minulo nedeljo ekskurzijo na Oraško goro | pri Slovenjgradcu. Tam ima okrajni kmetij-i ski odbor pašnike, obsegajoče nad 32 hn. Mo-| derno urejeni hlevi zmorejo spraviti j>od streho do 80 glav živine. Pri ogledovanju jc številno zbranim kmetovalcem iolmačil smisel pašnikov nn Graški gori sedanji okrajni kmet. referent g. Stropnik.
Umrla jc ga. Ana Polanc, soproga čevljarskega mojstra na Vodnikovem trgu. — N. v. m. p.!
Katoliška akcija
v Slovenjgradcu
15. julij je bil pomemben za dekanijo slovenj-graško, saj je bila otvorjena dvorana Katoliške akcije. Stara in slavna župnija Stari trg je zidala v starem delu župnišča veliko dvorano z gledališkim odrom. Mladi, delavni starotrški župnik g. Štefan Horvat si je zamislil lep Katoliški dom in ga tudi dovršil. Prekrasna dvorana je to! Zunanje lice gle-davca očara, dvorana je pa s svojim odrom naravnost prikupna. Velike so bile žrtve za ta dom — a vse je pozabljeno, ko vidiš tako posrečen dom Katoliške akcije...
V nedeljo je prevzvišeni nadpastir knezoškof dr. Tomažič blagoslovil najprej dvorano, nato pa na prižnici razložil pomen Katoliške akcije. Pri ponti-tikalni sv. maši se je zbralo polno ljudstva od vseh strani. Popoldne je bila otvoritvena akademija s petjem in govori. Domači župnik g. Horvat je pozdravil navzoče in izročil dvorano njenemu namenu. Mestni župnik g. Soklič je nato govoril o pomenu Katoliške akcije in o delu, ki si ga je K. A. začrtala. Kot dekanijski voditelj K. A. je za ves okraj začrti načrt dela, ki naj vse pridobi za Boga in Cerkev. Domači igralci so nato dobro igrali »Nevesto z Libanona« od Silvina Sardenka. Natlačeno polna dvorana je z velikim navdušenjem sledila programu in se razšla polna duha katoliškega. Vse za Boga!
Prevzvišeni g. knezoškof je bil ginjen nad dokazi ljubezni in spoštovanja, ki jih je doživel v Sta rem trgu in v mestu samem. V zadoščenje mu je v teh težkih dneh, da Katoliška akcija — katoliške delo — napreduje in si osvaja vsa srca!
Planinska slovesnost na Boču
Obletnica postavitve stolpa nn Boču obeta bih, sodeč po pripravah, dan pravega planinskega veselja. Naš Aljaž, g. Cilenšek bo v idilični cerkvici svv Miklavža, ki je v resnici biser med gorskimi božjim hrami, opravil hvalilo daritev Stvarniku, potem pa nas bo vzelo v oskrbo SPD, da nas telesno okrepi po težkem vzponu na visoki Boč. ki slovi j>o svojem razgledu Sirom sveta. Da nisem pretiraval, priča vpisna knjiga v restavraciji, kjer najdeš podpise kmeta, delavca, razumnika, starca in otroka iz viseh krajev sveta. BoSka kupola vabi tudi slatinske goste v poset. Saj sta celo v snegu stopila našemu »Triglavu« na teme ministra Sr-skič in Gjorgjevič. Da ve tudi priproeto ljudstvo ceniti užitek v gorski naravi, eem se letos ponovno prepričal. Vsako nedeljo in praznik je smučalo nad dva meseca po 50 smučarjev po bočkili planjavah. V zgodnji pomladi sem vzel s seboj dve Rodečanki, ki sta vkljitb 70 letom čvrsto stopali ter se čudili temnim lesovom, mogočnim bukvam, sivim skalam in čudovitemu pogledu na slikovito okolico. Četudi smo romali po lej>em božjem svetu od jutra do noči, sta drugi dan sveži vprašali, kdaj gremo spet na Boč. Vsem prijateljem lepega Boč«i kličemo: V nedoijo, 22. julija na svidenje ob 10 pri Sv. Miklavžu 1
Ljubljanske vesti:
Zboljšanje ljubljanskega trga
Ljubljana, 10. julija 1034.
Z ljubljanskim trgom so bile vedno kakšne težave. ker si na njem pač nasprotujejo različni interesi. Eno pa si žele vsi, tako branjevke, kmetice, gospodinje. sploh vsi, da bi se trg vendar enkrat preuredil v primerno stanje, kakor to zahteva interes velikega inesta V zadnjih letih se je na irgu sicer spremenilo mnogo na bolje. Predvsem vlada na trgu red ter je poskrbljeno za dovoljno ventilacijo na trgu, ia'ko da je kljub pogosti guječi še vedno možen neoviran promet. Vendar pa je imel trg do zadnjega več napak, ki so jih sedaj pričeli odpravljati.
. Predvsem nameravajo sedaj nekoliko dvigniti t la trga, ki so skoraj na isti višini kakor bližnje ceste. kar je zelo nezdravo in neprimerno. Tudi se je gramozna podlaga tržnih tal že tako razmajala in omehčala, da po dežju že nastaja na trgu blato, kljub temu. da trg vsak dan skrbno očistijo in poškropijo. Kadar jia ni blata, se razvija na trgu precej občuten prah.
Mestna občina skuša te napake sedaj odpraviti. Predvsem so delavci začeli izmenjavati dosedanji razpadli gramoz z novim trdnejšim. Delo, ki ga opravlja mestna občina v lastni režiji, se je že pričelo hkrati na Vodnikovem in na Pogačarjevem
5 milijonov za kolke v f. polletju
Ljubljana, 10. julija 1934.
Navajali smo že vsak mesec, koliko plača Slovenija na raznih sodnih taksah, ki sc plačujejo v kolkih in o četne r vodijo sodišča posebno statistiko. Slovenija je v I. polletju lelos že plačala 4,972.819 Din za sodne takse. Vštete so najnižje takse, plača-'ne v kolkih. Najvišja vsota je bila plačana meseca marca, namreč 897.046 Din. pa tudi junij izkazuje prav lepo vsoto. Pri vseli okrajnih in okrožnih sodiščih. kakor tudi pri državnih tožilstvih je bilo junija plačanih 824.317 Din. Od te vsote odpade na območje ljubljanskega okrožnega sodišča 358.613 Din. mariborska 220.225, celjska 133.660 in novomeškega 111.817 Din. Sama okrožna sodišča izkazujejo: ljubljansko 113.797, mariborsko 40.438, celjsko 7.717 in novomeško 7.928 Din. Pri mnogih okrajnih sodiščih so izkazane prav visoke vsote, pri drugih pa prav nizke. Mariborsko okrajno sodišče izkazuje 84.008, celjsko okrajno 41.809, novomeško okrajno 16.845, Kranj 20.777, Vrhnika 10.079, Radovljica 21.139, Laško 15.780, Ptuj 19.556 in Murska Sobota 16.971. Najnižje vsote izkazujejo Loz 1.806, Žužemberk 2.112, Sevnica 3.982 in Ljutomer 3.878 Din.
O Promenadni koncert. V soboto. 21. julija 19"4 ol) 20 priredi mestni tujski prometni svet promenadni koncert na Kongresnem trgu a Zvezdi. Sodelujeta Delavska godba Zarja« in ■ šentjakobsko pevsko društvo«. V primeru slabega vremena se bo koncert vršii v nedeljo, 22. juliju istotam. Kakor pri zadnjem koncertu bo tudi topot občinstvu no razpolago spored koncerta proti plačilu 1 Din.
0 Rezervni častniki, ki stalno prebivajo v Ljubljani, pa doslej še niso izpolnili predpisanih kartonov, se pozivajo, du se /.glase najkasneje <lo -'v t. m. v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7.-1., soba št. t. ali pa na komandi ljubljanskega vojnega okrožja solin št. 93. kjer prejmejo od nos no oddajo potrebne kurtonc. Proti vsem častnikom in voj. uradnikom. ki bi do tega roka ne uredili svojih kartonov, se bo brezobzirno postopalo po obstoječih predpisih.
0 Otroški izleti društva »Šola in dom«. Starši, ki pošiljajo svoje otroke k izletom med počitnicami pod nadzorstvom učiteljstva, sc opozarjajo. <ia se prihodnji izlet vrši zopet v petek, d ne 20. t. m. Zbirališče za dečke ob 8 zjutraj pred šolo na : l.edini«. Izleti so brezplačni. V bodoče je preskrbljeno za pravočasno obvestitev, ako bi se izlet zaradi kakšnega zadržka voditelja ne mogel vršiti.
© Norec v zdravnikovem stanovanju. Ga-ieva ulica je bila včeraj zjutraj prizorišče razburljivega dogodka, ki ga .je vprizoril neki blazen človek. Malo pred šesto je nekdo potrkal na zasebna vrata stanovanja zdravnika očesnega specialista primarija g. dr. Ješeta, ki stanuje v Dukičevem bloku v drugem nadstropju. Na stanovanju je bila samo postrežnica Marija Gorjupova, ki jc bila prepričana, da -je prišla mlekarica. Ko je vrata odprla, je vdrl v stanovanje mlajši moški, ki je pričel daviti Gorju-povo za vrat in kričati, da jo bo zadušil. S te-
i
trgu. Poleg gramozne podlage pa Hapravljajo tudi nove robnike, kolikor so bili na Irgu že obrabljeni, oziroma jih na nekaterih krajih ni bilo. Ti robniki predstavljajo nekakšne tržne osredke, enako kakor na cestah prometni otoki, in so nekoliko višji od cestišč. Tržni osredki so namenjeni le za prodajalce, medtem, ko so za gospodinje namenjeni nekoliko nižji prehodi med osredki. Na Pogačarjevem trgu bodo mestni delavci izmenjali tudi nekaj starega hodnika na prostoru za prodajo rib in seveda tudi premenjali gramozni tlak, ki je tam prav tako izrabljen, kakor na Vodnikovem trgu.
Gramozni tlak, ki ga bo seveda potlačil parni valjar, pa še vedno ni zadosten za živilski trg. Najbolj bi bil primeren asfaltni tlak. toda ta je predrag in mestna občina sredstev za tlakovanje trga ne zmore. Pač pa bo dala ves novi gramozni tlak prepojiti s cestnim oljem, ki izvrstno preprečuje dviganje prahu in spreminjanje gramoza v blato. Izkušnje z nekaterih gorenjskih cest so to jx)trdile.
Vse te rešitve pa so le začasne, zakaj dokler Ljubljana v tej ali oni obliki ne dobi tržnic, do tedaj bo vprašanje živilskega trga pereče in bo kljub strogi kontroli higijena na njem še vedno nezadostna.
žavo se mu je služkinja izvila iz rok in se vsa trepetajoča skrila pred njim. Blaznež pa sc je nato spravil nad pohištvo ter ga začel metati sko/i odprta okna na cesto. Med silnim krikom in vikom je pometal na cesto 4 stole, dve mali mizici, violino, pult za note, električni likalnik, 4 oleandre ter z oken vse cvetlice, ki jih jc dosegel. Blaznež je v sobah, do katerih jc mogel, prevrnil vse, kar je le mogel. Obveščena je bila policija, ki v začetku niti ni mogla do blazneža. Sele trije stražniki so nato vdrli skozi vrata za pacijente in planili na nesrečneža, ki jc medtem že stal mi oknu in pridigal spodaj zbranim ljudem ter se izdajal za nekakšnega rešenika sveta. S težavo so trije stražniki obvladali blazneža, ga zvezali in odvedli na policijo. Ves neprijetni prizor je gledalo vse pol no občinstva, tako s ceste in z bližnjih oken. Škoda lia pokvarjenih in razbitih stvareh, ki jih je blaznež pometal z okna znaša 5000 do 6000 Din, točno pa se šo ne du ugotoviti, ker je dr. Ješe s svojo družino na počitnicah. K. sreči so bili ordina-eijski prostori zaklenjeni, tako, da blaznež ni mogel do raznih instrumentov. Na policiji so iz zmedenih izjav prijetega blazneža spoznali, da .gre za 29-letnega Alojzija Krašovca iz vasi Dane v občini Stari trg pri Lo/.u. Mož je očitno blazen. Kako je zašel v stanovanje dr. Ješeta. je težko reči, najbrže si je izbral prvo lepšo hišo v Ljubljani, da je mogel izvršiti svoje nameravam) delo. S policije so poklicali reševalni avto. ki je bolnika odpeljal na opazovalni oddelek.
© Pregled solnčnih plaht pri trgovinah. Da
obvarujejo ipo izložbah razstavljeno blago pred pripekaj oči imi sol ličnimi žarki, imajo ljubljanski trgovci posebne zaščitne plahte, Iti so pri mnogih trgovinah tako nizke, da ne odgovarjajo novejšim predpisom cestnopolioijskega reda, ki določa za stare trgovine, da morajo biti plahte 2.20 m visoko nad robom hodnika, pri novih pa 2.50 m. Posebna komisija, ki jo tvorijo zastopnik mestnega gradbenega urada, zastopnik mestnega gospodarskega urada in zastopnik policijske uprave, je začela pregledovati te zaščitne plahte. Mnogi trgovci bodo pozvani, da preurede plahte predpisom primerno, ker so prenizke in ovirajo osebni promet po hodnikih.
0 Zaradi neplačanih mestnih davščin je mestno načelstvo mnogim davčnim obvezancem zaru-bilo najrazličnejše stvari v skupni cenilni vrednosti 81.730 Din. Ti predmeti pridejo 18. avgusta na javno dražbo, ki bo v mestnem skladiščil na Jegličevi cesti. Zarubljene so bile razne omare, pisalne mize, pisalni stroji, moška kolesa, osebni avto, razni aparati, med drugimi aparat, cenjen na 25.000 Din, železne blagajne, ure in razno pohištvo. Mnogi obvezane! dolgujejo na neplačanih mestnih davščinah prav visoke vsote ter je občina dostikrat primorana, da se za nje celo 7. ekse-kucijo vknjiži na hiše dotičnih obvezancev. V splošnem pa ne pride do prodaje zarubljenih predmetov, ker stranke še pred dražbo poravnajo svoje davčne obveznosti napram mestni občini.
Mariborske vesti:
Studenci in priključitev
-— Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) so uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
Prijatelj našega lista ngin piše iz Studencev: »Razlog, ki se navaja proti priključitvi občine Studenci k Mariboru, bi bil ta, da plačujejo meščani večje davke iH doklade. Popolnoma res to ni. V Studencih plačujejo hišni lastniki 50% občinskih doklad, v Mariboru znašajo iste le 45%, to je 5% manj. Za vodarino in kanalizacijo bi tudi v Studencih radi plačevali 10% kot v Mariboru, če bi imeli vodovod in kanalizacijo. Popravilo in naprava naših vodnjakov stane več kot ta doklada. Mariborske 13% doklade na gostaščini res ne poznamo, seznaniti nas je pa hotela občina z doklado za bednostni fond, kar je bilo protijx>stavno. Na naše hišne duri smejo trkati razni j^rosjaki od blizu in daleč. Naši otroci hodijo v mestne šole, za katere nočemo nič prispevati. Naši vrtnarji prodajajo v mestu zelenjavo in sadje ter bi mestna občina lahko |x>birala od teh večje doklade. S priključitvijo bi se tudi stanovanjsko vprašanje ugodnejše razvijalo, ker bo marsikateri upokojenec rajši stanoval izven sedanjega mestnega okrožja,
ne da bi izgubil 100 Din na mescc na draginjskih dokladah. V sredini mesta bi postala stanovanja cenejša, v okolici bi se pa podražila. Priti bi morala na vrsto tudi studenška cerkev. Mesto ne bo moglo trpeti javnih razvalin na tako ugodni točki, kot stoji cerkev sv. Jožefa. Tu ne maramo razvalini K lepo prenovljeni cerkvi sv. Jožefa spada lep trg, kjer bodo studenške gospodinje nakupovale zelenjavo in druga živila. S tostranskim mostom lia Mariborski otok bi bili odprti Studenci tujskemu prometu in bi dobili lepo zvezo s Kamnico. Sedaj pričakujemo gotovo zasloni, da nam napravi mestna občina most ali dovoli, da bi ga nadomestili z brodom. — Za Trbovljami so Studenci vendar največja vas v dravski banovini #in smemo radi tega zahtevati tudi večje ugodnosti. Zakaj bi se kapitalizem v obliki industrije skrival pri nas? Koristi, ki jih imajo nekateri od studenške občine, ; so gotovo manjše, kakor bi jih imelo v splošnem i vse prebivalstvo s priključitvijo. Za tako priklju-I čitev bi bili!«
□	Protibrczbožniška razstava se bo predvidoma otvorila v Mariboru dne 2. avgusta.
□	Smrt kosi. V splošni bolnišnici je umrl v • starosti 64 let upokojeni delovodja delavnice drž. J železnic Jakob Vidovič. Svetila mu večna luč!
□	Ženska — mesar. V Mariboru dela mesarski strokovna izj>it gdčna Betka Unger iz znane Kri-sper-Ungerjeve hiše pri Mariji Snežni. Gospodična je včeraj položila v mestni klavnici praktični izpit 7. odličnim uspehom. Pred dvema letoma je imela gdčna Ungerjeva pred mariborsko izpitno komisijo že eno predhodnico, ki pa taikrat ni delala časti i ženskemu mesarskemu stanu — je namreč pri iz- j pitu padla.
□	Posestne izpremombe. Dr. Kristijan Paltauf ■ je kupil od Marije Paltauf hišo na Aleksandrovi cesti 14 za Din 337.500. — Kiirbiš Marija je kupila od KirbiS Mile eno petino hiše v Vetrinjski ulici j z a 70.000 Din. — Herma Bouvier je kupila od Hil-de Museg hišo na Radvadjski cesti 7 za 120.000 Din. — Zdravnik tir. Fran Marinič je kupil parcelo v Grajskem Marolu od Gustava Scherbauma i za 105.000 l>in, Armanini Peter pa parcelo v Koroških vratih od Josipa Merkla in Milana Ferjana aa Din 30.250.
□	Tujci na Pohorju. Čimdalje živahnejša postaja tujska sezona na Pohorju in v Dravski dolini. Znana letovišča Marija v Puščavi, Sv. Lovrenc in Ribnica 60 letos zelo dobro obiskana. Prav tako je na postojankah na pohorskih vrhovih. Ljudje bodo imeli od letošnje tujske sezone prav lepe dohodke.
□	Konj na promenadi. Sreda največjega promenad nega vrvenja je v sredo zvečer planil na Gosposko ulico splašen konj, vprežen v voz, ter napravil nepopisno zmedo. Z besnela žival je pri dirjala čez most • talko silo, da si je ni nihče upal ustaviti. V trenotku je z ljudmi natlačeno promenado kar pomerilo — v par minutah ni bilo na cesti skoro živega bitja. Konj je zdivjal nato po Slovenski v Vetrinjsko ulico, kjer se je mirno ustavil. Kot po čudežu se ni zgodila nobena nesreča. >
□	Plačilo za nehvaležnost. Meseca januarja je i prišel v Lancovi ve6i k posestniku Jožefu Krajncu j brezposelni Ivan Vuk ter ga malo prosil za delo. ■ Krajnc se je reveža usmilil ter ga sprejel za hlapeli, daei ga v zimskem času ne bi potreboval. Novi hlapec pa je usmiljenje poplačal 7. nehvaležnostjo. Že po osmih dneh nove službe ga je vzela noč, 7. njim pa so šli po svetu tudi trije tisočaki, toi jih je dobil Krajnc prejšnjega dne za prodane vole ter jih shranil v omari. Vuk je ponoči vlomil v omaro in izginil. Naposled je prišel v roke pravici in včeraj so mu na mariborskem sodišču prisodili kot plačilo za nehvaležnost 14 mesecev strogega zapora.
□	Dekletce sc utopilo v mlaki. Pri Sv. Križu se je dogodila tragična smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje dveletnega dekletca. Pri posestniku Lajnščaku so mlatili ter so bili vsi domači zaposleni pri mlaitilnici. Med tem se je dveletna Lajnščakova hčerka Marija igrala 6 sosedovimi otroci pri kopici slame, lialo pa je za njimi odoap-ljala v vrt soseda Kironje. V sadovnjaku tega posestnika je kakdh 5 m dolga in toliko široka mlaka, v kateri napajajo vaščani živino. Mlaka ni ograjena in je precej globoka. Do mlake je dekletce prišlo ter v neopaženem trenotku omahnilo in utonilo v voda. Starši so otroka kmalu pogrešili, pa so ga šele čez kako pol ure našli v mlaki, iz katere so ga potegnili že mrtvega.
□	Vlomilcc pobegnil skozi izložbeno šipo. Drzen vlomilski poskus je bil izvršen v zgodnjih jutranjih urah včeraj v Gosposki ulioi v trgovino g. Cverlina. Ko se je zjutraj okoli pol treh vrnil g.
Cverlin ml. domov, je pri odklepanju veže začul v sosednjem trgovskem prostoru sumljiv šum. Naglo je zopet zaklenil vrata ter odhitel po pomoč na bližnjo policijsko stražnico. Vrnil se je s stražnikom nazaj, tiho odprl vežua vrata ter se pravkar pripravljala, da bosta planila v trgovino in vlomilca presenetila, ko je tat začutil pretečo nevarnost ter se rešil iz pasti z nenavadno odločnostjo in duhaprisolnostjo. Vdrl je v izložbo, udaril z nekim predmetom po veliki izložbeni šipi, da se je debelo steklo z močnim žvenkeloin zdrobilo v kose ter planil skozi odprtino na ulico. Stražnik, ki je vdrl v trgovino od zadaj, jo je ucvrl po isti poti za vlomilcem ter ga preganjal do parkav kjer so tatu pomagale hitrejše noge do svobode. Škoda, da nista bila dva stražnika, da bi bil eden vlomilca pričakal kar na cesti. Tat si je že pripravil lep zavoj, ki ga je nameraval vzeti s seboj: par dragih pla-ščev, usnjat jopič in nekaj komadov izgotovljenih oblek. Vrtel se je tudi okoli blagajne, ki je ni mogel odpreti, pač pa jo pustil na njej svojo po-setnico v obliki prstnega odtisa, M bo olajšal no-liciji zasledovanje.
Celje
Praznik sv. Vincencija Pavelskega, usta novitelja misijonske kongregacije lazaristov, so včeraj slovesno praznovali tudi pri Sv. Jožefu nad Celjem. Slovesni sv. maši sta bili ob 6 in 10, združeni s cerkvenimi govori o pomenu sv. Vincencija. Ob 6 je prepeval pomnoženi cerkveni pevski zbor pod vodstvom skladatelja g. Mihelčiča. Slovesnosti se je udeležilo veliko Celjanov.
0 Berač z zlato uro. V Celju se je pojavil 53-letni berač M. V. iz Maribora, ki je kmalu obrni! nase pozornost varnostnih organov. Ni kar tako, če možakar, ki si služi svoj vsakdanji kruh s prosjačenjem od hiše do hiše, pride v posest zlate ure, ki je vredna do 6000 Din, seveda z zlato verižico vred. Ker taka dragocenost nima zanj nobene vrednosti, se jo je hotel od-križati ter je uro z verižico vred ponujal zlatarju g. Lcčniku z u 150 Din, ki jc pa ni hotel, ker je vedel kot strokovnjak, da je več vredna in je na možakarja opozoril stražnika. Pri zaslišanju na policiji je mož najprej izjavil, da je uro kupil od neznanega moškega na cesti med Rimskimi toplicami in Laškim, vendar je ta zagovor kmalu izpremenil v svojo škodo, rekoč, da jo je našel pri Rogaški Slatini, na kakšen način, seveda ni povedal, čeprav je njegovu druga izjava kolikor toliko pravilna. Kmalu jc jiolici.ja zvedela tudi za lastnika te dragocene ure v osebi dr. Mandiča iz Prage, ki se mudi v Rogaški Slatini na letovišču. Lastnik bo dobil uro nazaj, M. V. je bil pa oddan v zapore celjskega okrožnega sodišča.
& Huda nesreča v celjski cinkarni. V torek zvečer se je v celjski cinkarni hudo ponesrečil delavec Rok Cahari.ja iz Zadobrove pri Celju. V valjarni mu je stisnil valjar, prsni koš ter zmečkal levo roko in nogo. Prepeljan je bil v celjsko bolnico.
Kotlje
Letoviščarji prihajajo v vedno večjem številu v nas kraj. Samo škoda, da zadnje čase vreme nekoliko nagaja.
Gasilska četa se je zadnji petek, ko je strela udarila v gospodarsko poslopje na Pirkhofu, zopet izkazalo. V rekordnem času je bila kljub nevihti na svojem mestu in tako obvarovala s svojo briz-galno, da se ogenj ni razširil, čeravno je gorelo že seno v skednju.
Kulturni obzornik
Novo gledališče*
V krizi duha moramo iskali izvor vseli drugih stisk, ki tepejo današnjega človeka. Ta človek je polrgal vse vezi. ki bi ga morale vezati z ljudstvom, s človeštvom, z Bogom. Tudi kriza gledališča izvira iz tega duhovnega položaja.
Znamenja časa so: kino, variele- cirkus, mu-sic-hall itd. Ne sinemo jia misliti, da škoduje gledališču samo konkurenca vseh teh kulturnih;: ustanov. Ne. Kriza je nastala tako, da je isti duh zašel tudi v gledališče. Kakor je nekoč niiimus, zabavna igra, pomenila poplitvenje, projuid in naposled konec antičnega gledališča, tako tudi danes i/.podko-oavata one duhovne in umetnostne osnove, na katerih je moderno gledališče izza srednjega veka in renesanse raslo — brezidejna snovnost in artizem modernih realističnih'' dram in družabnih« komedij. Duhovno obubožanje, poplitvenje in pozuna-njenje, kakršno je na splošno značilno za film, počasi zastruplja tudi gledališče.
Pisatelji so izgubili stik z življenjem in namesto duha iti besedo nudijo gledališču zgolj libreta«, t. j. besede, besede, besede; zato stoje tudi igravci v duhovno praznem prostoru in igrajo namesto s srcem ter živo besedo in kretnjo le še 7. rokami, nogami, če tako zahteva moderni -realizem'.
To troje: idejna razrvanost, holje brezidejnosl, nestvariteljski artizem in neobčestvenost je nadvse značilno za podobo sodobnega gledališča. A vse lo je za gledališče, bistveno, nepogrešljivo in nujno.
* Pod tem rmslovom je napisal France Vodnik v Drami« (4-5) članek, ki ga zaradi živo problematike gledaliških kriz in novih gibanj za nppnsiiovo crlpdališčji voliče — prinašamo (kolikor ie možno zaradi jioiiiaiijkaiija prostoru) v prvotni obliki	rJr.
Zato tudi niso mogli ozdraviti gledališča razni povojni poskusi tako zvanega »čistega« gledališča, ki so hoteli preusmeriti gledališče le z vidika scene in igranja, pa so pri tem pozabili, da je za preusmeritev gledališča potrebna najprej preusmeritev in obnova sporeda. Ne samo, da je v delih pesnikov in pisateljev neizčrpen vir, iz katerega zajema in na osnovi katerega ustvarja igravec, marveč so predvsem ta dela tista, zaradi katerih prihaja v gledališče — občinstvo. A gledališča brez občinstva ni.
Tako je sedaj razumljivo, zakaj se danes borimo za novo gledališče, ki naj bi bilo duhovno in umetniško pomembnejše od tega, kar imamo. Jasno je že tudi, daJiiorajo, če naj bo uspeh zares viden in pomemben, sodelovati pisatelji, igravci in občinstvo. Pa še nečesa se moramo zavedati. Ko si prizadevamo za novo gledališče, se v resnici samo vsaj kar se tiče osnov in bistvenih zahtev, vračamo k staremu gledališču.
Vodnik riše. dalje bistvene poteze grškega gledališča kakor tudi gledališču krščanskega srednega veka ter odnos obojnega sočasnega občinstva do svojih gledališč. Nato nadaljuje:'
Gotovo je, da gledališče našega časa ne vzdrži nobene primere s temi dobami, ko je bila kultura duha na višku.
Nekaj načelnih smernic, česa potrebujemo in za kaj si moramo prizadevati na r^U do novega gledališča, smo pokazali zgoraj. To velja /m gledališče vobče, a še prav posebno za ljudsko gledališče. Ljudskega gledališča namreč sploh ni, če ne sloni na laičnem igravcu ter na preprostem, duhovno enotnem občinstvu. In pri nas vobče nimamo izročila takega ljudskega gledališča. Namesto tega se je pri nas v polpretekli dobi na široko razpasel tako zvani diletantski ali amaterski oder, kopija onega modernega gledališča, o katerem smo rekii, da je samo v težki notranji krizi. A vse napake tega gledališča so na odrih, ki ga posnemajo, še boli vidne. Tu namreč izgine še lislo. kar za silo drži pokoncu moderno ffledaliiČe, namreč čista estetska vrednost.
Zato moramo pozdravili vsak poskus, da se položaj izboljša ter se ustvarijo nove možnosti.
Pri nas imamo zadnji čas dvoje gibanj oziroma skupin, ki skušata položiti osnove pravemu ljudskemu gledališču. To sla Delavski oder« s socialno-kolektivistično smerjo in »Ljudski oder« z religio-zno-občestveno smerjo. Ta druga skupina izdaja tudi mesečno revijo, iz liatere so podrobneje razvidne njene smernice.
Poglavitna misel tega gibanja, češ, da bodi osnova ljudskega gledališča laična igra in svetovno-nazorno določen spored, je nedvomno pravilna. Igravci in občinstvo tvorijo občestvo in morajo zato vsi biti enega duha. Toda slabost in nevarnost tega gibanja je v tem, da poudarja skrajnosti, zaradi česar je nujno enostransko usmerjeno. To se vidi lako v pojmovanju sporeda kakor tudi nalog igravca.
Naši odri naj ne igrajo ničesar, kar naspro-Inje duhu našega svetovnega nazora ter prepričanja. Tako se glasi osnovna zahteva in ta zahteva je nedvomno pravilna. Gibanje, ki hoče biti katoliško, se zavzema predvsem za misterije. ali duhovne igre. Prav. Tako se vrača k izvoru modernega gledališča, h krščanskemu srednjemu veku. Po vsem, kar smo spredaj povedali, je jasno, da so v misterijih prvine in duh resničnega ljudskega gledališča.
Dvomimo pa, da bi sodobni spored, in sicer tudi katoliški mogel obsegati, edinole misterije. "Ne smemo pozabiti, da misterij ni samo izraz krščanskega svetovnega nazora, marveč tudi produkt do*-ločene zgodovinske dobe. Časi so se izprenienili in danes so drugačne duhovne, socialne in gospodarske prilike. Pa tudi: ali je mar človek katoličan samo v Cerkvi in ne tudi v vsem svojem življenju? Ali ne sledi iz tega, da tudi katoliška igra in katoliško gledališče ni vezano samo na svete oziroma svetniške snovi? To je zlasti v današnjem času pretirana, nevarna enostranost, ne glede na to, da se nove oblike ne morejo uvesti naenkrat, brez naravnega razvoja, prehoda in rasti. Mislim, da tudi igre, ki zares duhovno podajajo narodno, družabno, zgodovinsko, socialno. družinsko življenje in podobno, spadajo na spored ljudskega gledališča, in to prav katoliškega.
Isto moramo reči o vlogi igravca v tem gledališču. Res je: ljudski igravec je laični igravec. Ne artizem, marveč resničnost in naivnost (preprostost) sta dve najznačilnejši znamenji ljudskega igranja. Toda če v »Ljudskem odru« (str. 25) beremo, da mora »tned nadnaravnim stanjem ... igravske duše in med vlogo na odru vladati jKipolno soglasje...« ter: »Le angel v človeškem telesu bo na odru predstavljal angela — duhovno bitje...« — to je vsekakor zelo nejasno in celo napačno, kakor je. razvidno iz naslednjega stavka: »Kakor hitro jia ... čutiš (igravec) disharmonijo med svojo vestjo in podajajočo vlogo, že tvoj lik na odru izgubi smisel, ker ni več tvoj, ker ne prihnja iz tvoje duše, ni več resnica, ampak laž, ki ne spada na oder.« Ali ne nastopajo v misterijih tudi hudič, Judež, Marija Magdalena itd. Če mora igravec biti »resničen« angel, apostol, Marija itd., saj mora potemtakem biti tudi »resničen« hudič, Judež, Marija Magdalena itd.
Ne pozabimo: gledališče, tudi katoliško, je igra, a ne resničnost.
Prav v tem je tudi okvir ali meja, nalogu in pomen ljudskega gledališča: da s sredstvi, primernimi duhovni in socialni stopnji sodelujočih nudi najširšim ljudskim plastem duhovne vrednoto resnice, dobrote iu lepote s jiomočjo govorjene besede v podobi igre ali uprizoritve.
Le lako je razumljiva tudi potreba učenja in vaje. Ni vsak za vse, pa tudi ves mojster ne pride nihče na svet. Za vsako stvar je potreben talent, ravno tako tudi za gledališče. Najbolje se to vidi iz naslednjega primera:
Gledališke predstave se navadno vrše tako, da eni prirede predstavo, drugi pa gledajo. Prva skupina so igravci, režiserji, pisatelji in vsi jiomočniki^ od katerih uprizoritev zavisi; druga skupina pa je občinstvo, gledavci. Ali se moreta obe skupini kratko in malo zamenjati, oziroma ali more ena nadomestiti drugo? Vsakdo ve, da to ni mogoče, zakaj gledati in poslušati igro more vsakdo, igrati pa ni mogoče brez posebnega daru.
Iz tega se jasno razvidi, da ie. kakor za vsako stvar na svetu, tudi za igranje. Ireba imeti sposobnosti.
In zopet trije požari...
Dorfarji pri Šk. Loki, 18. julija.
Davi ob pol 1 je zbudil plat zvona v Žub-nici prebivalstvo iz spanja; zagorelo jc gospodarsko poslopje pri Jekli v Dorfarjih, obsegajoče pod, hlev in šupo. Ker jc bilo polno krme in je bila okoli njega visoka skladavnica butar, jo gorel požar z velikim plamenom, ki je razsvetljeval bližnjo okolico. Farna cerkev v Žab-niei je bila vsa razsvetljena. Prihiteli so gasilci iz Žab niče, škofje Loke, Stare Loke in Sv. Duha s svojimi motorkami iu požar omejili, da ni pogorela poleg stoječa hiša, ki se je že vnema!«.' Kako je požar nastal, se še ni moglo dognati.
Šikole pri Cirkovcih, t8. julija.
Davi ob 3 se je zopet zaslišal pretresljiv krik; »Gori, gori!« Ljudje, izmučeni od napornega dela, so bili na prvi mah kar zmedeni. Nihče ni vedel pravzaprav, kam naj se obrne, kje naj prime, kam naj leti, oziroma kje gori. Gorelo ,je gospodarsko poslopje g. Jilmana. Zgorel je skedenj, šupa, mlatilnica, orodje, ži-
V^l »V	f#U4UIIIM
Gorelo je v Dorfarjih, v Šikolah in pri Vrhniki
• ,m. i u: (o	i~	: u: u:i;	i___________ i
Prvo nagradno lovsko streljanje v Mežiški dolini
Guštanj, 17. julija.
Podružnica lovskega društva Prevalie je priredila zadnjo nedeljo 15. julija svoje 1. nagradno streljanje pod vodstvom gospoda kape-tana Gašlerja na Ravneh pri Guštanju. Obenem s to prireditvijo je bila združena tudi proslava 70 letnice rojstva vnetega lovca gospoda grofa Douglasa Thurna.
Nagradno streljanje se je vršilo v parku grofa Thurna. Pred pričetkom je pozdravil g. kapetan došle goste in čestital grofu Thurnu k njegovi 70 letnici in mu ob tej priliki izročil v spomin krasen album s sliko kralju Aleksandra in drugih lovskih prvakov. Bančni ravnatelj g. Pogačnik iz Maribora se jc pridružil čestitkam, nakar se je grof v lepi slovenščini iskreno zahvalil za to počastitev. Nato sc je pričelo streljanje, ki jc trajalo do večera.
Udeležba je bila preccj velika, saj je bilo vseh strelcev nad 70. Pa bi bila še boljša, če bi bilo tudi vreme bolj ugodno. Udeležili so se tekme med drugimi grof Douglas Thurn iz Gu-štanja, grof Attems iz Slov. Bistrice, grof Jurij Thurn iz Koroške in več odličnih osebnosti iz Maribora, med njimi tudi državni prvak v streljanju g. prof. Cestnik. Konkurenca v streljanju je bila ostra. Prvo mesto jc zasedel g. kapetan Gošler, ki jc dosegel 55 točk od 90 dosegljivih. Drugi je bil g. Langeršek iz Prevalj s 54 točkami, tretji g. grof Jurij Thurn s 50 točkami itd. Posebno so se odlikovali člani mariborskega SLD, ki pa so streljali izven konkurence. Po končanem streljanju so bile razdelje-le krasne nagrade iu lične diplome najboljšim lovcem-strelcem.
ols ti
Koledar
to itd. Skoraj bi bili postali žrtev plamenov tudi mlutiei, ki so spali na skednju. Škoda je zopet velikanska in baje le deloma krita z zavarovalnino. Kakor pri vseli dosedanjih požarih, ki jih ima baš Ptujsko polje rekordno število, nastane tudi tukaj vprašanje, kako je požar nastal. Baje je bila zopet zločinska roka na delu. Dal Bog, da bi se končno vendar enkrat posrečilo roki pravice izslediti zločinca, ki pač zasluži najstrožjo kazen, saj si ubogi ljudje, ki imajo zaradi ogromnega delu itak le par ur počitka, ne upajo niti takrat brez skrbi zaspati.
Vrhnika, 18. julija.
V ponedeljek okrog pol 9 zvečer je zatrobil gasilski rog. Vse je preplašeno spraševalo, kje neki gori. Kmalu je pridrvela motorna brizgal-nu na kraj požara. Ognjeni zublji so objemali na Podgozdu kozolec posestnika Pavla japlja, po domače Flandra iz Vasi. Ogenj so takoj omejili, pa je le povzročil posestniku znatno škodo. Kozolec, ki stoji na samem, je nedvomno zažgala zlobna roka.
Petek, 20. julija: Marjeta, devica-mučenica; Hieronim Emil, spoznavalec; Elija, prerok.
Novi grobovi
+ V Begunjah pri Cerknici je mirno v Gospodu zaspala gospodična Pavlica Medenova. Bog jo je rešil dolgega in mučnega trpljenja in jo poklical k Sebi, ko je preživela 21 pomladi. Nepozabno pokojnico bodo pokopali v soboto, na farnem pokopališču v1 Begunjah. Naj ji sveti večna luč! Žalujoči materi, bratom in sestram naše iskreno sožalje!
T V Dobovi pri Brežicah so v nedeljo položili k večnemu počitku gospo Frančiško Cvefkovič, soprogo orožn. narednika v p, ki je umrla za operacijo v celjski bolnišnici. Pokojna gospa je bila vzorna žena in dobra mati, ki je zapustila dva nepreskrbljena fanta, dijaka celjske gimnazije, in žalujočega soproga. Imenovana je bila daleč naokrog znana kot vzorna krščanska gospa, ki je imela posebno vedno odprto srce za reveže. Doma je bila iz Kobarida ter je vedno hrepenela po svojem rojstnem kraju. Kako velik ugled je uživala, je pričal tudi veličasten pogreb. Sedaj počiva v miru v grobnici rodbine Cvetkovič daleč proč od svojega rojstnega kraja. Naj ji Vsemogočni bogato poplača vsa njena dobra dela. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
+ V Žužemberku eo pretekli torek pokopali bivšega žužemberškega organ ista g. Potra Simeiča. Rajni je pred vojno vnelo opravljal svojo službo v Žužemberku, odkoder se je preselil v Ameriko. Tudi tam je izvrševal svoj poklic skozi 20 let. Pred dvema letoma se je vrinil v domovino. Huda bolezen ga je priklenila na bolniško posteljo in zadnjo nedeljo ga je Bog rešil trpljenja. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali štirje duhovniki ter nvnogo ljudi. Organisti sosednjih fara ter domači pevski zbor so mu peli nagrobnice. Na pokopališču se je poslovil od rajnega g. Alojzij Zupane, bivši kaplan v Žužemberku.
Osebne vesli
= Iz finančne službe. Upokojen je g. Martin Mike k, glavni arhivar finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Upokojen je, ker je dosegel po zakonu predpisana služibena leta.
Ostale vesti
—	Vse župne in duhovnijske urade v obeh slo-renskih škofijah prosi dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani, da bi blagovolili s prižnice priporočiti romanje k Mariji Lurški v Rajhenburgu, ki ga priredi društvo 14. avgusta. Obenem naj opo-zore na izlet v Zagreb, ki jo združen z romanjem. Podrobna pojasnila v romarskem listu pošlje društvo vsakomur brezplačno. Naslov: List »Po božjem svetu«, Ljubljana Tjršcva c. 17.
—	Zagreb dobi umetniški dom. Vse priprave za zgradbo veličastnega Umetniškega doma v Zagrebu, ki bo stal na Trgu kralja Petra, so žc urejene ter bodo gradbena in druga dela razpisana Se meseca septembra. Zagotovljeni so tudi vsi po-Irobni krediti v znesku poldrug milijona dinarjev, obenem pa so rešena vsa druga vprašanja, ki so v zvezi z gradnjo tega doma.
—	Izpiti za gozdne čuvaje bodo konccm toga leta. Interesenti naj vložijo prošnje do 31. julija 1934. Glede adjustlranja prošenj dobijo interesenti informacije pri pristojnih okrajnih načelstvih, odnosno v razglasih, ki so bili objavljeni v Službenem listu z dno 10., 20. in 23. .junija 1934. ež2 ež-ž
—	Hanovinska kmetijsko - gospodinjska šola v Sv. Juriju ob j. ž. zaključi šolsko leto
1933-34 dne 21. julija 1934. K zaključku se vabijo starši gojenk in prijatelji zavoda. — Vodstvo.
—	Mnogo tujcev na liabu. Turistična sezona na Rabu je v polnem teku in v tamkajšnjih hotelih skoraj ni več prostora. Tujci si morajo prenočišče zagotoviti naprej. Pritožujejo se, da je pošta preobremenjena in da ne more opravljati vsega dela. Med tujci je tudi Tibor Eckhard, zastopnik madjar-ske vlade pri Zvezi narodov, ki je. pred kratkim dvignil znano obtožbo proti Jugoslaviji. V bližnji Crikvenici je nad 2000 gostov, v Selcih 350, v Novem 800, v Kraljeviči 300, v Baški 900, mnogo pa tudi po drugih manjših krajih. Na prvem mestu so Čehoslovaki, za njimi Avstrijci in Poljaki. Samo Poljakov je v dveh dnevih prišlo okoli 600. Na Sušak je prišel tudi češkoslovaški železniški minister Pechine.
—	Nad sto kmetov je ogoljufal. Ime sleparja Stepana Goluba je bilo že neštetokrat objavljeno v časopisu, toda vedno in vedno mu nasedajo nove žrtve. Največ sleparij je Stepan Golub zagrešil v Zagrebu, kjer v nekem predmestju tudi stanuje. Golub je star kakšnih 50 let ler je policiji znan kot zelo nevaren tat, ki je v svojem življenju ogoljufal nad 100 kmetov in je bil zaradi tega tudi večkrat zaprt. Zapor pa ni spravil Goluba na pravo pot in že leta in leta prihajajo nove prijave proti njemu. Kmetje iz okolice so pripovedovali zagrebški policiji, da jih je osleparil človek, kj jim je obljubil, da jim odkupi živino. Mož je prevzel živino, pri kupcih pobral denar, kmete pa je pustil na cedilu. Golub se je prdrzno zadrževal zadnje dni v bližini Zagreba in prihajal redno v mesto, toda dolgo ga ni nihče od stražnikov in detektivov spoznal. Končno so ga pa te dni le prijeli. Preiskava, ki je bila uvedena proti njemu, mu je dokazala okoli 50 podobnih goljufij v zadnjih dnevih. Golub je te goljufije priznal in izjavil, da jih je izvršil zato, ker od nečesa mora tudi on živeti. Ta cinična izjava pa je le poslabšala njegov položaj, saj je osleparil toliko ubogih kmetov. Izročen je bil sodišču.
—	Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef «-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Jo-sef«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo.
—	Krvavi madeži na hlačah. Pred dnevi smo poročali o umoru 76 letnega izposojeval-ca denarja Milutina Grujiča in njegove žene v Bajadišu pri Kikindi. Zločinec je vzel iz blagajne veliko vsoto denarja. Umora so osumili in zaprli tri moške, med njimi je najbolj obremenjen Čeda Grujič iz Bajadiša. V podstrešju njegove hiše so orožniki namreč našli hlače, na katerih so bili krvavi madeži. Grujič je trdil, da izvira kri od prešiča, ki ga je zaklal pred tednom dni, kljub temu so pa poslali hlače na kemično preizkuševališče v Belgrad, odkoder so jih pretekli ponedeljek vrnili s pripombo, da so madeži od človeške krvi. Cedo Grujiča, ki so ga medtem izpustili iz preiskovalnega zapora, so zopet aretirali in izročili sodišču. Sedaj pripoveduje, da se je svoj čas urezal na roko in je kri tekla po hlačah. Državno tožilstvo je sedaj naročilo preiskovalnemu sodniku, naj da izkopati trupli umorjenih, da se bo izvršila primerjava krvi.
—	Lokomotiva ga jc razmesarila. Na železniški progi Sombor-Vinkovoi so našii razmesarjeno truplo 30-letnega mizarja Ivana Knebla iz Sombora. Policija je ugotovila, da je šel Knebl prostovoljno pod vlak.
—	Rastlinska prehrana. Časovne in življenjske, razmere nas silijo, da se čim bolj obračamo od samo mesne prehrane k rastlinski. Marsikatero bolezen ali prerano smrt. moramo pripisati napačni prehrani. To potrjujejo razni zdravniki in znanstveniki, ki so potom preiskav in slučajev iz svoje prakse dognali, da je današnji način naše prehrane za človeški organizem škodljiv. Čim več rastlinske — presne hrane dobi naše telo, tem bolj bo odporno škodljivim vplivom napačne prehrane. Po drugih deželah se je ta način prehrane žo močno udomačil. Slovenci smo dobili tako knjigo šele pred nekaj leti, pod naslovom: Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih. Priredila je knjigo Štelanija Huiuekova, učiteljica gospod i n jstvai v Ljubljani, po spisih dr. med. Bircher-Bennerja in po zbirki kuharskih receptov ge. B. Brupbacher-Bircherjeve v Ziirichu. Ima 224 strani in stane nevezana 30 Din, vezana 40 Din. Založila Jugoslovan-
i ska knjigarna v Ljubljani.
—	Trije vzdihtjaji za ženski zbor, zložil Jože
I Rozman, samozaložba, cena 4 Din. Vsak vzdihijaj
jo v trikratnem tekstu; ti tekali so: 1. Jezus kroiki
j in iz srra ponižni, upodobi naše srce po svojem
I srcu! 2. Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
I 3. O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, kii se. k tebi zatekamo! — Te trikratne vzdibljaje rabijo pri svojih pobožnostih zlasti usmiljene sestre, z istim pridom pa jih bodo porabili tudi v drugih ženskih redovnih hišah in zavodjh z dekliškimi gojen kani i. Uporabni so pa tudi pri naših dekliških1 in ženskih Marijinih družbah in pri posvetitvi družin presv. Srcu Jezusovemu. Natis je odobril škof. ordinariat v Ljubljani. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri skladatelju (p. Šmarje-Sap).
Izlet Avtokluba v Laško in Rimske toplice. Tajništvo ljubljanske sekcije Avtokluba obvešča vse avtomobiliste, člane kluba, ki imajo namero peljati
»e k praznovanju sv. Krištofa v Laško dne 22. t. m. čez Trbovlje, da je cesta Trojane-/agorje-'I rbovlje ter čez Dol na Sv. Marjeto pri Rimskih toplicah dobro prevozna za vsa vozila, ker se je na več odsekih temeljito popravila. Vse strmine obvlada z lahkoto tudi šibkejše vozilo. Skupina, ki vozi čez Trbovlje, se sestane tamkaj okolu 0 dopoldne pred rudniškim kazinom. Vse člane, ki še niso javili števila udeležencev, naprošamo, da to store danes do 6 zvečer, in sicer v tajništvu, Kongresni trg l/I, telefon 21-93,	8124
—	Zapomnite si, da domače, prijetne, naravne, cenene JORDAN gorke vode ne more nadomestiti nobeno umetno sredstvo za reguliranje normalnega delovanja prebavnih organov. Deluje milo brez zavijanja, uživa se lahko stalno. Dobi se povsod.
—	Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in' zmanjša naval krvi
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 18. t. ni. je objavljeno »Navodilo glede prodaje kruha po špecerijskih, Živilskih trgovinah itd.«, dalje »Naredba o izpre-nienibah in dopolnitvah naredbe o pavšali ran ju potnih stroškov šuniarskih uslužbencev«, »Popravek k naredbi o znižanju prejemkov občinskih uslužbencev, zaposlenih v upravni službi ali pri podjetjih in ustanovah«, »Določba ministrskega svela, s katero se dodaja pripombe za tar. št, 33 uvozne tarife k predlogu zakona o občni car. tarifi«, »Razpisi: Tolmačenje glede plačevanja luksuznega davka od predmetov po vrednosti; odločba o prepovedi izvoza orehovih debel; izprenieniba komentarja k car. tarifi za št. 201 glede koncentrirane plin o ve vode«, »Pojasnilo k naredbi o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovin-ske trošarine na vino in žganje«, »Objave banske uprave o pobiranju občinskih strošarin na področju dravske^ banovine v letu 1934« in »Odločbe občne seje državnega sveta o dobrovoljstvu, o ugodnosti po t. 5. § 80. fin. zak. za 1. 1933-34 in o možnosti popravkov pravnomočnih upravnih odločb«.
—	Cigani ukradli otroka. V vasi Plesmu pri Ja-kovcu v Slavoniji je pasel živino 13 letni pastirček Anton Arčerič. Mimo so prišli cigani, ki so pastirčka pograbili in ga naložili na svoj voz. Mali Anton je klical na ix)inoč, se na vse načine branil in jokal, toda v bližini ni bilo nikogar, ki bi ga rešil. Pozneje si je v svoji mali glavici domislil zvijačo: pomiril se je in se potajiT v vozu, kakor da spi. Ko so cigani šli z vozmi skozi bližnjo vas Krapje in so bili prepričani, da otrok spi, je mali naenkrat skočil z voza in pričel klicati ljudi na pomoč. Takoj so pritekli kmetje, ki so nograbilj cigane ter jih pretepli na žive in mrtve. Celo mali Anion jim je pomagal pri tem ter je tolkel s palico cigane, kolikor je mogel. Kmetje bi cigane pretepli
do smrti, če ne bi prišla mimo orožniška patrulja, ki je cigane zvezala, jih odvedla v Novsko, kjer jih je izročila sodišču.
— Strela udarila v cerkveni zvonik. Pri 1'akar cu je predvčerajšnjim divjala četrt ure dolgo suuš na nevihta s silno ploho, bliskanjem in grmenjem. Padala je tudi debela toča, ki je» napravila mnogo škode žetvi, ki je bila v tej okolici že lako in tako šibka. V vasi Banovini je strela udarila v cerkev sv. Aniona. Strela je šla skozi zvonik in skočila nt oltar, ki ga je užgala ter lako napravila veliko ško do. Z oltarja je strela planila skozi cerkvena vrata in udarila v drevo pred cerkvijo. V tem času je bil cerkovnik v cerkvi, toda strela je šla mimo njega ue da bi ga poškodovala. Cerkovnik je samo omedlel od silnega strahu.
Kamnik
Nova maša v Tuhinju. V nedeljo jr duro val v Tuhinju novo mašo g. Avgust Žuvbi. No-vomašnik je doma iz skromne kmečke hiše \ Zgornjim Tuhinju in jc med svojimi rojaki izredno priljubljen. Tuhinjci so ob tej slovesnosti lepo okrasili eerkev in postavili povsod visoke mlaje in s!uvc'oke, pri novi maši pa se je /brala velika množica ljudi i/, vse doline. Slavnostni govornik' je bil prolesor dr. šolar, pri maši pu je pri i/redu . Številen pevski zbor pod vodstvom g. Novaku To nedeljo bo nova maša v Mekinjah, na katero se farani že zdaj pripravljajo. Nucmašnik je o. Karel Babnik iz Mekinj.
Vlom v Maistrovi ulici. Slutinškovo izložbo v Tominčcvi hiši v Maistrovi ulici je obiskal drzen vlomilec in jo skoro popolnoma izpraznil. Izrezal je precejšno odprtino v steklu, skozi katero je potem jemal iz izložbe razne sestavne dele za kolesa, mehanično orodje, gumijaste cevi iu plašče itd. Drznega vlomilca je prepodila neka ženska, ki je slišala sumljiv šum. Vlomilec je pobegnil proti glavnemu trgu, mehanik Slatinšek pa trpi okrog 300 Din škode.
Iz občinskega odbora. Kot verni kronisti moramo zabeležiti važen dogodek i/, delovanja našega občinskega odbora. Ustanovljen jc bil klub občinskih odbornikov, ki so bili izvoljeni na listi župana g. Kratnarja. Za predsednika je bil izvoljen notar g. Anton Zcvnik. za podpred sednika g. Lojze Pcterlin, /.u tajnika pa g. Alfonz Skala. Klub bo imel pred vsako občinsko sejo svojo sejo in bo napravil končnovcljavne sklepe, ki bodo naslednji dan pri občinski seji vpričo obeh odbornikov z liste g. dr. Vid i ca fo nnalno sprejeti, člani kluba so se s posebno izjavo obvezali, da bodo nastopali disciplinirano. Izjava je napisana v tem smislu, da bo odbornik takoj razrešen, ako prelomi pravila. To izjavo so podpisali vsi odborniki večinske liste razen g. Miloša Kramarju.
Ob 15letnici boljševišhega jarma
Slovenska Krajina, julija 1934.
Bilo je nekako sredi junija 1919. Po soboških ulicah so se sprehajali vojaki bele garde«. Bivši boljševiški prekmurski vladar Tkalec je slekel rdečo suknjo. Začel je zbirati vojake proti rdečim«. Budimpešta je poslala proti svojemu prejšnjemu zaupniku vojsko. Tkalec se je dobro pripravil. V obeh taborih so bili vojaki večinoma kmečki fantje. Vojaške suknje so oblekli predvsem radi dobre plače. Do prvih prask je prišlo med obema taboroma pri Dubrovniku in Lendavi. Bolj-ševiki so bili v premoči in boljše oboroženi. Tkalec se je sicer hrabro boril, toda bil prisiljen k de-fenzivi. Boljševiki so pritiskali proti Soboti. Umik se je vršil ves teden. Ko so prišli boljševiki do Beltincev, so se začeli nekateri gospodje v Soboti bati za življenje. Več jih je prišlo nekega večera v občino Krog pri Soboti. Vse je bilo razburjeno. Nihče nič ni delal. Vsi so komentirali dogodke, ki so se ravnokar vršili. Seveda so prihajale zalo pretirane vesti. Po nemirni noči so ljudje bili nervozni in pričakovali so nekaj hudega. Hodil sem takrat v meščansko šolo v Soboti. Iz naše vasi (Krog) nas je bilo ob pol 8 zjutraj pri poslopju meščanske "šole kakih 8 fantov. Streli počijo. Tik nas so krogle letele v zid. Zbežimo na dvorišče. Streli prenehajo. Merili so gotovo v nas, pa k sreči nihče ni bil zadet. Menda so milili, da smo vojaki. K nam je prišel naš ravnatelj g. Kovač z daljnogledom. Žito je bilo visoko, da smo se lahko skrivali. Ravnatelj nas je pošiljal posamič domov. Na polju smo se počakali in šli skupaj. Pred nanii se pojavi četa boljševikov. Puške na-perijo proti nam. Nekateri med nami so začeli kričati, drugi jokati. Povedali smo, kdo smo in kam gremo. Vso pot proti domu smo šli po polju skoraj |30 štirih. Ko pridemo v Krog, so bili boljševiki že tam. Ljudje so bili zelo prestrašeni. Vojaki se ustavijo sredi vasi in odložijo orožje. Imeli so tudi strojnice. Ženske so jim morale nositi skupaj meso, kruh in mleko. Patruljo pošljejo izven vasi. Puške se oglasijo. Patrulja je naletela na patruljo naših fantov — Tkalčevih vojakov. Boljševiki pustijo meso in pograbijo orožje. Hitijo v vrtove za hišami. Vnela se je bitka. Naši fantje so streljali iz žita. Krogle so padale v hiše, v katerih so ljudje trepetali od strahu. Molil sem in sem se vlegel na tla [>od oknom. Streli postajajo redkejši, boljševiki pa bežijo po vasi — nekateri brez kap, drugi brez pušk. Vsi so zbežali. Pustili so velik zaboj patronov. Med Krogom in Soboto so se ustavili v suhem potoku Dobel. Ker naši niso šli za njimi, so se boljševiki ojunačili in neki oficir in dva vojaka so prišli čez kaki dve uri nazaj v vas. Poklicali so župana g. Bejeka Antona. Caslnik mu je nastavil puško na čelo in mu grozil, da ga bo takoj ustrelil. Ko so prišli namreč prvič v vas, so vprašali župana, če je kje kaj vojakov, in župan je povedal, da jih ni. Častnik ni bil boječ. Z županom sta šla iskat nasprotnike. Župan je moral iti pred njimi. Ce bi počil kak strel, bi nadut Madjar gotovo župana takoj ustrelil. Pri Kapeli sta se ustavila. Častnik je zagledal na pokopališču neki spomenik in začel vanj streljati, |)a ko ta »vojak« ni padel, sta šla dalje. Vse sta preiskala, pa ničesar našla. Naši vojaki so najbrž opazili, kako je, in niso hoteli spraviti župana v smrtno nevarnost.
Proti večeru pridejo boljševiki vsi nazaj v vas. Sedaj so sc obnašali zelo surovo. Niso mogli razumeti tega, da se jim taka vas postavlja po robu. Naročili so si vozove in »prodirali dalje. Pa zelo slabo so naleteli. Naši so sc pripravili, imeli so tudi strojnico. Strojnice so regetale tudi na zapadni in jugovzhodni strani Kroga in okrog Sobote blizu Černelavec. Bitke so bile zelo ostre. Boljševiki so zbežali v Soboto — pa ne več skozi našo vas. To je dalo poguma našim fantom. Vedno več se jih je zbiralo, nekateri bosi, brez sukenj. Utaborili so se na severni strani Kroga. Ženske so jim nosile municijo. Trije boljševiki so se na konjih približevali našemu taboru, meneč, da gredo k svojcem. Ko pridejo v bližino, vprašajo: »Mi a paranes?« (Kakšno je povelje). V odgovor so se oglasne puške in str ojnica. V divjem diru so cd leteli, ko so jih naši lako grdo pozdravili. Ranjen pa je bil le en konj. Boljševiki so se zelo orestra-
šili. Krogle naših fantov so letele do bližnjega marofa, kjer so bili skriti boljševiki. Začeli so se umikati vsi v Soboto in se pripravljati na odhod. Ce bi naši fantje imeli le malo volje in bi se približevali Soboti, bi boljševiki gotovo popihali. Pa ta boj so imeli naši le bolj za -hec . Ujeli «o enega boljševika v žitu, pa so ga brez kazni kmalu izpustili. Začelo je malo deževati in hladno je bilo. Ni bilo pravega poveljnika — za Tkalca in njegove poveljnike nismo vedeli — in naši fantje so odšli. Ta je rekel, da mu je mrzlo; drugi, da jc lačen itd. in odšli so mirno spat. Mogoče pa je ravno to bila naša sreča.
Drugo jutro nihče ni šel na polje. Zbirali smo se v gruče in komentirali včerajšnje dogodke. Zdaj m zdaj se je v bližnjem gozdu oglasila strojnica. Nekaj naših se je zopet zbralo in so streljali Okrog 10 pa nekaj zašumi v zraku. Mi mlajši nismo vedeli, kaj jiomeni ta šum. Starejši nam povedo, da so to topovski streli. Granate (šrap-neli) so padale v vas s prva precej poredkoma. Vsi zbežimo. En šrapne! se je razletel nad gručo ljudi in trije ljudje so bili ranjeni. Doma secftmo k mizi, žganke smo jedli. Blizu naše hiše pade granata v plot, začelo se je kaditi, žlice pustimo in nemi gledamo drug drugega. Nekaj vaščanov je zbežalo proti Muri in čez njo v Štajersko — tudi moja mati, ena sestra in brat. Sosedje bežijo k nam. Vsi smo šli v pivnice (obokane kletj pod hišo). Tamo smo se čutili malo bolj varne. Začeli smo moliti glasno rožni venec. Bilo nas je kakili 60. Otroci jočejo. Še nikoli inenda nismo molili tako pobožno in goreče kot v tistih strašnih urah. Granate padajo okrog naše hiše. Okrog 12 streli prenehajo in zagledali smo na cesti dva vojaka. Prišli smo iz skrivališča. Vas je bila obkoljena Vse smo morali pustiti in iti z doma. Gnali so nas izven vasi. Cela občina — okrog 800 ljudi — je bila lam zbrana. Strojnice postavili pred nas. Vsi smo mislili, da nas nameravajo postreliti. Sosed je soseda jjrosil odpuščanja. Nahrulili so nas, izbrali deset talcev in jih odgnali v Soboto. Ženske in otroke so nagnali domov. Ko smo bili mi zunaj vasi, so vojaki ropali po naših domovih. Vzeli so si, kar so hoteli. Meni so odnesli zimsko suknjo in nahrbtnik. Pravico ropanja so dobili za trud, ker so se tako junaško« borili. Aložje in mladeniči so morali iti pred vojaštvom v sosednjo vas Safahovce, ki so jo tudi obkolili in izpraznili. Ti dve vasi sta menda največ trpeli in boljševiki so imeli nanju tudi največjo -piko«, posebno na Krog, kjer je bila strta njihova ofenziva. — Od vasi do vasi smo šli. Civilisti vedno spredaj, mi smo jim bili nekak obrambni zid. Topovi so nam delali pot. Pri Črncih smo se ustavili, ker so nas pozdravili naši fantje s kroglami. Kopali smo si s prsti jarke na njivah. Pa ko so naši sprevideli, kaka je situacija, da streljajo proti svojim očetom ozir. bratom, so odnehali in popihali preko Mure iil tam pri kmetih oslali nekaj dni. Boljševiki so jim dali zagotovilo, da se jim ne pripeti nič hudega in res so se vsi naši fantje brez kazni vrnili v boljševiški »raj-. — Ko so boljševiki videli, da ni več odpora, so gnali vse može in mladeniče iz Kroga in Satahovec v Soboto. Ženske so jim naložile cele kolače kruha in drugih jeslvin. V Soboti so jih hoteli decimirati. Že so jih postavili v vrste. Pa nekdo se je zavzel zanje in drugi dan so jih izpustili.
Cez nekaj dni so se ljudje pomirili in začel delati. Začela se je druga doba boljševizma v naši Krajini. Živino so nam jemali, žilo vozili, čeprav sami nismo imeli dovolj za prehrano, in vse to plačevali z ničvrednim belim denarjem, ki so si ga sami delali. Vse je pričakovalo rešitve iz f>e-klenskega jarma. Celo gospodje i/ Sobote so nas prosili (naša vas je bila znana kot »slavska*), dr naj gremo po Slave t Jugoslovane, Slovence).
Tako je bilo pred 15 leti. Naše ljudstvo ve. kaj mu je prinesel boljševizem. Naj bi tak raj-uživali drugi in nikdkar si več ne bi želeli komunizma.
Ali ste ze poravnali naročnino?
Lep uspeh Čehoslovaka
Tekmovanje za Davieov pokal je ob zaključku prineslo pravo senzacijo. Češkoslovaški igralec Ro-<ferih Menzel je potolkel Avstralca Jacka Graw-forda s 6:4, 6:4, 2:6, 8:6. Jaok Cravvford je drugi na seanamu svetovnih prvakov
Turški streli na angleške častnike
Iz Londona poročajo, da eo Turki streljali na skupino angleških častnikov, ki se je hotela izkrcati pred otokom Samosom. Turški obali se je približala angleška križarka »Devonsbire«, da bi se angleški mornarji lahko kopali. Turška obrežna straža je streljala na tri častnike, ki so veslali v čolnu križarke »Devonshire« proti obali. En častnik je ubit, drugi pa nevarno ranjen. Poveljnik »Devoshirea« je o dogodku takoj obvestil ministrstvo v Londonu. Turški poslanik v Londonu je angleški vladi izrazil svoje sožalje. Dogodek še ni razjasnjen. Eno poročilo pravi, da je carinik pozval častnike, kd so biLi v kopalni obleki, naj se ustavijo, in da je nato steljal, ker ga niso ubogali. Drugo poročilo navaja, da je na Angleže streljala obrežna vojaška straža. Angleško mornariško poveljstvo je odredilo, da takoj odpluje na Samos križarka.
Operacija na parnihu
Slavni angleški kirurg Herbert Barker je bil namenjen v Ameriko. Na dan pred odhodom je moral sprejeti neko bolnico, kd je tožila o neznosnih bolečinah v hrbtenici. Kirurg je ugotovil po pregledu, da je treba takoj napraviti operacijo. Priporočil je bolnici druge strokovnjake, svoje kolege. A bolnica ni marala zaupati svoje življenje nikomur razen Barkerju. Kirurg, ki je moral odpotovati, je pristal na njene mile prošnje. Zmenila sta se, da bo operirana med vožnjo. Bolnica si je takoj rezervirala prostor na parndku, kjer je bila prihodnji dan operirana v kirurgični dvorani. Po operacija je ostala na parniku, ne da bi izstopila v Amerika. Vožnja sem in tja je izvrstno nadomestila predpisani počitek po operaciji. Bolnica se je vrnila domov v najboljšem zdravstvenem stanju.
Iz previdnosti, da prepreči hujše izgrede, je v San Franciscu vojaštvo zasedlo strehe na strateških točkah. V prvi vrsti ima nalogo, da prepreči naskok stavkujočih na javna poslopja
Po valovih Donave široke . • •
(Beležke iz popotnega dnevnika.)
O zmaju, ki živi v jezeru Loch-Nese na Angleškem, so nastale vse mogoče govorice. Nekateri pripovedujejo, da so videli zmaja, ki je imel glavo in grivo leva, drugi zopet trdijo, da je bil podoben konju,t retji, da j« imel trioglato glavo, četrti zopet, da njegova zunanjiooi opominja tia krokodiila. Končno so se oglasili se drugi, ki pravijo, da je podoben plavajoči kobilici
Ko smo pripluli mimo otoka Moldava, se nam je odprl razgled na izredno lepoto donavske obali. Veličastna slika vhoda v »Železna vrata«, v Džerdapski klanec je kakor slika lijaka, ki postaja vedno ožji in ožji ter tako prepušča ogromno maso vode skozi dolgo in čudovito ožino, skozi nenavadni predor gorostasnih sten
In z jugoslovanske in z romunske strani Donave se vzpenjajo vrhovi v nebo, ki se, tam dalje, približujejo vedno bolj drug drugemu ter stiskajo Donavo v svoje objeme.
Na levi obali je slikovit kraj Koronini, a nad njim, na visokem bregu, ostanki madjar-skega gradu Laslovara. Stenska, jugoslovanska — desna — obala je ozaljšana s kučmastimi stolpi in zidovi od ene najlepših srednjeveških razvalin, z gradom Golubcem. A sredi Donave, kakor kakšna zlomljena piramida, se dviga stena Babakaj.
To je žrelo prelaza, žrelo Železnih vrat.
Ko priplavamo do tega mesta, se mi zazdi, da sem na drugi reki, ne na Donavi. Do sedaj tiha, mirna, prostrana, kakor nekako morje, z ravno površino, z nizko obalo ali z majhnimi, lepimi hribčki, a sedaj? Sedaj se tako stiska, izgublja v vijugali skozi visoke planinske klance, da se zdi, kakor da bo tukaj nekje Donave konec. Iz njene površine pa se dvigajo nekaki šilasti bregovi, kakor kakšna strašila, okrog katerih se lomi valovje, kot bi z nekakim dostojanstvenim srdom, peneč se in bučeč, hitela v žrelo klanca, zvijajoča se v vrtincih in preskakujoča kamena stopnjišča
»Vidite, Tea, je rekel njen spremljevalec in jo prijel za roko. »Slišali ste že gotovo o nevarnostih in strahotah džerdapskega klanca. Odtod, morda, je tista srce stiskajoča bojazen spojena s pričakovanjem na nenavadne, nepričakovane pojave. Kakor tisto, ko potujete po noči, v luninem svitu, skozi goro, preko skale in prepadov, pa vam slika v daljavi skrivnosten lunin svit črne sence z nenavadnimi barvami ter se vam zdi, da iz vsake dolbine od vsake stene vstajajo nejasne slike in prikazni, čudovite in strašne, da se vam stiska srce, pred katerim se vas loteva strah vse dotlej, dokler se jim docela ne približate.«
»Da,« jc dahnila Tea, in tudi mi vsi smo čutili vse tisto. Zdelo se nam je zares, da sc približujemo nekakšni orjaški cerkvi z ogrom-j it i 111 i stebri in /. veličastnimi svodi, i/, katere sc razlegajo glasbeni zvoki, tiha pesem keru-
binov... Za trenutek se nam pa zopet zdi, da smo pred nekakim čarovnim gradom, v katerem ne žive ljudje, v katerem praznujejo duhovi svoj divji pirl Nepoznan nam je, vendar se nam ustvarja v očeh neka jasna slika, njegov nenavadni lik. Tam je naša negotovost, ne vemo, kam dalje, ne vemo, kako pogledati, kaj nas čaka, dobro ali hudo, uživanje ali trpljenje, a vendar nas vkljub temu vleče in mami k temu gradu in roke so se nam nehote dvignile, da bi se prekrižali pred negotovostjo, v katero stopamo.
»Glejte,« je rekel Tein spremljevalec in
Eokazal z roko nazaj. »Kako mična slika. Širina »onave je vidna kakor travnik, po katerem raste gosta, valovita trava. In na sredi zelena miza — otok. Na desnem bregu razvaline gradu Golubac, ki je viden sedaj zelo divje romantično, a skala v Donavi, tisti Babakaj, kakor nekak strelovod. Na desno in na levo pa gorovje, skalovje z ostrimi grebeni, kakor da je nekoč v svoji jezi ostalo tako okamenelo nagubano, na pol golo, na pol z grmičevjem ob-raščeno...«
»Babakaj, pravite,« je vprašal Zdravko. »Kakšno je to ime. Pomeni, zdi se ini, kakoi. baba kaj si...«
Tea se je nasmejala, da so se beli zobje zablesteli iz rdečih, jagodovih ustnic.
»Narodna pripovedka o tej skali pripoveduje več pripovedk,« jc pripovedoval Tein spremljevalec, »vse grozne, kakor so bili grozni dogodki v onih borbah, ki so se godile tu na Donavi. Po eni teh pripovedk je nek Madjar zbežal z najlepšo žensko iz harema turškega age, ki je bil poveljnik v Golubcu. Aga ga je zasledoval in ga dohitel tukaj na obali. Razžaljeni soprog je odsekal ugrabitelju glavo, jo obesil nezvesti ženi okrog vratu in jo izpostavil na to steno, prikovovši jo na njo, da jo kljuvajo vrane in krokarji, da ji orli živi trgajo meso. .Baba, kesaj se' (kaj se) jc kriknil v slovo in od tega dne se imenuje ta stena .Babakaj'...«
»Eli, znamenite pripovedke imate v tel krajih,« je rekla gospa Marija. Potem pa nagli dodala: »Sicer jih imamo tudi tam, na Po horju.«
»A Golubac,« je vprašal Zdravko. »Gotove ituu tudi ta kakšno pripovedko?«
(Dalje sledi),
Ekspedicija na Himalajo v snežnem
ViharftM Več nosačev zmrznilo, trije planinci pogrešani
Vodja ekspedicije Merkel (označen s križcem) v družbi s tovariši
Po poročilu iz Indije, je nemško ekspedicijo, hi bi rada dosegla Mont Everest, zadela huda nesreča. Ekspedicija je zašla v snežroi vihar. Hri-bolaz.ee Merkla, Wielamda in Welzenbaclia pogrešajo že nelkaj dni. Zajel jih je snežni vihar, ko so hoteli naskočiti vrh Nanga Parbat. Doslej jih še niso mogli izslediti. Poročilo tudi pravi, da so umrli trije nosači domačini.
To poročilo je bilo prvo o nesreči in je prišlo iz angleškega vira. Pozneje so v Berlinu prejeli drugo, podrobnejše poročilo, ki je nesrečo potrdilo. Poročilo je poslal udeleženec ekspedicije Bechthold. Glasi 6e:
7.	julija sta v taborišču 7 višinsko zbolela zopet dva kulija. Bechthold ju je z velikim naporom prenesel čez Rakiot-Peak v taborišče 5. Tu so radi snežnega zameta izgubili pot. Bechthold je sam prispel v taborišče 4. Bernard in Miillritter sta obnemogla kulija rešila. Še tisti dan je sprednja skupina, v kateri sta bila Schneider in Aschen-brenner, dosegla sedlo na Nanga-Parbatu. V višini 7600 metrov so postavili taborišče 8. Scluieider in Aschenbrenner sta že dosegla višino 7900 metrov. Pozneje sta javila, da sla preživela 6trašne štiri ure pod šotorom. Snežilo je neprestano in divjal je silen vihar, ki je prinašal vedno nov in nov »neg. Preživela sta noč v mrzličnem pričakovanju, da bi mogla končno v zadnjem naporu dospeti na vrh (Mont Everest je visok 8836 metrov).
8.	julija so poskušali Bernard, Bechthold in Miillritter prenesti živila iz taborišča 4 v taborišče 6 in 7. Snežni vihar jdm je zaprl pot in obstali so
pred taboriščem 5. Medtem se je vreme doikončoio poslabšalo. Iz viharja je nastal pravi orkan. No-saču sprednje skupine je vihar odtrgal nahrbtnik in ga strmoglavil v prepad. Aschenbrennerju in Schnedderju je v silnem boju s snegom in viharjem uspelo, da sta našla pot iz taborišča 8, to je iz višine 7600 metrov v taborišče 4
Dne 9. julija je snežni vihar še vedno divjal. 10. julija je nastopilo mrzlejše vreme. Čez vrh je vihar gnal sneg, videlo se je, kakor da bi na njem plapolale cele zastave. Iz taborišča 4 so opazovali, kako je 9 kulijev skušalo preplezati Rakiot-Peak. Štirje izmed teh kulijev so se vrnili v tabor 4 z deloma zmrzldmd rokami in nogami in povsem izčrpani. Ti so poročali, da je snežni vihar tabora 5 in 6 odnesel. Pet drugih kulijev je najbrž zmrznilo. Dva sta gotovo mrtva.
Okar so Merkel, Wieland in Welzenbach dospeli v tabor 7, manjka o njih poročilo. Nikdo jim ne more pomagati, ker so domači nosači vsi oboleli in ker se v takšnem vremenu noben Evropejec ne more ganiti. Radi tega so vsi v skrbeh za usodo Merkla, Wielanda in VVelzejibacba.
Zastopstvo nemške ekspedicije na Himalajo v Monakovem poroča naknadno: Nevarnost, v kateri je sprednja skupina, je velika. Kljub temu obstojii še upanje, da se Merkel, Wieland in Welzenbach še rešijo, ker so prav ti trije planinci znani za najboljše v vsej Nermčdjd. Mogoče še najdejo rešitev. Merkel in Welzenbach sta že večkrat zašla v položaj, iz katerega skoro ni bilo več izhoda.
S filmom med indijan- j skimi plemeni
Znani raziskovalec starih indijanskih plemen v Patagoniji in na Ognjeni zemlji, salezijanski misijonar p. de Agostini, je pred nedavnim izdelal zanimiv film z naslovom »Magelanske dežele«, ki nam prikazuje lepoto južnoameriških Kordiljer in visoko zasneženih otokov Ognjene zemlje z njihovim svojevrstnim prebivalstvom.
Z izredno umetniško razporeditvijo se vrste pred nami prizori, ki nam kažejo, kako prodira misijonar 6kozi neštevilne prelive in kanale, kako se vzpenja v notranjost do v nebo štrlečih gorskih velikanov, s katerih bobnijo veličastni slapovi. Film nas privede do najbolj skritih kotičkov južne Patagonije, kjer prebivajo zadnji ostanki nekdaj številnega in mogočnega indijanskega rodu Tehvelče. Na Ognjeni zemlji pa se seznanimo z zadnjimi ostanki prastarih indijanskih plemen: Ona, Alaka-luf in Jagan, ki prebivajo v najbolj južnih pokrajinah naše zemlje.
Ta poučni in velezanimivi film se končuje s prikazovanjem salezijanskih misijonskih naselbin, ki predstavljajo za ta uboga in zaničevana ljudstva edino varstvo in rešitev.
Sredi Tihega oceana je zasidrana blizu otoka Galapagosa, domovine največjih želv, mala jadrnica »Swaab« z ameriškimi ziianstveniki-rdboslovci.' Njih vodja, profesor Robinson, je nenadno obolel za gnojnim vnetjem slepiča. Njegova soproga je poklicala pomoč s pomočjo radia, ki ga imajo na krovu, ker nd v bližini nobene naselbine ali ladje. Ta klic je sprejela radiopostaja ameriške vojne mornarice v Panami. Takoj je pričela oddajati zdravniške nasvete, ki jih je vpoštevala mistres Robinson do prihoda zdravnika. Slednjd je dospel v spremstvu dveh usmiljenk z hidroplanom vojne mornarice, kd je preletel nad 1500 km dolgo pot do Galapagosa. Operacija je bila pravočasno izvršena. Radio je rešil človeško življenje.
Z mlekom so gasili
Blizu Lincolna na Angleškem sta se vžgala dva avtobusa, ki sta trčila skupaj na cesti. Ognjegasci iz bližnje vasi eo bili brez vode, ker je letos na Angleškem huda. suša. Pomagali so si s tem, da so ustavili tretji avto, ki je vozil mleko iz neke mlekarne, in z mlekom pogasili ogenj
Starodavni samostan zgorel
Starodavni grški samostan Megaspeldon pri Kala-
v r i ti na Peloponezu je popolnoma zgorel ★
»Misliš, da boš lahko živela z mojo plačo, ljubica?«
»Jaz prav gotovo. Vprašanje je, od če6a boš živel ti.«
*
»Prinesite takoj kozarec vode!« je zaklica! letoviščar v podeželski brivnioi.
»Ali vam je slabo?« ga je vprašal v skrbeh brivec.
»To ne. Hotel sem samo poskušati, ali moje grlo še drži.«
Spod
i
Ilirija: Gradjanski
Državna prvenstvena lekma v nedeljo ob
17.15, ua Stadionu.
Predtckma Ilirija 1$: Trbovlje ob 15.45
Po dvoletnem presladku bomo videli v nedeljo ua delu našo Ilirijo, ki bo takoj ob startu v državno ligo lialetelu na najhujšega konkurenta v naši skupini ua zagrebške »pur-gerje«. Odveč bi bilo gqvoriti o znanju in slavi tega moštva. Jasno sliko nam dajejo njegovi zadnji nastopi v mednarodnih tekmah. Spomnimo se le tekme z reprezentanco Brazilije, iz katere so odnesli Zagrebčani po premočni igri neodločen rezultat, ki je znova osvetli njihovo slavo. Oni imajo danes solidno vigrauo. moštvo, v katerem ni bogzna kakšnih zvezd. Moštvo nastopi predvidoma v postavi: Bratulič, Hiigl, Rajkovič, Sinkovič, Premeri, Pikič, šipoš, Zivkovič, Weber, Ribič, (Košak,) Kokotovič.
Njim nasproti pa bo stala naša prenovljena Ilirija. Ojačila je svoje .vrste s par odličnimi novimi igralci in je kljub neštetim .nasprotnikom krepko prijadrala v ligaška predtekmovanja. — Belozeleni ne ^odo igrali s svojimi asi Varšek, Herman, Slapar in Un-t<jr. ker so še vedno pod žabrano. Prepričani smo, da ee bi bilo moštvo popolno, mu zmaga ne bi odšla. Sedaj pa? Vendar eno naj se vtisnejo fantje v srce. Volja in srčnost sta ugnali cesto že najljutejše protivnike in pravičnemu ie sreča vedno ob strani. Ljubljana hoče vaše zmage in vaša dolžnost je, llirijani, da obdržite bolezeleni prapor neomadeževan, kajti vaša pot v lige s predtekmami še ni končana, vi morate naprej, vaš smoter naj bo prav pri vrhu!
Pogled na dekliško drž, prvenstvo v lahki atletiki
Ilirija državni prvak, Ulaga Ema (Atena)
postavila nov jugoslovan. rekord na 800 m.
Letošnje, dekliško državno prvenstvo v lahki atletiki se je vršilo samo med ljubljanskima kluboma Ilirijo in Ateno. Na verodostojnem mestu smo namreč zvedeli, da se v Zagrebu, k jer sto ji dekliška »lahka atletika tudi na lepi višini, tekmovanje družin ne bo vršilo, ker pav dobrih atletinj, ki jih imajo tam doli, nc more odtehtati kvantitete in kvalitete ljubljanskih atletinj. Ilirija je postala torej državni prvak \n ji — kakor izgleda — tudi v slučaju, da bi se Zagreb podal v borbo, prvo mesto ne bi odšlo.
Tak je torej rezultat letošnjega državnega prvenstva v dekliški lahki atletiki. Če pogle-
Iz državnega prvenstva deklet: Tratnikova (Ilirija) pri skoku 1.40 m
damo dekliško lahko atletiko iz splošnega, torej iz stališča celokupne lahke atletike v državi, se nikakor ne moremo, zadovoljiti z letošnjim tekmovanjem družin. Edino Ljubljana je šla v borbo, edino Ljubljana je postavila dve družini v to tekmovanje. Kje so ostala druga mesta, ki se tudi bavijo z dekliško lahko atletiko? Vsaj Zagreb, kjer jc centrala unšegu dekliškega športa, bi moral iti z zgledom naprej. V tem pogledu imamo zaznamovati v letošnjem državnem prvenstvu deklet kvečjemu minus, čc hočemo dvigniti dekliški šport, zlasti luliko atletiko, ki jo za dekleta tako primerna, ko malo-katere druge telesne vaje, ne bomo smeli tako delati.
če pa pogledamo to tekmovanje samo iz ljubljanskega stališča, smo ž njim lahko zadovoljni. Prvič je tekmovalo rekordno število atletinj in drugič so bili tudi nekateri rezultati prav dobri, i u bi predvsem omenili no\ i državni rekord li logove Eme (Atena) v teku na 800 m (2:40.5), izboren rezultat Kavčičeve Bože (Ilirija) na 100 m; lo progo je namreč pretekla v 15.5 sok., v času, ki ga naša dekleta že več let niso dosegla. Dalje skok v višino Ilirija>1 ke Tratnikove, ki je z nenavadno lahkoto preskočila 1.40 m. škoda, da ni več naprej skakala: najmanj 1.45 m, bi še lahko skočila, če ne bi morda celo dosegla državnega rekorda (1.50 m), ki ga sama brani. Tudi v ostalih disciplinah so bili več ali manj zadovoljivi uspehi. Najslabši so bili meti in tudi udeležba pri teh disciplinah je bila minimalna (za kopje n. pr. samo ena!?).
Sedaj bi pa pogledali nekoliko kritičncjc še teke. /, udeležbo in rezultati moramo biti zadovoljni. Toda samega sebe bi goljufali in, kar je še bolj važno, dekletom bi moglo samo škodovati, čc bi se imelo pri tekmah to ponavljati, kar smo doživeli na tem prvenstvu, i oliko padcev vsled onemoglosti, kot jili je bilo pri teh tekih, niti pri največjih tekmah nisem videl. Vročina je bila res precejšnja, vendar Sc zda-lcko ne taka. da bi mogla opravičiti vse tc pad-
ce. Prav na vseli progah od 60 pa do 800 m je moral stopiti Rdeti križ v akcijo. Kaj je torej vzrok? Vsakdo, ki se količkaj bavi s športom, je moral ugotoviti, da dekleta niso bila strcni-rana, da večina ni imela za seboj siuotrcncga kondicijskega treninga. So bile seveda izjeme, še dokaj jih je bilo in te je bilo tudi veselje gledati; takoj je bilo opaziti, du so trenirale pod vodstvom vešče roke. Toda velika večina pa >e je prav malo pripravljala za te tekme in so bile morda celo take zraven, ki sploh niso tekle pred tekmo. In ee je potem prišel naenkrat tak napor, ki ga niso vajene, se ne smemo prav nič čudili, da je bilo toliko padcev. Ta nedostutek bo treba odpraviti. Če se dogaja pri moškem prvenstvu, da prihajajo nekateri samo enkrat na leto na igrišče in to na dan prvenstva, ne smemo dopustiti, da bi se isto tudi pri dekletih dogajalo. Eant vsaj kolikor toliko prenese napor, na katerega se ni pripravljal, akoravno mu more to samo škoditi; žensko telo pu tega nc prenese. Najboljši dokaz za to je tekmovanje zadnje sobote in nedelje.
se nekaj ne smemo pozabiti pri dekliških tekih in sicer štafet. Te so najbolj nazorno pokazale, kako inalo so nekatere trenirale za to prvenstvo. Naša stara napaka je, da se ne učimo predaj in to kljub temu, da smo samo radi njih izgubili že nešteto štafet. Vendar tako slabili predaj, kot smo jih videli pri dekletih, pri moških štafetah doslej še nismo opazili. Pri štafetah so tako važne predaje, da si tega marsikdo niti predstavljati ne more. Od predaj zavisi ves uspeli. Torej v bodoče ne pozabiti na vežbanje predaj in to ne samo zadnje dni pred tekmo, I cm v eč pri vsakem treningu. I. K-er.
Gospodarstvo
Vprašanje ljubljanskega kolodvora
ne a-
Ivonjske dirke v Mariboru. V nedeljo, dn 22. t. m. se vršijo na Teztiu kasaške in gt lopne dirke, ki jih priredi Kasaško društvo v Mariboru. Udeležba bo letos posebno številna, ker so se prijavili poleg vozačev, ki jih poznamo že iz prejšnjih dirk, še novi tekmovalci. Letos so namreč mnogi nakupili dirkalne konje v Ljutomeru in bodo z njimi nastopili v ostri konkurenci. Tekmovanje se prične ob 15. uri. Vozil bo na Tezno mestni avtobus z Glavnega trga.
Veslači-tekmovalci! Vsi veslači-tekmo-valci v Mariboru se sestanejo v nedeljo, dne 22. t. m. točno ob 10 dopoldne na klubovem prostoru »Maribor«, ob bregu radi določitve v tekmovalne skupine in skupnega fotografiranju. Sprejemajo se istotam prijave za skupen celodnevni veslaški izlet k Sv. Ož-boltu na Dravi (25 km) ter za povratno vožnjo Fala—Maribor (18 km), ki bo obenem trening za mednarodno veslaško tekmo ob priliki Mariborskekga tedna. Prevoz čolnov in veslačev k Sv. Ožboltu oskrbi MVK po skrajno nizki ceni.
II. mednarodni table tenis turnir na Bledu
Pod pokroviteljstvom i\j. kr. Kis. kraljeviča
Andreja.
SK Ilirija priredi v dneh t. iu 2. avgusta v Kazinu Park hotela na Bledu svoj'drugi mednarodni table tenis turnir. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: 1. single gospodov; 2. single dam; 3. single gospodov (ucverificiraui); t. single dam (neveriticirune); 5. double gospodov; (i. donble juniorjev; T. mixed double; S. uiixed double za neverificirane; 9. hotelska moštva. Prijavnina znaša za discipline od 1. do 5 Din 15, za discipline od 6. do 8. Din 20, za disciplino 9. Din 00. Zaključek prijav jc za verificirano jugoslovanske tekmovalce dne 29. julija (vključno), za ostale tekmovalce pa do pričetka turnirja. Žrebanje bo 31. julija ob 20.30 v gorenjih prostorih Kazino. Turnir ho prične oba dneva ob 9. Prvi in drugi, pri zadostnih prijavah tudi tretji prejmejo darila, oziroma nagrado. Zmagovalec 1. discipline prejme naslov: »Prvak drugega mednarodnega t. t. turnirja na Bledu« in prehodni pokal SK Ilirije, ki si ga osvoji po trikratni zmagi. Naslov in pokal brani g. Ladislav Hesner, 2GD Makabi, Zagreb. Turnir se vrši po pravilih JTTZ. Tekmuje sc z Ncu Villa žogami po eup best of l'ivc sistemu. Prijave je poslati nn naslov: SK Ilirija, Ljubljana, poštni predal 175, ali na g. Nagy Eruesta, Bled, Park hotel.
Dirke za prvenstvo dravske banovine
Propozicije prvenstveno dirke za prvenstvo dravske banovine in prvenstvo Ljubljanske kolesarske podzveze, ki jo priredita kolesarski podzvez! Ljubljana in Maribor v nedeljo, 29. julija na progi Maribor—Ljubljana, 131 km, s startom v Mariboru na Tržaški cesti in ciljem v Ljubljani, gostilna Kačič, Dunajska cesta 58. — Vozi se v dveh skupinah, in sicer v junior-ski in glavni. — Start, juniorjev ob 7, glavne skupine ob 7.15. Za številko so založi Din 10, kateri znesek so vrne pri oddaji številke. — Prvo plasirani v glavni skupini dobi naslov «Cestui prvak dravske banovine •za leto 1934' ter prcjnro veliki pokal. Prvo plasirani juniorske skupine dobi naslov «Juniorski cestni prvak dravske banovine za leto 1934« ter prejme pokal. — Dirka se vrši istočasno za prvenstvo Ljubljanske podzveze, katera, razpisuje po tri darila v vsaki skupini ter dve kolajni ali diplomi, ki pripadajo prvim petim plasiranim vozačem Ljubljanske podzveze v vsaki skupini. — Splošna določila: 1. Vozi so na lastno odgovornost v smislu pravil in pravilnikov Kolesarske zvezo kr. Jugoslavije ter strogo upoštevajoč ccstno-pollcij-ski red. 2. Startati smejo samo verificirani vozači v svojih skupinah Ljubljanske in Mariborske podzveze ter se morajo izkazati z licenco za leto 1934. 3. Kolesa morajo bili opremljena z zvoncem in z dobro zavoro. 4. Vozi sc ob vsakem vremenu. 5. Prijavo .ie poslali do 25. julija pristojni podzvozi, Ljubljani ali Mariboru. (i. Protest so more vložili komisiji na cilju uaj-imzneje v teku 10 minut po prihodu na cilj s takso
Din ,10, ki se v primeru ugoditve vrne.
★
Prvič v Tržiču. SK Tržič prične v soboto ob lli teniški klubski turnir, ki jc prva tozadevna prireditev v našem mestu. Zanimanje med igralci jc precejšnje, pa tudi občinstvo ugiba, katere dame in gospodje bodo predstavljali tržiški boli šport v medkliibskili tekmo vanjih. Po končanem klubskem turnirju namerava SK Tržič povabiti v goste nekatere boljše klube: šolo tedaj bo možno ugotoviti, nn kakšni tehnični višini se na j haja naš klub. S lo prireditvijo bo zaključena poslovna doba sedanje delavne uprave kluba, ki se Je trn- i dila v vseh sekcijah doseči pozitivne uspehe i v zimskih i v letnih disciplinah, vpošlevaje izvajanje sporla • radi športa samega. Opustila ,ie nogometno sekcijo, ker io nadomeščajo veliko boljšo in koristnejše druge pnnoge. (Našo pred kratkim objavljeno poročilo glede poskusov s SK Svobodo za odigranje nočnih tekem ni pravilno in ga v toliko popravljamo, da SK Tržič ni nikdar mislil na igranje nočnih nogometnih tekem.) Ako bo občinstvo še nadalje ostalo lako naklonjeno klubu, bo v doslednem čnsu poslal SK Tržič že viden člniteli ne samo v zimskem ude.jst.vovan.iu. nego tudi v ostalih panogah.	—er.
Tiirlstnvslea srtnna se letos še nI povsem razmahnila. ker jo je oviralo nestanovitno vreme. Tudi snega je v višinah še mnogo. Priporočljivo je, da so turisti opremljeni s cepini, sicer jim povzročajo sne-žišča tupatiini še precejšnje ovire. Meseen avgusta bo bolje, ker bo do takrat sneg večinoma že skopimi. V planinah so sedaj oskrbovane vse kočo in domovi. Ojstrico, to ponosno goro v vzhodnem predelu Kamniških planin, obiskuje lelo za letom več turistov. V zadnjem času prihajajo nn Korošlco in Ojstrico posebno radi Ljubljančani čez Veliko planino in Koni.i. Vračnjo se večinoma čez Planjavo in Kamniško sedlo. Tn tura je priljubljena, ker je zelo lepa. OkreSelj zaznamuje mnogo obiskovalcev, ker je lahko dostopen Iz Lvgnrške doline, pa tudi ue/. Kamniško sciio Mnogo 'gostov Ima Logarska dolinn. katere lepota jc že znana šilom naše države pa tudi v inozemstvu.
Po končnoveljavnih uradnih vesteh se ukine za tovorni promet Gorenjski kolodvor. Gospodarski krogi v Ljubljani, ki so ua tem kolodvoru interesiranl, so sicer poskušali doseči preklic tega sklepa, vendar brezusjiešno.
Vprašanje gorenjskega tovornega kolo-dvora ni tako majhnega pomena za ljubljansko gospodarstvo. Velik dol mesta, katerega lahko cenimo na 20.000 do 30.000 prebivalcev, gravitira na gorenjski kolodvor, zato govore važni interesi, da ostane pri starem.
Drugo vprašanje, ki nastaja s tem, pa. jc, koliko bodo državne železnice s tem prihranile in kakšno škodo bo imelo gospodarstvo. Mislimo ,da niso na naših železnicah tako slabi računarji, da nc bi vedeli, da ne prihra-n,jo prav nič, edino, kar se bo zgodilo, je oškodovanje gospodarskih interesov velikega dela našega mesta.
Ukinitev gorenjskega kolodvoru p:i nam zojiet kaže na potrebo zgraditve novega kolodvora v Ljubljani. Že dolgo vrsto let si moramo pomagati s sedanjim, ki nikakor ne
Stanje Narodne banke
Dne 15. julija je bil izkaz o stanju Narodne banke naslednji (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. julij);
Aktiva: podlaga 1.880.87 (+ 16.5), devize izven jiodlage 22.84 (—10.14), kovani denar 284.2 (— 21.75), posojila (menična in lombardna 1.809.0 (— 5.0), razna aktiva 141.0 (+ 4.05).
Pasiva: obtok bankovcev 4.112.65 (— 7.4), obveznosti po vidu 1.176,8 (+ 52.9), obveznosti z rokom 886.0 (— 28.45), razna pasiva 258.1 (+ 9.9).
Izkaz ne beleži znatnejših izprememb. Dotok v banko se je povečal pri žiru, zmanjšal pa se je obtok blagajniških zapisov. Obtok bankovcev se je le malo zmanjšal, v večji meri pa se je zmanjšal obtok kovanega denarja. Posojila banke nadalje padajo.
Hranilne vloge v maju
Od 31. marca do 31. maja so hranilne vloge v Poštni hranilnici in DHB narasle od 1.583 na 1.610 milj. Din ali za 27. milj. Istočasno so vloge v 20 največjih zasebnih bankah padle od 3.267 na 3.236 milj. Din, torej za 31 milj. Din.
Skupno so vse vloge v naši državi padle od 9.912 milj. v marcu na 9.890 milj. v aprilu, dočim so maja prav znatno narasle na 9.965 milj. Din.
Stanje vinogradov v mariborski okolici
Maribor, 19. julija.
Po sedanjih znakih sodeč se nam obeta letos slaba, kvečjemu srednja'letina. Najlepše je naložen mali burgundec, razmeroma dobro mozlavec in renski rizling. Kjer se je normalno in pravočasno škropilo, se peronospora še ni pojavila v nevarnejšem obsegu, dasi so letos za to bolezen izredno ugodne vremensko razmere: obila vlaga z naglimi prehodi v vročino. Vegetacija je izredno bujna ter se bo vršičenje letos lahko že dosti pred normalnim časom izvajalo. Kvaliteta utegne, biti prav izborila, zavisi pa še seveda od vremenskih razmer v avgustu in septembru. V splošnem je letos razvojna doba naših vinogradov za 2 do 3 tedne pred normalnim časom. Od bolezni se ojiaža v okolici Maribora oidi.j, ki se je pojavil jirecej močno v nekaterih legah, dosti pa je tudi grozdnega sukača. Vinske cene so sočasno sledeče: letošnja vina 4—7 Din, stara vina 6—9 Din. Zaloge so v okolici žo precej izpraznjene.
Tečaj za moško in damsko krojenje v Ljubljani.
Zavod za pospeševanje obrati Zbornice za TOI priredi v Ljubljani poseben tečaj za moško in damsko krojaštvo v Ljubljani. Poučeval bo po svojem patentiranem krojnem t riko tu krojaški mojster Šauer. Tečaj bo od 30. julija do 4. avgusta in sicer tri ure dopoldne za moško in 3 ure jiopoldne za damsko krojenje. Od 6. do 9. avgusta bo vse-dnevno praktično izdelovanje moške obleke na podlagi priučenega krojnega sistema. Udeleženci za moški, kakor tudi oni za dam-ski krojni tečaj, dobe jiroti odškodnini 10 Din .mali trikot za vežbanje, trikot za praktično uporabo pa si lahko nabavijo pri vodji tečaja, ako ga bodo želeli. Pristojbina za tečaj bo izjemoma radi težkega gospodarskega položaja krojaškega obrtništva Din 50, dokazano revnim obrtnikom in brezposelnim pomočnikom pa se bo na prošnjo po redno in uspešno dovršenem tečaju vrnila ta pristojbina delno ali v celoti. Vse stroške tečaja nosi zbornični Zavod' za _ pospeševan je. Prijave za moški in posebej za damski krojni teča.j naj pošljejo interesenti najkasneje do 23. julija t. 1. na Zavod P. O.. Zbornice za TOI v Ljubljani.
Zvišanje glavnice Zenice.
Industrija železa v Zenici zvišuje glavnico od 1.25 na 15 milih Din. 1.25 mili}. Din je bilo I. 1917. 5 milij. kron. Zvišanje se bo izvedlo z izdajo 275 tisoč novih delnic jx) 50 Din (doslej 25.000 delnic jx> 50 Din nominala). Večina delnic je v rokah ilržavc.
Izboljšanje v svetovnem gospodarstvu.
Po statističnih podatkih Zveze narodov je letos v prvih 4 mesecih svetovna produkcija v primeri z lanskim letom narasla: premog za 20%, petrolej za 12, železo za 51, jeklo za 54 in cink za 37%.
Tudi indeks industrijske produkcije za posamezne države kaže naraščanje produkcije. Tako jc letos v prvih 3 mesecih v primeri z istim časom lani narasla industrijska produkcija v Kanadi za 40 %y v USA za 30, v Nemčiji in na Poljskem za 25, na Švedskem za 18, na Ja|xmskem za II, na Norveškem za (> iu v Franciji za 3%. V vseli važnih industrijskih državah razen v Franciji se je zmanjšalo tudi število brezposelnih. Nasprotno pa se je vrednost svetovne trgovine v zlato preračunana nadalje zmanjšala. V prvem četrtletju je znašala svetovna trgovina samo 33.0% svetovne trgovine leta 1920. (v prvem četrtletju 1933 je znašala 35r/< trgovine iz leta 1929.). Zanimivo je. da sc jc začela trgovina ugodneje razvijati v prekmorskili državah kot v evropskih.
•it
Poravnalna postopanju. Sebenik Lovro, trgovina 7. vinom, kuhanje malinovega soka, tvornica žuania. likerja in rumove esence. Poravnalni sodnik Avsec Anion, poravnalni upravnik .Invornik Tone, revizor v Ljubljani. Prijava terjatev do 20.
odgovarja jiolrebam mosta, kot jo ravno Ljubljana, ki beleži tako velik promet po vojni, kot ga nismo imeli v onih časih, za katere ,ie bi! sedanji kolodvor zgrajen. Bilo je žc tudi več načrtov, ki so se pa vsi razbili na enem: pomanjkanju sredstev. Toda to je razlog, ki za nas ne more držati. Poslovanje naših železnic je v Sloveniji aktivno, zlasti ker jc znaten trajiziten jiromet. Toda vkljub temu se drugod gradi veliko, pri nas pu prelivamo zastonj črnilo za zvezo Slovenije z morjem, pa imamo še toliko nujnih potreb kol nikjer drugje v naši državi. Zato bo treba vso akcijo za jiovečnujo, odn. moderniziranje vzeti resno v pretres, ker jo sedanje stanje nevzdržno. Tudi sredstva se bodo dala dobiti liri količkaj dobri volji, snj sc take investicije ne izplačajo sumo indirektno, ampak tudi naravnost. Naše gospodarske organizacije imajo sicer dosti zahtev glede prometa na naših železnicah, postaviti pa bodo morale tudi to zahtevo med prve in v tein jih lio ijiorala podpreti vsa Ljubljana.
avgusta, poravnalni narok 25. avgusta ob 9 dopoldne. Ponuja 40%, plačljivih v 4 enakih, trohieseč-nih obrokih, prvi S mesece po pravoniočnosti poravnave. — Zavodnik Franc, mizarski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano št. 67. Sodnik Avsec Anton, upravnik Trebar Ivo, zasebni uradnik na Rudniku pri Ljubljani. Prijava do 20. avgusta, narok 25. avgusta ob 10. Ponuja 40% kvoto, plačljivo v 4 enakih tromesečnih obrokih. Prvi obroki po 3 mesecih po pravoniočnosti poravnave.
Dalmatia, tvornica cementa. Objavljena bilanca za 1933 izkazuje pri glavnici 0.5 milj. in rezervah 40.8 milj. Din za leto 1933 izgube 6.4 milj. za 1932 4.76 in prenosa izgube iz leta 1931 2.78 milj. Din. Zato je občni zbor 27. junija letos sklenil za kritje izgube zmanjšati glavnico na 1.3 mil. Din po predhodnem izčrpanju rezervnih fondov (večina rezervnih fondov je nastala za amortizacijo iu z valorizacijo in se najbrž ne porabijo za kritje izgubo), nato pa zvišati do 30.000 milj. glavnico
Likvidacija: Vranjska centralna banka, d. d., v Vranju je sklenila likvidacijo.
Borza
19. julija 1934,
Denar
Tečaji Curiba, Londona in Trsta so ostali ne izpremenjeni. Fopustil je le Amsterdam, dočim sa drugi tečaji narasli.
V zasebnem kliringu je. avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil ua 9, na zagrebški na 8.83 in belgrajski borzi na 8.80. Grški boni v Zagrebu 29.15—29.85 (29.50), v Belgradu 28.15— 28.85. Španska pezeta v Zagrebu 6.32 bi., v Belgradu 6.30 zaklj. Angleški funt je nadalje popustil v Zagrebu na 246.50, v Belgradu j>u na 246.
Ljubljana. Amsterdam 2302.07—2313.43, Berlin 1306.80—1317.00, Bruselj 794.41—798.35, JJiirih 1108.35— 1113.85, London 170.86—172,46, Navvyork 3372*16—3400.42, Pariz 224.38—225.50, Praga 141.23 —142.09, Trst 291.01—293.41.	" j
('urili. Pariz 20.23, London 15.48, Ne\vyork 307, Bruselj 71.60, Milan 26.30, Amsterdam 207.655, Berlin 118.10, Dunaj 72.85 (57.50), Slockholm 79.80, Oslo 77.80, Kopenhugen 69.1,0, Sofija 12.75, Praga 58.025, Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je danes ostala v glavnem neizpre-menjena, vendar so nekateri tečaji popustili. Toda izpremembe se gibljejo v ozkih mejah. Promet je slejkoprej slab in je znašal na zagrebški borzi; begi. obv. 10.000 in 8% Bler. |jos. 1000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 38.50--39.50, vojna škoda 318—320, begi. obv. 55—06, 8% Bler. pos. 64—65 (64), 7% Bler. jios. 57—58, 1% pos. D11B 68—69, Kranj. ind. 150 bi,
Zagreb. Dri. papirji: 7% invest. pos. 71 den.. agrarji, 38 den.; vojna škoda 317—319, 7. 318—320 (320), 8.-11. 318-320, 12. 318-324, 6% begi. obv. 56—56.50 (58, 57), 8% Bler. pos. 65.50—66 (65.50), 7% Bler. pos. 58—59.50, 7% pos. DHB 67 den. — Delnice: Narodna banka 3900 den., Priv. agrarna banka 216 den., Osj. sladk. tov. 110—125, Osj. livarna 145 bi., lnipex 50 den., Trboveljska 8<j—90 (100 a 90).
Belgrad. Dri. papirji: agrarji 38,50—39.50, vojna škoda 316.p0—317.50 (317), 0. 319.50-320 (319), 12. 320-322, 6% begi. obv. 56-56.25 (50.25), 8% Bler. pos. 65.25 den., 7% Bler. pos. 58—58.50 (58.25), 7% pos. DHB 68 den. — Delnice: Natomi? banka 4025—4050 (4025), Priv. agr. banka '218-219.
Žitni trg
Naš žitni kontingent za Avstrijo je po poroči lih dunajskih listov že skoraj popolnoma izčrpan. Pravijo, da bo popolnoma izčrpan že v dveh ali treh dneh. Za jugoslovansko pšenico pa je v Av stri ji več povpraševanja kot za inadjarsko.
Novi Sad. Pšenica bč. okol. Sombor 78 kg 104 —106, hč. ok. Novi Sod 105—107.50, sred. bč. 105— 107.50. gbč. 105—107.50, bč. pot. 77 kg 110—112.50, bč. ladja Tisa 115—117.50, bč. ladja Bege j 114— 116, slav. in srem. 78 kg 105—107.50, gbn. 76 kg 102.50—105, gbn. 77 kg 105—107.50. — Pšenica nova 79 kg 2% bč. ok. Novi Sad 104—106, bč. ok. Sombor 102—104, sred. bč. 104—106, gor. bč. 104— 106, bč. jiot. 110—112.50, bč. ladja Tisa 115-117.50, hč. ladja Begej 114—116, slav. in srem. 10&60—105, gbn. 100—102.50, bč. ladja Donava 112.50—115. — Ostalo neizpr. Tendenca vzdržana. Promet srednji.
Hmelj
Kredit za obiranje in sušenje hmelja. Po sporočilu Hmeljarskega društva za Slovenijo j<> Priv. agr. banka v Belgradu zvišala Savinjski posojilnici v Žalcu dovoljeni sezonski kredit od 300.000 Din za obiranje in sušenje hmelja za nadaljnjih 200.000 Din, skupaj torej pol milijona. Zato društvo poziva vse one hmeljarje, ki so hočejo poslužili leg: kredita, da se nemudoma /.glase pri Savinjski j>o-sojil niči v Žalcu v svrlio podpisa potrebnih listin Pripomnili je še, da bo Savinjska posojilnica v Žalcu, v kolikor nc bi la kredit zadostoval za li nanciranje stroškov hmeljskegn obiranja iu sušenja, priskočila hmeljarjem z lastnimi sredslvi na pomoč ter na tn način omogočila pravočasno iu nemoteno spravljanje, letošnje hmeljske letine, — Žalec, dne 10. julija 1934.
Jugoslovanski hmelj. Zavod za pospeševanj' zunanje trgovine v Belgradu jc izdal lično brošuro v angleškem jeziku: Jugoslav liops (Jugoslovanski hmelj). Namen knjižice je propaganda za prodajo našega hmelja v Angliji, Ameriki itd., lorej v anglosaških deželah. Opisana je kratka zgodovina hmeljarstva in obseg le kulture v Sloveniji in Rački, objavljeni s podatki o kvaliteti našega' hmelja, o oznainctiovanju itd.
Ptuj
Grozna tragedija v Gruškovju. Na kak jf/erinski način je bil umorjen 37 letni posestnik in logar Jakob Pernek iz Gruškovja, o čemer smo že podrobneje poročali, je pokazala obdukcija njegovega trupla, ki se je vršila v torek 17. t. m. pri Sv. Trojici v Halozah. Sodna komisija je ugotovila strahovite rane na glavi, na prsih in na rokah, ki izvirajo iz udarcev s puško in motiko. Pokojnik je imel izredno, nad 1 cm debelo lobanjo, da se zdravniki tej abnormalnosti naravnost cu-dijo. Kljub temu je bila lobanja na temenu na 4 mestih počena in vdrta, da so možgani j izstopili; razpokline in vdrtine merijo nad 10 j cm, spodnja čeljust in nosni grdel sta razbita, čelnica nad levim očesom je vdrta; zlomljeno je tudi eno rebro na levi strani in je kost ranila srce. Vsaka posamezna poškodba je_ absolutno smrtna in bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zamanj. — Ondotno prebivalstvo je pod vtisom tega zverinskega umora skrajno razburjeno. Žena pokojnika, ki je popolnoma potrta, je izjavila, da je morala bežati pred ICozelom, ko je prihitela svo: jemu možu na pomoč, ker je Kozel tudi njej grozil z motiko. Gledati je morala z otroci vred s ceste, kako je Kozel z motiko obde-laval svojo na tleh ležečo umirajočo žrtev. Pripomniti je treba, da ima tudi sin Kozela na vesti uboj, radi katerega je bil obsojen na večletno težko ječo in je sedaj v mariborski kaznilnici.	. ,	, , v... .
Sadni eksporterji, ki so se udeležili kongresa v Mariboru so obiskali tudi nase mesto. Ogledali so si ptujske znamenitosti in se zelo laskavo izrazili o Ptuju. Goste je pozdravil župan Ladislav Jerše in jih vodil ter razkazoval ptujske znamenitosti. Gostje so se vrnili v Maribor preko Vurherga in Sv. Martina, kjer so se ustavili pri veletrgovcu Ko-
stanjšku.	„ T , T .
Osebna vest. Mestni župan Ladislav Jerse ie nastopil svoj običajni dopust. Zastopa ga podžupan Pirich, odnosno magistratni ravnatelj Miha Zavadlal.
Planina pri Sevnici
Nedelja, dne 15. julija t. 1., nam ostane v trajnem spominu. Iz Radne se je pripeljalo na štirih vozovih 140 malih in odraslih oratonjan-cev salezijanskega doma. S seboj so pripeljali don Boskovo sliko, katero smo pri popoldanski pobožnosti slovesno ustoličili v župnijski cerkvi. Govornik gospod ravnatelj Špan je orisal don Boskovo delovanje za blagor duš in spodbujal navzoče k zaupanju do novega velikega simpatičnega svetnika. Po govoru so izletniki slovesno popevali lavretanske litanije. Dopoldne pa so Salezijanci s svojo navzočnostjo povzdignili slovesnost patrocinija farne patrone Svete Marjete. Zlasti je doparllo blagoglasno igranje njihove godbe. Planinci pa so jim v zahvalo pripravili primeren obed in potolažili njihove že-lodčke. Da so prireditve te vrste privlačne, je dokazala nuvzočnost ljudstva, katero je prihitelo ta dan iz vseli sosednih župnij na prijazno Planino tako številno, da domačini kaj takega le ne pomnijo. Zelo je ugajala tudi okusno bvenčana cerkev in ves trg od Radeja do zup-nišča, ki je bil spremenjen v prijeten smrekov fcaj. Sv. Janez Bosko naj izprosi pri Bogu, da bi ta dan pripomogel k utrditvi in poživitvi svete vere v planinski župniji!
Hrastnik
Osebna vest. — Po skoro 37-letnem službovanju pri TPD je odšel v zasluženi pokoj trg. sotrudnik g. Dominik Majcen, poznan kot vnet delavec v raznih društvih.
Smrt pobira. — V sredo je umrl v starosti 71 let rudarski upokojenec Jakob Šinkovec. — Pokoj njegovi duši!
V počitniško kolonijo odpošljeta protituberku-lozna liga in Rdeči križ skupno 10 najbolj slabotnih otrok rudarjev.
Poročila sta 6e preteklo nedeljo g. Jožko Je-senšek, avtopodjetnik, Videm-Krško, in gdč. Marija Dolanc iz ugledne Dolančeve družine. Mladoporočencema, ki sta oba pridno delovala v naših prosvetnih društvih, naše čestitke in obilo božjega blagoslova!
Stavbno gibanje. Zida se pri nas zelo malo. V zadnjem času si je postavil hišico v Studencih rudar Jože Zvonar; ziraven njega stavi pritlično stanovanje rudniški poduradnik g. Brun; za dom pa pripravlja material g. Podlogar, trgovski sotrudnik, blizu športnega igrišča »Rudarja«. — Stanovanj bi se rabilo še dokaj, toda kaj, ko je povsod kriza.
Naznanila
Ljubljana
1 Korošci! V nedeljo, 22. julijo 1934 izlet v bližnjo ljubljansko okolico. Zbirališče ob 14.30 prod Narodnim domom. Klub koroških Slovencev.
1 Nočno službo Imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4.
Maribor
m Pojdimo v Karlinovo dvorano! V tarok, 24. Julija ob 20 lxi v Karlinovi dvorani (dijaško semenišče) vprizoril mladinski odsek KA zanimiv igrokaz: »Povest o izgubljeni Marti«, spisat Janko Mlakar, profesor verouka v Ljubljani. Igra je polna veselih, rosnih in tudi globoko tragičnih prizorov iz življenja sodobne mladine ter ima jako lop vzgojni namen. Opozarjamo občinstvo, da si jo ogleda. Vprizoritev je v Ljubljani vzbudila veliko zanimanje. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki v kritje stroškov so hvaležno sprejemajo.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; zenitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Moli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm flsoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloSltl znamko.
Radio
Programi Radio Ljubljanat
Petek, 20. julija: 12.15 Iteproduc. angleška plesna glasba 12.45 Poročila 13.00 Cas, bolgarske narodno pesnit (plošče) 18.00 Vojaške godbe igrajo nn gramofonskih ploščah 18.30 Izleti za nedeljo (Društvo Krka) 19.00 Potok športnega dne (g. Ivo Zor) 19.30 II. reportaža — Po Savi in Donnvi (F. Dclak) 20.00 Prenos i7. Zagreba 22.00 Cas, poročila 22.15 Valčki in polke v repoducirani glasbi.
Sobota, 21. julija: 12.15 Pesmi in plesi raznih narodov 12.4.) Poročila 13.00 Cas, pesmi in plosi raznih narodov 18.00 Harmonika v reproduc. glasbi 18.30 Zabavno predavanje: O križih in težavah stanovanjskega najemnika (L. Mrzel) 19.00 Cakovska lirika (Angelo Cerkvenik) 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) I 20.00 Vokalni solistični koncert gdč. Kristanovo 21.00 Josip Jurčič — Jurij Kozak (zvočna igra) 22.00 Cas, poročila 22.15 Keproducirani operni venčki.
Drugi programi x
PETEK, 20. julija: Beigrad: 19.30 Nar. pesmi 20.00 Zagreb — Zagreb: 20.00 Vok. konc. 21.00 Harmonika, It. Pilili 21.30 Vok. moški kvartet — Dunaj: 18.10 Vok. konc. 20.25 Več. konc. 23.00 Franceschi konc. — Budimpešta: 18.45 Plošče 20.00 Klarinet 21.00 Pestra ura 22,OOOperni ork. — Milan-Trst: 20.45 Simf. konc. — Rim: 20.45 Madame Tebe, opereta, Lombardo — Praga: 19.10 Saksafon solo 19.30 Poletni karneval, rad. pot-pouri 20.35 Poletna večerna gl. 21.00 Ork. in vok. konc. — Brno: 19.10 Klav. gl. — Bratislava: 19.25 Klav. gl. — Varšava: 20.22 Zbor in orkester 21.15 Sinmf. konc. — Vsa Nemčija: 20.15 Ork. konc.
SOBOTA, 21. julija: Beigrad: 19.30 Vok. konc. 20.10 Viol. konc. 21.30 Belgijska glasba — Zagreb: 20.15 Vok. konc. 20.45 Rad. ork. s sodelovanjem tenorja Ive-ljo — Dunaj: 16.20 Citraški konc. 18.20 Ead. ork. 20.35 Tri e.nodejanke: Komorni pevec, Wedekind; 2enitna ponudba, Cehov; Postranska pota, Nušič — Budimpešta: 18.35 Operni ork. 20.00 Prenos iz Kecskemeta — Milan-Trst: 20.45 Isabeau, opera, Mascagni, dirigira sam komponist — Rim: 20.45 Igra 21.30 Konc. iz Mak-sencijove bazilike — Praga: 19.10 Viol. gl. 20.00 Anica, opereta, Koštal 21.00 Sat. gl. — Bratislava• 19.10 Du-daSki trio — Varšava: 20.40 Lahka gl. in pesmi 21.12 Lahka gl. — Monakovo: 20.10 Pester vočer — Frank-furt-Stuttgart: 20.15 Dunajske slike — Lipsko: Glasba in ljubezen, opereta, Joh. Miiller — Vratislava: 20.10 Z glasbo na počitnice.
iluzbodobe
Kuharica
samostojna gospodinja — srednjih let — se sprejme takoj ali avgusta. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje št. 8028,_(b)
Samostojna šivilja
z lastnim strojem - dobi stalno mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8119._(b)
Tovarna jermen
išče za takoj izurjenega jermenarja za šivanje jermen. Predstaviti dnevno od 10 do 12 v tovarni Indus, Sv. Petra c. 72. (b)
Organist in cerkovnik
samski, kateri je izučen krojač ali pa zna pletar-sko obrt, se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Organist« št. 8126. (b)
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino ca »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030.
Pletilje
izurjene, sprejme takoj M. Alešovec, Cankarjevo nabrežje 1-1.	(b)
Izurjene pletilje
ter prešivalke sprejme za stalno K. Soss, Mestni trg št. 18. (b)
Posestva
Droben oglat v •Slovnica« posestvo ti hitro proda; če že ne x gotovim denarjem oai kupca ti s knjižico da.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Krasna posest
v mirni legi na meji Ljubljane v ljubljanski okolici, sestoječa iz enodružinske hiše ter velikega sadnega in zelenjadnega vrta, se takoj proda za 85.000 Din. Prevzame se lahko tudi hipoteka. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8030. (p)
Gostilna v Kranju
Glavni trg, ceno naprodaj. Takoj potrebno samo Din 40.000. Več pri Rebolju v Kranju.	(p)
■HBHHHBBM
Pozor!
Celo pečeno piško dobite vsak dan za 15 Din v restavraciji Pod Skalco, Mestni trg 11 pri Cigliču, kakor tudi ražnjiče, če-vapčiče in vsakovrstna vina.	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Tejefon štev. 2951
Nudimo Vam
za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Semensko ajdo
dobite pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o z.,
Ljubljana, Tyrševa št. 67, nasproit mitnice.
Brusnice
nudim v vsaki množini po dnevni ceni. — Karla Pridgar, Prevalje.	(1)
Kupimo
Ekscenter stiskalnico
s pritiskom 28—35 ton, rabljeno, garantirano, dobro ohranjeno ali novo, kupi »Avala«, Srbobran-ska 1, Beograd.
Inserirajte v
»Slovencu4!
Za kratek hip nam je bila vzeta, v trpljenju vsa očiščena, naša mama, odnosno stara mama, gospa
Minka Bonačeva roj. Medar
vdova po tiskarju
Na svetokriško božjo njivo jo ponesemo v soboto, dne 21. julija oh pol 4 popoldne izpred Škofije št. 13; ob oltarju Gospodovem pa nam bo drag in svet njen spomin vse dotlej, ko tudi nas objame Kristusov mir.
Fran Bonač, kurat in katehet, Ivan Bonač, sinova; Albert in Minka Jeločnik roj. Bonač, zet in hči; Miri jam, Klavdija, Martinca, Marjanca, Berti, Joško, njeni varovančki, vnuki — ter ostalo sorodstvo.
Za vedno nas je zapustila in se po dolgi in mučni bolezni preselila v boljše življenje, previdena s tolažili svete vere, naša nad vse srčnoljubljena, dobra hčerkica, sestrica, tetka, nečakinja
.t. d.
Pavlica Medenova
v četrtek, dne 19. julija ob treh zjutraj, v cvetu najlepše mladosti, v starosti 21 let.
Pogreb naše nepozabne pokojne Pavlice bo v soboto, dne 21. t. m. izpred hiše žalosti na farno pokopališče.
Begunje pri Cerknici, dne 19. julija 1934,
Žalujoči: Helena, mama; Miro, Milan, Ivan, Lado, Stanko, Viko, bratje; Anica, Stani, Zdenka, Ančica, sestre; rodbini Meden-Urbas in ostalo sorodstvo.
Grozdja več vrst
prvovrstnega, astalskega, namiznega, večje količine, bo imela naprodaj koncem julija uprava dvor. posestva v Demir Kapiji v Južni Srbiji. — Kupci grozdja naj se obrnejo za pojasnilo in ceno direktno na
Upravo dvora Nj. Vel. kralja v Belgradu
Krunska ulica št. 1.
Berite »Slovenca"
in oglašajte v njem!
Simončič Maks:
24
Daleč pred nami migota nekaj slabotnnih lučk. Oddelek za oddelkom se ustavljau Nadporočnik Saxl, ki je zaradi bolezni starega prevzel poveljstvo stotnije, nas venomer naganja naprej. In tako gazimo, trdi od mraza, držeč 6e drug drugega, da ne zabredemo v gosti, po nafti smrdeči megla, ki se vleče po vsem barju. Luči pred nami postajajo čedalje močnejše in izrazitejše. Stopamo čez že-lezmiške tire, mimo obsežnih stavb z visokimi dimniki na neko dvorišče, kjer obstanemo.
V hipu se vržemo na tla, da si ukrademo vsaj nekaj minut počitka, toda že nas nadporočnik spet goni dalje. Nekateri zabavljajo in godrnjajo, večini pa se niti to ne ljubi.
Kmalu smo na mestu. Skozi velikanska vrata se usipljemo v nekakšno veliko skladišče, ki ga motno razsvetljuje slabotna električna žarnica. Stegnemo se po mrzli, razmočeni opeki, 6 katero je tlakovan vee prostor. Nekateri že prinašajo od nekod otepe slame in jo razgrinjajo po tleh. Vsi ee prerivamo in sujemo. Vsak bi hotel dobiti čim boljši prostorček kje v zatišju, kjer bi bil varen pred vetrom, ki ostro brije skozi razbita vrata.
Naš vod se je srečno prerinil do udobnega kotička, katerega zdaj branimo pred tujimi vsiljivci.
Strgulc, Omahen, Bi žal in Jošt ee pravkar vračajo s slamo, katero eo odšli iskat za naš vod. Ni je na pretek, zato se stisnemo kolikor mogoče skupaj.
»Vsega sem že naveličan,« mi toži Strgulc, Kn leži zraven mene. »Ce bi le mogel še enkrat vi-
deti svojo staro in otroka, pa prav rad umrjem. Tudi brez mene so bodo rinili naprej. Zemlja ni slaba, moja stara pa delovna kakor mravlja. Nazadnje pa naj bo, kakor je že pač božja volja,« momlja komaj slišno še medtem, ko že napol spi.
Tudi drugi ©o že večinoma pospali. Tu in tam je še slišati pritajeno šepetanje, toda kmalu se vse umiri.
Hotel bi spati, pa ne morem. Moti me zateg-njeno, cvileče hropenje Zmuznetovo. Kakor grgranje umirajočega človeka.
V odsvitu te žalostne luči gledam obraze tovarišev, ki so bledi in ostri, kakor da je smrt že vsem vtisnila svoj pečat. Samo poslednja ura še ni določena. Pa odbije kmalu. Prav gotovo odbije — temu prej, drugemu pozneje. Vsem. Vsem, tudi meni.
Veke 90 mu trudne in težke. Lahka megla mi zagrinja oči in le motro blešči skozi njo tanek odsev luči. Ležim v nekakšnem polsnu in sanjani. Zmoti me glasno govorjenje. Skoraj tik mene. Prisluhnem. Razločno slišiim stotnika Dobnika, Iki bere nekomu armadno poročilo, samo ne vem, kje.
»Nowe Miasto. Šest tisoč mrtvih.«
★ .
»Alarm!«
Slišim, toda ne morem takoj planiti pokoncu. Ves omoten sem še. Nekdo mi pomaga in mi obeša telečnjak na rame. Mimo mene drve tovariši in me porivajo dalje. Kmalu smo na dvorišču. Še vedno noč, temna in žalostna. Oster veter nam meče v obraz debele curke dežja, da ne vidimo niti koraka pred seboj. Od vseh strani vpitje in vpraševanje.
»Šesta stotnija sem I« kri&i nekdo za mano. Sledim glasu in kmalu zagledam v nekem kotu ob svitu dogorevajoče plamenlce nadporočnika Saxla
in četovodjo Kovača, ki zbirata ljudi ikrog sebe. Med suvanjem in prerekanjem se hitro postavimo v četverostop in že cepetamo neznano kam v to črno, nepredirno temo, ki se razteza vse naokrog brez konca in kraja. Oddelki strojnih pušk se pode mimo nas, nas odrivajo, sujejo in prehitevajo, preklinjajoč nas in živali, ki se utrujene le s težavo pomikajo.
»Prokleta mulbaterija!« kolne Zmuzne in se pobira s tal, kamor ga je butnila mula s svojo strojnico. Puška mu je zdrknila z rame in zdaj brodi z rokama po blatu in jo išče, kajti v tej strašni temi ne razloči ničesar.
Čedalje hitreje gremo. Dihanje nam postaja težje in hitrejše. Kljub mrazu smo kmalu že V6i prepoteni.
»Ali se nam mudil« godrnja Bogataj ves za-sopljen. »Kakor vse kaže, gre topot zares.«
»Ce bi človek vsaj vedel, kam nas ženejo, takoj bi mu bilo lažje,« tarna Skočir, ki nas z največjo težavo dohiteva s svojo drobno postavico.
Bezljamo naprej kakor teleta v klavnico.«
Iz noči 6e počasi trga bledosiva svetloba. Dež je nekoliko ponehal. V ostrem jutranjem zraku se cefra megla in visi nad nami kakor umazane cunje.
»Četrt ure oddiha! Desno izstop!«
Cesta pred nami je v hipu kakor izumrla, ampak samo za kratek čas; takoj spet oživi. Med traščem in krikom, peketanjem konj in preglušu-jočem škripanju koles drvi mimo nas topništvo. Nepregledna rajda vzdolž 'vse poti, ki smo jo pravkar prehodili.
»Dobri smo .io večera!« zabavlja Omahen, ko vidi to brezkončno vijugo, ki se vleče mimo nas. »Človek ima res smolo. Ce bi bil kanonir, bi se zdajle prav tako gosposko vozil tod mimo; tako
pa švedram in švedram po tem blatu, da sem že ves krevljast od samega revmatizma.«
Cesta se polagoma prazni. Videti je samo še posamezne prtljažne in bolničarske vozove, ki nam pa tudi hitro izginjajo izpred oči. Daleč zadaj je videti oddelke pehote. Že hitimo na cesto, da se še pravočasno vrinemo med nje in vozove.
Kolikor je v naši moči, pospešimo korake, da se vsaj nekoliko ogrejemo. Govorjenje je povsem utihnilo. Kakor izgubljeni tavamo po umazaui sivini, ki 6e vleče pred nami in okoli nas.
Ob razpotju se ustavimo. Z vseh 6trani se vali vojaštvo in nam seka pot. Vmes prtljažni vozovi, civilni in vojaški, vozovi s strelivom, topništvo, konjenica, saniiitejci. Povsod prerivanje in zmerjanje.
Pravkar koraka mimo nas ostanek 17. peš-polka. Od Krasne Poljane do Grodeka, od Bober-ke do Lvova in Tarnopola, povsod je pustil svoje mejnike, kopice mrtvih trupel, ki gnijejo na teh žalostnih, močvirnih planjavah, daleč proč od doma in svojcev.
S topimi, brezizraznimi obrazi gredo mimo nas, zavaljani in umazani, kakor so, so prej podobni premikajočim se kepam blata, kakor živim bitjem.
Žgur se je prerinil v ospredje, če bi kje zagledal svojega brata.
»Kje je dvanajsta?« vprašuje mimoidoče in bulji vsakemu v obraz, toda ne dobi odgovora.
Z vseh strani se zgrinjajo trume vojaštva in silijo v smer, ki je bila nam dozdaj še povsem neznana. Že od ranega jutra neprestano grmi in buči okrog nas.
• fHt^-j	(Dalje sledi)
Za ».Tuooslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei,
Tzdaiatoli: Ivan Rakovem
Urednik: Loize Golobič-