Številka 182
TRST, v četrtek 4. julija 1907.
Tečaj XXXII.
gtT Izhaja vitki dan "96
tudi ob nedeljah In praznikih «b 5., tb ponedeljkih eb 9. zjutraj
Posamične Številke 86 prodajajo po 3	(6 stotink)
▼ mnogih tobakarnah v Trstu In okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. Št. Petru, Sežani, NabreŽini, 8v. Luciji, Tolminu,
AjdovSCini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CEITE OGLASOV se račnnajo po vrstah (fiiroke 73 mm, visoke 2l/i mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlmk; za oimrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekBtu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 Btot. beeeda, najmanj pa po 40 stot- — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje ee izključno le upravi „Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva
»Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
Harofialna snai a
za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne 07ira,
laražiiu na neđeljsKo izdanje .Edinosti' stane: celoletno E 5*20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankivan?
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti št. 13. Pogtno-hranilnlčni račun 8t. 841*632. ■ i	TELCFOR !«•▼. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
BRZOJAVNE VESTI.
Cesar v Ifilu.
IŠL 3. Cesar je dospel semkaj ob 127* uri ter se je ob navdušenih pozdravih občinstva odpeljal v cesarski dvorec. Išl je v zastavah.
C. in kr. vojna mornarica.
DUNAJ 3. Glasom brzojavnega poročila sta vojni ladiji „Sv. Jurij" in „Aspern" dne 3. t. m. dospeli v Alžir, kjer ostaneti 3 dni.
Stoletnica rojstva Garibaldija.
RIM 3. Koncem današnje seje senata je predsednik omenil 100. rojstnega dne Garibaldija, katerega se je v toplih besedah spominjal. Predsednik je predlagal, naj ne bo jutri seje. (Živahno pritrjevanje.) Minister javnega zaklada se je v imenu vlade pridružil temu predlogu. Prihodnja seja jutri. Nemška cesarska dvojica v Kodanju.
KODANJ 3. Kmalo po 10. uri je dospela jahta „Hohenzollern" pozdravljena s streli z danskih vojnih ladij in s fortov. Kmalo potem sta dospela v pristanišče danska kraljeva dvojica ter prestolonaslednik s soprogo ter so se odpeljali na „Hohenzollern", kjer jih je na spodnjih stopnicah pozdravil cesar Viljem.
FREDENSBERG 3. Ob 12. uri in četrt je dospel posebni vlak z visoko gospodo, ki »e je takoj v zaprtih kočijah odpeljala v grad, kjer je bil ob 1. uri obed.
Iz jnžne Francoske.
MARSILJA 3. Danes je dospelo semkaj 11 puntarskih vojakov 100. pešpolka. Vojake uvrstijo • posamično v različne garnizije na Korziki, v Alžirju in Tunisu.
RUSIJA.
Osem kmetov obsojenih na smrt.
RIGA 3. Vojno sodišče je osem kmetov obsodilo na 6mrt.
Smrtne obsodbe.
PETROGRAD 3. Štiri osebe, ki so dne 12. junija oropale neko tukajšnje skladišče, so bile od vojnega sodišča obsojene na smrt.
Nove vojne ladij e.
PETROGRAD 3. Ministerstvo vojne mornarice je naročilo pri Newskih ladjedelnicah gradnjo dveh oklopnih križarjev, j La-iije morajo biti v tieh letih gotove. Akademija za generalni štab vojne mornarice.
PETROGGAD 3. Car je odobril načrt ministra vojne mornarice, da se ustanovi posebna akademija za generalni štab vojne mornarice. Akademijo nameravajo otvoriti leta 1908 za 35 učencev.
250.000 rubljev določenih za teroristične čine.
PETROGRAD 3. Kakor je „Novoje Vremja" zvedela, je 350.000 rubljev, ugrabljenih v Tiflisu, določenih za teroristične čine v Petrogradu. Policija v Moskvi in Petrogradu je vsled tega poostrila svojo pažnjo na vse potnike, prihajajoče z juga po železnici. Sest odvetnikov obsojenih na smrt od tajne organizacije.
PETROGRAD 3. Sest tukajšnjih odvetnikov, ki nastopajo večkrat v političnih pravdah, je dobilo včeraj po pošti pisma z naznanilom, da jih je neka tajna organizacija obsodila na smrt. _
Ogrsko poslanska zbornica.
Nasilje ogrske vlade. Odgovor Wekerla na interpelacijo delegata Tuškana.
BUDIMPEŠTA 3. Predsednik Rakovsky je otvoril sejo ob 10. uri. Obstrukcija hrvatskih delegatov je pričela že pri overovljenju
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski roman, — Spisal J. F. COOPER.
Z olajšanim srcem se je vrnila Panika domov. Ravno ko je dospela v dolino, je zaslišala peketanje konjskih kopit, nakar se je hitro skrila za grmovje. Bili so dragonci, katerih uniforma se je razlikovala od one Vir-žincev. Na čelu krdela je jahal Harper v spremstvu dveh mladih častnikov v bleščečih uniformah, in dvoje zamorskih slug mu je sledilo.
Namesto da bi krenili na pot proti taboru, so zavili na levo v gorovje.
Fanika je začudena premišljevala, kdo bi pač utegnil biti ta neznani, a mogoči zaščitnik njenega brata, — in kmalu zatem je srečno in neopaženo dospela domov. TRIDESETO POGLAVJE.
Od tete je zvedela Fanika, da majorja Dunvuda še ni nazaj, dasi je bil duhovnik, za katerega ga je bil poprosil Henrik, že došel. Na tetina radovedna vprašanja glede Fani-
zapisnika, ker so poslanec Lorković, Babić in Vinković izjavili, da je zapisnik pomanjkljiv, dočim je posl. Hody (stranke neodvisnosti) predlagal overovljen je zapisnika. Ker zamo-rejo k overovljenju zapisnika po poslovnem redu govoriti le štirje govorniki, je bil na to zapisnik overovljen brez vsake spremembe.
Predsednik Just je izjavil na) bo zbornica osvedočena, da ne uporablja poslovnega reda prestrogo, pri Hrvatih se pa vidi tendenco, da S9 navlašč oddaljujejo od predmeta, vsled česar je predsednik prisiljen, da strogo ž njimi postopa.
Posl. Popović je izročil predsedniku polo s prošnjo za poimensko glasovanje, odo-bruje li zbornica, da jemlje predsednik besedo. Predsednik je izjavil, da je zbornici že predložen tozadevni sklep, radi česar ne vzame te prošnje na znanje.
Posl. Popović je govoril k § 1. Med njegovim govoroha ga je predsednik prekinil, češ, da mu je bilo že pred nekoliko dnevi sporočeno, da Popovič ne govori hrvatski nego srbski. (Viharna veselost pri Hrvatih) Zato poživlja govornika, naj iziavi, v katerem jeziku da govori. Posl. Popović je izjavil, da govori hrvatski. (Živahna pohvala pri Hrvatih, klici na levici : Vi lažete). Predsednik Kakovsky: Celo ako govori srbski in izjavi, da govori hrvatski, mu moram verjeti.
Potem ko sta še govorila posl. Popović in Supilo, je (povzel besedo trgovinski minister Košut ter je z ozirom na obstruk-cijo, trajajočo že več tednov, stavil predlog, ki spreminja § 1. tako, da se v istem izjavlja, da zamorejo biti uslužbenci državnih železnic le taki ogrski državljani, ki so zmožni madjarskega jezika ; v Hrvatski in Slavoniji se v občevanju med občinstvom in oblastni-jami zahteva tudi znanje hrvatskega jezika. Vlado se pooblašča, da uveljavi to določbo službene pragmatike naredbenim potom in sicer dokler se ne sklene posebnega zakona. Drugi paragrafi naj se črtajo. (Veliko gibanje v zbornici. Pohvala na levici.)
Predsednik Justh je izjavil, da je debata zaključena, ker se ni nih5o toč prijavil za besedo.
Na to je bila seja za 10. minut odložena. Med pavzo je vladalo v dvoranah in hodnikih živahno gibanje. Postopanje vlade se je splošno odobravalo. Le posamični poslanci, izlasti oni, ki so hoteli uložiti k zakonskemu načrtu spremnijevalne predloge, so smatrali to postopanje kočljivim, ker se boje, da utegne biti to nevaren precedens. Hrvatski poslanci so se posvetovali o svojem na-daljnem postopanju.
Ko je bila seja zopet otvorjena, so dobili besedo vlagatelji protipredlogov k sklepnim izvajanjem. Posl. Vinković je polemiziral proti predlogu, uloženem od trgovinskega ministra, vsled česar ga je predsednik opomnil, naj govori k svojemu predlogu, češ, da mu sicer odvzame besedo.
Naslednji posl. Peric je bil pozvan k redu, ker je rekel, da je trgovinski minister svoj predlog skrivaj utihotapil. Konečno mu je bila odvzeta beseda. (Velik hrup.) Posl. Tuškan je stiskal pesti ter izustil razžaljive besede. (Velik hrup). Predsednik je predlagal, naj se to stvar izroči imunitetnemu odseku, kar je zbornica sklenila.
Posl. Zagorac je izjavil, da znači postopanje vlade poraz. Hrvatski sabor ne razglasi tega zakona. Govorilo je še več govornikov, ki so v kratkih besedah utemeljili svoje predloge ter polemizirali proti spreminjeval-nemu predlogu ministra Košuta.
Trgovinski minister Košut je nasproti pojavljaj očim se dvomom vnovič naglašal, da
kinega ponočnega izleta pa ni mogla ta drugega odgovoriti, nego da se je sveto zavezala molčati.
Naenkrat se je ustavil pred hišo jezdec — bil je major. Kurir, odposlan od Har-peija, ga je bil našel pri brodu na reki, kjer i je čakal na Harper j evo vrnitev.
Zdaj je stopil, ves razbuijen, ves zmeden, v sobo. Faniki je vtripalo srce v strahu, : še je manjkala cela ura do roka, po čigar preteku bi bilo Henrikovo življenje rešeno, i — do roka, na katerega je polagal največjo važnost celo mogočni, vplivni Harper.
„Kako neprevidno je bilo," je vzkliknil Dunvud, „ne, kako brezobzirno od Vašega brata, da je pobegnil zdaj, ko sem ga vendar zagotovil, da je rešen!"
Fanika, ki je bila sama v sobi, je vzkliknila začudeno :
„Ali se ne veselite, da se je Henrik odtegnil nevarnosti?"
„Nobena nevarnost mu ni pretila več, kakor hitro je imel Harpeijevo obljubo. O, Fanika, Fanika! v kakšen strašen položaj ste me spravili !"
„Kako to ?"
ostane službena pragmatika, uvedena naredbenim potom le toliko časa v veljavi, dokler jo ne izpodrine posebni tozadevni zakon. Iz njegove prejšnje izjave je razvidno, da smatra uveljavljenje službene pragmatike po posebnem zakonu tudi sedaj za potrebno ter predloži tozadevni načrt zbornici na jesen.
Na to je bila razprava prekinjena.
Pričelo je posvetovanje o interpelacijah. Poslanec Tuškan je v izvajanju svoje interpelacije rekel, da je ministerski predsednik v svojem najnovejem odgovoru na interpelacijo posl. Rakofskega trdil, da je stremljenja Hrvatov pripisavati inozemskim uplivom. Hrvatje se morajo proti taki insinuaciji zavarovati in zato poživlja ministerskega predsednika, da dokaže svoje trditve.
Po odgovoru ministerskega predsednika Wekerla na interpelacijo Tuškanovo, je bila seja ob 4. uri papoludne zaključena.
Prihodnja seja jutri.
BUDIMPEŠTA 3. Odgovaijaje na interpelacijo posl. Tuškana je ministerski predsednik Wekerle najodločneje protestiral proti temu, da je interpelant imenoval bana komisarja. — Ban je bil imenovan popolnoma ustavnim načinom. Toliko individuelna integriteta njegovega značaja, njegov politični program, njegova stremljenja in tudi mandat, ki ga je prevzel, in ki smo ga ni odobrili, odgovarjajo povsem pogojem ustavnosti. (Pritrjevanje.) Jaz menim, da je roganje prav smešno, kakor bo sploh vsa vaša politična vloga! Ministerski predsednik ponavlja, da zamore iz gotovih sklepov zaključiti, da so se Hrvatje v svoji politiki dali voditi od stremljenj segajočih daleč preko mej Hrvatske in Slavonije. V dokaz temu je govornik pre-čital program stranke prava in pri tem konstatira!, da priznava 19 delegatov v ogrskem državnem zboru ta program'
Najvažneje točke tega programa so: stranka prava bo stala na podlagi državnopravnih in narodnih načel ter bo z vsemi zakonitimi sredstvi delovala na to, da se hrvatski narod v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji,
ua Reki in V Medmurju (»clik krap), t Bosni
in Herceg®vini in Istri združi v okvirju habsburške monarhije v samostojno državo. (Velik hrup.)
Z vsemi močmi podpira pri tem stremljenja njihovih slovenskih bratov, da bi se tudi slovenske pokrajine pridružile tej državi. Stranka prava bo nadalje delala na to, da bo hrvatsko kraljevstvo kakor pravna država na ustavni način po svobodomiselnih načelih organizirana na način, da bo narod v sporazumu s kraljem izvrševal svojo zakonodajno moč v državnem zboru v vseh granah državnega življenja po načelu parlamentarnega režima. Slnipne stvari, ki izhajajo iz Hrvatske pragmatične sankcije in ki se nanašajo na vso monarhijo, uravna z Ogrsko enakopravno hrvatsko kraljevstvo z drugimi državami Nj. Veličanstva. Stranka prava bo splošno stremila za tem, da oživotvori vstavno svobodo hrvatskega kraljevstva, njega zakona in neodvisnost ter da isto zagotovi z vsemi zakonitimi jamstvi, zlasti z liberalnim volilnim zi-stemom, s svobodno pravico združevanja in shajanja ter s svobodo govora in tiska. (Velik hrup) —- To je oficijelni program, je nadaljeval ministerski predsednik, o katerem nisem hotel govoriti, dokler je imel zgolj aka-demični značaj.
Ko je pa stopil na polje praktične politike, kar — nočem iti dalje — je razvidno iz vaših govorov v tej zbornici in iz vaših listov, da namreč od dne do dne tem odločneje zahtevate uresničenje tega programa, ako se rabi izraze, ki hočejo tudi v tej zbor-
„Še vprašujete! Mari nisem prisiljen, da grem še to noč lovit Vašega brata, ko sem upal, da poj dem lahko s tako srečnimi mislimi k počitku ? ... Delati moram, kakor da sem Vaš sovražnik... jaz, ki bi dal z veseljem zadnjo kapljo krvi za Vas : o Fanika, bilo je prenagljeno, brezobzirno . . . bila je nesrečna napaka!"
Plaho se je sklonila k njemu, ki je truden sedel na stolu, prijela ga za roko in mu pogladila lase z vročega čela.
„Zakaj pa hočete preganjati mojega brata ?" je vprašala. „Domovina ne more zahtevati od Vas take žrtve!"
„Fanika!" je vzkliknil mladi vojak in skočil pokoncu. „Ne domovina, moja čast teija to žrtev! Ali ni ušel mojemu voju ? Ako bi tega ne bilo, tedaj bi se še lahko odtegnil tej strašni nalogi, tako pa... Ah, videti hočemo, še predno vzide solnce, če se sme predrzniti kdo in trditi, da je lepota sestre rešila brata !u
„Dunvud!" je zavpila deklica. „Meni zastaja kri — ali hočete mojega brata ubiti ?u
(Pride še.)
niči privesti do veljave hrvatsko državo, potem je prišla morda 12. ura, da se več ne igramo z načeli, marveč, da od vsakega zahtevamo, da pride s svojimi načeli na tako jasen način na dan, kako da želi iste uresničiti in na katere želi potem pripeti vso svojo politično reputacijo. (Živahno pritrjevanje.) Ne more se reči, da ne sezajo ta stremljenja preko meje Hrvatske, saj ste o tem govorili tukaj ter v svojih govorih ponovno omenjali istrske težnje, Medmurje, izlasti pa Dalmacijo, katere dalmatinske težnje imajo pač svojo podlago v naših zakonih. Ko ste pa stopili na politični forum, ste izjavili, da ne smatrate tega kakor aktuvelno vprašanje. Govorili ste nadalje tudi o Bosni in Hercegovini. Vse prizadevanje gre za tem, da se iz vseh teh pokrajin osnuj a veliko novo državo. Bila mi je že nekdaj prilika, da igavim, da ne tvori berolinska pogodba edini pravni naslov okupacije Bosne in Hercegovine.
To izjavo bi sedaj rad izpopolnil v toliko, da ima okupacija trajen značaj in da hočemo ta značaj okupacije, ki tvori tudi nerazdružen del naše unanje politike, privesti vsestransko do veljave. Na Bosno in Hercegovino imamo pravico na podlagi prava ogrske krone. Naše pravice, ki temeljijo v pravicah ogrske krone, ohranimo tudi vedno v moči, in sicer tudi v inavguralnem diplomu vsakega kronanja. Vendar moram glede zgodovinske resnice, zgodovinskega razvoja in pravne podlage nujno opaziti, da ne izhaja podlaga te pravice iz razmerja s Hrvatsko, marveč na direktni pravici ogrske krone. Prav zato bomo ovirali težnje po združitvi Bosne in Hercegovine s Hrvatsko. Mi ne dopustimo, da se take težnje uveljavijo.
Moj namen je bil dokazati, da se gre tukaj za stremljenja, ki so naravnost nevarna jednoti ogrske države. Ta stremljenja zamorejo biti dalekosežna in če tudi — to priznavam — so to le ideali posamičnih politikov, so se vendar ista pojavila v taki meri, in se njih uresničenje t tej zbornici tako odkrito želi, da zamorem 1© ponavljati, da bomo posebno skrbeli, da na eni Strani iaJu * ulj 1 ixi o upravičenim hrvatskim zahtevam, na drugi strani najdemo pa tudi sredstva, da se take težnje ne razširijo preko meje Hrvatske. (Pohvala.) Ko je odvrnil posl. Tuškanu v hrvatskem jeziku, je zbornica, izvzemši Hrvatov, vzela odgovor ministerskega predsednika na znanje. Nato je bila seja zaključena.
Državni zbor.
DUNAJ 3. Zbornica je razpravljala o nujnih predlogih glede galiških volitev. Posl. Hudec (socijalni demokrat) se je pritožil radi volilnih zlorab ter radi uplivanja na volilce v prilog gospodujoče stranke. Posl. Lieber-mann se je pritožil o brezobzirnem postopanju policije pri volitvah v Przemyslu.
Interpelacije naših poslancev.
DUNAJ 3. Danes so vložili poslanci Perić in 200 tovarišev interpelacijo, hoče-li vlada pretrgati nagodbena pogajanja z Ogrsko, ker Hrvatska ni zastopana! ?■* — Poslanec dr. Rybar in tovariši so vložili interpelacijo radi slovenske porote v T r s t u. — Poslanec dr. Ploj in tovariši radi slovenskih napisov v Celju. — Poslanec Roblek in tovariši radi sestave personalnih komisij na Štajerskem. Poslanec Strekelj in tovariši so stavili nujen predlog radi podpore občinam poškodovanim vsled suše.
Rdeči prapor" o postopanju socijalistov v Puli.
„Rdeči prapor" je priobčil v svoji številki od dne 28. junija 1907 pod naslovom : „Se ne strinjamo" nastopni dopis iz Trsta :
„Če je bilo postopanje istrskih sodrugo? pri zadnjih volitvah v Istri v prilog stranki, ki je zastopala narod, kateremu sta bila določena volilna okraja, v katerih se je vršila ožja volitev, upravičeno, se k o m p r o m i-s a, ki so ga naredili istrski s o-drugi z liberalno stranko pri sedanjih volitvah v mestni svet p u 1 j s k i, ne da nikakor upravičiti. Vzrokov, ki bi upravičevali omenjeni kompromis, ne nahajamo nikjer, čeprav smo se v to svrho precej potrudili ; obratno pa se nam zdi imenovani kompromis vsak dan bolj nevaren, da, celo nedostojen socijalno-demokratične stranke in nezdružljiv z sklepom za intransigentno politiko, ki je bil sprejet na zadnjem političnem kongresu tren-tiskih sodrugov, ki se je vršil pred 5 meseci. Sklep se je sprejel po predlogu izvrševalnega odbora italijanske soc. dem. stranke v Trstu in prva posledica je bila demisija sodr. dr. Piscela z asesorskega mesta, y katero ga je bil izvolil tamošnji meBtni svet. — Sklep je bil sprejet za vse pokrajine, spadajoče v delokrog ital. soc. dem. v Avstriji, vsled česar
99
iT
»EDINOSTc štev. 182
V Trstu, dne 4. julija 19l>7.
jmo pojmiti, kako se more na eni izvajati, sicer popolnoma logično, —
,ne konsekvence intransigentne politike .or n. p. v Tridentu, na drugi pa kakor p. v P ulju, prezreti popolnoma omenjeni Jdep ter izvajati za tamošnje razmere nelo gične in socijalni demokraciji nepristojne posledice ultra transigentne in neresne oportu nistične politike. Toda pri izvrševanju ali preziranju strankinih sklepov ital. sodrugov v krajih, katerih razmere so nam nepoznane in katerih del ne spada t naš jezikovni delokrog, bi ne imeli morda ničesar opraviti ; ali stvari, ki se vrše v Istri, zanimajo tudi nas, ker je naša stranka tam direktno interes irana tudi za nadaljni razvoj socijalistične ideje, vsled česar smo prisiljeni izjaviti se proti omenjenemu kompromi-s u, ker smo ob enem tudi prepričani, da ne samo ne bo donesel nobenih koristi socialistični ideji, temveč bo naravnost škodoval toliko italijanski, kolikor tudi jugoslovanski soc. dem. stranki.
Pa so tudi drugi razlogi, ki nas silijo naravnost označiti to naše stališče, razlogi, ki jih tržaški ital. sodrugi predobro poznajo, da bi nam mogli očitati neopravičenost tega stališča. Delovanje istrskih itaL sodrugov se ne strinja na noben način z načelnimi točkami brnskega programa. Upliv bivšega načelnika istrske soc. demokracije Pive tli Še vedno v srcih sedanjih tamošnjih ital. sodrugov, proti kateremu uplivu bomo morali odločno nastopiti, ako se razmere ne spremene v pravem smislu celotnega programa avstrijske socijalne demokracije vsikiar, kadar se je treba odločiti za razne politične in ekonomične nastope. In če stoji politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu na popolnoma intransigentnem stališču, je zopet naravno, da se ne moremo strinjati z omenjenim kompromisom med istrskimi sodrugi in ital. liberalno stranko, posebno pa, ker je bil sklenjen brez naše vednosti in proti nagemu načelnemu stališču v prilog ene stranke, nevredne delavske podpore, nesposobne vodstva občinskega imetja v prid širšim delavskim masa m in neodkritosrčne prijateljice svobodomiselnega kulturnega socialističnega gibanja. To naše opravičujoče stališče v nasprotstvu s taktiko istrskih ital. sodrugov nam nalaga obenem dolžnost izjaviti, da bi odločno odklonili tudi vsakršni drugi kompromis tudi s tamošnjo slovensko stranko, katere zmožnosti cenimo ravno tako nizko, kakor one italijanske, ter zavračamo že a priori vsako sumni-čenje o našem internacionalnem stališču, ki bi se morda iz tega znalo poroditi. To naj cenjeni istrski sodrugi blago vole vzeti na znanje ter naj imajo pred očmi vedno Mark-sove besede: „Osamosvojenje proletarijata more biti izvršeno le potom proletarijata samega."
O tem vsakako znamenitem pojavu iz tabora tržaške slovenske socijalne demokra cije spregovorimo nekoliko jutri.
Sokolska slavnost v pragi.
Objava rezultatov telovadne tekme.
Po dovršeni tekmovalni telovadbi je mon-sieur Couperus, predsednik „Federation Ev-ropeenne de Gymnastique'< na vežbališču objavil razsodbo razsodišča o tekmovalni telovadbi. Gosp. Couperus je v vznešenih besedah omenjal lepe, prav vspele sokolske slavnosti. G. Marchard je izjavil, da izroča dar francoske republike za zmagajoče moštvo. Govornik je nato omenjal okolnosti, da so bili Čehi, Belgijci in Luksemburžani, ki so v največji stiski stali na strani Francoske, in zato ostane francoska republika hvaležna češkemu narodu. Nato je • govoril predsednik C. O. S. dr. Schleiner, kateremu je bil gosp. Marchard izročil svojo trikoloro, ter se je tujim gostom naj topleje zahvalil za njihovo udeležbo na sokolskem slavlju, proseč g. Mar-charda, naj izroči prvemu državljanu Francoske zahvalo Sokolstva. Potem je govornik čestital češkim Sokolom za vspehe.
Priznanih šest nagrad so prejeli: 1. nagrado: Moštvo Č. O. S. s 951*18 točkami: Vazo iz Sevresa, dar francoske republike.
2.	nagrado: francoski telovadci s 922*75 točkami : Schirchovo soho sv. Vaclava iz bronca.
3.	nagrado: Belgijci s 872-25 točkami: čašo servica za vino z grbom Žižke in grbi gospodov, usmrtenih po bitki na Beli gori, (iz Harrachove glažute). 4. nagrado: Luksemburžani s 786*62 točkami: srebrno čašo, dar g. Couperusa, predsednika evropske zveze telovadcev. 5. nagrado Slovenci s 767*81 točkami: album, dar luksemburškega telovadnega društva. 6. nagrado : Madžari: stekleni service za pivo, enako izdelan in enake pro-venijence, kakor service za vino, ki so ga dobili Belgijci.
Zahteve medieineev.
„Klub slov. medieineev na dunajski univerziu se je udeležil generalnega občnega zbora „Vereinigung Wiener Mediziner". — Tukaj podajemo kratko poročilo iz tega obč. zbora, na katerem se je razpravljalo o zahtevah medieineev, katere zahteve polagamo tudi našim drž. poslancem na srce. Glavni referent je poročal o postanku društva, ki je letos ustanovljeno brez ozira na narodnost in vero in ima namen delovati za reforme v prid
medicinskemu študiju. Nadalje je priporočal,' da naj se dela na to, da se medicinski študij razdeli tako, da bo večina semestrov ostajala kliničnemu pouku. — Prvi polovici študija, t. j. teoretičnim predmetom, naj se odmeri krajši čas. V dosego tega naj se pouk na gimnaziji preosnuje v toliko, da medicin-cem ne bo treba še le na univerzi študirati fizike in naravoslovja, ampak naj . se že na gimnaziji temeljiteje poučuje z ozirom na medicinski študij te predmete. Da se medi-cinci bolje praktično izvežbajo, naj se v ta namen nastavijo plačani demonstratorji na klinikah in praktični pouk v vseh špecijalnih strokah. Govornik se je pri tem skliceval na dejstvo, kako lepe vspehe so dosegli s takim poukom na ženskih klinikah. Nadalje je izrazil željo po bralni dvorani za dijake na novih klinikah.
Referent za vojaško vprašanje je nagla-šal, da sedanji voj. službeni red medicince oškoduje materijelno in znanstveno. V primeri s teologi in učitelji nimajo medicinci nobenih posebnih olajšav. Najprej jih iztrgajo za pol leta iz njihovega Študija in potem morajo oni medicinci, ki so vsled vojaške službe zamudili res le pol leta in so napravili doktorat čez 6 mesecev, skoraj brez izjeme čakati brez vsacega dela še pol leta, da nastopijo iz nova vojaško službo v bolnišnici. Na tak način žrtvujejo medicinci za vojaško službo v resnici poldrugo leto* — Predložil je sledečo resolucijo, ki je bila vsprejeta:
1.	Šestmesečna vojaška služba naj se nadomesti z enkratnim nastopom vojaške službe med počitnicami v svrho 8-tedenske orožne vaje, kakor obstoji naredba za učitelje.
2.	Ostalih 10 mesecev dobrovoljnega leta naj se še le po dovršenem doktorata odsluži v vojaški bolnišnici.
3.	Termin za nastop vojaške službe naj ne bo vezan na določen datum, kakor dose-daj na 1. april in 1. oktober, in prisilni termin za nastop vojaške zdravniške službe naj se podaj ša do 30. leta.
Referent za kolegnino priporoča, da naj se oproščenje kolegnine uredi tako, kakor je na Ogrskem, da je namreč vsak, ne pa samo oni, ki imajo maturo z odliko, prvi semester vsaj na polovico oproščen kolegnine. — Nadalje, naj ne bo treba, da bi se moralo kolokvirati s „sehr gut", ampak zadostuje naj, da vsak, ki prosi za oproščenje kolegnine, samo kolokvira določeno število ur vsaj z zadostnim vspehom.
Za odbor: • Klub slovenskih medieineev na dunajski univerzi.
Slavko Slamnik,	Anton Mlinar,
t. č. predsednk.	t. č. tajnik.
Dogodki na Hrvatskem.
Demonstracije v Zagrebu.
V torek ZVPČnr jp bila na vseučilišču vo-lika dijaška skupščina. Na skupščini je bilo sklenjeno: prvič, prepiri med Starčevicanci, Srbi in naprednjaki naj počivajo vse dotlej, dokler bo potrebna sloga vse Hrvatske v obrambo materine besede; drugič, da se izda proglas na vse trgovce v Hrvatski in Slavoniji, s katerim se jih pozove na bojkotiranje vsega, kar nosi madjarsko obilježje.
Po skupščini je vseučiliščna mladina skupno krenila na trg Frana Josipa, kjer se nahaja hiša in stanovanje bana Rakodczaya, Tu je pričela mladina demonstrirati z groznim žvižganjem. Prišedši do stanovanja je zavzela demonstracija velike dimenzije. Policija je bila preslaba, da prepreči demonstracijo, tim manje. ker so se dijaštvu pridružile velike mase naroda. Demonstracija je trajala nad uro. V istem času je druga četa krenila v gornje mesto na Markov trg do banove palače. Ali tu je bila policija v velikem številu, da ta druga demonstracija ni mogla vspeti.
Demonstracije so trajale ves večer. Ob 10. in pol uri se je razšlo več skupin demonstrantov po mestu, ki so napadle madjarski kazino in veliko palačo železniške prometne uprave, kjer so razbili vsa okna. Zaprtih je bilo več oseb.
Dogodki na Ruskem.
Ruska carska rodbina na Finskem.
Iz Petrograda poročajo, da se prihodnje dni ruska carska rodbina poda v Finske vode, kjer bo križarila ter bo mesec dni bivala v Langiuskovskem pri Kolku.
Drobne politične vesti.
Novo srbsko posojilo. Iz krogov srbske vlade se razširja vest, da namerava vlada najeti novo posojilo v znesku 50 milijonov dinarjev za nabavo municije, za nove utrdbe in javna dela.
Dnevne vesti.
Iz finančne službe. Blagajniški oficijal Frttff Milost je imenovan blagajnikom v IX, čin. razredu pri deželni finančni blagajni v Trstu.
Za slovenske srednje šole In vseučilišče. „Županstvo v Bil j ah je odposlalo poslanski zbornici na Dunaj peticijo za slovenske srednje šole in vseučilišče in to vsled jednoglasnega sklepa starešinstvene seje dne 30. junija t. 1.
Jednako peticijo je tudi odposla „Javna knjižnica" v Biljah. Želeti je, da tej velevažni nalogi zadoste vsi narodni obč. zastopi in druga društva po naši mili Sloveniji.
Predsednik družbe državnih uslužbencev „Fascio", gospod Ivan Pinter, nam je doposlal dolg odgovor, oziroma pojasnilo na napade priobčene v našem listu. Glavni momenti v tem pojasnilu so :
Ni prav od enega dela slovenskih državnih uslužbencev, da napadajo društvo radi kakih jezikovnih napak na društvenih obvestilih, saj „poštni uslužbenci" niso nikaki „profesorji", kajti, če bi bili to, ne bi „čakali mesečnih dohodkov pri pošti, s katerimi se ne more ne živeti ne umreti".
Mesto da dotični tovariši očitajo take pomote, naj bi se raje odkritosrčno obrnili do svojih kolegov z zahtevo, da se napake odpravijo. Ali ne umejo dotični tovariši, da to društvo ni politično ter da ne zatira ali prezira nobene narodnosti \n vsakemu je na svobodno voljo dano, da je „zunaj zborovanja", kar hoče.
To so glavni momenti v doposlanem nam pojasnilu, proti katerim ne mislimo ničesar pripomniti. Ali je še jeden pasu3, katerega ne smemo mimoiti molče. Ta odstavek se glasi :
„Gotovo, ako bi nas podpirali naši slovenski načelniki, kakor podpira vsaki narod svoje podložne, bi lahko tudi mi več napredovali, ali oni nas zatirajo in nas ne poznajo, da smo njih rojaki,.. in ne upamo se vprašati nikogar, ker smo gotovo po pasje zavrnjeni!"
G. Pintar je zapisal hudo, težko obtožbo. Ker pa ni dovolj jasno označena adresa, na katero je ta obtožba naslovljena, poživljamo g. Pinter j a, naj nam na primernem mestu, oziroma na primeren način dade konkretnega pojasnila. To moramo zahtevati tem bolj, ker je po njegovi stilizaciji dovoljen sklep, da sta on in njegovo društvo sicer res prav prav daleč od slovenske narodne, pač pa zelo blizu... neke druge politike.
Torej : gospod Pinter ima sedaj besedo. In oglasiti se mora, ker v slučaju, da so njegova očitanja naperjena proti naši politični strani, ne bomo smeli poznati ni-kake odjenljivosti; tudi nasproti Fascio ne, da-si sicer prav dobro umevamo bedni položaj državnih uslužbencev in priznavamo, da so to v mnogih slučajih pravi — sužnji države.
Slovanskim društvom, Te dni je bila razposlana okrožnica, na katero naj vsa društva napišejo dotične podatke ter jo čimprej vrnejo. Ona društva, družbe ali sploh udruženja, ki iz enega ali drugega vzroka niso prejela okrožnice, naj na navadni papir napišejo: 1) ime društva, 2) leto ustanovitve, 3) namen društva, 4) sedanje premoženje, o) promet za leto 1906 in eventuelne druge važnejše podatke.
MirodilniČarji in novi delavni urnik. Mirodilničarski vslužbenci so bili pred več
Ker se je policija pokazala prešibko, da brzda ogorčenost, ki se je pojavila v Zagrebu, i časom razposlali gospodarjem mirodilnic spo-
je bila konsignirana vsa zagrebška posadka. V Zagreb je dospel tudi eBkadron huzarjev.
menico, v kateri so mej drugim posebno zahtevali zmanjšanje delavnega urnika. Gospo
Zvečer se je ban skrivaj in v sprem- darji so vgodili raznim njihovim zahtevam in stvu detektivov odpeljal na državni; tudi gori navedeni, in sicer v smislu, da kolodvor, odkoder se je odpeljal v Budimpešto, bodo zapirali mirodilnice po leti ob 8. uri in
Vseh osem županov odstopilo^ Pol> a P<> zimi ob 8. uri zvečer. Dne 1.1, m.
Kakor javljajo iz Zagreba, je že odsto- je nastopil ta novi urnik in večina mirodil-pilo vseh osem velikih županov. Ker ban ne | mčarjev so zaprli mirodilnice ob 8. uri in more dobiti svojih ljudi za ta mesta, bodo ta P0*- Dne 2. t. m. so pa izvedeli vslužbenci, mesta upravljah podžupanje.	so nekton mirodilničarji dr^h mirodilnice
Prvi službeni obisk pri novem banu. odprte^tudi dn^l.^m. prekoj1/,. ure. Vsled
V torek P^dpoMne je, kakor javkajo ^Vem^tr^?eTrVWan^nSo^nic^ iz Zagreba, nadškof Posilovid službeno obiskal ^ a() biie -e J ^ Tako 80 demonstrirali
novega bana Bakodczaja. To je PrJ pred mirodilnico gospoda Tomaža Zadnika v službeni obisk Rakodczayu. Radi,*. . dd Farneto.6žvižgali so na ulici in me-
tega je bila zvečer velika demonstracija pred nadškofijsko palačo, demonstratje so razbili več oken.
Kandidatura dr.a Badaja.
Iz Budimpešte poročajo, da so hrvatski delegatje sklenili odstopivšega sekcij skega načelnika za pravosodje dr. Aleksandra Badaja, ki nima še mandata, kandidirati v Novi Gradiški, da se mu na ta način izjavi zahvala hrvatskih poslancev.
tali v mirodilnico — kruh. Gospod Zadnikje pod zaščito redarja takoj zaprl mirodilnico. Demonstrantje so šli potem dalje in na istrski cesti so našli odprto mirodilnico gospoda Marija Ferlina. Žvižgali so tudi tu, a mesto kruha so tu lučali kamenje in s tem štrli nekaj šip. Istotako so razbili nekaj šip mirodilnice g. Cocianciga.
Brezobzirnost avtomobilistov. Pod tem naslovom smo prejeli: V zgornji okolici
opažamo že dalje časa avtomobiliste, ki vozijo s tako brezobzirnostjo, da se ]e dan na dan bati še veče nesreče, nego se je lansko leto pripetila, ko je bil neki otrok poškodovan in kojega očetu se je slednjič reklo, da imajo stariši svoje otroke doma držati. Od začetka se vozarjenje avtomobilistov ni smatralo nevarnim, ker se je redkokedaj kterega videlo in še tisti je — z ozirom na nezadostno prakso — vozil zmerno skozi vas. Seveda ni bilo to iz obzirnosti do ljudi in živali, ki bi jih utegnil poškodovati, ampak radi — sebe! Sedaj pa se čedalje bolj množi število teh vozirjev in so vsled tega stariši (ki so radi svojih poslov, izvzemši nedelje in praznike, navadno le zjutraj doma), v vednih skrbeh, da ne bi kateri njihovih otrok postal žrtev avtomobiiistične prenagle vožnje. Avtomobilih so pa v zadnjem času postali tako brezobzirni in ošabni, da nočejo vožnje opočasniti, ako se jih tudi opozarja na to- Ne zadostuje, da napravljajo s svojimi dirkami ob suhem vremenu cele oblake prahu in da s tem okužujejo zrak trudnim pešcem in obcestnim prebivalcem, ob deževnem vremenu pa mažejo mimoidoče, ampak njihov prevzetni šport naj bi bil še spojen z ubogimi žrtvami, o kakoršnjih čitamo malone vsaki dan po časopisih. Kompetentne oblasti naj bi ukrenile potrebno in naj bi takim brezobzirnim gospodom povedale, oziroma jih primorale spoštovati zakon za osebno varnost, kateri zakon ni samo za reveža, ampak tudi — avtomobilista, pa naj je isti tudi kak uniformiran baron. Ako se ubogega, z dežele došlega kmeta pred vstopom v mesto ogleduje od pete do glave (kakor mesar kravo), da-li nima li kai davku podvrženega pri sebi, od česar mora plačati; zakaj bi se pa avtomo-bilistom ne naložilo davek, ki bi ga lažje plačevali, ker se vozijo le za zabavo, za druga potrebna potovanja pa imajo itak drugih transportnih sredstev dovolj. Ako se tem gospodom ne posveti, utegne se prav lahko pripetiti, da kak nervozen avtomobililist naleti na sebi enakega, ki bi mu mogel — ako ne hujšega —, pa vsai voz demontirati, kar bi 6icer ne bilo prav in priporočljivo, pač pa — koristno.
Koncert pevskega društva „Kolo". Minolo soboto dne 29. junija je „Kolo4 nastopilo s pevskim in tamburaškim zborom v prostorih „Narodnega doma" v Barkovljah. Pevci in tamburaši so izvršili svoj« vloge v popolno zadovoljnost vdeležencev; Zal, da ni bila vdeležba taka, kakoršnjo smo si želeli. Vzrok je bil tudi ta, tla je lepo število običajnih obiskovalcev naših veselic odšlo v zlato Prago, a največ je škodilo to, da je tramvaj jenjal voziti ravno ob uri, ko se je naše ljudstvo odpravljalo v Barkovlje. Glede izvršenja vsporeda imamo dodati še to : Neki Nemec, ljubitelj glasbe, je prišel na koncert „Kola", da sliši, kako prepevajo Slovenci. Ta tujec se je po dovršenem vsporedu izrazil zelo laskavo o pevcih in tamburaših,
Kolaši naj nadaljujejo svojo misijo! Pridno naj zahajajo k vajam in pomnože naj svoje vrste z novimi močmi. Osobito treba delati na to, da si pridobe vsaj nekoliko onih „pevcev", ki kaj radi prepevajo po zatohlih gostilnah — mesto, da bi peli v naših narodnih društvih !
Potovanje vojne ladije „Leopard4 na Skrajni Vztok. Meseca septembra odpotuje vojna ladija Leopard na Skrajni Vztok, da zameni križarja „Fran Josip I.u, kijeod-plovil tjakaj 14. iunija 1905. Na to vojno ladijo se ukrca 5 častnikov, 4 uradniki in 170 vojakov.
Tržaška tedenska statistika. Od 23. do 29. junija se je v tržaški mestni občini poročilo 40 parov. Rodilo se je 141 otrok in sicer 70 moških in 71 žensk; od teh 17 nezakonskih. Umrlo je 98 oseb in to 48 moških in 50 ženskih (od teli 30 izpod enega leta).
Velika vrtna veselica ženske podružnice sv. Cirila in Metodija v „Narodnem domu" v sv. Ivanu vršila se bo, kakor znano, v nedeljo 7. t. m. Poleg raznega razvedrila za vse okuse, bodo v dvorani proizvajali otroci iz tamojšnjega vrtca razne deklamacije in prizorčke. Priliko bodo imele posebno mestne mamice, da sprovedejo svojo deco na vrt „Narodnega doma", kjer bo imela, poleg svežega zraka na velikem lepem vrtu, priliko videti svoje male tovariše na odru. Pač ne bo v Trstu zavedne slovenske družine, ki bi ne vedela, kaj je v nedeljo njena dolžnost 1
Družba sv. Cirila in Metodija opozarja slovenske rodoljube na praznik sv, Cirila in Metodija. Spominjajoč se teh naših prosvetiteljev in jih časteč, govori za našim Gregorčičem vsak zavedni Slovenec: „Oj hvala vama iz srca, ki jezik naš branila sta, naš jezik posvetila sta!" V obrano naših narodnih svetinj priporoča se naša družba za Ciril in Metodijev dar._
TRŽAŠKA MALA KRONIKA.
Oklofutal ga je. Poštni vslužbenec Julij Cossutti, stanujoči v ulici Domenico Rossetti št 31, je prijavil predsinočnjim ob 11. uri na policiji, da je malo prej na trgu pred vojašnico naletel na tri pijance, katerih eden, imenom Ivan Vidali, ga je prijel za vrat in ga oklofutal, na kar so vsi trije pobegnili.
Oegava je ? Artur Coen je predvčerajšnjim popoludne v ulici Vincenzo Bellini našel usnjato torbico, v kateri je o vratna verižica,
Danes ob 6
9SU 11*
»jviqa lid so iT c L
. s ! ehrr
Konsumnem društvu" u Rojonu.
<>i oahOH«	-XI 6bs.s »\p v bovokn ***** £
V Trstu, dne 4. julija 1907
»EDINOST« štev. 182
Stran IIj
neke druge drobnarije, denarja pa — 2 sto tinki. Izročil je najdeno torbico policiji.
Pretepač. Na zahtevo lahkoživke Domi nike J. je bil predsinočnjim aretovan 19-letni Karol A. Dominika ga je dala aretovati zato, ker jo je pretepal in jo je mej drugim tako brcnil z nogo nad levo oko, da jo je ranil do krvi. Pretepača so pridržali v zaporu.
Samomor. 53-letni mizar Mihael Kor-dič je stanoval z družino v III. nadstropju hiše št. 5 v ulici della Madonna del Mare. Bil je pa že 6 mesecev brez dela. Poleg tega je bil nesrečnežu zadnje čase otemnel duh. Včeraj predpoludne je nesrečni mož skočil z okna svojega stanovanja v vrt, nahajajoči se za hišo. Bil je takoj mrtev. Pozvani zdravnik s pomožne postaje društva „Igea", ni mogel storiti druzega nego konstatovati nastopivšo smrt. — Truplo pokojnika je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu.
Radi dveh kron mu je z britvijo prerezal vrat. 30-letni brivec Albin Gas-pardis, ki ima svojo brivnico v ulici di Cro-sada št. 6, je bil predvčerajšnjim v jutro izročil svojemu prijatelju, 26-letnemu brivcu Mariju Giosio, ki stanuje v ulici Cavazeni št. 7, neko britev v svrho, da jo proda za 2 kroni in mu prinese denar. Giosio je res prodal britev za 2 kroni, a je denar potrošil sam. Popoludne je pa šel Giosio slučajno po ulici di Crosada mimo Gaspardisove brivnice. Gaspardis ga je videl in ga vprašal, da li je prodal britev. Giosio mu je povedal, da je britev prodal in tudi, da je potrošil denar. Navstal je vsled tega mej njima prepir in konečno je Gaspardis udaril Giosia parkrat s pestjo po glavi. Nato je pa Giosio potegnil iz žepa drugo britev, ki jo je imel pri sebi in je s to prerezal Gaspardisu vrat na levi strani. ProvzroČil mu je 18 cm dolgo rano. Ranjeni Gaspardis je bil prenešen na pomožno postajo društva „Igea", kjer mu je zdravnik podelil najnujnejo pomoč in ga dal potem prenesti v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki izrazili upanje, da mu rešijo življenje. Giosio je bil aretovan ; dejal je, da je Ga-spardisa ranil zato, ker ga je pretepal.
Smešnlca. Človeško življenje opisano t štirih besedah : „Človek diha — vzdiha — iz-dahae!"
Koledar in vreme. — Danes: Urh, škof ; Belizar; Lievinka. — Jutri: Ciril in Metodij, slovanska blagovestnika; Harula. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 23° Celzius. — Vreme včeraj : predpoludne dežni nalivi, popo-iudne lepo.	_
Društvene vesti in zabave.
Možka podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na Greti javlja slavnemu občinstvu, da bo zaključek šolskega leta — združeni s šolsko veselico — družbinega vrtca v Rojanu, danes dne 4. t. m., na predvečer praznika sv. Cirila in Metodija. Veselica se bo vršila v prostorih Konsumnega društva v Rojanu. Začetek ob 6. in pol uri zvečer. Na veselici bo sodeloval tamburaški odsek „Zarje". Po dovršenem vsporedu bo svobodna zabava. Slovenci, podpirajmo našo družbo sv. Cirila in Metodija!
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija priredi kakor je bilo že objavljeno, v nedeljo 7. julija veliko poletno vese-Jico pri sv. Ivanu. Vspored je jako zanimiv, zvečer bo pa ves veselični prostor čarobno razsvetljen.
Zato prosi odbor iste podružnice vsa pevska društva v mestu in v okolici, naj pridejo s svojimi pevci na veselico, da bo zabava čim lepša in živahneja. Tudi naše rodoljubne gospe prosimo, naj nam dobro preskrbe za kavarno, da bodo udeleženci postrežem tako, kakor znajo postreči slovenske gospodinje svojim gostom,
Vabilo k veselici in tomboli, ki ju priredita zavarovalnica za govejo živino in pevsko društvo „Zvon" na Opčinah v nedeljo dne 7. julija U 1. na dvorišču gospe Drašček. Začetek veselice ob 47* pop. Tombola prične ob 61/« pop. Vstopnina k veselici 40 st., sedeži 20 st. Kartela 40 stot. Ob 8. uri ples. Vstopnina za možke 2 K, za ženske 40 stot.
Tamburaški odsek pevskega društva „Kolo" vabi vse tamburaše na vajo, ki bo jutri.
Novi društvi. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev : „Slovenska krščansko-socijalna zveza"* s sedežem v Gorici in „Kmetska zveza", politično društvo v Gorici.	_
Vesti iz Goriške.
i Goriška c. kr. višja realka je dovršila šolsko leto. minoli petek. Iz „Schul-nachrichten" posnemamo sledeče: poučevalo je 14 profesorjev, 6 suplentov, in 1 učitelj na pripravljalni«. Med temi ie 11 Nemcev,
6	Slovencev in 4 Italijani. Na teden se je predavala nemščina 28 ur, slovenščina in italijanščina pa po 23 ur. Vpisovanje v I. razred bo 14. septembra od 9. do 12. ure predpoludne, v ostale razrede pa 17. sept. Vseh učencev je bilo 484. Med letom jih je izstopilo 59. Od ostalih 425 jih je bilo 141 iz Gorice, 143 sploh z Goriškega, 34 iz Trsta, 29 iz Istre, 21 iz Kranjske, 2 Korošca,
7	Štajercev, 4 Nižeavstrijci, 1 iz Solnograške, 7 Tirolcev, po 1 s Češkega, Moravskega in Galicije, 5 Dalmatincev, 9 iz Ogrske, 2 iz Bosne, 10 iz Italije, 5 iz Nemčije in 2 iz Turčije. Po narodnosti je bilo 55 Nemcev, 234 italijanov, 129 Slovencev, 4 Hrvati, 2 Ceha in 1 Poljak. Po veroizpovedanju je bilo 411 katolikov, 1 pravoslaven, 5 protestantov in 8 židov. Z odliko jih je dovršilo šolsko leto 20, s [prvim redom 285, drugim
73, tretjim 14, skušnjo jih ponavlja 30 in 3 niso klasificirani. Šolnina je znašala skupaj K 13.305, štipendije K 4914. Prvi razred je imel tri oddelke, 2., 3. in 4. pa po dva. Profesor Ferdinand Seidl je bil vse leto na dopustu. Izlete so napravili med letom dijaki v spremstvu profesorjev na Goro sv. Valentina, v Oglej in Gradež, v Devin, v Štanjel, Vipavo in Ajdovščino. Slovenski dijaki so se vdeležili z ravnateljem in slovenskimi profesorji pogreba pesnika Simona Gregorčiča. To sredo začnejo ustmene zrelostne skušnje.
X „Kmečka zvezaa. Pristaši Slogine stranke so dobivali povabilo na shod, ki ga je sklical „organizijski* odbor, ki hoče vsta-noviti „Kmečko zvezo" za" goriški sodni okraj, za minolo nedeljo ob 9. uri v dvorano hotel „Central", kateri sploh več ne eksistira. Vabila so bila tiskana in ne glaseča se na ime. Na povabila je bil pritisnjen pečat farne cerkve v Šempasu. Ako je kdo tudi imel povabilo, a brez omenjenega pečata, se mu vstop ni dovolil. Shoda se je udeležilo kakih 120 oseb, od katerih polovica gotovo niso kmetje. Navzoč je bil tudi dr. Gregorčič, j Program, ki so ga razlagali, ima pa v malo premenjeni štilizaciji vse točke slovenske kmetske stranke, izvzemši one, v kateri se j zahteva odprava lova ter daje pravico vsa- j kemu, da sme na svojem posestvu svobodno: loviti. Ta točka pa ni prav nič v prilog kmečkim občinam, katere dobivajo za najemj lova prav lepe denarje. Ako je posamičnim posestnikom divjačina napravila škodo, imajo; ti pravico zahtevati od lovskega najemnika povrnitev, katera se tudi izplača v vsakem slučaju. Sploh pa v goriški okolici divjačina na poljskih pridelkih ne more napraviti nobene škode, ker brezštevilno lovcev pokončuje vsak rep. Za časa lovske sezone se prav često dogaja, da večje število lovcev v svojem revirju niti ne vidijo zajca.
Občni zbor podružnice „Družbe sv. Cirila in Metodija" v Gor. Vrtojbi je bil sklican v nedeljo popoludne ob 4. uri. Če-ravno je vikar gosp. Ev. Štrekelj celo v j cerkvi opozoril na ta občni zbor (naznanjen pa je bil tudi v domačih časopisih) vendar ni prišlo toliko društvenic in društvenikov, da bi se mogel vršiti občni zbor. Vse graje vredno !
V nedeljo zrjutraj ob 10. uri je sklican zopet občni zbor, ki pa bo po društvenih pravilih sklepčen ob vsaki udeležbi društvenikov. Naj bi tudi Vrtojbenci spoznali emi-nenten pomen „Družbe sv. Cirila in Metodija".
Iz Rihemberga nam pišejo : Načelnik naše postaje je že zaslovel po svoji strogosti in odurnosti. Naše ljudstvo je kar že v strahu pred njegovo — neuljudnostjo. V tem pogledu je jako poučen nastopni dogodek, ki se je izvršil dne 28. m. m. na postaji v Rihem-bergu. Na peronu je bilo več ljudij. Ivana Škrbec in še dve drugi ženski so sedele skupaj. Jedna teh je govorija precej glasno, radi česar jo je Ivana Škrbec posvarila: „Ne govori tako glasno, saj veš, kdo je danes v službi (postajenačelnik namreč)". V tem hipu je prišel postajenačelnik in je zar< hnel nad 63-letno Škrbčevo in jo zagrabil za roko : „Baba hudičeva, kaj kričite tukaj ?!" Stara ženica mu je odgovorila, da ona je le tolažila, kar je pa tega ljutega funkcij onarja še bolj razljutilo, da je začel kričati, daje on tu kralj in je ženico zopet zgrabil za roko ter jo stisnil s tako silo, da je ženica zajedala od bolečine. Kako silno jo je stisnil, priča spričevalo zdravnika v AjdovSčini: zgornji del roke je še danes ves črn! Da vspričo takega nekvalifikovanega posto-
SLOVENCI
Tovarna pohištva
m
ulica della Sesa it. 46 ,
1# | v
ZALOGA: tj"
Rosario št Ij«!
l# a.	k * ■	'"7 1
Katalogi načrti in proračunih
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez vsake bolečine
i 'r v zobarskem
2)r. ]. Čermak«j. Jnschcr
TRST
ulica d«Da Castrma rt sv. 13, U. rata.
j-v ..
Serravallo-vo železnato kina vino
S / ! f. 'V	" i
za bolehne otroke in rekonvalescente
ProvzroČa voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= TRST =
vjmommmtM
(Dalje na IV. strani)
| RAFFAELE SPAZZALI
Posebnosti:
OLJA«

TRST
Tis Cassa di Slsparinlo št. 11 ogel Via Nuova
Slikanje na emailu. — Povlake za	4» F<	i >VLAKE «1» 9
pode. Povlake za ladije, jahte itd.		n ' X £ni "jrc i.. g
		
		
A---S---J--1-|-	-Ti-	1 1 1
■ 1 * M		
Odvetniška pisarna
D= Frana Brnčić-a
nahaja se od diie 1. julija t. 1. v ulici s VIA NUOVA st. 13, II. n.
H I-
-I I-
POZOR SLOVENCI I
Podpisani naznanjam, da sera prevzel dobro-zn&no goBtilno | — | — i — I — l — I — I — I — I
„yn Juon Ritrovo"
TRST, nlica Stadion St. 19} TRST
a krasnim za zabavo jako ugodnim vrtom.
Točim istrsko in dalmatinsko vino prve vrete in Dreherjevo pivo.
KuMnja je dobro Drestrtllena i gorkim in mrzlim jelom.
Priporočam se slavn. občinstvu za obilen obisk
Andrijan Fnrlan
Svoji k svojim !	lastnik.
Tržiška fouarna za olja, mazilo za vozove, kemiski proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje ln naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove In staro plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnib *"""„ ploščah fn vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna n.Hna, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirant) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voščilo za oevlje itd.
Tovorna in pisarna v TRŽIČU (MonŽaleone) pri Tratn.
Avtorizovano podjetje
Cene
____za čiščenje in s vit ljenje parketov
MARCO BENLZZI, Trst, ulica Roiano 2 Telefon 1968
n«niki in vzorci sob Sia želio brezplačno. Delo zajamčeno, največa točnost.
DOBIVA SE V VSEH LBŽLAJtttAH.
Naji

J *
DOBIVA SE V VSEH
IkJ.
.1,
U
K Me. u
pnrejeaa rini . upu foKai, Manu JHU JUfenuMa
od lekarnarja : ST. M*l i» Jttip feKu, letali JR1*»'. od 4 MUme	M'"I'«* ■■•I-"	* '	'

Stran IV
>EDLN OST« gtv. 182
V Tiatu, dne 4. julija Iy07
HOTEL BALKAH "đSSfc.'—"tajAS HOTEL BALKAN
panja tudi ženica ni molčala, to je več nego naravno. Eo mu je rekla, zakaj da jo je tako silno stisnil, ko vendar ni ničesar storila, je zakričal: „ Jaz imam pravico vzeti vam listek, (ki ga je bila^ že kupila) vi se danes ne boste vozila". Zenica se je temu uprla, češ, da je onav kupila listek in ga ni ukrala.
Ivana Skrbeč je vložila seveda kazensko ovadbo in dne 2. julija se je vršila razprava na okrajnem sodišču v Ajdovščini, ki je postaj enačelnika spoznalo krivim in ga obsodilo na 10 kron globe in v plačilo 10 kron poškodovanki.
Med ljudstvom vlada veliko ogorčenje radi razmer na naši postaji.
x Eksportna zadruga v Gorici deluje prav pridno in koristno za svoje člene. Drugih let je bil prisiljen kmet prodajati krompir po 3 krone, kakor je namreč določila trojica, ki je imela vso trgovino s krompirjem v rokah. Letos dela ta trojica prav malo, eden skoraj nič, ker jim kmetovalci nočejo prodajati blaga. Drugi kupci pa sami dobrovoljno višajo ceno, katero določa zadruga, da le dobijo dosti krompirja. Ko se je zadruga vstanovila, se je napadala v časnikih ter so se jej mnogi kmetje posmehovali; sedaj, ko vidijo, kako koristna je, pa pristopajo v njo eden za drugim.
Od druge strani pa smo prejeli:
Letošnji eksport krompirja ni kogvekaj. Na dan 20—30 voz, od teh 6—15 izvoženo po južni železnici, drugo pa Gorica-južni kolodvor-Volčiadraga-Gorica drž. kolodvor in v Nemčijo. — Največ izvaža stara, že pred 4 leti ustanovljena eksportna zadruga. Novoustanovljena eksportna zadruga pa prodaja ves svoj krompir Italijanu Uccelli špediterju v Gorici, ki potem na svoj riziko in dobiček dalje prodaja.
Ta manipulacija pač ni prava. S tem je kmetu preklicano malo pomagano. Zadruga bi morala na svoj riziko eksportirati, potem bi bilo kaj dobička lahko, tako pa je navadna mešetarija, ki koristi Italijanu, škodi Slovencu. Mimogrede bodi povedano, da je Uccelli že lansko leto kupčeval s krompirjem in da letošnjo ceno pa že ustvarita on pa stara zadruga, ker krompiija je malo. In po 7 kron še ni toliko plačano. Ta zadruga, ki so jo ustanovili, je le pesek v oči, kar pač ni prav, ker bi se lahko storilo, kar se misli.
k Oglejska bazilika. Odbor društva za nje vzdržavanje ima 5. t. m. v knezonadško-JBjski palači sejo z nastopnim dnevnim redom : Poročila društvenega predsednika (kne-zonadškof dr. Frančišek Sedej); poročilo načelnika (Albin baron pl. Teuffenbach) o korakih, ki jih je napravil osebno na Dunaju v korist društva; poročilo predsednika ad hoc vstano\ljenega lokalnega odbora o iz-čiščenju bazilike in posvetovanje o predlogu, ali naj ta odbor obstoji še nadalje; predlog za pričetek kanalizacije po državnem nadin-ženirju Machnitschu ; morebitni predlogi.
Vesti iz Kranjska.
S slepo patrono se je igral v Hrastniku ll-letni posestnikov sin Jakob Primož. Prižgal je škatljico užigalic in držal z roko patrono nad ognjem. Pri tem je patrona eksplodirala in odtrgala fantu tri prste na roki.
Gospodarstvo.
Zakon o prometu z vinom in moštom.
Kakor dozna jemo, bo zakon, tičoči se prometa z vinom, moštom in žonto in zado-bivši cesarsko sankcijo dne 12. aprila t. 1., objavljen v kratkem v državnem zakoniku. Določila tega zakona, ki stopi v veljavo tri mesece po razglašenju, bodo veljala torej za vse produkte letošnje trgatve.
Izvršilne naredbe, ki se imajo izdati k temu zakonu in katerih temeljne poteze so že določene med udeleženimi ministerstvi, se že izdelujejo. Ustrezaje vsestransko izraženi želji bo faktorjem, ki so interesiram na vinogradništvu in na prometu z vinom, pri tem podana možnost, da sporoče svoje nazore in želje.
V ta namen je ministerstvo za poljedelstvo doposlalo vsem političnim deželnim oblastim naredbo, ki jim — obširno navedši vse merodajne nazore — ukazuje, naj pozovejoi vse interesirane poljedelske in komercijelne korporacije, naj povedo svoje mnenje o stvari. To so v prvi vrsti deželni kulturni sveti in kmetijske družbe, kakor tudi kmetijske in obrtne zbornice, potem taka združenja, ki so si nadele nalogo povspeševanja vinogradništva in varstva trgovine z vinom.
Na podlagi tako zbranega materijala, za katerega predložitev je deželnim oblastim določen gotov rok, se imajo izdelati izvedbene naredbe, ki se imajo razglasiti še popred, nego stopi zakon v vejjavo. Ob enem se ima izdelati tudi uradna instrukcija za kletarske nadzornike, ki se imajo nastaviti glasom § 13.
Na ta način bo možno v okvirju zakonitih določeb vstrezati opravičenim željam raznih, na prometu z vinom interesiranih faktorjev ter upoštevati lokalne posebnosti, obstoječe v posamičnih produkcijskih ob-■ežjih.	_
Razne vesti.
Pomotoma jo ustrelil svojo seno
v Aschu bogati zasebnik Weinkauf, ker je ▼ temi mislil, da so tatovi t hiti.
Tovarna za prosilna pisma. Dunajska policija je iztaknila družbo, ki se je pečala z izdelovanjem prosilnih pisem in dokumentov. Štirje izdelovatelji so prijeti, dvema se je posrečilo uiti v tujino. Glavni podjetnik je delavec Karol Vitman, pomagači so mu bili brezposelni Herman Kratohvil in trgovska uslužbenca Avguštin Šajner in Friderik Ezer. Ko so preiskavah stanovanje potepuhov, našli so tam vsakovrstne štampilije, tiskovine, tiskarske priprave, steklenice in ponarejena izpričevala. V bilježnici so našli zapisana imena visokih dostojanstvenikov, kateri so jim pošiljali podpore. Dvakrat so dobili tudi večje zneske po inseratu v listih. Zanimiva je spretnost, katero so dosegli v svojem podjetji. Kadar so prosili duhovnika ali kak samostan za podporo, podpisali so izmišljeno ime z opombo, da je prosilec veren katoličan; če so se obračali do judovskega bankirja, je bil prosilec žid. Neki prosilec, ki je prosil pomoči od ikneza Lichtenštajna, je bil-.rojen v Vaducu, torej knezov podanik, — tako so ga opisali. Glavar Vitman je obsojen na tri mesece ječe, drugi so dobili primerno kazen.
Kongres anarhistov v Rima. Prej nego se bo vršil mednarodni kongres anarhistov v Luksemburgu, bodo imeli kongres italijanski anarhisti v Kimu. Kakor se sliši, ta kongres bo brez vspeha, a na njem bo zastopanih 37 skupin.	,
j 23vod Za	na Bvetlo in brilantno
ulica Gioachino Rossini 2. (704
FOpi.Lo prodaja kuhinjsko opravo: omare " Ol/Ulid mize itd. iz prve roke. Trst, ulica
Ferriera štev. 25.
llhiralpp in P0Pravljatelj glasovirjev, se pri-UUII CUGO poroča slavnemu občivstvu proti malemu plačilu. Andrej Pečar, Trst, via Dante Alighieri št. 3. II. n.	759
Restavracija Rurora
Vsaki večer Koncert
lMoMo društva s petjem in plesom.
Začetek ob 7. zvečer
in traja do polunoći.
Ob nedeljah od 5. ure pop. do polunoči.
ANTON SKERL
mehanik, iiprliiital svedeaeo,
Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst
Zastopali tomejolesja aieteteles „Pcci"
■V Napeijara in zaloga električnih zvončkov. ljsSi in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastoa mehamčil J delavnica za popravljanje šivalnih »trojev, kolu motokoles itd. -pg
Velika zaloga pripadkov po tovarnllkih cenah. ! _TELEFOH Stev. 1754.
drogerija Josip Ziaon^S
i • • r ■ «J n • it
Filijalka na Prošeku štev. 141
j&f bber drof, barv, čoplćev, pok osti parfumov, fla: mil«. — Zalog« minerala« vede, /oikt za parket«, na mrelo pripravljenega alrnpa tamarlnd«, m«71 neven Itd. Itd. 1
Mož triintridesetih let, ^
i je učil gimnazijo,
kadetno, poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko šolo, vešč več ali manj sioveuščine, srbo-hrvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine; šest let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trst.	762
Mirodilnica „Air Acguila nera"
Giaseppe Macorin
Trst — Piazza Carlo Goldoni št. 6.
Skladišče mineralnih vod, parfimov, barv, čopičev in povlakov. Petrolej dvakrat
: : : : čiščen. : : : :
:: Kirurgične potrebščine, gumijeve cevi, zdravilne kramenije, kemični izdelki, modra :: galica, žveplo, :
prah za skisano vino itd.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih - mineralnih vod ==
Angelo Deuetok - Trst
ulioa Acqu«dotto 22. — Tel. 14-
1448
Velika zaloga istrijanskega in dalmatinskega viBa, belega m črnega is najboljih kleti, naaraala I. vute na debelo in drobno Foiilja na dem brezplačno vsako količino, izven Trsta franke poataja Trst po kenkn-renčnth cenah. Ul. Glev. B««en««l« 11
FRATELLI d« GIOIA, Trst
-TRST
ulica Madonna del Mare št. IO. — Telefon 1949. =
Kovač - mehanik, avtorizovani inštalator za vodo, plin, klosete in fcopelji.
Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (bloiklje) In šivalne stroje
——— ceniki na zahtevo brezplačno. — ■ ■
jpelji.
1A
Sobni slikar in lakirar GIORGIO PRIFTI, Trst }
. ulica San Michele štev. 5	-
Slika sobe v rsakojakem umetniškem slogu, izvršuje tapecirarska dela s papirjem, prevzema dela novih zgradb.	jg^T" CENE ZMERNE
ZALOGA P O HIŠTVA TOVA R N

IRSKE Zadruge
1 vGorici-Solkan
TRST Vlfl DEIRETT0RI1 (ROSflRlO);^
Mu- P r,.	ftr ri'i. PflLflČflMARENZj/
m|6:5 PL J ET. RE K
Velika zaloga čevljev
Cuigi Uoltan
TRST, ulica Bar-riera vecchia 33
Največa trpežnost in eleganca.
■0T CENE ZMERNE. Cene določene, da se ni bati konkurence.
Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan
500 parov čevljev
katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki.
Delo popravljivo!
Izvršuje se popravljanja!
BOGOMIL PINO
bivši urar v Sežani
ima svojo novo
prodajalnico ur
v trstu
ulica Tincenzo IielHn: štev. 1$
nasproti cerkve bt. Antona novega
Prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
Andrej {(uđeš, mizar
mt in izdelovalec pohištva -mx
(ulica Ireseo delit croce 4, ii ulica Scnssi 8)
las vedno v zalogi zakonske ln obedovalne saba Mjlnejle tn trdso delane v lastni delalnlel. Posebna izbora kuhinjske oprave.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE
Spitjtmlj« kakor8no-koli naročilo z« ta in m mu »j, kakor tadi noprav«.
Slil^Al^ - DEKORATER
Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje v s ako jak o slikanje sob v različnem modernem sklada
---- Tapeciranje s papirjem. -
DELO DO VRŠNO.
CENE ZMEBNE
V gostilni „Al Bivio

pri sv. Ivana
7 bližini tramvajske postaje, vrši se vsaio nedeljo jn prain
javen ples
na prostem v prostranem senčnatem vrtu. — V Halonu je na razpolago občinstva najmodernejši velik: Orkestron. — Izbrana vina ; Drehe-Jevo pivo I. vrste. — Točna postrežba.
Za mnogobrojen obisk se priporoča lastnik
Nazarij Grižon.
f.pertofe
Trst. ulic ? Poste Nuove 9
Žepne nre najboljših tovarn NaJnovejSe stenske nre. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah.
Odlikovana tovarna glasovirjev
E. Vtfarbsnek
Trst, Piazza Carlo Goldoni \t
(vogel Corso - Via Nuova) Speeijaliteta pianinov, glasov: r-jev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v new-Yorku, Schweighofer itd.
€lekt. planini, orkestrom, harmoniji
Izpotojuje. — Menjnje. — Baje na obroke. Popravlja. — Akordi ra po zMoraih oonak.
poprava in komisijska zaloga 9vokoIes
pri
Botjel-u
GORICA, via Duomo 3
Prodaja tudi na mesečne obroke
Ceniki od Waffenrad, Durkopp-Diana itd- franko.