786. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani r upravništvu mosečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; * P°gto celoletno K 20*—, polletno K io*—, četrtletno K B*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se iti	pošilja	upravništvn.	:s
sn	Telefon številka 118.	at
V Ljubljani, nedelja dne 4. januarja 1914.
Leto lil.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
sasesa
Posamezna številka 6 vinarjev,
to	Uredništvo in npravništvo:	as
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6,
Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. Zs oglase te plača: potit vrsta IB v, osmrtnice, poslana lq zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po> m pust — Za odgovor Je priložiti znamko, at *	Telefon	številka 118.	m
Včeraj je sedela na zatožni klopi preprosta kmečka mlada ženska, katere ime je v zadnjih mesecih zaslovelo daleč izven ozkih mej naše male, mračne domovine. Saj so bili ne le slovenski in hrvaški listi zadnje mesece polni čudnih skoraj neverjetnih poročil — ampak pisali so o tem tudi češki, italijanski, nemški in angleški amerikanski listi. Kako bi ne: saj se je razkrila pred svetom sleparija, ki bi ji težko našli enako. Sredi dežele Kranjske se je pred očmi, slavnih avstrijskih oblasti in s pomočjo duhovščine godila verska sleparija prve vrste: uprizarjalo se |e Kristusovo trpljenje s krvavljenjem ženske.
Stvar sama na sebi ni lepa, — če sc pa pomisli, da je bila sleparija, je še bolj grda.
Ko se je končno prišlo slepariji na sled, je oblast posegla po ženski, ki je bila le slepo orodje — duhovščine. Ta, ki je sedela včeraj na zatožni klopi, je bila žrtev — žrtev. — Žrtev denarne pohlepnosti, žrtev škofovske omejenosti in žrtev klerikalne praznovernosti. Zdelo se je naiiL da Johanca ne sedi sama na zatožni klopi — ampak da je njena majhna postava obdana od zelo častitljivih oseb v duhovski obleki. Obdajale so jo same črne sence: med njimi dva škofa: Jeglič in Stadler, trije kapucini: Ciril, Bernard in Ferdinand, vodiški župnik Simen Žužek, kij e slonel ob njeni postelji, kadar je krvavela in blagoslavljal množice, salezijanski gospod dr. Valjavec, ki je prejemal denar, kamniški dekan, ki je izdajal za vodiške predstave posebne vstopnice in je zato postal poslanec in kanonik, in še nekaj duhovnih bratov od blizu in daleč, ki so slavili Vodiške čudeže iti vabili ljudi na božjo pot. V to častitljivo družbo spada tudi impresario in pek Može iz Trsata in zdravnik dr. Doljšak, ki ni mogel najti v eeli Ljubljani toliko jucj, da bi bil lahko Johaneo preiskal m se nekaj drugih. Vsi ti spadajo pravzaprav na zatožno klop, kajti oni so deloma vede, deloma nevede
ICroSUl proti rahonn, Krc.M1l pa SO Uidi
proti veri, katero so na grd način poniževali. Toda vsi ti gospodje so osebno ostali doma, le njih sence so stale okoli Johanee. Obravnava se namreč ni vršila zaradi zločina proti veri, ampak samo zaradi nekaj kron, ki so jih Johanci dale dobre verne ženice. Ko bi bile vse svote navedene, bi prišlo morebiti na tisoče toda tisti denar je izginil v nenasitne farovške žepe in ga ne bo videl nihče več, ker ga nc bo nihče več nazaj zahteval.
Treba je pričeti obravnavi torej dobro Imeti pred očmi, da tu ne gre za to, kaj se je v Vodicah godilo- — ampak samo za svote. Ko bi šlo za sleparijo v bistvu, bi morali biti dm-sl bolj kaznovani nego Johanca.
Pomisliti je treba, da so v Avstriji glede vere precej strogi zakoni in da sl zaprt zaradi »motenja vere«, ako božjih oziroma svetih stvari ne spošttijčš. Kaj šele, če se iz njih norčuješ!!!
In vodiški Čudeži so bili pravo norčevanje iz verskih svetih stvari. Vse to je podpirala duhovščina — in nji na čelu sam ljubljanski škof.
Iz raznih izpovedb sc vidi, da je škof najbolj gnal celo stvar in on je pri vsem skoraj najbolj kompromitiran. Iz pisma Vodiškega župnika se vidi, da mu je škof Johaneo vsilil in da škof ni hotel poslušati resne pomisleke nekaterih duhovnikov. Po »rdeči brošuri« je »Johanca« drugi dokaz, kako In kam pada vera, ki se je tako ozko vezala s klerikalizmom. To je posledica tega, da pri nas vera pada v politiko, namesto, da bi vera politiko dvigala. Naš škof je pravi junak svoje dobe. Kakor je Hren tip za protireformacijo — tako je Jeglič zastopnik najobskurnejšega klerikalizma, ki veruje vsaki verski budalo-sti, samo da s tem potegne ljudi za seboj.
Johanca je »cvet« kranjskega klerikalizma. Mogla je v zrasti samo v naši dobi. Ona je obenem žrtev te dobe in onih ljudi, ki so junaki te dobe.
Sodišče ni sodilo in obsodilo Vodiških dogodkov, ker smatra, da to ne spada pod njegovo področje, ampak je sodilo le izsiljevanja denarja. Toda s tem, kar je obravnava odkrila, so bili sojeni in obsojeni klerikalci in njih sistem. Z žrtvo so obsojeni oni, ki so jo povzročili.
„Vodiški čudeži“ pred sediščem.
Daši je za obravnavo proti Vodiškim sleparijam izvedelo občinstvo šele zadnji dan, Je bilo včeraj vendar pred sodiščem prav živahno, sodna dvorana je bila kmalu polna in mnogo ljudi je čakalo na koridorju. Posebno žensk se je mnogo nnhraln	-j;...) .n.,cua TunogO
prič. IJra je odbila 9. Stražnik pripelje Johaneo, Oblečena je v navadno sukneno sivo obleko, da dela utls polgosposkega dekleta. Johanca joka in si z robcem briše solze. Vsem se je smilia. Mnogi so takoj odšli. Drugi so ostali in čakali pred vrati ugodne prilike, da bi vsaj nekoliko stopili v sodno dvorano.
Obravnava se prične.
V sodno dvorano-stopijo možje resnih obrazov —- sodniki, državni pravdnik in zagovornik. Obravnava se prične. Predsednik sodnega senata, deželnosodni nadsvetnik Ve-dernjak prebere obtožnico. Zagovornik dr. Sabothy stavi še prej predlog "aj psihijater dr. Robida preišče Jo-nančmo duševno stanje, ker je po
LISTEK,
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine (Dalje.)
»O, saj sc ne branim,« .. . . Pardajan prepokojno.
In nataknil si je prekrasni prstan ki mu ga je pomolil grof, ne da bi se’ pozabil prašati že v prvem trenutku koliko je neki vreden.
»Ves sem vzradoščen nad dobrim sprejemom, ki ste mi ga izvolili pripraviti,« je povzel Sen-Megren.
»Oh, čast je popolnoma na moji strani, in dobiček tudi.«
»Ne govoriva o tem prstanu . . . ni vredno.«
»Hudiča! Meni se ne vidi tako. Toda v misli sem imel samo dobiček, ki ga predstavlja zame to, da sprejmem v svojem brlogu plemiča vaše odličnosti. Priznati moram, da sem si hn do1'?0 želel. videti od blizu res lepo 'e,]e”eKa gospoda. In zdaj sem nuir iT K-°po,l’oma- Pri Pilatu! Saj bi J	tudi	preklicano	siten,
S? £ nlaSč le iudo že sam ■si ga niti ne »tSe t,če .vašeb'a Jopiča, glave ni na vas^e^j06;!1^' ^
„ila	z občudovanje,n	inTafecipira
COSPOd, vasa Cepiča, Ah, poslej sh,e
svoji izpovedi padla Johanca nekako pred štirimi leti in se je močno pobila na glavi, kar ima baje zanjo slabe posledice. Državni pravdnik dr. Neuberger se protivi temu predlogu. Sodni senat predlog odkloni.
Johanca na Reki.
Po prebrani obtožnici vpraša predsednik sodnega dvora Johaneo, če se tudi krivo. Johanca prizna. Nato začne pripovedovati v svoj zagovor sledeče:
Dne 12. maja 1905 sem prišla po posredovanju Vodiškega župnika kot dekla k benediktincem v Reko. Bila sem zelo pobožna ter sem tudi vedno premišljevala o Jezusovem trpljenju. Leta 1910. pa so se naenkrat pokazali na mojem telesu čudni znaki. Večkrat se je namreč pripetilo, da je meni, če sem premišljevala o Jezusovem trpljenju, izstopila kri iz prs in iz glave, pri čemur mi je postalo tudi tako slabo, da sem bila skoraj nezavestna; to se je zgodilo v petkih in sredah, pač pa o tem nisem nikomur povedala ter sem šla k zdravniku dr. Socu na Sušak, kateri me je preiskal, na kar je dejal, da sem le histerična sicer pa zdrava. Dal mi je tudi v tem smislu spričevalo. katero ima sedaj vodiški župnik. To, da mi je izstopila kri, je trajalo približno dve deti, na kar je pojenjalo ter mi je le še enkrat pred približno enim letom kri izstopila iz prs.
Pred približno dvema letoma sem zelo želela, da bi me v Reki preoblekli kot benediktinko, katero željo sem tudi izrazila sedaj že zamrli materi Jožefi. Le ta mi Je dejala, da sem še preživa in da moram postati še bolj pobožna ih pridna. Pristavila je tudi. naj gledani, da bodem tako pridna, kakor je bila Katarina Em-merich. Na moje vprašanje, kaj da je bilo sto Katarino Emmcrich mi je pa mater Jožefa odgovorila, da se to lahko naredi. Podučila me je, naj si kupim tam, kjer živino koljejo, kri, potem pa se naj vležent v posteljo, se naj premetavam, kakor da bi zelo trpela in med tem premetavanjem naj Si noge. ip i/lavo nnlikun s Krvjo, rudi je dejala, naj vzamem
škarje* s seboj v posteljo in potem srajco pod prsmi pristrižem, da bo tako izgledalo. kakor da bi bila na onem mestu prebodena.
S prva se mi je gnjusilo, se potiti s krvjo, ker bi pa rada bila preoblečena kot benediktinka in sem si mislila, da bodem to dosegla s tem, kar mi je mati Jožefa nasvetovala, sepi si pa kupila v reški klavnici kri in vse to enkrat sama poskusila v svoji sobi in sicer v navzočnosti matere Jožefe, katera mi je dala potrebna navodila. Ko sem videla, da stvar gre, sem pa začela praviti drugim dekletom, da čutim na svojem životu Jezusovo trpljenje. Ta vest se je razširila, nakar so ljudje začeli me obiskovati ter sem jim večkrat pokazala »čudež«. Rač pa ni
,lIPal ,v,eč pokriti glave s svojim ostudnim klobukom! . . .«
»Milost, milost! Ne hvalite me tako — K.ir sram me postaja!«
Pardajan, ki ie kazal dotlej kaj malo zgovornosti, je postajal zdaj kar liričen. Njegov pogled ie sledil vsem podrobnostim sijajnega Sen-Megre-novega kostuma. In naj si je grof še tako prosil milosti in množil svoje poklone — val vitezovega občudovanja je vre! z nevzdržnim navdušenjem.
Toda nobene besede ni rekel glasneje od druge, in val njegovih besed je žuborel kakor leden curek. Nemogoče je bilo odkriti v njem skrito ali celo porogljivo misel; toda Človek, ki bi ga bil znal opazovati, bi bil mogel zalotiti v kotičkih njegovih oči globoko radost moža, ki se zabava na vse pretege.
»No,« je dejal grof, »a zdaj se po-nieniva o resnih rečeh. Naš veliki Giški obnavlja svojo hišo ni--i it !zvestnih dogodkov, ki se pri-
-.‘ijfj?' /^b se hočete prištevati k
t«d, V1? prašan, yas 0(Mo ,
krito la?0*0,-*"1 vam '-stotako od-hiši «'	spadati	sa'»o	k	eni
»Ii kateri?«
»Sam k svoji.«
I e besede je pospremil Parda jan s poklonom, ki je bil tako natanko posnet po Sen-Megrenovem, da bi ga bil mogel tudi najdovršenejši gizdalin le občudovati.
bilo mnogo obiskovalcev, kajti ljudje v Reki niso hoteli verjeti temu »čudežu«. Tudi benediktinke niso verjele, in ko so slednjič začeli kapucini me obiskovati, so me pa be-nediktiuke kar spodile iz službe, nakar sem se preselila v hišo hčera Marijine družbe v Reki, kjer sem tudi včasih pokazala ljudem »trpljenje«. Pripomnim, da sem nameravala, jenjati s tem »trpljenjem«, ko sem bila uvidela, da s tem svojega namena, priti k benediktinkam v samostan, ne morem doseči. To sem tudi povedala pri spovedi nekemu duhovniku v Senju, nakar mi je pa ta le dejal, da sedaj, ko je že toliko ljudi zvedelo o mojem »trpljenju«, ne smem jenjati, ker bi potem ljudje takoj zvedeli, da je bilo moje »trpljenje« le sleparija. Očividno sc je pa duhovnik bal kakega škandala, če bi sc sleparija razkrila. Vsled teh duhovnikovih besedij se potem nisem upala jenjati ter sem svoje »trpljenje« še naprej pokazala ljudem. Tega pa nikakor nisem storila v namenu ljudem kak denar izvabiti ter tudi nisem sprejela niti vinarja.
P r e d s e d ni k : Kdo pa vas je hodil gledat na Reki, ko ste kri švi-cali?
J o h a n ca : Tcreijalke!
Johanca pri Možettt.
Prečita se izpoved Franca Beloševiča, peka,
ki se glasi:
Nekako pred enim letom sem bil v službi pri peku Možetu na Tr-satu. Ob tein času se je začela širiti vest o neki t. zv. »sveti Johanci«, ki baje trpi Kristusove muke. Od začetka na te čenče sploh nisem verjel, pozneje pa sem se začel za stvar zanimati in sem začel po stvari popraševati. Takrat mi je pripovedovala soproga peka Možeta, da ta »sveta Johanca«, (s pravim imenom Johanca Jerovšek) vsak petek iz glave, iz prshe strani, iz rok ih nog krvavi. Ker pa na to nisem verjel in sem hotel ta čudež videti, sem prosil gospo Možetovo za dovoljenje, da
strmin enkrat v prih petkih glaJati,
Kako ta »sveta Johanca« kri Švica. Obljubila mi je, da mi to mojo prošnjo izpolni, toda le pod pogojem, da grem najprej k spovedi. Ob tej priliki mi je pravila gospa Možetova, da zna Johanca v trcnotkih svojega zamaknjenja in trpljenja tudi bodočnost prerokovati. Prišel je petek in hotel sem stopiti v sobo, v kateri jc Johanca trpela, toda zadržali so me in Može me je celo zapodil, in mi je branil vstopiti češ, da jc ljubljanski škof v sobi. Ko je bila predstava svetega trpljenja dokončana, rekel mi je Može, ali gospa Možetova, da jc bil škof zelo zadovoljen in Je izrazil svoj začudenje nad tem, kar je videl, ter da je obljubil, da bo Johanci dotiral svoto 7000 K.
Nekaj dni potem je rekla gospa Možetova, da si njen mož da neko-
**'»■■■  .. i n n	, r	 ^	—
Iiko preveč opravka z Johaneo, češ da jo je tipal in šegetal, ter jo jc ob 4. uri zjutraj zajmdila, češ da je k... a. Morebiti je to storila za to, ker je bila ljubosumna. Može jc letel za Johaneo, opravičil pa se je s tem, da je pozabila svojo mašno knjižico vzeti s seboj.
Vsak petek, ko je Johanca kri švicala, zed elal Može klobase, zato mu je ali žena, ali pa kdo drugii z domačih prinesel krvi na dom. Po kri jc pošiljal na klavnico na Sušak, ali pa na Reko.
Teli klobas pa ni bilo mnogo doma in nazadnje jih Je Može podaril raznim ljudem.
Ne morem trditi, da bi bila ta kri Johanci služila, da je mogla vprizarjati svoje Kristusovo trpljenje, vendar sem mnenja, da se je tako godilo, Ker je Može toliko krvi dobil, da bi bil lahko naredil klobas za celo mesto.
Ta moja sumuja je bila opravičena tudi s tem, da so se klobase ravno vsak petek delale, ko jc tudi Johanca kri švicala.
Johanca je stanovala pri Možetu precej dolgo. časa. Ko je odšla, se Je zopet vrnila, kakor da hi prišla v svojo lastno hišo. Može ji je postregel z najboljšimi jedmi. Niti njegovi lastni otroci niso jedli tako dobro.
Nc vehi. kako je Johanca vršila svojo sleparijo iti tudi nc moreni povedati,, kdo bi znal to stvar pojasniti.
Prečita se izpoved
patra Bernarda Scrihanieha,
ki se glasi:
1. Nikdar se ni poročalo, da bi bila dekla Ivanka imela čudovite znake, namreč, da bi redno vsaki petek ob T. uri popoldan potila kri v Podmurvicah.
To poročilo sem dobil od več oseb in sem bil naprošen, da bi se tja poda! jo opazovat -- šel sem, ko so me večkrat prosili.
2. Prvič sem zapazil, da res
poti kri, toda moja opazovanja so
bila le površna in samo konstatira-
njc.
»Ali je to odgovor, ki naj ga sporočim vojvodi (riškemu?« ie rekel grof.
»Povejte njegovi Svetlosti, da sem ganjen do solz po njegovi do-brotnosti in da mu pridem sam povedat svoj odgovor.«
»Dobro«, si je mislil Sen-Megren. »Naš je. t oda pridržuje si pravico, pogoditi sc sani za ceno meča. ki nam ga prinese.«
Ves poln te misli in očaran po hvali, s katero Pardajan ni štedil, kakor smo videli, ie pomolil roko, ki Hlu io je stisni! vitez s konci prstov.
Spremil ga je do vrat, kjer sta se ločila po mnogih poklonili in pozdravih.
»Hm!« jc rekel sam pri sebi Pardajan, ko je bil zopet sam. »To je res nepričakovana ponudba. Vstopiti v spremstvo vojvode (riškega! To je pač najsijajnejši velikaš na Francoskem in tudi najbogatejši, najmogočnejši . . . zaman lii iskal prave besede . . . To je sreča, kratko rečeno! Morda se mi obeta celo slava!
Hm! Kako to, da ne poskakujem od veselja? Kakšna kaprična, nergava in nezadovoljna živina se skriva v moji koži? . . . Pri Barabi! Moral bi sprejeti, smrt božja! . . . Ne. vse eno, ne sprejmem! . . Zakaj ne?«
Pardajan je začel dirjati razburjeno po svoji sobi.
»Eh, bogrne, že vem! Zato ne sprejmem, ker rni jc gospod oče zapovedal biti nezaupnemu! ... To je
razlog, ali pa naj mi potegnejo čeva iz života! ... Pa naj reče kdo, da nisem dober sin! . . .«
. Zadovoljen, da je našel to resnično ali dozdevno pojasnilo in da se mu ni treba izpraševati dalje —- posel, ki mu je bil jako neprijeten — je pogledal vitez z občudovanjem, ki je bilo to pot zelo odkritosrčno, demant, ki mu ga je bil prinesel Sen-Megren.
»Med brati je vreden svojih sto pištol,« je zamrmral. »Nemara celo sto in dvajset? . . . Kdo ve. ali ne dobim zanj celili stopetdeset?«
Bil je že pri dvesto pištolah, ko so se odprla vrata iznova: Pardajan jc videl vstopiti človeka, zavitega v dolg plašč, oblečenega preprosto kot trgovca. Ta mož se jc pokloni! vitezu globoko in dejal:
»Ali ne, da sc mi je čast pokloniti gosjiodu vitezu de Pardajanu?«
»Tako je, gospod. S čim vam morem postreči?«
»Takoj vam povem, gospod?« je dejal neznanec, požiraje mladega moža s pogledom. »Toda pred vsem —- ali mi ne bi hoteli storiti usluge in rni povedali, katerega dne ste rojeni? Ob kateri uri? V katerem mesecu? In katerega leta?«
Pardajan se je ozrl, ali je 2ibu-leja v njegovem dosegu.
»Nemara je norec?« je menil sam pri sebi.
Toda neznance Je bil kljub čudnosti svojih vprašani povsem nepodoben norcu. Res, da so se svetile
njegove oči v nenavadnem ognju;
toda nič v vsem njegovem vedenju ni kazalo, da ne bi bil pri zdravi pa-
meti.
»Gospod«, je dejal Pardajan z največjo krotkostjo in prizanesljivostjo, »vse, kar vam morem povedati, jc. da sem rojen leta devetinštiridesetega, februarja meseca. Dneva in ure pa sam ne vem.«
»Pekato!« je zamrmral čudni gost. »A naj bo! Izkušal bom sestaviti horoskop po svoji najboljši moči. Gospod,« je nadaljeval glasno, »ali ste svobodni?«
»Prizanesimo mu!« si je rekel vitez. »Svoboden, dospod? Eh. kdo se more pohvaliti, da jc? Ati je svoboden sam kralj, ki ne more storiti niti koraka iz svojega Luvra? Ali na primer kraljica Katarina, ki ji pravijo da je mogočnejša od njegovega Veličanstva? Ali je svoboden njegova svetlost vojvoda Giški? Svoboden! Kako govorite, gospod moj dragi! To je prav tako, kakor če bi me pra-šali, ali sem bogat. Vse je odnosno. Kadar imam tolar v žepu, se zdim samemu sebi kakor knez. In tiste dni. ko si lahko naročim h kosilu buteljko Somurca, se štejem žlahtnega kakor sam Monmoransi. Svoboden — pri Pilatu! Če hočete reči s tem, da lahko vstajam opoldne in ležem spat ob zori ter lahko stopim v cerkev ali v beznico brez strahu in brez kesanja, brez skrbi, ali mi sledi kdo za petami ...
3. S to nenavadno rečjo se je vse zelo pečalo; jaz sem pa hotel celo zadevo sporočiti cerkveni oblasti in menil, da se mora ta reč privatnim potom preiskati.
4. Cerkvena oblast je v ta namen določila dvoje oseb — tudi mene. Med tem sem jaz prosil dr. Soz-zija, da naj bi iz prijaznosti interveniral. Šli smo v Podmurvice in zapazili krvavi pot. Doktor je dejal, da gre tu za krvotok. Vzroki so bodisi menštrualne nerednosti zajedno z versko histerijo in da je podobni slučaj videl že v Kataniji.
5. Jaz sem okolostoječim osebam piporočal o tem ne mnogo govoriti (aha) in ne dovoliti, da bi jo prišle tuje osebe obiskovati. Svojini bratom v konventu sem dejal, da je to bolezen.
6. Dalje časa se potem s to stvarjo direktno nisem pečal, niti nisem šel po poročilih temveč sem se skušal informirati o njeni preteklosti. Zvedel sem od oseb, ki so jo priznale od mladosti, da ni bila ubogljiva in resnična, tudi se ni rada učila, temveč je bila svojeglavna.
7. Ko je zapustila Podmurvice, se je nastanila tupatam pri znanih osebah. Med tem je čcsto obiskala našo cerkev in je bila članica cerkvene kongregacije Marijinih hčera.
V svoji pobožnosti je bila zelo stanovitna in v molitvah, kakor so dejali vztrajna.
Večkrat ji je prišlo slabo in. njene tovarišice so jo iz usmiljenja nesle v društveni lokal v Via Deak 2, kjer ie zadnje mesece dalj časa neprestano bivala.
8. Zapazil sem, da imajo mnogi ljudje trdno vero. Pri tem so bili tako pretreseni, da so mislili, da se gre za nadnaravno stvar (posledica duhovniškega pon eumne vanja).
Imel sem dovolj dela, da sem jih zdrževa! od cerkve in društvenega lokala.
9. Med tem sem poizvedoval o njeni preteklosti in izvedel, da si je pri svojih gostiteljih sposojevala v malih zneskih denar, pa se ni brigala, da bi ga vrnila.
Nekega dne sem jo v tem oziru opominjal, nakar je ona — kakor se govori — denar vrnila.
O teli indicijah(?) sem svoje duhovne brate, posebno patra Cirila (našega starega znanca) opozarjal, kajti drugi ji sploh niso verjeli in so bili hudi nasprotniki Johance, ki so jo hoteli nadzirati in odstraniti, ker bi utegnila škodovati veri.
10. Ravnotako sem često sporočil marijinim devicam, da jo morajo odstraniti iz društvenega lokala.
Eden naših patrov jo je nekega dne izgnal iz cerkve. En drugi pater jo zopet ni hotel (no:) poslušati pri izpovedi. Ko se je odstranila iz društvenega lokala, je čez nekaj dni zopet prišla, ne da bi bil vedel.
11. Marijinih procesij se je kot dolgoletna Marijina devica tudi udeleževala in ljudje, ki so smatrali njeno krvavo potenje za čudež, so jo videli.
12. Da bi jo slednjič vndar odstranil iz cerkve in kongregacije, sem moral patra Cirila odstaviti od ravnateljstva Marijinih devic.
Ivanko je to tako zjezilo, da mi je zagrozila z jezo božjo, njegove matere Marije in angela varuha.
Jaz sem bil pa prav energičen, dokler ni bila 11. decembra 1912 odstranjena, in pred 11 meseci je zapustila reko.
johanca v Vodicah.
Ko je prišel po dunajskem ev (turističnem kongresu nadškof Stadler v Reko, je tudi on prišel in si ogledal moje »trpljenje«, pač pa »čudežu« ni verjel, češ, da se take stvari na svetu ne gode. Tudi ljubljanski škof me je obiskal in videl o »trpljenju«. pač pa ničesar ni dejal. Cez nekaj časa prinesel mi je neki kapu-cinec nadškofa Stadlerja pismo z naročilom, naj nesem to pismo ljubljanskemu škofu v Ljubljano. Dne 17. decembra 1912 sem se potem s Stadlerjevim pismom peljala v Ljubljano k škofu, kateremu sem pismo izročila. Kaj da je stalo v tem pismu nevem, pač pa mi je škof izročil drugo pismo z naročilom, naj je nesem ic Vodiškemu župniku. Ko sem s pismom prišla k vodiškemu župniku, tni je ta dejal, da bom sedaj nekaj časa pri njem ostala.
V prvih tednih moje navzočnosti v Vodicah »trpljenja« nisem ponavljala, potem sem pa zopet začela »trpeti«. Mislila sem namreč, da, če bode župnik pisal benediktinkam v Reko, da se je moje »trpljenje« tudi pri njem ponavljalo, slednjič bodo benediktinke vendar verjele in me sprejele v svoj red. S prva sem izvršila to »trpljenje« brez krvi le s tem, da sem se v postelji premetavala, potem sem pa »trpljenja« izvršila zopet s krvjo, katero sem si preskrbela po Mariji Punčuh in po moji setri Mariji Serbenc (?) katerim sem rekla, da hočem napraviti klobase in jih poslati prijateljicam tta
Reko. Enkrat sem pa kri kupila sama v Ljubljani v klavnici.
Po božiču 1912 me je pustil škof
preiskati po dr. Dolšaku in dr. Uše-ničuiku. pred katerima sem kazala svoje »trpljenje«, pač pa sem si takrat le glavo in noge polila s krvjo, katero sem imela pri sebi v majhni steklenici pod odejo. Dr. Dolšak je dejal, da sem si najbrže nohte prekratko rezala, tako mi najbrže teče kri izpod nohtov, iu da sem očivid-no histerična. Dr. Ušeničnik pa je rekel, da sem neumna. Jaz jima pa nisem dala nobenega odgovora, ter sem se le smejala.
Škof ie potem poročal župniku v Vodice, da preiskava ni ničesar dognala. Župnik pa je verjel mojemu »trpljenju« ter me tudi nikdar ni preiskal. Ko se je potem vest o mojem »trpljenju« razširila, so ljudje začeli prihajati v župnišče, katerim sem kazala svoje »trpljenje«, dokler ni slednjič dr. Valjavec razkril sleparijo.
Ponovno povdarjam, da vse to nisem storila, da bi ljudem izvabila denar ter mi je tudi župnik strogo prepovedal sprejeti kak denar. V župnišču tudi nisem vzela nobenega vinarja. Zunaj župnišča so mi pa ljudje včasih dali kako krono, da naj za nje molim, kar sem potem tudi storila. Na ta način sem vsega skupaj dobila k večjemu 100 K, pač pa mi nikakor ni prišlo na misel, da bi bilo kaznjivo ta denar sprejeti, kajti ljudje so mi denar prostovoljno dali, ne da bi jih za to prosila, ter sem za ta denar tudi v resnici molila. Imen ljudij, ki so mi dali denar, ne vem povedati. Tudi župnik Žužek mi je včasih dal kako krono ter mi je tudi kupil stroj za nogavice plesti, pač pa je to dal iz lastnega nagiba, nc da bi ga bila za to prosila.
Čudeži in goljufije se začno.
Na vrsto pridejo čudeži, ki jih posnamemo iz izpovedi prič. Priča Meta iz Vodic, samska služkinja v uršulinskem samostanu izpove sledeče :
V Vodicah nikdar nisem šla gledat osumljenko, pač me pa je osumljenka sama v teku tega leta obiskala v samostanu. Osumljenke preje sicer nisem poznala, pač pa je ona zvedela, da sem iz Vodiškega kraja in me je, kakor je pravila, le vsled tega obiskovala. Pri takih obiskih sva govorili vedno le o popolnoma navadnih stvareh, dočim o njenem »trpljenju« nisve govorile, ker se sploh upala nisem jo o tem vprašati.
O binkoštih tega leta je umrl moj brat Boštjan in precej časa potem mislim, da je to bilo avgusta meseca prišla je osumljenka zopet k meni ter mi je povedala, da se ji je moj ranki brat prikazal in da ga je videla trpeti v vicah. Rekla je, naj bratu pomagam z molitvijo ter je pripomnila, da bode v rešitev brata treba 7032 rožnih vencev in 3022 sv. obhajil. Ker sem na podlagi tega, kar sern bila slišala -od drugih ljudi popolnoma verjela »čudežu«, kateri se je baje kazal pri osumljenki, sem seveda tudi verjela osumljenkinim besedam. In ker sem tudi slišala govoriti, da osumljenka baje vzame od ljudi denar in ga nese k Salezijancem, da sc tam moli za ranjke, sem osumljenki odgovorila, da nikakor nisem v stanu sama toliko moliti, kolikor bode po njeni izjavi potrebno, vsled česar bi ji raje dala denar, da ga nese k Salezijancem. Vprašala sem jo tudi, koliko denarja da bo treba, na kar je ona imenovala svoto 44 K ter se je izrekla pripravljeni, izročiti ta znesek Salezijancem. Bila sem ji zelo hvaležna ter sem ji takoj izročila 50 K. V svoji hvaležnosti sem ji potcin iz lastnega nagiba še dala 10 K za pot. Kakor sem sedaj slišala, pa osumljenka tega denarja ni izročila Salezijancem, pač pa gotovega še ne vem.
Pred približno enim mesecem je prišla osumljenka zopet k meni, termi pripovedovala, da sedaj župnik in ljudje trde, da je njena zamaknjenost le sleparija, kar pa ni res. Prosila me je hkratu, naj ji posodim 20 K, ki mi jih bo že vrnila, in ker sem bila še vedno mnenja, da se pri osumljenki ne gre za sleparijo sem ji v resnici posodila 10 K, zakaj da je ta denar potrebovala, mi pa ni povedala.
Osumljenki sem dala torej vsega skupaj 70 K, pač pa onih 10 K, ki sem ji jih dala za pot, ne zahtevam nazaj, marveč se pridružim le z zue-skom 60 K kazenskemu postopanju kot zasebna udeleženka.
Kakor sern že omenila, sem slišala, da so tudi drugi ljudje osumljenki dali denar, pač pa gotovega slučaja ne morem povedati.
Priča Meta Mrše izpove še sle-deče I
Vzdržujem svojo izpovedbo v polnem obsegu ter obdolženki v zagovor v kolikor se ne vjema z mojo izpovedbo, ni resničen. Osobito obdolženka mi ni ničesar o tem rekla, da bo treba kaj plačati za mašo, marveč je le govorila o rožnih vencih in sv. obhajilih. Vprašala sem jo celo.
da bode morda dobro, plačati kaj za maše, ona pa je odgovorila, da tega ni treba. Obdolženka me sicer ni pozvala, naj ji izročim denar, marveč sem jo iz lastnega nagiba prosila, naj denar nese Salezijancem, vendar sem pa sedaj mnenja, da je obdolženka prišla le radi tega k meni, da od mene izvabi kak denar. To pa sklepam iz sledečega:
Že pred obdofženkinem prihodu mi nekatera dekleta iz Vodic o priliki obiska povedala, da se ji je moj brat prikazal in da zelo trpi v vicah. Tem dekletom obdolženka za me sicer ničesar naročila ni, vendar pa je obdolženka očividuo s tem pripravila končni korak, ki ga je storiia s tem, da je slednjič prišla osebno k meni in meni osebno povedala, koliko da bo treba, da rešimo brata iz Vic.
To, da je obdolženka pobirala denar, ki ga je baje nosila k Salezijancem, sem večkrat slišala od ljudi iz Vodiškega okraja, vendar mi pa gotovi slučaji niso znani, ter tudi onih ljudi, ki so mi to pravili, nc morem povedati.
Ce bi vedela, da je obdolženka sleparica, bi ji seveda ne bila dala nobenega denarja.
Izpoved priče	Ivane Skok
(Šmajhelnova) samske dekle iz Vodic.
Jaz sem bila samo enkrat skozi nekaj minut navzoča pri Johaničnem 'trpljenju. Ker sem imela z njo usmiljenje kot na Kristusovih ranah trpeča in ker je rekla, ko sem ji prvič dala, da bo za me molila, dala sem ji nato še večkrat iu popolnoma iz proste volje ter od nje ne naprošena kako krono tako, da se je nabralo vsega skupaj kakih 15 K. Tega zneska ne zahtevam nazaj.
Z Johanco sve velikokrat govorile in mi je pri takih prilikah večkrat rekla, da vidi med zamaknjenjem tudi katera duša je v vicah. Marijo Goljar, ki je moja sestrična, je meni rekla, da bi rada vedela, kje je duša njenega umrlega očeta. Jaz sem to sporočila Johanci, ki mi je povedala, dušo sestričnjega umrlega očeta v vicah, iu, da ga je mogoče rešiti, če sc plača 95 maš po 2 K, — ni pa povedala, na čegave roke oz. kje je ta denar za maše odrajtati. Moja sestrična Marija Goljar je vdova, ima svoje premoženje pa tega zneska ni plačala.
Jaz sicer za nikogar ne vem, da bi dal Johanci kakšno vrednost.
Fred vsem pripomnim, da sem mislila, ko sem bila zadnjič zaslišana, da sem dolžna izpovedati, samo o tem, kar sem iz lastnega žepa osumljenki. Danes pa hočem navesti vse slučaje, v katerih je stopilo kaj denarja po mojem posredovanju v osiunljenkine roke.
1. Dekla Marija Mrak iz Vikrč dala mi je znesek	15	K.
2. Vulgo »pri Štirnu« z rodbinskim imenom Jerala, posest, iz Hraš dala mi je	30	K
3. Posestnika hči, po domače »pri Breclju« iz Hraš, dala mi je 6 K
4. pri po dom. »Pri Hočevarju, posest, iz Hraš dala rni je z naročilom, naj ta denar izročim osumljenki, kar sem jaz tudi v vseh štirih slučajih resnično storila.
Marija Mrak ima mrtvo mater. Jerala ima mrtvega moža, mater in sestro.
Po domače »Pri Breceljtt« ima na onem svetu 3 duše, »Vulgo Hočevar pa očeta in mater.
Vse navedene štiri osebe obrnile so se do mene in sem po njih naročilu vprašala jaz osumljenko, kje se nahajajo duše rajnkih drugih navedenih 4 oseb, nakar mi je po zamaknjenju osumljenka sporočila, da je treba v svrho rešitve duš žrtvovati in njej oddati gori navedene štiri zneske in sicer je rekla osumljenka:
1. kar se tiče slučaja Marijo Mrak, da bo šlo nekaj od prijetega zneska 15 K za maše, za ostanek pa da bo osumljenka molila.
Ravno isto velja glede zneskov po 30 K v slučajih Jerala in Hočevar. V slučaju Brecelj pa je sprejela osumljenka vseh 6 K za t0> da bo ona sama molila za dotične duše.
3000 roženkrancev m 95 maš.
Izpoved priče Marije Goljar: Meni je umrl oče in vprašala sem Johanco, kaj je z njim na onem svetu. Johanca ji je odgovorila, da potrebuje njen oče za rešitev svoje duše 3000 roženkrancev in 95 maš. Maše seveda po dve kroni. Johanca je menila dobiti na ta način 190 kron. Goljufija pa se ni posrečila.
Goljufija se nadaljuje.
Izpoved priče Marije Štucin:
Oodolženko poznala sem že od mladih let, vsled česar me je tudi v času, ko je bila na Reki, parkrat obiskala. Ko je potem prišla sedaj v Vodice in se je nakrat razširila vest o njenem trpljenju, me je obdolženka v poletju 1913 enkrat obiskala, pri čemur se je pritoževala o svojih mukah in o tem, da pri svojem trpljenju izgubi toliko krvi ter me je tudi povabila, naj jo pridem pogledat kak petek! Pristavila je tudi, naj pridemo, če hočemo, tudi na pondeljek, da bode potetn tudi na pondeljek trpela. O tem, da naj ji dam kaj denarja ali pa plačam sv. maše, pa ni ničesar govorila.
Nekaj časa potem, ko je slučajno bila moja sorodnica Marjeta Cedilnik iz Podgorice pri meni in sem le tej povedala, da je bila »Johanca« pri meni, me je pa Marjeta Cedilnik prosila, da naj jo, če me bo Johanca zopet obiskala, vprašam, je-li njen (Gedilnikove) oče v vicah in je-li kaj potrebuje na onem svetu. Ko je Jo-lianca zopet enkrat prišla k meni, sem ji to sporočila, nakar je rekla, da bode že vprašala, kaj je z dušo Cedilnikovega očeta. Ko je Johanca čez nekaj časa zopet prišla, mi pa je na moje vprašanje odgovorila, da je bil Cedilnikin oče v vicah, da je pa sedaj že rešen, ker je ona molila za njega 76 rožnih vencev, 26 molitev iz globočine in 13 molitev »Ceščena kraljica« in ker je tudi za njega plačata 13 maš in sicer 6 na Šmarni gori in 7 v Vodicah. Pripomnila setu, da Marjete Cedilnik ni tu, da bi ji mogla denar vrniti, ki ga je izdala za maše, ter sem jo vprašala, je-li pri volji, da ji ta denar jaz na mesto Cedilnikove povrnem. Bila je s tem zadovoljna, nakar sem ii izplačala 26 kron, ona pa mi je izročila potrdilo, priklopljeno ovadbi pod r. št. 35 Marjeta Cedilnik ie meni botem ta denar takoj povrnila, tako da nimam nobene škode, oškodovana je ie Cedilnik.
Razen tega nisem dala obdolženki nobenega denarja, tudi ne za maše.
ObdoJžeuko sem le enkrat obiskala s svojini možem okoli Velike noči v Vodicah, da bi videla njeno trpljenje ter ji tudi takrat nisfem dala ničesar. Pač pa je takrat župnik v obdolženkini sobi ter jo -dejal, da ne vzame nobenega denarja za maše. Da bi drugi ljudje obdolženki izročali kaj denarja ali plačevali za maše, mi ni znano.
Priča Simon Žužek, župnik iz Vodic.
Prečila se naslednja izpoved priče Simona Žužka, župnika iz Vodic:
Ko je mati osumljenke umrla 1. 1905, izročila je na smrtni postelji svoje otroke, med njimi tudi osumljenko, moji oskrbi, na kar sem tudi v resnici skrbel, da sem za nje dobil kako službo. Po mojem posredovanju stopila je osumljenka pri Be-nediktinkah na Reki kot dekla ter sem dobival vedno o njej zelo dobra poročila. Pred Božičem lanskega leta pa se je naenkrat slišalo, da se kažejo v Reki na telesu osumljenke čudeži, in naš škof se je ogledal »trpljenje« osumljenke. Škof mi je potem pisal, da je »trpljenje« sam videl in mi je naročil, naj vzamem osumljenko k sebi v Vodice, da se ne bode v svojem »trpljenju« po tujih hišah klatila. V resnici je prišla potem osumljenka nekega dne v spremstvu škofove nečakinje k meni, nakar sem jo sprejel v svojo hišo istočasno sem pa pisal škofu, naj se da osumljenka po zdravnikih preiskati, da bom vedel vsaj, kaj sem vzel pod svojo streho. Peljal sem jo potem v Leonišče vsled zdravniške
preiskave, po naročilu škofa pa sem Koliko je osumljenka v prvoime- jo potem moral peljati v škofijo, kjer novanih treh slučajih za svojo mo-	j0 je škof	hotel pustiti preiskati po
litev naj si pridržala oziroma koliko	zdravniku	dr. Doljšaku. Pri preiskani karn da je dala ostanek za maše.	vi nisern	bil navzoč, pač pa mi je
Rekla je le, da gre za maše v Ljub-	§kof dne	18. januarja t. 1. pismeno
ljano. Mogoče, da ni šlo sploh nič poročal, da jo je dr. Doljšak natanč-denar.ia naprej, ampak da je vse ,10 pieiskal iu da vkljub krvavenju ostalo v rokah osumljenke, česar pa ni mogel najti nobenih ran. Istočasno jaz ne vem. Ker sem jaz osumljenki Inj je škof tudi pisal, naj jo vzamem popolnoma zaupala.	nazaj, kar sem tudi storil. Začetko-
Sedaj se pa tudi še spomnim, da ma sem sam precej dvomil o nad-je žena mojega brata z imenom Ma- naravnosti osumljenkinega trpljenja, rija Skok, posestnikova žena iz Sp. vsled tega pa, kar se mi je od strani Pirnič vulgo »pri Štefanovi«, hotela | škofa in osobito od strani več res vedeti, kje so duše njenih staršev in sem jaz, ko sem se tozadevno obrnila na osumljenko od slednje zvede-
la, da je treba 40 K plačati za maše in molitve. Ta znesek mi je Marija Skok dejansko izvršila in sera ga jaz odrajtala osumljenki za molitve in maše, mi je osumljenka rekla, da bo molitve sama opravila.
nih in poštenih mož iz Reke poročalo, sem pa slednjič sam popolnoma verjel, da se tu gre za takozva-no »stigmata«. V tej svoji veri me je podpirala okolnost, da se je mnogo od tega, kar sem bil čital o teh »stigmata«, tudi pokazalo pri osumljenki, ki je tudi bila sicer precej pridna In marljiva In je sploh cel dan molila.
Ko se je izvedelo o trpljenju osumljenke, je nastal nakrat velik naval ljudi, ki so jo hoteli videti v njenem trpljenju. Začetkoma sem ho tel ljudem braniti, kar se mi pa n* posrečilo, vsled česar sem osumljenko dal v posebno sobo s posebno postrežnico. Istočasno sem pa tako osumljenki kakor tudi mojim uslužbencem strogo prepovedal od ljudi jemati denar ter osumljenka tudi v moji navzočnosti denarja nikdar vzela ni kakor tudi jaz za njo niti vinarja vzel nisern. Tudi nikdar nisem slišal, da bi osumljenka vzela kak denar, pač pa sem bil navzoč, ko je osumljenka denar, ki se ji je ponujal, odklonila. Tudi v moji navzočnosti ljudem nikdar ni ničesar povedala o njihovih rajnkih ter tudi nikdar naročila, naj plačajo za maše. Ce je v resnici kaj takega storila, je morala storiti v moji nenavzočnosti, k čemur pripomnim, da sem pač bil velikokrat navzoč pri njenih ekstazah, pač pa ne ves čas.
Kar se tiče trditve, da mi je dala Urša Jereb 200 K za osumljenko, ni resnica. Za Uršo Jereb sem namreč hranil 200 K iu nekega dne me je ona prosila, naj ta denar dvignem v hranilnici in ga dam osumljenki. Jaz pa tega storiti nisem hotel ter sem Urši Jereb izročil 200 K, češ, naj ta denar sama nese osumljenki, če ji ga hoče darovati. Urša Jereb je to tudi storila, osumljenka pa je prejem denarja odklonila, na kar mi je Urša Jereb ta denar hotela dati za cerkev. Jaz sem jo odvrnil, da se bo še premislila in ta denar še danes leži pri meni v blagajni za Uršo Jereb.
Za maše pa med tem časom, ko je bila osumljenka pri meni, sploh ničesar nisem hotel sprejeti kljub temu. da so mi ljudje večkrat denar ponujali za maše.
Kako da jc osumljenka izvršila sleparijo, ne vem. kajti jaz niti nje, uiti postelje nisem nikdar preiskal ter mi tudi ni znano, na kak način si je osumljenka preskrbovala kri.
Po mojem mnenju pa osumljenki ni šlo na to, da bi bila ljudem izvabljala denar, pač se mi pa zdi, da gre tu za slučaj histerije. Kakor že navedeno. je osumljenka večkrat odklonila ponujani denar in tudi mene ni nikdar prosila za denar. Jaz sem ji sicer večkrat, če je kam šla, dal kako krono za hrano, morebiti vsega skupaj 30 do 50 kron, tudi sem ji bil kupil Stroj za nogavice plesti, za kar sem plačal 130 K. vse to pa sem storil iz. lastnega nagiba, ne da *bi rne zato prosila. Imela je tudi hrano in stanovanje pri meni in mi je pokvarila tudi precej posteljnine, toda visokosti te škode nikakor ue morem povedati kakor tudi ne zahtevam nobene odškodnine.
Pripomnim slednjič, da je osumljenka. kar sem pozneje izvedel, od neke gospe Štucin, ki jc imeia vito pod Rožnikom, baje dobila nekaj denarja za maše iu da je osumljenka od tega denarja tudi del izročila Salezijancem na Rakovniku.
Sleparija odkrita.
Izpoved priče dr. Josipa V a -1 j a v c a:
Bil sem prvikrat dne 2. maja t.
I. v Vodicah, da si ogledam »čudež«, kateri se ml je takoj zelo sumljiv zdel. Da se prepričam, kaj da ie sploh na celi zadevi, sem od obdolženke zahteval, naj me pusti v sobo, pred-110 začne krvaveti, kajti navadno so se ljudje pustili šele tedaj v sobo, ko je bila krvava. Obdolženka jim tega ni dopustila, češ, da jo je sram, če je takoj začetkoma mnogo ljudi okoli nje. Ko smo potem stopili v sobo, ležala je obdolženka v postelji nezavestna in je imela glavo že krvavo. Neka ženska je potem odejo nekoliko vzdignila, nakar smo videli, da je obdolženka tudi na prsih in nogah krvava ier je tudi srajca bila na onem mestu, kjer je obdolženka krvavela, nekoliko presekana. Ravno tako so bile tudi nogavice na krvavih mestih presekane. Ljudje so obdolženko vprašali, kje da so njihovi mrliči, nakar je obdolženka odgovorila, da so v nebesih itd., pač pa nisem slišal, da bi ona vsaj v moji navzočnosti zahtevala od ljudi, naj plačajo za maše.
Drugikrat šel sem dne 5. sept. t. 1. v Vodice in tam sem zopet zahteval od obdolženke, naj me pusti v sobo, preduo začne krvaveti, kar je potem dovolila. Gorajšnjo izpovedbo moram popraviti v to, da ko šem bil prvikrat v Vodicah, od osumljenke še nisem zahteval, naj me pusti preje v sobo, marveč sem to storil šele pri drugem obisku. Ko sem pri drugem obisku stopil v sobo, osumljenka še ni bila krvava. Potem pa je odejo hitro vzdignila gori Pr0“ glavi, in ko je odejo zopet spustila, je že kri tekla čez obraz. Vse to se je tako hitro izvršilo, da nisem mogel ničesar sumljivega zapaziti. Po odhodu mi je pa povedala neka gospa, ki je tudi bila navzoča, da je videla v rokah osumljenke neko stvar, in sicer, če 9e ne moti škarje. To sem potem tudi dejal osumljenki, katera pa je to odločno zanikala iu potem
rekla, da bode danes kinaiu še dfftgikrat začela krvaveti in da se iaz potem lahko natančno prepričani tla ona ničesar ue naredi. Bil sem s tem zadovoljen ter sem neki ženski ki Je takrat bila pri osumljneki, naročil, naj me takoj pokliče, ee osmi-Ijenka dobi zopet svoje. napaac. Kmalu na to me je ta ienska poklicala, in ko stopirn z neko gospo, katero sem zato Prt>s,'» v sobo, je osumljenka bila %9. zo':ie Kivava m
v nezavesti. sf°ha scm k nJem postelji in bitr° vzdignil odejo, nakar sem zapazil, da ima osumljenka med »©gami neko črno steklenico. V tem hipu, ko sem jo odkril, je postala osumljenka zavedna in zgrabila za steklenico. Ko sem zahteval to steklenico, je dejala, da je v tej steklenici nabrala kri, da bi jo nesla potem na pokopališče. Steklenice pa mi ni hotela izročiti, tako da sem jo moral jej s silo iztrgati. Ker sem bi! prepričan, da mora imeti še kako drugo orodje pri sebi v postelji, je pa vstala in bežala v sosednjo sobo, pri čemer je izgubila dva ključa, ki sem ju pobral ter odklenil z enim teh ključev v sobi stoječo omaro, v kateri sem našel več takih črnih steklenic, kakršno je imela v postelji med nogami. Kaj da je bilo v teh steklenicah, o tem se nisem prepričal, prepričal sem se pa, da je bila v oni steklenici, katero sem našel v postelji, v resnici kri.
Pripomnim, da se je takrat, ko je osumljenka bežala 'v sosednjo sobo, slišalo, da je morala imeti pod srajco nekaj železnega ter sem prepričan, da so bile to škarje in veriga. Na rokah osumljenke so se namreč pri njenih’ napadih pokazala znamenja neke verižice, s škarjami pa si je očividno sama napravila odprtine v srajci in nogavicah.
Iz vsega tega pač brez vsakega dvoma sledi, da se je pri osumljenki ?. f..za orecej umetno izvršeno gojim jo. Da bi bila osumljenka s tem ljudem denar izvabljala, sam nisem zapazil, pač se pa splošno govori, da je od ljudi izvabljala denar za maše, ki ga je pa zase obdržala. Prič zato pa ue morem navajati.
Tudi mi ni znano, v koliko je osumljenka župnika izkoristila, ta vtis sem pa imel, da je župnik popolnoma verjel, kajti tudi še potem, ko sem sleparijo odkril, župnik še vedno ni bil popolnoma prepričan, da se gre tu v resnici za sleparijo. Uva-ževati je sicer, da je župnik že precej star ter tudi slabo vidi, vsled česar je osumljenka njemu nasproti imela pač lahko stališče.
Izvošček Ažman.
g-. i^A-ere se izpoved priče izvo-sceka Ažmana, ki je odkril Johauič-ne sleparije in ki jo je vozi! v klav-nico.t kjer si je Johan ca nakupila te-lečje krvi.
Popoldanska razprava
se je pričela ob štirih. Po kratkih Joliancinih rojstnih podatkih je povzel besedo državni pravdnik in za
ssristžiis
o&K	‘bon,n	branil
Razsodba.
s£dni dvor vrnil iz posvetovalnice, je Predsednik
nadsvetnik Vedernjak proglasil raz sodbo: Jolianca Jerovšek je kHva hudodelstva goljufije in poskusa g0-liufife ter se obsodi po § 202 na deset mesecev težke ječe. Všteje se ji v kazen preiskovalni zapor od 24. okt pretečenega leta do včeraj, hn s« £ Johanca zaslišala razsod-nciin! t3! lhtet'i. Stražnik jo je od-
ram 'sn	ji,!	ie POltUt dvo-
iana, so se razšli.
Štajersko,
K tiskarski stavki
pred dnevi poročali' so	,e
med tiskarskim osobjem in narji v neprestanem ‘teku in stikr" Kljub temu je doslej nejasno, kako da se stavka konča, oziroma kdaj Kol zvemo iz Gradca, je mogoče, da nemški dnevniki tedne in tedne ne bodo izšli, mogoče pa tudi, da se doseže sporazum že v nekaj dneh.
Faf‘? na Dravi. (Prijet tat.) Gostilničarki gospej Jožefi ligo je delj časa zmanjkovalo piva v steklenicah. Sčasoma ji je izginilo do 160 polnih steklenic, ne da bi vedela natanko, kdo ji krade in kdaj. Šele pred kratkun je pričela sumiti domačega mesarskega pomočnika Pavla Berdmka, ki j'e opetovano nosil cele zakhe piva delavcem pri stavbi nove elektrarne. Sedaj so Berdnika »geli v okolici Pliberka na Koro-
žari%n%?r v Savinjski dolini. (Poroti v KoSpodaercc?’nbra ^ Pričelo go-
posestnika LenSfmnP2slopJu vele' cirnrna	K°ta. Požar se je bli-
skoma razširil ppzar se je bli-in upepelil še drnc^se k?nc.e in kraje poru skrajnih sil u. P0^°Pie. Le na-
K»*orala «* »W 4, «*Sf JVUi
cerkev. Gotovo žalostni božič, prazniki in neveselo novo leto.
Trbovlje. (Spečen deček.) Pred ,par dnevi je pustila žena rudarja Kavžičarja svojega poldrugo leto starega sinčka za kratke^ trenotke doma brez nadzorstva. Deček je med igro splezal nekam nad ognjišče, a izgubit ravnotežje in padel na razbeljeno ognjiško ploščo, ter se smrtno nevarno opekel.
Maribor. (Delo dr. Mahnerta.) Pred tedni je predaval dr. Mahuert o svojem delu za gibanje »Proč od Rima« v Mariboru. To se je zgodilo v Schaffhauscmi v Švici. Mahnert je agitiral za zgraditev nove prote-stautovske cerkve v Mariboru ter je predložil tudi vse potrebne načrte v to svrho. Protestantovska švicarska zveza je sklenila, da prevzame sama odgovornost za doprinesitev potrebne svote. Nova zgradba je preračunjena na 50 do 60.000 K. Malmert počasi a izborno pripravlja Prusiji teren. Prav ima!
Maribor. (Iščejo ga.) C. kr. okr. sodišče je izdalo tiralico za bivšim ravnateljem »Puch«-fi!ijalke na Dunaju, Jožefu Breitenfelderjem. Brei-tetrfeldcr ima odsedeti v Mariboru šesttedenski zapor, a se mu očividno prav malo ljubi, se odzvati vabilu.
Slovensko gledališče v Mariboru. Na Kraljevo dne 6. prosinca 1914 Ob pol 8. uri zvečer se uprizori štiri-dejanska burka »Dva srečna dneva«. Režiser kakor po navadi g. Molek, la burka je polna šaljivih prizorov tako, da se bo slavno občinstvo ves čas dobro zabavalo, kajti smeha ne bo konec. Podobno kakor pri »Ubogem možicku«. Po predstavi ples v veliki dvorani Glasbenega društva. Pripomnimo izrečno, da se predstava začne točno ob pol 8. uri zvečer in bodo tudi meddejanski odmori kolikor mogoče kratki. Prostori ob stenah v prvih 8 vrstah bodo od sedaj naprej zaprti, da bo cenjeno občinstvo lahko neovirano sedelo na svojih sedežih.
Dnevni pregled.
Sami si kopljejo grob! Vest razpustitve »Slovanskega kluba« v Ljubljani se je bliskoma razširila po vsej naši domovini in seveda tudi še daleč tja v sosedne kraje. Marsikoga je to nasitno ravnanje zopet močno razburilo, dočim drugi niso prav ničesar drugega pričakovali, marveč se čudili, da do tega ni prišlo že zdavnaj. Za božjo voljo, kdo se naj nad tem še nadalje razgreva? Saj živimo v Avstriji, kjer cvete protidržavna propaganda ljubljanskih kazinotov kot mariborskih, ptujskih in celjskih špisar-jev, laskih kamorašev in v irstu, kopru, Pulju, Reki itd. Saj
vendar živimo v času, ko stoji vse le po milosti Hohenzolerncev in Savoj-ccv, toliko časa, kot se bo tema dvema zljubilo, gledati naše kozlarije. Ko bo obema dovolj, se bo tudi to prenehalo in zopet bo šlo par privandranih visokih gospodov v generalskih hlačah —- s trebuhom za kruhom ... Saj živimo v oni Avstriji, kjer v glavnem mestu išče 90.000 ljudi zaman dela in grozi vsak dan z resnimi ekscesi. Čudno v vsej tej »avstrijski« politiki ni, če so v oni deželi, koder skrbi veliki evangelist Krek za neumrjočnost svojega imena, razpusti bore »Slov. Klub«. Klerikalna Avstrija rabi svoje klerikalne »Schinderje«, da davijo in preganjajo po prav rimsko evangeli-stovski modi in fagoni vse, kar se daviti in preganjati sploh da in more. Tisti, ki importirajo protestantovske Švabe iz rajha, se pri nas nastavljajo kot biriči, one pa, ki vsak dan blagoslavljajo kruh Gospodov, za krvnike slovenskega naroda! Kdor je rabij klerikalcem nasproti versko in družabno toleranco doslej, jo bo, upajmo, poslej čisto zavrgel. Klerikalci tirajo stvar do skrajnosti, ker tnenda Slovencev ne smatrajo zmožnim za kakšno gibanje po vzoru »Proč od Rima«.
Urednik »Edinosti« Anton Ekar — krumir. Pod tem naslovom piše »Zarja«: Izšla je novoletna številka »Edinosti« in krinka je padla. Znani Ekar, bivši menih, bivši železničar, »rednik klerikalnega, bivši Igralnega lista, bivši stro-t tajmk NDO., bivši urednik
v V-L-nskT ga Železničarja«, bivši dopi.mk »Jutra«, bivši urednik nekega koroškega Usta, bivši urednik »Narodnega Delavca« itd. itd. ki je prišel v Trst podirat »Narodni dom«, šibat oligarhijo gotovih gospodov, ki v kavarni sede rešujejo slovensko narodnost v 1 rstu« in dvignit slovensko delavstvo iz njegovega zasužnjenega življenja, ta Ekar se je v tiskarskem boju ojunačil in šel za karijatido gospodom, ki jih je pred malo časa pobijal z dinamitom. Šel je stavit »Edinost« na škodo ljudi, ki so danes na cesti in to brez odškodnine. Plemenito delo — ampak Ekarjevega okusa. Zdaj jo ie i>a Ekar — hrabri borec za mmn-
listični stan — staknil in svojemu bistvu pripomogel še do enega »bivši«.
Vedno lepše! Razni naši državni »konfiizionsrati« so jo že tako daleč zavozili, da si v najprimitivnejših stvareh ne morejo in ne vejo več pomagati. Gredo že tako daleč, da dado špijonom tujih držav sami možnost, po naši ljubi Avstriji na moč špijonirati. Nc mislite, da se morebiti šalimo! Eden naših sotrudnikov je imel te dni priložnost, govoriti z nekim inženirjem turodcem, ki je bil za-posljcn nedavno temu pri zgraditvi utrdb v dolini Ampezzo in pri drugih lio avstro-laški meji. Seveda gre tu za vojaške utrdbe. Z nekim žgočim cinizmom, je pripovedoval oni inženir, da je naša slavna avstrijska vlada pri teh zgraditvah zaposlila vedo-ma tudi inženirje iz Italije! Torej: tehnično niso naobraženi podaniki iz Italije, so sovodili zgraditve avstrijskih forov, maskiranih baterij, polja z minami, signalne postaje itd., itd.! Kaj pravi javnost k temu? S tem pa še ni dovolj: inženir je tudi dejal, da je bilo med najnavadnejšimi dninarji polno laških ženijskih oficirjev, gene-ralšteblarjev in drugih vojaških strokovnjakov! Nihče ni vedel, od kod da so prišli, vsakdo pa je videl in vedel, koga ima pred seboj. Po Ampezu vedo Italijani za vsak kotiček in vsako malenkost, mi pa niti ne vemo — kako je pri tias, doma v ljubi Avstriji!
Zopet nekaj avstrijskega. »Zarja« jjoroča: »Ker je klical »Živela Srbija«, je moral v zapor. V nedeljo 28. m. m. zvečer je bil med drugimi v Kavčičevi kavarni tudi tiskarski pomočnik iz Saksove tiskarne, ki je rodom Srb. Drugi so peli znano črnogorsko pesem Onam, onamo. Srba pa je to petje tako navdušilo, da je poletel v mislih v svojo domovino in v spominu na zmagoslavno srbsko vojsko, s katero se je tudi on udeleževal vseh bojev, je zaklical »Živela Srbija, živel moj kraj Petar!« Navzoči, ki so to sami povzročili s petjem iti klicanjem »Živela Avstrija«, so poklicali stražnika in ta orožnike in ubogi Srb je moral v zapor. Hudega se mu ne more pripetiti, ker je srbski podanik.« — Naši čitatelji se gotovo spominjajo »povesti srb. vojaka«, ki je izšla v »Dnevu«. Gospod Krstič je bil svoj čas v naši tiskarni, ko se je vrnil z vojne, je nastopil službo v Idriji. Pred prazniki je bil v Ljubljani in je nas obiskal. Menda ni vedel, da mu preti — ječa. Pri nas je res vse mogoče.
Telovadno društvo »Sokol« v Škofji Loki priredi plesni venček v nedeljo, dne 4. januarja 1914 v prostorih tukajšnje Narodne čitalnice. Začetek točno ob 8. uri zvečer. So-
MvMansKo guvTOa it« lolr.
Vstopnina 2 K za osebo. Člani v kroju l K. Dame proste. Odbor.
Jesenice. Danes zvečer je v hotelu »Triglav« deveti sokolski ples in opozarjamo nanj vse prave somišljenike. Pustite vsaj ta dan druge prireditve pri miru in pokažite, kaj je važno za narodni obstoj in kaj je samo parada pod narodno krinko. Maske dol in odkritih obrazov! Z barvo na dan, pa ne za denar in dobiček! Na zdari	R-
Zimski šport v Bohinju. Vreme krasno, sankališče izborno, smuči v vseh legah, šlitaža prav dobra. V nedeljo bode zopet vozil posebni vlak iz Trsta in Gorice.
Ljubljana.
— Današnja popoldanska operna predstava se začne ob pol 3. ter se uprizori Massenetova opera »Madoni« žongler«, ki ga vnovič vsakomur prav toplo priporočamo. Zvečer ob pol 8. se poje velika Bizetova »Car-men«.
Aida. Sinočnja predstava je krasno vspela. Gdčna. Koroščeva in z •fijo drugi pevci so bili na vrhuncu Vsled pomanjkanja prostora drugič več.
Oče Srebot so jo skupili Na novega leta večer se je vnel med gosti M-čkove gostilne v Vodmatu pogovor o tiskarskem gibanju. In pri tisti mizi so sedeli tudi občinski »sveto valeč« pri politični barvi »klerika lec,« oče Srebot, čevljar, ter se spustili v imenovano debato. Navzoč pa je bil pri mizi tudi neki tiskar (korelc, tor), a je molčal in nekaj časa le poslušal. Ko pa so oče Srebot v svojega čevljarskega stališča postavili se na stališče lastnikov tiskarn ter odobravali zahteve teh, se je pa navzočemu tiskarju potrpljenje sprožilo, pa je na adreso čevljarja Srebota tako-le reagiral: »Jaz bi nič ne rekel, če bi govorih' o tiskarstvu strokovnjaki in po-’ udje, preneumno pa se mi zdi; da govori o tiskarjih že vsak Šuštar, ki naj bi ie kopita meril! Tedaj pa so
Srebot milo pogledali v tiskarja, ki jim je tako fino zaloputnil klerikalno goflo! Prav res:	»Le čevlie
sodi nai kooitar!«
— 30 let v mestni službi. Ob letošnjem Novem letu je minilo 30 let, od kar je vstopil v mestno službo pri ljubljanskem magistratu sedanji ravnatelj pomožnih uradov, gosp. Jernej Boltar. Čil na telesu, svež na duhu, opravlja imenovani svojo službo kot vesten uradnik, med uradniki kot ljubljen kolega, zunaj urada pa je zabaven in miroljuben družabnik. Še na mnogaja leta!
Razpuščeni »Slovanski klub«. Čujemo, da je premoženje, denar in inventar tega kluba policija zapečatila in pobrala tudi knjige in imenike.
— V torek, da dan sv. treh kraljev, ob pol 8. uri zvečer igra se v deželnem gledališču Schonherrjeva komedija življenja »Zemlja«, ki je žela po vseh večjih odrih največje vspe-he. Glavno ulogo Kremena igra prvikrat na slovenskem odru Ignac Borštnik.
— Klerikalci si upajo trditi, da niso uničili »Slov. kluba«. Njih cinične opazke pa najboljše dokazuje, kako so klerikalci sovražili ta klub, katerega edini namen je bil pomagati slovenskim delavcem in obrtnikom. »Slovenec« pravi, da bi bilo njemu prav, ko bi vsi liberalci šli v Srbijo. Kaj takega_ bi mogel zapisati k večjemu kak Švab ali Šuft.
— Zelo surovo so nastopili včeraj |)opoldne na sodišču stražniki proti občinstvu in celo proti poročevalcem. Popoldne se je nabralo več občinstva k obravnavi. Stražniki so ljudi s silo ven metali, neki častnik pa je hrulil ljudi v nemščini. Naj bi se vendar naši stražnici že navadili občevati z ljudmi.
— »Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu decembru 1913 vložilo se je na knjižice in na tekoči račun kron 2,468.720.07, — dvignilo pa kron 2,663.151.19. •Stanje koncem decembra 1913 K 16,780.664.27.
— Društvo nižjih mestnih uslužbencev vabi k II. društveni veselici, katera se vrši v pondeljek, dne 5. januarja 1914 v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Pri veselici igra »Ljubljanski društveni orkester« Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 1 K, za člane in njih rodbine 50 v.
— Lep kos rimske zgodovine nam predstavlja tragedija Kleoj)atre in njenega zmagovalca, Rimljana Marka Antonija. Veličanstvo morja, nočni pohod rimske vojske, da raz-dere mesto, kjer se v ljubezni vniču-jc Mark Antgnij vdanost v ljubezni in pogum v smrti — to so prizori, ki te pretresajo do kosti. Naj nikdo ne zanemari prilike, ki se mu nudi v kinematografu »Ideal« le še nekaj dni. Predstave vsak dan ob 3., 5., 7., 9. Šolski mladini se priporoča.
. Loterijske številke. Dunaj: 89, 66, 7T, 49. TV " ...
Trst.
Slovensko gledališče v Trstu. V
nedeljo 4. jan. ob pol 4.. pop. kronska predstava »Velemestni zrak«, burka v 4 dejanjih, spisala Blumcntal in Kadelburg; vsi sedeži po 1 krono, za stojišča po 50 vin. Zvečer ob 8Vi »Gheisa«, opereta v 3 dejanjih, uglasbil Sindey Jones. Cene: operetne.
»Edinost« se jezi, ker so nekatere druge tiskarne ugodile zahtevam stavcev. Zato jih smatra za nekake krumir je, ker se ne držijo zvesto in trdno organizacije tiskarskih podjetnikov. Ona stoji pač na stališču, da bi morali biti v boju proti delavstvu vsi kapitalisti edini.
Članom »Zveze jugoslovanskih železničarjev« na znanje. Članom Z. J. Ž. naznanjamo, da radi štrajka čr-kostavcev »Jugoslovanski Železničar« tudi 5. januarja ne bo mogel iziti.
Ker v Trstu ne izhajajo listi, opozarjamo na ples, katerega priredi odsek pekovskih mojstrov dne 5. t. m. v Dreherjevi dvorani. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo obrtni šoli, se odsek nahaja velike udeležbe. Ako kdo ni dobil povabila, naj se kljub temu čuti povabljenega.
Nekaj nepričakovanega je doživel težak Alojz Urško, star 20 let, tanujoč pri Sv. Ivanu, št. 445. Predvčerajšnjem, ko je ravno odpiral bo-tiljko vina, se mu je ta nenadoma razpočila v rokah. Kosci razletele steklenice so se razleteli na vse strani in tudi Uršku samemu niso prizanesli, ampak šo se mu zarinili v obraz in v roke. Odhiteti je moral na zdravniško postajo, da so vnu tamkaj očistili in obvezali povzročene rane. od katerih je bila najhujša na levem zapestju, kjer mu je kos stekla ranil kite. Kar se je pripetilo Uršku, se ne pripeti vsakemu.
Kako je s tifusom v Trstu. Pred časom, ko se je pojavila ta bolezen pri nas, se ni zmenilo ljudstvo mnogo zanjo, a pozneje so se pomnoževali slučaji tifusa od dne do dne. tako, da je obolelo na teden po 80 ljudi na tifusu. In če je zbolel kak član družine na tej bolezni, so morali tudi vsi ostali člani družine v bolnišnico za kužne bolezni. Tako ie bilo v magda-
Ienski bolnišnici že vse prenapolnjeno. In listi so pisali o tem ter so neprestano opozarjali ljudstvo, naj sc varuje pred tifusom ter so dajali navodilo za obrambo pred to boleznijo. Da se je naposled ljudstvo res zbralo pred boleznijo ter začelo resno misliti na njo, so pričali in pričajo še vedno tržaški trgi sadja in zelenjave. Branjevke in okoličanke niso mogle prodati svojega blaga in če so ga ponujale še tako poceni. In to traja še vedno, čeprav je bolezen že skoro popolnoma zadušena. V zadnjih dneh se pojavi na dan le po en ali dva slučaja tifusa. Mnogi okoličani, ki so prodajali redno zelenjavo na trgih, občutijo precejšnjo krizo. Vendar je upati, da to ne bo trajalo več dolgo. Tudi tujci, ki so se poprej strašili pred tifusom, so nanj že skoro popolnoma pozabili.
Dobro poznan ropar in vlomilec prijet v Trstu. V zadnjem času se jc izprehajal po mestu elegantno oblečen mladenič. Delal ni ničesar, zvečer je hodil po hotelih in je zapravljal denar kar na debelo. Vse to pa ni ostalo tajno. Kmalu se je začel zanimati zanj nadzornik policijskih agentov v Trstu, Karol Titz. Plazil je za njim toliko časa, dokler ni izvedel za pota elegantnega mladega gospoda in za njegove tajnosti. Titz se je namreč kmalu prepričal, da ta elegantni gospod človek ni nič prida. Zdelo se mu je tudi, da ima opraviti najbrže z znanim roparjem in vlomilcem Anto-nijem Horvatom, natakarjem, vendar ni mogel biti prepričan o tem. Titz ie opazoval, da hodi »ta elegantni« po-gostoma k zlatarju Bucherju na Kor-zu, kateremu se je predstavil za Danteja Vidulicha, sina bogatega trgovca z vinom. Pred dnevi pa je Titz tega »Vindulicha« nenadoma aretiral pri zlatarju ter ga odpeljal v spremstvu še enega policijskega agenta na policijo, kjer se je naposled dognalo, da se ni Titz prav nič zmotil. Aretiranec je v resnici znani ropar Anton Horvat. Pri sebi je imel razne listine pod drugim imenom in nabit samokres. Ta človek je izvršil že več ropov na vlakih ter na raznih parnikih. Zadnji svoji tatvini je izvršil na parnikih »Hohenlohe« in »Locrutn«. Z zlatarjem Bucherjem je sklenil gorko prijateljstvo, da bi mu nekoliko izpraznil zlatarno. Pa je prišla ponj roka pravice...
Razočaral ga ie. Mesar Franc Šerlavaj, stanujoč v Kolonji 10., se je vozil predvčerajšnjem v tramvaju skozi mesto. Kar naenkrat začuti, da mu je segel nekdo v žep ter mu izmuznil denarnico, v kateri jc imel 110 K. Naprej je hotel pograbiti tatu, a premislil se je. Hotel ga je razočarati. Ko je tat izstopil, je izstopil tudi mesar ter mu je sledil. Ko sta prišla že daleč v mesto, je poklical mesar redarja ter je dal aretirati tata. Na policiji se je legitimiral za Renata Belfija, starega 25 let iz Belluna v Italiji. Ko so ga preiskali, so našli pri njem mesarjevo denarnico in poleg te še dve drugi, v eni izmed teh je bilo nad 200 K.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
GOSPODJE OD STANU NAGAJAJO.
Dunaj, 3. januarja. Finančna komisija gosposke zbornice je danes sklenila, da ne prlstoji na zadnje sklepe parlamenta (ljudske zbornice) glede osebnega davka. V plenumu gosposke zbornice se bo sklenilo:' sklicati skupno sejo obeh fin. komisij. Takšno raonttorno posvetovanje Se je vršilo zadnjikrat leta 1892. Vendar se pa upa, da bo to hitro končano. Mogoče je pa tudi, da bo brez tega predlog parlamenta v gosposki zbornici sprejet.
MAŽARI SE HOČEJO POGAJATI TUDI S SLOVAKI.
Budimpešta, 3. januarja. Tisza se bo pogajal tudi s klerikalnimi in radikalnimi Slovaki, da tako omogoči modus vlvendi med slovaškimi strankami in stranko dela. (Za Rumu ni torej Slovaki.)
PAŠIČ POVERJEN S SESTAVO KABINETA.
Belgrad, 3. januarja. Kralj je poveril Pašiča s sestavo kabineta, v katerega vstopijo vsi dosedanji ministri, razven vojnega ministra Boža« > noviča.
1 NOV ČLAN CESARSKE RODBINE.
Dunaj, 3. januarja. Nadvojvodiuja Žita je porodila hčerko.
Odgovorni urednik Radi voj korene .ast in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Kino-Ideal. Od danes dne 4. do četrtka dne 8. januarja 1914.
„Vladarica Nila“
po izreku strokovnjakov naj večje umetniško delo kinematografije, ki se je dosedaj videlo 15.000 —	sodelujočih,	5	delov,	2	uri	predvajanja. Predstave
ob d., 5., 7., 9., v nedeljo ob 10H> Mladini dostopno. Zvišane cene. Pred tem „V zastopstvu", veselo-• ‘	‘	’ . ’ . * . * . * igra, dva dela.
K. JURMAN
OPTIK IN ŠPECIALIST LJUBLJANA
Šelenburgova utic d
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
Literarna pratika,
najboljša in najlepša knjiga na slovenskem knjižnem trga, je izšla in se dobiva v vseh knjigarnah po
K 5’—, po pošti po K 5 30.
Ig. pl. Kleftnmayer & Fed. Bamberg,
založna liiijigarna.
Naročajte in širite ,Dan‘ Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 58 vi-mr|ev. Pismenim vprašanjem Je priložiti mamko 20 vinarjev. — Pri uialib oglasih •I nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji iuserentl v znamkah. Zaključek malih ottlasov ob 6. url zvečer.
Češki premog v kosih, eeškl briketi znamke »K. K.« neprekosljivi, leski koksbriketi, šlezijski oljnati koks, šlezijski pečen koks, Šlezijski Paiiius - briketi, višek vsega kurila, r najkrutejši zimi takoj polni vspeb. Cene brez konkurence, priporoča prodajna pisarna J. Paulin v Ljubljani, Nova ulica 3.	1380-3
Iščem stanovanje z dvema sobama za februvar. Ponudbe na »Prvo •nončno jusarno«.	1381-3
Majhno stanovanje, soba in kuhinja se odda mirni stranki za februar termin ali takoj. Vpraša se pri hišniku. Nunska ulica štev. 21.	1372-3
Izboru »tiricet« priporoča gostilničarjem in društvom SF. Vodišek, Sp. Šiška štev 156.
Kdor hoče imeti res zanesljivo In trpežno uro, fino izdelane verižice,	r
1.1. d. naj prezre tvrdke
Ljubljana, sv. Petra c. 4.
Namesto K 12’—, samo K 5-—
m 20.000 parov usnjatih eSS ševJjev na- zadrgo 7. do-<£' bro zbitimi usnjatimi . > podplati, ki .so bili pri-pravljeui za Balkan, so mi zaostali vsled voj-' ske. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za samo K 5-—. Dobijo sc v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju
Kxport AHNOL1) WK1SS, Wien VI. Gumpendo. ferstras. 130/25.
DDDDDnDDDD
1369-3
Krojaški pomočnik išče primerne službe. Pismene ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	1386-3
Učenke se sprejmejo pri šivilji. Zatiska ulica 1.. Ljubljana. 1389-1
Sprejme se takoj kovaški pomo-Inik v trajno delo na deželo. Poizve se pri: los. Kuustler, Ljubljana, Lepi pot L	1386-3
KORESPONDENCA.
Ženitna ponudba. Mlado dekle z doto želi znanje z mladeničem ali vdovcem. Naslov: Dostana, Irst, glavna pošta, restante.	1390-1
Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega bolra in botre je, da se posluži v edini slovenski urami in zlatarni
Alojzija Povha,Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izbera.
Posestvo,
obstoječe iz 12 oralov (Johov) travnikov, gospodarsk. poslopja, hlev za 15 krav in 3 konje, ke-glišče, lope za seno, gostilniško koncesijo, vse ob občinski cesti, tričetrt ure (peš) od Ljubljane oddaljeno, se poceni proda. — Naslov pove upravništvo.
Razveselite VnSo soprogo, VaSo hčer. Vašo nevesto z najlepšim božičnim darilom Izvirnega
,Singer-je vega4
šivalnega stroja. Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Olavni trg 119, Novomesto lekarna Bergman. Koče v te, Olavni trg 79.
Gramofonske
plošče
z novimi
slovenskimi :: posnetki ::
so zopet izšle in se dobe edino pri
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov in godbenih automatov na Kranjskem.
Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko „A»gclja, in Homopbon Lom p.
v Beroliou, znamka rHomokordn. Plošče: Jumbo, Favorit, Odlon itd. vedno v zalogi.
: 10.000 vsakovrstnih plošč. : Lastna delavnica za Izdelavo ln popravljanje gramofonov In godbenih automatov vseh vrst. — Posamezna dela, Igle, peresa, In cela kolesja. Ceniki zastonj in Franko.
Pozor! Pozor!
85.000 parov čevljev,
4 pari čevljev K 9—. Zaradi večjega nakupa čevljev najnovejše oblike razpošilja spodaj označena tvrdka 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih s trpežno zbitimi podplati, jako elegantnih, vsi 4 pari samo K .9— po povzetju.
K S(‘buhw;5rt'u-Kxporf A. Ges.
Krakov (Avstr.) Kafer, g 8—5*2.
Ako ne ugaja, zamena dovoljena ali denar nazaj. Pri naročilu je navesti; velikost v centimetrih ali številka.,.
Pošteno dekle j
izurjeno v šivanju, želi lahke slttž- j be, kot boljša hišna pri boljši rod- j bini. Ponudbe, na	I
„Prvo anončno pisarno1*.
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
S. Ibmisrt*
1 l-jj sivega, dobrega, P<>-ljenega 2 K; boljžega 2’40 K; priinfl pol-belega 2’80K, WlOj) belega 4 K; belega puha-
 --------------  —	  —	belega pena-
stega 5'IOK; velefinega sucžnobelega puljeaega, 6’40 K, 8 K; pr, h n sivegf
a V 11 U	ID V ■ .iriifi"
|iujjeaega, o »v n, o jo; puha sivega (1 K, 7 K, belega, finega 10 K; tmjfi-nejSi prani puh 12 K. Nnroeiin <>d .'i lif> naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cin široka, z dvema -/.glavnicama, «0 cm dolgi, 00 cm šir., polnjena y. novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem JOK; napol puh 20 K; puh 24 K: posamezno pernice 10K, 12 K, 14 K. 10 K; /glavnice 3 K, 3’50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm široka 13 K, 14*70 K, 17’cOK, 21 K, zglavni«), 00 cm dolga, 70 cm Sir. 4'50 K 5’20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 110 cm široka J2’80 1<, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Inliko se franko zamenja za neugajnjoče sc vrne denar. — Natančni cenovniki gralis in franko.
S. Benisch, Dešenice 790, Češko.
KUC
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Alalage, Konjaka, žganja Itd.
Xj3“o. Toljscan.©,.
dSS
, SANATORIUM • EMONA
ZA- NOTRANvJE • IN- K114URG iCNE ■ BOLEHNI,
- porodnišnica ,
M J L JUBLUANA • komenskega-ulica h \w I/ SEP-ZDR^VMICTOlAraj- DR FR. DERGANC \|
Izurjene in zanesljive
likarice
sprejme :: K. KOTZBEK, KRANJ. ::
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podražiti trgovini -------------- tvrdke	R.	MIKLAUC--------------
gr „Pri Škofu“
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. —- Medena ulica.
: rE.cseTcen cddelelc *rr jivem »©cSeticjijva. : Cenik na zahtevo hvezplaeno in poštnine prosto.
Mizarstvo:
Zaloga potii.tva ln UpehriSliega Mag«
J. Pogačnik
Ljubljana
Marije Terezije cesta
13-18 (Kolizej)
Zaloga spalnih I Zaloga otomanov
ter jedilnih sob
v različnih najnovejfcih slogih.
Vsakovrstno drugo
pohištvo.
BnnMBBMUiHBa bbbbrbbbbbb
Priznano solidno blago ter najnižje cene.
divanov, žimnic
različne kakovosti;
zajamčeno trpežni izdelki. bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
Velika izbira otroških vozičkov, vsakovrstnih slik, ogledal i. t. d.
Kolesarjem
1 zastonj i
Im————|m
shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obrabljene dele z novimi, temeljito presnaži ali popolnoma prenovi po primerno namizji ceni
Ana Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi in deli
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja.)