Poštnina plačana v gotovini /A <. Abb. postale I gruppo " OU IlT TRST, nedelja, 6. oktobra 1968 Leto XXIV. - St. 230 (7123) V novo šolsko leto \T sredo, 9. oktobra bo po- V teklo sedem let od objave T zakona št. 1012 (Uradni Ust štev. 252 z dne 9. 10. 1961) 0 slovenskem šolstvu v Italiji, včeraj, 5. oktobra pa je poteklo 14 let, od kar je bila v Londo-nu parafirana spomenica o soglasju med vladami Italije, An-|Hje, ZDA in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju. Spomenici je priložen posebni statut o zaščiti pravic narodih manjšin. Na Tržaškem smo morali čakati sedem let, in to ne križem rok, da je bil izdan zakon o slovenskem šolstvu, na Goriškem pa 14 let. Drugih sedem !®t že čakamo in zahtevamo, tako na Tržaškem kot na Gori-skem, da se zakon o slovenskem šolstvu v celoti izvaja. V tem pričakovanju, v znaku te «svete številke« se je v torek, l. oktobra začelo novo Šolsko leto 1968—1969. Če bi verjeli številkam in njihovi skrivnostni moči, bi pričako-Vab, da se bodo na čudodelen hačin zdaj rešila vsa vprašanja. Navedli smo datume zato, da opozorimo tiste, ki so dolžni, ua se jih spomnijo in da iz-vajajo predpise zakonov ter določila podpisanih sporazumov. Ob začetku šolskega leta motamo, opozoriti prav na stvari, ki se tičejo našega šolstva. Pristati moramo, da se je v teh letih marsikaj uresničilo, da so olli rešeni nekateri problemi slovenskega šolstva, toda ne bi radi čakali še nadaljnjih se-^6hi let, da bi se rešila vpra-*anja, ki so še vedno na dnev-hem redu. 2e zaradi tega ne, ker življenje prinaša sproti no-^e probleme in težave. Dlje bi oakali in zavlačevali, bolj bi se Problemi kopičili in se ne bi ruogii rešiti iz zagate. Razen te-&a pa še vedno velja latinski izrek: Bis dat, qui cito dat (Dvakrat da, kdor hitro da). Nimamo namena ponovno naštevati vse večje in manjše pro-oleme, ki se tičejo naše šole šolnikov, saj smo o teh že večkrat pisali in bi bilo podrobno naštevanje z obrazložitvijo Predolgo, vendar ne moremo mirno stvari, ki so najbolj važne, najbolj pereče. Predvsem moramo tudi ob začetku tega novega šolskega leta ugotoviti, da kljub obljubam in večkratnemu zagotovilu krajevnih in osrednjih oblast* nimamo še slovenskih strokovnih zavodov v Trstu in Gorici. Opravičila, da ministrstvo Za zunanje zadeve pogojuje Ustanovitev strokovnega zavo-da v Trstu z ustanovitvijo italijanske gimnazije v Bujah, nikakor ne moremo sprejeti. Ta P°S°j spada v «do ut des«, ‘‘Daj-dam«, ali recipročnost, ki nuj bi bila v duhu memoranduma, ali zgoraj omenjenega Posebnega statuta (Preden smo 2ačeli pisati ta uvodnik, smo Pazljivo in ponovno prebrali . esedilo spomenice o soglasju m Posebnega statuta, toda ni-kjer ni govora o recipročno-sti>- Pa tudi če bi veljal duh recipročnosti v zvezi z memo- randumom, bi veljalo opravičile le za Trst, ne more pa veljati Za Gorico, kjer vendar ni bil S ustanovljen slovenski strohni zavod. Pri vsem tem pa ?e smemo pozabiti, da je pri-a do izraza zahteva po ustanovitvi slovenskih strokovnih Zavodov, ko so bile ukinjene ^rokovne šole (scuole d’avvia-P}ehto professionale) na podlagi zakona štev. 1859 od 31. dec. . ®2, ki velja za vse šole, tako , slijanske kot slovenske. Tu ni '1° govora, in ga sploh ni mo-?l° biti, o recipročnosti itd. V v®m je krivica, ki se godi na- 1 rtarodnj skupnosti, zlasti na- ■•"lllli ll*iiiiiiiiiiiiiiimi,liiiimiiiiiiiiiiii"""|i"||<111 Umrl je antifašist Luzzatti SAVona, 5. - V starosti 93 let V ____ _____j_ n_____umrl - ro.istnem mestu Savoni umrl ' Vittorio Luzzatti, dolgoletni LuzS*--mesta in viden antifašist. zatti je leta" 1926 "bil branilec tif.j.cdoi razpravi proti skupini an-nia^^tičnih izobražencev, ki so poko 1 voditelju socialistične stran-*Urat.iju, da je zbežal v Fran-Pred fašističnimi morilci. Na nnl?“Pi klopi so tedaj sedeli danes riw’Ui bratje Rosselli, nato Fer-Pot^10 Parri, Sandro Pertini in ka- C, an Ovilici IH (o ladilCO Jh T1 Oxilia, ki je vodil ladjico, skn "Drratiia pripeljala v franco- 0, Pristanišče. v ------ S r^zzatti je tedaj branil Parrija „_“K!m zanosom in tako ostro ar- DiJS^taci.io, da je moralo sodišče 2in?Pati. da ni bil izvršen nikak Sv°bd ln izpustiti obtožence na Drzzatti je od 64 leta pripadal wia“Stični stranki, ko je presto- li mladini, ki se ne more strokovno usposobiti v svojem materinem jeziku za svoj poklic. Tako se vsako leto veča število hudo prizadetih dijakov. Letos je na Tržaškem in Goriškem dokončalo slovensko srednjo šolo skupno 220 dijakov, v slovenske višje šole pa se jih je vpisalo 99. Kaj zdaj počenja in kje si izpopolnjuje znanje o-stalih 121 slovenskih dečkov in deklic v starosti 14—15 let? Drugo važno vprašanje je u-reditev položaja slovenskih profesorjev, didaktičnih ravnateljstev, šolskega nadzorništva in zastopstva pri šolskem skrbništvu. Razpisani morajo biti natečaji za stalna mesta profesorjev in z zakonom ustanovljena didaktična ravnateljstva ter nadzorništva za slovenske šole, sicer ne bomo mogli trditi, da je slovensko šolstvo enakopravno z italijanskim. Navedli smo datume in zakone, ostali pa bodo hromi in mrtvi in problemi ne bodo rešeni, če ne bo malo več politične volje, in to predvsem pri vrhu. Uradnih podatkov o številu vpisanih učencev in dijakov v slovenske šole na Tržaškem in na Goriškem, od otroških vrtcev do višjih srednjih šol, še nimamo. Na podlagi neuradnih podatkov pa lahko ugotovimo, da se je na vseh vrstah šol letos povečalo število. To razveseljivo dejstvo je pripisati naravnemu prirastku, še bolj pa narodni zavednosti slovenskih staršev in zaupanju, ki ga imajo do slovenske šole. Zaradi tega, kljub težavam in nerešenim problemom, pozdravljamo novo šolsko leto z optimizmom in z upravičenim pričakovanjem, da bodo ugodno in pravično rešeni problemi slovenskega šolstva v Italiji. A. B. Zgoraj: v Ricmanjih bo danes slovesna prireditev ob razvitju društvenega prapora prosvetnega društva Slavec. Na sliki je društveni prapor. Levo zgoraj: učenci osnovne in srednje nižje šole v Rojanu pred rojansko cerkvijo na dan šolske maše. Levo spodaj: učenci osnovne šole in gojenci otroškega vrtca šole v Ul. Donadoni v župni cerkvi sv. Vincencija. Glej tudi članek o šoli v Ul. Donadoni na tržaški strani. ■■■■■■mili......................................................................................i|lllimiiiMiiuiiiiiiiiminimtlllliluiiiiitiliiilllliiiiiilll|iiili»nliiilii................................................................. PROSLAVA V KOPRU Ob petindvajsetletnki slovenskih šol v Istri PSIUP, katere član je bil do KOPER, 5. — Dopoldne je bila v prostorih gimnazije v Kopru skromna slovesnost, posvečena 25-letnici prvih slovenskih šol na ozemlju Slovenske Istre. Prisotni so bili nekdanji partizanski učitelji In prvi učitelji po osvoboditvi na tem področju, današnji učni kadri, nadalje predstavniki političnih organizacij in kulturnih institucij in mnogo koprske šolske mladine. O razvoju slovenskega šolstva v Istri je govoril učitelj Stojan Mušič, ki je dejal, da je bilo med narodnoosvobodilnim bojem na tem področju 29 šol s 36 učitelji, prva slovenska šola pa je bila ustanovljena v Gabrovici. Partizanski učitelji so delovali v težkih razmerah, brez potrebnih učil in primernih prostorov ta pod neprestano grožnjo okupatorjev. Mnogi med njimi so tudi izgubili življenja, kot znani partizanski učietljici - borki Zora Purger iz Gabrovice in Elvira Vatovec iz Cežarjev. Udeležence slovesnosti Je pozdravil tudi predsednik obalne konference Socialistične zveze Mario Abram, nato pa je odkril spominsko ploščo v veži slovenske gimnazije predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. Ploščo so postavili v spomin na 4. oktober 1945, ko je v prostorih današnje gimnazije začela delovati prva slovenska povojna šola na Koprskem. Ob zaključku so pionirji izvedli kulturni program, predsednik občinske skupščine Miro Kocjan pa je priredil sprejem za prosvetne delavce v hotelu Triglav. 0 enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije LJUBLJANA, 5. — Dodatno k včerajšnjemu poročilu o pismu ustavnega sodišča Slovenije republiški skupščini, objavljamo danes nekoliko spopolnjeno poročilo. V včerajšnjem poročilu je bilo rečeno, da so zvezna skupščina in vrhovno sodišče Jugoslavije ter nekateri zvezni organi ln organizacije storili ukrepe, da bi prišla do veljave priporočila družbeno-poiitičnih organizacij in ustavna določila o enakopravnosti jezikov jugoslovanskih narodov medtem ko v državnem tajništvu za zunanje zadeve še niso naredili nič v ta namen. Pismo ustavnega sodišča ugotavlja, da živi zunaj meja Slovenije več kot 650.000 Slovencev, oziroma skoraj tretjina vseh Slovencev (v včerajšnjem poročilu je bilo zaradi tiskarske napake omenjeno 350.000 Slovencev), kar nalaga Sloveniji, kakor je rečeno v pismu, posebne obveznosti do rojakov. Slovencem zunaj meja Jugoslavije je le v malokaterem jugoslovanskem zastopstvu omogočeno sporazumevanje v materinščini, čeprav so države, v katerih so slovenski izseljenci v večini, je le malo uslužbencev diplomatskih in konzularnih zastopstev, ki govore slovenski jezik. Kakor poudarja ustavno sodišče v pismu, je to v nasprotju z določili zvezne ustave. Ustavno sodišče Slovenije je mnenja, da bi se položaj popravil, če bi v vseh jugoslovanskih, veleposlaništvih in drugih diplomatsko - konzularnih zastopstvih poslovali v vseh jezikih jugoslovanskih narodov. Predvsem bi bilo nujno treba zagotoviti takšno poslovanje v tistih predstavništvih, pa tudi v vseh drugih zveznih institucijah, ki imajo ali bi utegnile imeti pogojstejše stike s Slovenci in Makedonci. Slovenskega jezika še vedno ne upoštevajo dosledno pri sklepanju in ratificiranju mednarodnih pogodb, je rečeno v pismu. Na to opozarja med drugim tudi elaborat profesorja dr. Maksa Žnuderla «0 enakopravnosti jezikov jugoslovanskih narodov v delu najvišjih organov«, ki ga je pripravil za zbor narodov zvezne skupščine. Prav tako tudi priloga Uradnega lista SFRJ, ((Mednarodni ugovori i drugi sporazumi«, Izhaja samo v srbohrvaščini. Ustavno sodišče je, sklicujoč se na 229. člen ustave SR Slovenije, sklenilo o tem problemu obvestiti republiško skupščino in ji predlagati, da stori potrebne korake. ČEPRAV JE BILO V ZADNJIH URAH RAZMEROMA MIRNO V mehiški prestolnici še vedno napeto ker se bojijo vsak hip novih neredov BEOGRAD, 5. — Predsedništvo in izvršni odbor pokrajinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Srbije za Kosovo in Metohijo sta na današnji seji sklenila, da se pripadnikom narodnosti Ko-smeta, Albancem in Turkom, prizna pravica, da izobesijo svoje narodne zastave vsakikrat, ko se jim zdi potrebno. Društva, združenja in razne organizacije imajo pravico, da poleg državna zastave izobesijo tudi narodne zastave ob državni!) praznikih in drugih priložnostih. Državni organi i.i vodstva političnih organizacij bode kot doslej iz-obešali samo državne in partijske zastave. 1 Izgredi v poslanski zbornici med razpravo o incidentih - Številni predstavniki državnih reprezentanc na olimpijskih igrah so zahtevali, naj poskrbijo za njihovo varnost MEKSIKO, 5. — Vzdušje v glavnem mestu Mehike, pa čeprav v zadnjih urah ni bilo omembe vrednih incidentov, je še vedno napeto, posebno zaradi govoric o katastrofalnem razvoju položaja. Nekateri govo- ------- re o ((komandosu«, ki bo skušal s terorističnimi dejanji preprečiti olimpijske igre, drugi pa o ((samomorilnem komandosu«, ki je imel namen 2. oktobra umoriti predsednika republike Gustava Diaza Ordasa. Čeprav v Mehiki že najmanj 50 let ni bilo podobnih izgredov, se vedno bolj boje, da bi ti ponovno izbrulinili med olimpijskimi igrami. Prav zaradi tega so številni predstavniki državnih reprezentanc že zahtevali, naj se poskrbi za njihovo varstvo. Po- licija je privolila in je organizirala v mestu samem in v okolici nadzorstveno službo kar v treh pasovih ter je poslala okoli olimpijskega naselja vrsto tovornjakov z «granaderosi». Precejšnja zmeda je zavladala danes v tiskovnem centru olimpijskega naselja. Krožila je namreč vest, da je neki ostrostrelec s hiše na Trgu treh kultur, kjer je pred dnevi prišlo do pokola, ubil neko osebo, drugo pa ranil. Časnikarji in fotografi so hoteli na kraj in marsikdo se je bal ponovitve spopadov. Kasneje pa se je zvedelo, da je umor dejanje nekega blazneža, ki pa ga še niso identificirali. Sinoči je bil pogreb žrtev, baje 36, medtem ko je nad 50 oseb hudo ranjenih. Čeprav so se bali novih izgredov, so se pogrebni obredi končali brez incidentov. Organizacija, ki se naziva «Taj-na osvobodilna vojska«, je raz-strosila letale, s katerimi poziva tujce naj ne obiskujejo Mehike. Vlada je takoj zanikala obstoj podobne organizacije. Precej razburjenja je povzročila razstava rakete vrste «Thor», ki je bila na ogledu pred rektoratom univerze. Oblasti so raketo z vso naglico odstranile in verjetno jo bodo poslale ponov- Miimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii,mi,111111111111111111111111,111111111111,111,1,1111111111,m,1,1111,11,n,,,n,Hlinili,.................... PO OBISKU ČEŠKOSLOVAŠKIH VODITELJEV V MOSKVI Džur o umiku dela zasedbenih čet in o obisku Jakubovskega v Pragi Potovanje Jakubovskega po prestolnicah držav atlantskega pakta je bilo verjetno v zvezi z načrti o reformi pakta PRAGA, 5. Češkoslovaški tisk v Pragi zelo vidno objavlja na prvih straneh moskovsko poročilo in poročilo o povratku češkoslovaške delegacije v Prago, toda brez komentarjev. Toda vsi dnevniki objavljajo članek ali analizo, ki Hvali sedanje državne in partijske voditelje ter ponavljajo zaupanje vsega ljudstva vanje. cNikoli ne bomo sledili navodilom iz tujine, imamo zaupanje samo v naše zakonite voditelje: Svobodo, Dubčka, Smrkovskega, Černika in druge, ki jih podpira ves narod. Vsak poskus njihove odstranitve bodo delavci imeli za izdajstvo socializma in inter-nacionalizma,» piše glasilo sindikatov «Prace» v pismu, ki ga je poslala skupina delavcev neke praške tovarne dopisnikom sovjetskih časopisov, katerim o-čitajo, da lažno obveščajo bralce o stanju v ČSSR. V pismu je dalje rečeno: «Vaše ljudstvo hoče vedeti resnico. Zakaj pišete, da je potrebno proučiti dejavnost partijskih voditeljev, ko moskovski sporazumi govorijo o nevme-šavanju v notranje zadeve Češkoslovaške?« češkoslovaški minister za obrambo Martin Džur je govoril nocoj po radiu. Izjavil je, da bo velik del zasedbenih čet zapustil češkoslovaško do 28. oktobra, ko bodo proslavili 50. obletnico u-stanovitve češkoslovaške republike. Minister ni povedal točnega števila vojakov, ki jih bodo umaknili. Dodal pa je, da «nika-kor ne gre za enostransko odločitev. Odvisno je od konkretnih jamstev, ki jih bomo dali». Dodal je, da bo znaten del zasedbenih čet ostal čez zimo v ČSSR. «Moramo zaradi tega pripraviti gospodarsko sodelovanje z njihovimi poveljstvi.« (Sedaj so vojaki petih zasedbenih držav povečini razmeščeni v gozdovih in dobiva- jo vse potrebno neposredno od svojih držav). O obisku Jakubovskega v Pragi in v drugih prestolnicah držav varšavskega pakta je Džur posredno potrdil, da se pripravlja reforma celotnega varšavskega pakta. Zatrjuje se, da je namen te reforme dati proporcionalno predstavništvo vsem članicam v visokih poveljstvih, ki so sedaj v rokah samo sovjetskih častnikov. To reformo že več časa zahtevajo nekatere članice varšavskega pakta in še posebno Češkoslovaška. Jakubovski je obiskal torej omenjene prestolnice, da med drugim prouči tehnične in vojaške plati take reforme. Džur je namreč izjavil, da so z Jakubov-skim govorili o «vojaskih vprašanjih, ki se tičejo protokolov iz leta 1955». Izjavil je tudi, da bodo te protokole proučili na enem prihodnjih sestankov ministrov za obrambo držav varšavskega pakta. no v ZDA. Med razpravo o incidentih v poslanski zbornici je prišlo do izgredov in tudi do medsebojnega obračunavanja med člani desničarske opozicije in člani ustavne revolucionarne stranke, ki je na vladi. Poslanci vladne stranke, ki imajo v zbornici 172 od 208 sedežev, so izdali proglas za o-hranitev enotnosti, za obrambo ustanov in za napredek, medtem ko so mladino povabili, «naj preneha biti orodje tistih, ki hočejo škodovati mehiškemu ljudstvu*. Prof. Giovanni Viale, ki je včeraj operiral časnikarko Oria-no Fallaci, je izjavil, da ji je odstranil tri zelo majhne drobce in da bo ranjenka, ki ne bo nosila nobenih posledic ran, lahko že v štirih ali petih dneh zapustila bolnišnico. Danes nov sestanek Rusk-Gromiko NEW YORK, 5. — Glavni tajnik OZN U Tant je v pogovoru s časnikarji izjavil, da še vedno upa, da bi konferenca na vrhu, pred katero bd bil sestanek zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze, mogla privesti do miru. Izjavil je, da so še vedno v teku pogovori na podlagi smernic, ki jih je on predlagal o svojem letnem poročilu, ki ga je predložil skupščini OZN pred desetimi dnevi. S tem v zvezi zatrjujejo v poučenih krogih, da kljub javnim izjavam, s katerimi so bili U Tan-tovi predlogi sprejeti dokaj hladno, niso niti ZDA niti Velika Britanija sporočile neposTedno U Tantu, da zavračajo njegov predlog. V Sovjetski zvezi in Franciji ul bilo nobenega uradnega komentarja. U Tant Je izjavil, da nima nobenega načrta za sestanek v kratkem času z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom ali s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Toda do sedaj se je že sestal z njima. Jutri bo Rusk gost Gromika na delovni večerji To bo tretji sestanek mer) - in Gromikom o^ksr sm na zpsednn'« skup čine New Yorku. V ŠVICI SE 1E USTANOVILO DRUŠTVO SLOVENSKIB IZSELJENCEV BENEŠKE SLOVENIJE Dne 31. avgusta so se zbrali beneško-slovenski izseljenci v mestu Orbe, v Švici in ustanovili Društvu slovenskih izseljencev Beneške Slovenije. Na u-stanovni občni zbor so prišli naši rojaki iz kraja Orbe, Yver-dona In drugih švicarski^ mest. Slovensko prosvetno društvo «Ivan Trinko« je dobilo svoje* ga brata! Veseli smo, srečni in zadovoljni! Namen novoustanovljenega društva je, kot beremo v pr* vem členu statuta, združiti iz* seljence slovenske narodne skupnosti iz Terske, Nadižke, Rezijanske in Kanalske doline iz videmske pokrajine in pospešiti med njimi socialno-eko-nomske ter kulturne študije za globlje poznavanje problemati* ke omenjenih dolin, da to lah* ko postane element razvoja in preporoda teh dolin, v zaščite-nju lokalnih značilnostih ki so koristne tudi za turistični razvoj. Nadalje je zapisano v statutu, da se bo društvo zavzemalo za kulturne izmenjave s slovenskimi društvi v Italiji, z namenom zaščite slovenskega jezika, kulture in folklore ▼ vi* demski pokrajini. V statutu ja tudi poudarjeno, da je društvo absolutno neodvisno od kakrS. nekoli politične ali verske or* ganizacije. Predsednik društva je Marko Petrič iz Cenebole, podpredsed* nik Silvio Feletič iz Grmeka, člani glavnega odbora so 1* raznih občin Beneške Sloveni* * je, tajnik in duša društva pa 11 je zaveden Slovenec, bivši gojenec slovenskega Dijaškega do* ma v Gorici, Dino Del Medici iz Brda v Terski dolini. Beneški izseljenci v Švici so sprejeli z velikim zadovolj. stvom ustanovitev tega društva, prav tako tudi zavedni beneški Slovenci, ki živijo doma, k a-teri pošiljajo vsem članom izseljeniškega društva, preko bratskega prosvetnega društva «Ivan Trinko«, iskrene čestitka z željo, da bi želi veliko uspehov v zastavljenih si nalogah. Tem našim čestitkam in voščilom se z zadovoljstvom pridružujejo vsi Slovenci v Italiji, kateri hi želeli, da bi po zgledu beneško-slovenskih izseljencev v Švici ustanovili svoja društva vsi slovenski rojaki, ki živijo v tujini, pa naj bo to kjerkoli, kajti samo združeni in organizirani se lahko upiramo asimilacijskim pojavom, lahko ohranimo našo narodno samobitnost, naš jezik, kulturo, običaje in navade! Aktivno prosvetno udejstvovanje, aktivno društveno življenje povezuje izseljence med seboj, ustvarja nova spoznanja in prijateljstva, pomaga prenašati bolečino oddaljenosti od svojih dragih, premaguje osamljenost in domotožje. Društvo naših izseljencev v Švici pa bo povezano tudi z domovino svojih članov in preko društva vsi člani, ker namerava tesno sodelovati z vsemi slovenskimi društvi v Italiji. OZN Naša dolžnost, dolžnost slo venske skupnosti v Italiji je da temu društvu pomagamc vsi, brez izjeme, z vsemi našimi močmi, po drugi strani ps bi moralo težiti naše delova nje za tem, da se ustanovijo podobna društva povsod tam kjer živijo naši ljudje, kajti naši izseljenci so. sestavni del slovenskega naroda in ne bi smeli biti «neprisotni», zaradi od daljenosti, pri dogajanjih, k zadevajo našo narodno skup nost. Prisotni bi morali biti i duhom in s svojo besedo pri naših odločitvah in v usmerja nju naše manjšinske politike ter v borbi, ki jo bijemo za naš narodni obstoj, za naše narodne pravice. Prav beneškim izseljencem mnogo dolgujemo saj so v vseh teh povojnih le tih dobesedno vzdrževali Beneško Slovenijo, oziroma njene prebivalstvo. Ti izseljenci, organizirani in združeni, pa bi * bodočnosti lahko še več pri spevali k gospodarskemu ir kulturnemu preporodu Bene ške Slovenije. Potrebno je, da jim v bodoče polagamo več pažnje, da se jih ne spomnimo samo z organiziranjem dneva emigranta, kot delajo oblasti fr> h o tem mislijo, da so napraviš do njih vso dolžnost! Izidor Preda« PnmoreS^Jfevmk PREDSEDNIK JONAS SE JE VRNIL IZ BEOGRADA NA DUNAJ Sodelovanje Jugoslavije in Avstrije se vsestransko vedno bolj krepi Predsednika sta v pogovoru s časnikarji izrazila bojazen pred novo hladno vojno ■ Jonas je izrazil željo, naj bi primer jugoslovansko-avstrijskega sodelovanja pomirjevalno deloval tudi na odnose v Evropi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Predsednik avstrijske republike Franz Jonas je danes popoldne s soprogo in z o-stalimi člani spremstva po šestdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji odpotoval s puljskega letališča v domovino. V skupnem sporočilu, ki je bilo jxi poldne objavljeno istočasno v Beogradu in na Dunaju, se ugotavlja, da :;o prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo po lanskem obisku predsednika Tita v Avstriji nadalje napredovali na vseh področjih. Predsednika sta z zadovoljstvom ugotovila pozitivni razvoj odnosov posebno na gospodarskem področju, na področju kulture, športa in turizma. S posebnim zadovoljstvom se u-gotavlja, da je intenziviranje odnosov med ljudmi, posebno na mejnem področju prispevalo k temu, da sta slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji postali povezujoči činitelj med obem; državama. Z jugoslovanske strani se pozdravlja pripravljenost avstrijske vlade, da se v dogovoru z zastopniki manjšine rešujejo njihova aktualna vprašanja. Z avstrijske strani je bilo ponovno poudarjeno, da bodo sporazumno z manjšino kulturni in gospodarski interesi manjšine stalno napredovali. Tito in Jonas sta izrazila zado- voljstvo tudi zaradi uspešnega sodelovanja obeh držav na mednarodnem področju, posebno o vprašanjih skupnega evropskega interesa. V proučevanju aktualnih mednarodnih vprašanj se je ugotovila enakost oziroma velika podobnost pogledov. Obe strani sodita, da je ohranitev miru najvažnejša naloga vseh narodov in da se u-poraba sile mora izločiti iz meddržavnih odnosov. Odnosi med vsemi državami morajo temeljiti na spoštovanju neodvisnosti, suverenosti in teritorialne celovitosti. Predsednika sta izrazil-, prepričanje, da se je kljub zaskrbljujočim pojavom potrebno nadalje zavzemati za rešitev mednarodnih vprašanj po mirni poti in podpirati politiko popuščanja napetosti. Pred odhodom avstrijskega predsednika sta Tito in Jonas sprejela skupino jugoslovanskih in avstrijskih časnikarjev. V svoji izjavi tisku je predsednik Jugoslavije dejal, da bo obisk predsednika Avstrije zelo koristil predvsem za nadaljnji napredek dvostranskih odnosov. Poleg tega je bila med obiskom opravljena koristna izmenjava misli o vprašanjih, ki danes tarejo svet. Pri tem ni bilo nobenega vprašanja, vsaj na vprašanja življenjske varnosti, kot je pripomnil predsednik Avstrije Jonas, o katerem ni bilo doseženo Številne človeške žrtve zaradi nalivov v Indiji Pri eksploziji v rudniku v Dortmundu je zgubilo življenje 15 rudarjev - 30 mrtvih pri trčenju dveh tovornjakov DAJEELING, 5. — Zaradi hudih nalivov je bilo na hribih zahodne Bengalije v zadnjih treh dneh kar 135 smrtnih žrtev. Najbolj je ogrožen Kalipong, kjer je bilo zaradi zemeljskih usadov 100 mrtvih. Zaradi nalivov in usadov je bil cestni in železniški promet na več krajih prekinjen. Zaradi okvar na električnem omrežju so morali prekiniti dobavo vode in toka. Tudi v indijskih državah vzhodne Bengalije in Biharja je bilo veliko žrtev hudih nalivov. Govorijo o 180 mrtvih. Nekatere je voda odnesla, _ številne osebe pa so ostale pod ruševinami podrtih hiš. I.GNEN, 5. — Število smrtnih irtev eksplozije v nemškem rudniku premoga pri Dortmundu se je povečalo na 15, medtem ko še pogrešajo dva rudarja. Med ponesrečenimi je tudi italijanski rudar doma s Sardinije. BENETKE, 5.-3 osebe so umrle danes v prometni nesreči, ki se je dogodila zaradi goste megle. Nesreča se je pripetila ob 10. uri na križišču državne ceste z Ul. Bastia v občini Mira (Benetke). Dva tovornjaka in fiat 1100 so bili že ustavljeni, ko je v zasebni avto z vso silo treščil tovornjak, ld je fiat stisnil k prednjemu velikemu vozilu. 61-letni šofer in njegova 55-letna žena sta bila na mestu mrtva, njuna 24-letna hči pa je umrla nekaj minut kasneje. SALERNO, 5. — Zaradi trčenja motornega kolesa v nasproti vozeči avto, sta dve osebi umrli, šoferka avta pa je bila ranjena. Umrla sta 28-letni karabinjer in njegov 17-letni prijatelj, ki sta bila na motorju. RIO DE JANEIRO, 5. - Blizu mesteca Cornelio Procopio se je dogodila prometna nesreča pri kateri je zgubilo življenje trideset oseb, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Nesreča se je dogodila ko sta se trčila dva tovornjaka, od katerih je bil eden poln steklenic, na drugem pa je bilo 74 oseb. Več ranjenih je v smrtni nevarnosti. Med mrtvimi je več otrok. «Forze nuovc» zahteva sestanek vsedržavnega sveta RIM, 5. — Demokristjanska lede a, ki pripada struji «Forze nuo-ve», je v pismu predsedniku KD Scelbi zahtevala, naj se skliče vsedržavni svet stranke, ki naj razpravlja o nesoglasjih, ld so nastale v KD po avgustovskih sklepih. Svet naj bi se sklical najkasneje 20. oktobra. Zveza industrijcev je objavila izjavo, v kateri ocenjuje stanje po prvih razgovorih, ki jih je imela s predstavniki sindikalnih organizacij «Na prvem sestanku«, pravi nota Zveze industrijcev, «je prišlo do izraza hotenje, da se spori rešijo s pogajanji.« Iz tega dejstva izhajajo industrije!, ko zavračajo bistveno zahtevo sindikatov, naj bi se pogajanja vršila neposredno z delavstvom 'posameznih strok. Preči-laza centralizirano pogajanje med zvezami, ki naj bi izključilo vsakršno vmešavanje delavcev samih. Zatem kritizira predvidevanja o možni reformi pokojninskega sistema O mezdah pa trdi, da ni mogoče govoriti o njih povišanju in razširjenju tržnega povpraševanja na ta način, ako se ne zagotovi višina dobičkov. Sicer pa pride po mnenju industrijcev do inflacije ali v najboljšem primeru do manj-šeea vlaganju v proizvodne namene. *V Firencah, Reggio Emiliji, Milanu in drugih mestih so bile številne študentske in mladinske demonstracije, ki so jih uprizorili v znak solidarnosti z mehiškimi študenti in proti ameriškemu imperializmu. V Florenci so študentje onemogočili predvajanje filma «Žetale baretke«, ld poveličuje dejanja ameriških mornariških strelcev Vietnamu. Festival gorskega filma v Trentu «Vuk sa Prokletije» najlepši dolgometražni gorski film TRENTO, 5. — Na sedemnajstem festivalu gorskega in raziskovalnega filma v Trentu so bile nagrade razdeljene tako le: med 35-mllrmetrskv mi filmi je prejel a) zlati rodo-dendro kot najboljši dolgometražni gorski film «Vuk sa Prokletije», režiserja Mijomira Stankoviča (Jugoslavija) b) zlati encijan kot najboljši kratkometražni gorski film «Žive okamenineu Konstantina Ko-stova (Bolgarija); c) zlatega neptu-na za najboljši raziskovalni film «Anketa o slonu» Carla Brole (Italija). Med 16 milimetrskimi filmi je prejel: a) zlato plaketo in 500.000 lir CAI kot najboljši film o alpinizmu k Sentinel, zahodna stena » Rogera C. Brouma (ZDA); b) zlata plaketa in 500.000 lir za najboljši gorski film ni bila podeljena; c) zlato plaketo in 500.000 lir za najboljši raziskovalni film «Indijski srednji veku Folca Quilici)a (Ita lija). Nagrado Gabrielli predsedstva festivala za najboljši televizijski film «Nyala» Glena Pennpja (ZDA); trofeja narodov za najboljši izbor filmov na festivalu je bila soglasno podeljena ZDA; veliko nagrado mesta Trenta za najboljše delo, ki s filmskimi sredstvi prikazuje tek movalno realnost v veliki olimpijski tekmi je prejel film uSneg v Grenoblu» Jacguesa Ertauda in J.J. Languetina (Francija); zlato plaketo Umberto Grillo 1968, ki jo podeljuje skupina tridentinskih Športnih časnikarjev, je prav tako prejel «Sneg v Grenobluu. Uradni predstavnik UIAA na festivalu je svojo nagrado dodelil filmu «Le Pilier du Freney» Reneja Desmaisonsa in Reneja Vernadeta (Francija); nagrado Mario Bello — srebrno plaketo in 250.000 lir filmske komisije CAI je prejel prav tako «Le Pilier du Fr e-ney». Festivalski žiriji je predsedoval Dragan Jankovič (Jugoslavija), člani pa so bili Erno Cagnato (Italija), Jacques Jaubert (Francija), Bruno Lotsch (Avstrija), Annibale Scicluna predstavnik ministrstva za turizem in predstave in Michei Vau-cher predstavnik UIAA. KAIRO, 5. Zunanji minister ZAR Mahmud Riad je mnenja, da kljub njegovim razgovorom z ameriškim državnim tajnikom Ruskom in z osebnostmi Združenih narodov o-stanejo možnosti rešitve krize na Srednjem vzhodu skrajno negotove. «A1 Ahbar* poroča, kar je Riad telefoniral iz New Yorka, in dodaja, da je po mnenju ministra stanje nespremenjeno, ker Izrael noče izvajati resolucije varnostnega sveta OZN. Tako izraelsko ravnanje onemogoča vse napore, da bi našli rešitev, tako da se stanje vrača na stanje, kakršno je bilo pred sklepom varnostnega sveta. «Fiat 124-special» RIM, 5. — Tovarna Fiat bo 10. oktobra predstavila javnosti vozilo fiat 124 especial*, ki bo ohranilo glavne obrise in značilnosti že preizkušene berline 124. Motor bo močnejši (1438 kem, 70 KS din) in bo dovoljeval hitrost nad 150 km na uro (40 km v prvi prestavi, 70 v drugi in 110 v tretji). S tem v zvezi so morali vnesti izboljšave tudi na drugih delih kot v karburatorju, prestavah, sklopki, zavorah in tudi gume bodo širše. Tudi zunanje spremembe so precejšnje: predvsem bo novo vozilo imelo štiri žaromete, na zadnjem delu pa bo luč za vzvratno vožnjo. Izboljšave bodo tudi v notranjosti, kjer bo termometer za vodo, električni vžigalnik in tudi ogledalo, ki se bo v primeru trčenja snelo. soglasje. Po besedah Tita je bilo med razgovori ugotovljeno, da so kljub pozitivnemu razvoju sodelovanja velike možnosti za poglobitev sodelovanja tako na gospodarskem kot na političnem področju. Prav tako je bila obojestransko izražena skrb zaradi najnovejšega položaja na svetu. Pred nekaj meseci je kazalo, da mednarodna napetost popušča, da bo razna vprašanja moč mirno rešiti. V sedanjem položaju pa, je poudaril Tito, nismo več tako optimisti kot smo bili. Bojimo se, da bo ponovno prišlo do hladne vojne, ki prinaša o-gromno škodo vsem državam, posebno malim. Tito je poudaril, da je razvoj položaja odvisen predvsem od velikih sil, ki pa na žalost gledajo svoje interese in nimajo razumevanja za male države. V odgovor na vprašanja novinarjev je Tito izrazil mnenje, da se je položaj na Bližnjem vzhodu poslabšal zaradi nepopustljivosti Izraela in da je rešitev tega vprašanja v veliki meri odvisna od velikih sil. «Jaz sam ne gledam z optimizmom na rešitev tega vprašanja,* je dejal Tito. Predsednik Jonas je v odgovoru na vprašanja avstrijske televizije med drugim dejal, da je njegova velika želja, da bi primer jugoslovansko - avstrijskega sodelovanja deloval pomirjevalno tudi na odnose v Evropi, da bi to sodelovanje služilo za druge države kot zgled. Odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo so po besedah Jonasa, posebno z gospodarskega vidika, najracionalnejši in najuspešnejši, ki si jih je moč zamisliti v mednarodni nolitiki. Pri vrnitvi na Dunaj je predsednik Jonas izjavil avstrijski časopisni agenciji, da je zelo zadovoljen z obiskom in da je še vedno pod velikim vtisom prisrčnega in prijateljskega sprejema, ki so ga pokazali njemu in njegovi soprogi ter njegovim sodelavcem predsednik republike in njegova soproga ter ostali jugoslovanski državniki. Jonas je poudaril, da je nanj napravil velik vtis napredek, ki ga je Jugoslavija dosegla na gospodarskem in tehničnem področju, in da so lepote in bogastvo Jugoslavije v veliki meri prispevala k temu pozitivnemu vtisu. Jonas je dodal, da so se on in vsi člani njegovega spremstva lahko z zadovoljstvom prepričali o velikem napredku, ki je bil dosežen v o-krepitvi in poglobitv5 dobrososednih odnosov in da si odnosi niso obremenjeni z nobenim bitnim vprašanjem. «Med našim obiskom, je—dejal Jonas, smo se sporazumeli, da bomo tudi v bodoče storili vse, da kolikor je mogoče razvijamo naše odnose na gospodarskem in kulturnem področju. B. B. ODLIČEN ZAČETEK LETOŠNJE SEZONE GLASBENE MATICE Visoka kvalitetna raven nastopajočih na koncertu Komorni koncert v mali dvorani Kulturnega doma je privabil številno občinstvo, ki je bilo izredno zadovoljno Ni še minilo mesec dni od začetka jesenskega delovanja Glasbene matice, in že nam je ta pripravila otvoritveni koncert svoje letošnje sezone. Za tak svečan večer si je Glasbena matica zagotovila nastop Ljubljanskega pihalnega tria, ki ga sestavljajo flavtist Ferija Rupel, klarinetist Igor Karlin in fagotist Vlado Černe, in nastop tržaške rojakinje sopranistke lleane Bratuž-Kacjanove, soliste pa je spremljal znani pianist in skladatelj Pavel Šivic. Koncert, ki je bil sinoči v mali dvorani Kulturnega doma, je privabil res številno občinstvo, ki je bilo z odličnim komornim koncertom izredno zadovoljno, saj je visoka kvalitetna raven nastopajočih še bolj poudarila svečanost otvoritvenega večera. Spored je bil jako pester in zanimiv; obsegal je namreč dela znanih klasičnih skladateljev kot Mozarta, Haydna in Schuberta, dela manj znanih skladateljev kot Hueja, Fortnerja in Bozze ter tudi dela slovenskih in tržaških skladateljev Lajovica, Osterca, Mirka, Merkuja, Šivica in Ščekove. Posebno je občinstvo razveselil nastop po rodu tržaške sopranistke lleane Bratuž-Kacjanove, ki se je našemu občinstvu predstavila z izvedbo samospevov Mozarta «Kloi» in tSvarilo*, Schuberta «Dekliška tožba* in «Postrv», Mirka «Mati poje*, Ščekove «Golobčki» Lajovica tPesem o tkalcu*, v drugem delu pa je zapela Šivičeve Tri ženske pesmi «Jutri zate dneva ni*, «Večer poje* in «Samota», ter Merku-jevo «Polžkovo smrt*. Sopranistka se je tako v klasičnem Mozartu kakor v modernejšem slogu napisanih samospevih izkazala kot odlična pevka, z zelo lepo obarvanim glasom, tako v niansiranju pianisi-mov kot fortissimov, ki z lahkoto premaguje še tako tehnično in in-lonačno zahtevna mesta; poleg tega pa jo odlikuje tudi čustvena interpretacija kateregakoli motiva. Najbolj zanimiva pa je bila sestava nastopajočega tria - flavta, klarinet in fagot — ki je za naše občinstvo predstavljala prijetno novost, in je sploh tudi v glasbenem svetu neobičajna. Ljubljanski pihalni trio se je predstavil kot odličen komorni ansambel, o katerem bomo nedvomno še marsikaj slišali. Izvajalci, ki so se v posameznih točkah predstavili tudi kot solisti, in sicer fagotist Vlado Černe je izvajal Saint-Saenovo skladbo «Cantabile iz Sonate za fagot*! flavtist Ferija Rupel Huejevo «Fan-taise* in klarinetist Igor Karlin Boz-zejevo eFantasie italienne*, so izvajali v prvem delu Hagdnov «Londonski trio*, v drugem delu pa Fortnerjevo «Serenado za pihalni trio* in Osterčev «Trio». Izvajanje pihalnega tria je bilo res pravi užitek, saj se je trio predstavil kot izredno kvaliteten komorni ansambel, ki ga oblikujejo predvsem homogenost skupne igre, prvovrstna tehnična izdelanost, izrazit smisel za zrelo interpretacijo tako klasičnega Hagdnovega tria, kot tudi v modernejšem slogu napisani Serenadi Fortnerja in Osterčevega Tria, v vseh treh skladbah, kot v solističnih točka.., pa je prišla do izraza odlična intonančnost in sonor-nost zvoka, kar je pri pihalih odločilnega pomena. Soliste je naravnost mojstrsko spremljal pianist Pavel šivic, ki ga odlikuje izrazit posluh za spremljanje solistov, kar je tudi nedvomno zelo važno za uspeh komornih koncertov. Sinočnji komorni koncert, ki nam ga je pripravila Glasbena matica, je bila prav gotovo odlična otvoritvena prireditev koncertne sezone GM. in prepričani smo, da bodo tudi ostale prireditve letošnjega «koncertnega koledarja* na visoki kakovostni ravni; poleg tega pa želimo, da bi tudi občinstvo tako številno in tako navdušeno sledilo ostalim koncertom, kot je to bilo sinoči v Kulturnem domu. —dn— tiiecUudtvu Še o cenah boljunske zemlje Predzadnja številka »Gospodarstva« je objavila, da je neka »uradna« kmetijska ustanova v Trstu določila že pred leti «uradne» cene kmečke zemlje, ki naj bi se sukale od 2.500 do 3.000 lir za kvadratni meter. Dejansko stojijo stvari takole: Pred leti je biti izdan državni sakon, ki je določil kmetom posojila pod zelo ugodnimi pogoji za nakup obdelovalne zemlje, le če kupna cena zemlje ni presegala določene višine. Določitev takih najvišjih cen pa je zakon poveril krajevnim uradnim organom. Na podlagi tega so za tržaško pokrajino res določili navedene cene, ki so se sukale, pač po rodovitnosti tal, od dveh do treh milijonov lir na hektar. Pisec članka Je očitno preračunal cene za kvadratni meter tako, da je delil hektarsko ceno s 1000 namesto z 10.000. Od tod 2.'5W-3:0o6 "namesto' 250-3«) lir. Predložitev takega «argumenta» bi bila jx>temtakem dokaj slaba podpora boljunskim razlaščenim kmetom. Sledi podpis imiiimitmmMimHiiiimiimmiiiitimiimiMnimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimHimiimnmmiimiimiimmiiiiimmiiiiiiimiiiiiimiiimmiiimiiiiiiiimimmMiimit SEJA DEŽELNEGA ODBORA Proračun za leto 1969 znaša 42 milijard lir Odobritev zakonskega osnutka o ukrepih za razvoj' turizma v deželi Deželni odbor Je na svoji seji v četrtek pod predsedstvom dr. Ber-zantija odobril proračun za leto 1969. Proračun so pripravili pod vodstvom odbornika za finance dr. Antonia Tripanija, ki je poročal svojim kolegom o smernicah, po katerih so se ravnali pri sestavi raznih postavk proračuna. Račun predvideva 42 milijard prejemkov in izdatkov nasproti 38 milijardam v prejšnjem finančnem letu. Dohodki od davkov znašajo 38 milijard in 280 milijonov lir, drugi dohodki 3 milijarde in 225 milijonov lir, dohodki od prodaje deželnega premoženja in izterjatev raznih kreditov 495 milijonov. Kar se tiče izdatkov, bodo znašali predvsem 27 milijard in pol za naložbe v kapitalu, 4 milijarde in pol za prenose tretjim, to ie za prispevke in podpore za razne podporne, zdravstvene, socialne, kulturne, športne in druge dejavnosti. 5 milijard lir za osebje, 3 milijarde za splošne upravne Izdatke. 2 milijardi ostaneta v rezervnem skladu za nepričakovane obvezne izdatke ter za finansiranje novih zakonodajnih ukrepov, ki jih bo odbor predlagal v pri-hodnejm letu. Kakor je razvidno iz teh podatkov, bodo tudi letos porabili velik odstotek sredstev za proizvodne izdatke, medtem ko bodo porabili za upravne izdatke od 8 do 9 milijard lir. O proračunu bodo razpravljali v deželnem svetu skupno z obračunom za leto 1967. ki ga je računski dvor že parafidral. * * • Na predzadnji seji deželnega odbora so odobrili zakonski osnutek o ukrepih za razvoj turizma v deželi. Zakonski osnutek, ki ga bodo predložili pristojni stalni zakonodajni komisiji, je sestavljen iz štirih poglavij, ki vsebujejo prispevke za krajevne turistične ustanove, določitev upravnih nalog teh ustanov, spremembo zakona štev. 21 iz lanskega leta In finančne določbe. S tem zakonom skušajo zagotoviti krajevnim turističnim ustanovam redno delovanje. Nova menza v tržaški univerzi Ob prisotnosti vladnega komisarja Cappellinija, predsednika pokrajine Savone, župana Spaccinija, rektorja Origoneja in predstavnika ti žaškega škofa, msgr. Salvadorija so danes odprli novo dograjeno študentsko menzo pri tržaški univerzi. Veliko število povabljencev, predvsem pa najbolj zainteresirani študentje sami, so si ogledali novo poslopje, ki stoji za stavbo nove univerze nekoliko v hribu. Pred samo menzo je urejen parkirni prostor, menza pa je zračna in proštoma. Urejena je na najsodobnejši način, kar res niso mogli reči študentje za prejšnjo staro menzo, kjer so štirje natakarji zaman skušali zadovoljivo in pravočasno postreči obiskovalcem, ki so zato bili navajeni čakati eno ali celo poi-drugo uro. V novi menzi bo veljal način »samopostrežbe«, kosilo pa bo, po prvih govoricah, stalo 400 lir, kar je skoraj dvakrat toliko kakor v drugih študentskih menzah, ki so podobno urejene, recimo v Firencah in Neaplju. V razgovoru s prisotnimi študenti Je izzvenela tudi marsikatera pikra. Tako se pritožujejo furlanski študentje, ki so redni obiskovalci menze, da je vseeno premalo petsto mest za skoraj štiritisoč študentov, ki prihajajo iz drugih pokrajin. Zato pa kritizirajo razkošnost stavbe, ki gre na škodo racionalnosti. Morda bd se le dalo z istim denarjem zgraditi skromnejšo, a boljšo menzo. Prav tako je marsikdo godrnjal zaradi verjetnega poviška itak že dragega obroka. Nezadovoljstvo furlanskih študentov je tudi razumljivo: dijaški dom, v katerem živi komaj nekaj sto študentov je premajhen, menza komaj zadovoljuje njihove potrebe, sicer pa padejo v roke špekulantom s sobami in stroški za življenje v Trstu hitro poskočijo. Obisk sindikalistov z Reke Včeraj zjutraj so prispeli na obisk k Novi delavski zbornici CGIL v Trstu sindikalisti z Reke, ki vračajo s tem obisk tržaškim sindikalistom. Odposlanstvo vodi predsednik Zveze sindikatov na Reki D. Sorič. Že včeraj zjutraj so se re-ški sindikalisti sestali z voditelji Nove delavske zbornice. Sindikalna delegacija si je ogledala pristanišče in pomol VII. Zatem je bila v industrijskem pristanišču in si ogledala tovarno «Calze Block*. Popoldne sta sprejela delegacijo župan Spaccini in podžupan Lonza. Vodja delegacije Sorič je prinesel županu pozdrave predsednika reške mestne skupščine in izrazil upanj-', da bosta sodelovali med seboj tudi mesti. Sorič je izročil županu sliko znanega reškega umetnika Sokoliča, župan Spaccini pa je daroval Soriču monografijo o Krašu in pečat iz štirinajstega stoletja. Pri tem je župan Spaccini izrekel tudi nekaj prisrčnih priložnostnih besed. Razprava v krožku «Rodolfo Morandb Kulturni krožek Rodolfo Morandi na Trgu Stare mitnice št. 11 bo zopet začel s svojo dejavnostjo z razpravo o temi «Črnska oblast in nova levica ZDA«. Uvodne besede bo spregovoril prof. Roberto Giam-manco, ki je prevedel številne publikacije o teh vprašanjih v italijanščino, med katerimi knjige »življenjepis Malcoma X«, »Black Po-wer», «Zadnji govori Malcoma X« In »Strategija črnske oblasti« Hamiltona in Carmichaela Razprava bo jutri ob 10. url v prostorih krožka Tatova avtomobilov v precepu Raje sla hotela krasti v piranski banki Leteči oddelek tržaške kvesture in preiskovalni oddelek karabinjerjev sta prijavila tržaškemu javnemu tožilstvu 25-letnega Bruna Vincenti-ja iz Drevoreda 20 septembra 60 (rojen v Istri) ter 28-letnega Gian-nija Drija iz Ul. Vespucci 6. Oba so obtožili tatvin avtomobilov. Med preiskavo se je zvedelo, da sta Vincenti in Dri, skupaj s 25-ietnim Adrianom Milosso iz Ul. Fa bio Venezian št. 23 med 8. in 9. julijem letošnjega leta baje poskušala krasti v prostorih banke v Piranu. Trojica mladeničev je baje tedaj odprla s silo več vrat, da bi prišla do blagajne, kjer je bilo shranjenih več kot 100 milijonov starih dinarjev. Naklep se ni posrečil, ker so naleteli na neko osebo, ki jih Je pregnala. O tem dogodku seveda tržaško kazensko sodišče ne bo razpravljalo, ker se bo predvsem ukvarjalo z že omenjenimi tatvinami avtomobilov. Vincenti Bruno je 4. maja letos ukradel Fiat 600, 'katerega lastnik Je Mario Chicco iz Ul. Lago 16. Oba mladeniča skupaj pa sta ukradla avto znamke «Giu-lietta Sprint«, katerega lastnik je Emesto Bisello iz Padove. Prvega avtomobila niso našli, ker je menda sedaj v Jugoslaviji, drugega pa so policijski organi našli, kljub temu, da je Dri zamenjal na vozilu pravo evidenčno tablico. Med preiskavo so se policijski organi zanimali tudi za tatvino, ki so jo neznanci zagrešili v uradih notarja Galante v Ul. S. Nicolb 21. V Drijevem stanovanju so policisti namreč našli razno orodje, ki je lahko služilo vlomilcem v notarjev urad. Dri pa je zanikal svojo osebno odgovornost glede te tat. vine. PREDOLIMPIJSKE VESTI Kljub zaskrbljujočemu vzdušju se priprave na igre nadaljujejo Visoke osebnosti iz športnega sveta zahtevajo zagotovila za miren potek iger CIUDAD MEXICO, 5. — Čeprav se je položaj po zadnjih krvavih dogodkih v mehiški prestolnici danes nekoliko pomiril, vlada v mestu še vedno občutek negotovosti in tesnobe. Temu občutku se niso mogli izogniti niti udeleženci olimpijskih iger, ki se zato seveda na svoje nastope ne morejo pripravljati dovolj sproščeno. Zaradi takega stanja je že več predstavnikov in voditeljev raznih reperezentanc zahtevalo ponovna zagotovila mehiških oblasti, da bi se igre odvijale v miru in nemoteno. Posebno poslanico sta poslala najvišjim mehiškim oblastem tudi Giu-lio Onesti, kot predsednik stalnega odbora nacionalnih olimpijskih odborov in pa Berge Phillips, kot predsednik zasedanja mednarodnih športnih federacij. Med drugim sta dejala: »V svojstvu odgovornih predstavnikov olimpijskih delegacij, ki so zbrane v Mehiki, tekmovalcev, funkcionarjev, sodnikov, voditeljev in drugih, izražamo svojo zaskrbljenost zaradi dogodkov, ki so prejudicirali olimpijsko vzdušje in mir, ki je bil vedno, že za časa klasičnih iger osnovni pogoj za izvedbo te manifestacije. Mi sicer spoštujemo suverenost te plemenite in starodavne dežele, občudujemo izredne napore za organizacijo teh iger, ki zaslužijo velik uspeh... ne moremo pa zakriti svoje zaskrbljenosti spričo dogodkov, ki pogojujejo olimpijsko realnost, duha ljubezni, miru in bratstva. ... Mi zato zahtevamo... da nam oblasti dežele, katere gostje smo, zagotovijo vsestransko olimpijsko vzdušje. To pomeni, da se morajo igre odvijati v vzdušju miru in ne bolečine. To je pogoj naših reprezentanc. ki so prispele s poslanico bratstva in niso pripravljene pristati na različne razlage naše skupne vere.* « * # CIO in nacionalni olimpijski od- V okviru priprav na letošnje promocijsko prvenstvo, ki se bo verjetno pričelo prvo nedeljo v novembru, bo danes popoldne košarkarska ekipa Bora odigrala prijateljsko tekmo z ljubljansko Zarjo. Gre za ekipo, ki jo sestavljajo ljubljanski študentje. Za borovce bo ta tekma zadnja resna preizkušnja, ki bo pokazala stopnjo njihove pripravljenosti pa tudi kaj lahko upravičeno pričakujejo v prihodnjem prvenstvu. Število treningov se je v preteklem mesecu stalno večalo, tako da je prišlo do štirih treningov tedensko. Nekateri igralci so že dosegli precejšnjo formo; tako je zelo napredoval Sirk, ki se ne znajde samo v vlogi pivota, ampak spretno igra tudi kot zunanji igralec. V ekipo se je vrnil Savo Spacal, kar bo gotovo znatno okrepilo celotno moštvo. bori so nadaljevali svoja skupna zasedanja v raznih komisijah. Med glavnimi sklepi tega zasedanja je ustanovitev posebne skupne posvetovalne komisije, v kateri bo po šest predstavnikov CIO, nacionalnih olimpijskih odborov in mednarodnih športnih federacij. * * * CIUDAD MEXICO, 5. - Kubanci so se izkazali kot izvrstni sprinter-ji: njihova moška štafeta (Ramirez, Montes, Morales, Figuerola) je pretekla 4x100 m v 38”8, kar je najboljši rezultat vseh časov. Na istem tekmovanju so Sovjeti pretekli to Teden dni nas še loči od tako dolgo pričakovanih olimpijskih i-ger. V kratkem bomo prikazali vsako panogo atletskega sporeda, ki bo osrednja točka iger, z navedbo rekordov, prejšnjih zmagovalcev 1. 1956 v Melbournu, 1. 1960 v Rimu in 1. 1964 v Tokiu in naših favoritov. Pri določanju slednjih smo upoštevali tehnične rezultate letošnje sezone, tekmovalno sposobnost, tradicijo in tudi slučaj. Vrstni red je v skladu z olimpijskim programom. Kratice pomenijo: SR = svetovni rekord, OR = olimpijski rekord. V oklepaju so navedeni najboljši rezultati posameznih atletov med letošnjo sezono. ki se je vrnil k Boru, potem ko je lani igral v C ligi v vrstah Hausbrandta, se je zelo izboljšal. V podajah je bolj gotov, spretneje se premika v nasprotnikovi coni bliskovito steče na odbite žoge. Zanimivo bo tudi opazovati Sancina, ki sicer velja za potencialno zelo dobrega Igralca, a je še neizkušen. Spretno vodi žogo, meče z lahkoto in točno, le včasih mu nasprotnik, zaradi njegove neizkušenosti, prestreže podajo ali ga drugače spravi v zadrego. Tudi on pa je v zadnjem času precej napredoval. V vrstah Bora bodo nastopili. Sancin, Starc, Sirk, Ambrožič, Ru-dež, Spacal, Čermelj, Kafol, Za-vadlal. Tekma bo na Igrišču v Padričah, danes, ob 15.30. Poraz progo v 38"9 in so izenačili evropski rekord, ki ga je prva postavila Francija. Tudi Kubanke niso zaostajale za svojimi sorojaki: Kubanke so pretekle progo 4x100 m v 43”6, kar je izenačen svetovni rekord Polj’ ske in Sovjetske zveze. # * # Na istem tekmovanju so postavili dva nova italijanska rekorda. Are-se je pretekel 800 m v 1’47”8, kar je za 2 desetinki bolje od starega rekorda, četverka Ottolina, Prea-toni, Giani in Berruti pa je pretekla 4x100 m v 39”1. I. DAN (nedelja 13. oktobra) 10.000 m: Razmeroma mnogo Izenačenih atletov. Eni imajo v svojo korist samo dosežene čase, drugi tekmovalno sposobnost, tretji stalno življenje na velikih nadmorskih višinah. Gammoudi (Tunizija) je izjavil, da bo zmagal on, Roelants (Belgija) je izjavil, da bo tretji. Kandidatov je še mnogo več Svetovni rekorder Clarke je na višino letos dobro pripravljen, vzhodni Ne mec Haase precej manj, vendar je v finišu izredno hiter. Sovjeta Svi-ridov in Mikitenko sta tudi dobro pripravljena na višino. Nad vsemi je verjetno Kenijec Temu, tekač, ki živi na visoki planoti in ima vrsto mednarodnih izkušenj. Vrstni red bo odvisen od taktičnega načrta. Ce bodo močnejši tvegali in vsilili hiter ritem je skupina možnih nagrajencev že manjša, če pa se bodo bali, lahko v finišu zmaga marsikdo, čeprav je le malo znan. Nevaren za vse bo Kolumbijec Al-varo Meija. SR = Clarke (Avstral.) 27’39”4 postavljen leta 1964. OR = Mills (ZDA) 28’24”4 1964 1956 — Kuc (SZ); 1960 — BolotnikoV (SZ); 1964 — Mills (ZDA). Predvideni vrstni red: 1. Temu (Kenija) (28’27‘V 2. Haase, NDR (28’4”4) 3. Clarke, Avstralija (27’49”4) Outsider: Sviridov, SZ (28'9) in Mikitenko, SZ (28’12”4). Ce bo nastopil tudi Keino (Kenija) Je on glavni kandidat za zmago. (Se nadaljuje) D AN ES Nedelja, 6. oktobra NOGOMET 2. amaterska liga 10.30 v Trstu, Drev. Sanzio ARSENALE — JUVENTINA * * • Mladinska prvenstvo 12.30 pri Sv. Sergiju GAJA — FORTITUDO • • • 12.15 v Trstu, Drev. Sanzio iiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii mmmmmm um popoldne v umm 1 • Prijateljska tekma z Zarjo predprvenstveni preskus Bora IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII||||||||||||||||it|||||||||i|||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n||||||||||||| atletika NASI FAVORITI NA 01 Kdo so glavni favoriti med atleti-olimpijci? V teku na 10.000 m imata naj'več možnosti Kenijca Temu in Keino Današnjega srečanja se ne bosta mogla udeležiti Fabjan in Kralj, ker ju jutri čakajo izpiti. Dvojna odsotnost bo gotovo ošibila postavo, vendar bomo videli Ambrožiča na mestu pivota. Ambrožič, Danes v Bazovici tekmovanje SPD Trst za najmlajše Danes, 6. oktobra, bo Slovensko planinsko društvo iz Trsta priredilo za najmlajše zanimivo tekmovanje na svojem rekreacijskem prostoru pri Bazovici. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri zjutraj. Spored se bo začel z raznimi igrami, ki bodo ustvarile primerno vzdušje, nato pa bo na vrsti pravo tekmovanje in sicer: 1. tekmovanje na stezi z raznimi zaprekami; 2. udeleženci bodo morali odgovarjati na vprašanja iz smučarskega izrazoslovja (tekmovalci se bodo lahko naučili izrazov v leksikonu); 3. mladi tekmovalci se bodo pomerili še v zemljepisnem poznavanju Julijskih Alp. Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne skupine: prva: rojeni v letih od 1960 do 1962; druga: rojeni v letih od 1957 do 1959; tretja: rojeni v letih od 1954 do 1956. Prvi trije iz vsake skupine, ki bodo nabrali v vseh treh tekmovanjih skupaj največ točk bodo nagrajeni z diplomami, prvi iz vsake skupine pa bo dobil še brezplačno vozovnico za izlet SPDT. Tržačank Češkoslovaška ženska košarkarska ekipa Spartak iz Brna je premagala tržaško peterko Pallacane-stro Calza Bloch s 75:39 (30:21). V češkoslovaški ekipi so igrale štiri državne reprezentantke. Zagrebška Lokomotiva tudi v Trstu in Gorici Zagrebška Lokomotiva bo opravila daljšo turnejo po Italiji. Košarkarji bodo odpotovali iz Zagreba 15. oktobra in bodo med drugim odigrali tudi srečanji v Trstu in Gorici. TENIS Davisov pokal Indija v vodstvu MUENCHEN, 5. — Po drugem dnevu medpodročnega polfinala tekmovanja za Davisov pokal vodi Indija proti Zahodni Nemčiji z 2:1. Krlšnan in Mukerjea sta v dvojicah premagala Bungerta in Fass-benderja s 3:0. KOLESARSTVO Danski kolesar Ritter postavil 3 svet. rekord CIDAD MEXICO, 5. - Danec Ole Ritter je včeraj postavil na o-limpijskem dirkališču v Ciudad Mexicu kar 3 svetovne rekorde za profesionalce in sicer je prevozil: 5 km v 5’51”6, 10 km v ll’Q5”4 in 20 km v 24'17”4. Dosedanji rekordi so pripadali Italijanu Fagginu (6'02”4), Belgijci Brackeu (12 21 II) in Francozu Rivieri (24'50 6). ARSENALE — BREG • • • 8.30 v Nabrežini VESNA — AURISINA 10.00 v Ločniku LOCNIH — SOVODNJE • • • Naraščajniško prvenstvo 8. pri Sv. Sergiju DON BOSCO — UNION • * • Začetniki: Pokal Paeco 13.30 v Miljah BREG — FORTITUDO • * * 10.30 v Trstu, stadion «Prvi maj« UNION — TRIESTINA • • • Prijateljska srečanja 13.30 v Sežani TABOR B — ZARJA (Bazovica) • * * 13, v Trstu, stadion «Prvi maj« BREG — UNION * * * 11. v Nabrežini VESNA - EDERA • * * 15.00 v Sovodnjah SOVODNJE — PRIMOREC BALINANJE Prijateljsko srečanje 10. in 15. v Padričah GAJA — ZARJA (Ljubljana) ODBOJKA Moški turnir 10.30 v Padričah GAJA — ZARJA (Ljubljana) KOŠARKA Prijateljsko srečanje 15.30 v Padričah BOR — ZARJA (Ljubljana) • * * 10.00 v Kranju TRIGLAV—BOR (naraščaftfki) ATLETIKA Prijateljski dvoboj 10 00 v Kranju, stadion M. Mlakar ■ riiuLAV -BOR (naraščajniki) PrlmorTkiTinevnilc /02/fo G&ninli s ed beneškimi partizani onstran Matajurja Ljudje so mojemu pripovedovanju z zanimanjem sledili 111 ko sem se po končanem govoru z njimi pogovarjal v gostilni, so me s precejšnjem interesom spraševali, kako je na Dolenjskem in še kup raznih podrobnosti, ki so zanihale vsakega posameznika. Med domačini so bili tudi fantje, ki so se kot pripadniki italijanske armade pred kapitulacijo Italije mudili na tem ozemlju in drugod po Jugoslaviji. Prav to je bil razlog, 79 T>o,di l _____ _ • _____ ---x iav tu je uu lazaug, zaradi katerega se je razvila Široka rlialnisrna r. IrraUVi in y,---- OC JU 1 široka diskusija o krajih ljudeh, kjer smo se zadrževali jaz in oni. Vsi smo se strinjali s tem, da z našim beneškim narečjem lahko greš povsod po Sloveniji ter da se le da pogovarjati z ljudmi brez večjih težav. Poudaril sem, da ima-Jo oni še večje prednosti kot dolinci, kajti njihova gorjanska govorica je mnogo pristnejša in brez tujih primesi kot pa naša na šentle-nartskem območju. Skica k bojem v Reziji še ni zbledel spomin na nekatere padle borce te čete, med temi so: Felicijan Vazzaz — Škujan, Tranquillo Novak — Šinikič, Lucijan Debeliš iz Njivice, Gregorutti Giovanin-Crnejev in drugi. S tem so se strinjali in jim ui bilo težko dojeti. Sami so Poudarili, da je njihov «jezik» bolj čist kot naš dolinski. Podobne pogovore o svojih vtisih z osvobojenega ozemlja sem imel še v vasi Kras, ua Lombaju, v Debenjem, v Klodiču, Platcu, Kanalcu, Kosci, Hrastovjem in drugod po Beneškem. Ob takšnih priložnostih sta se z domačini neredko spuščala v razgovore hidi komisar bataljona Srečko Bernard in njegov pomočnik Janez Sterle. Oba sta s preprosto besedo in z ustreznim načinom občevanja znala pritegniti okoli sebe domačine m se z njimi pogovarjati o stvareh, ki so jih zanimale. Kaj kmalu sta zaradi tega Postala priljubljena, deležna zaupanja in spoštovanja. Operativno področje te enote je bil naj zahodne j ši del Beneške Slovenije v trikotu Brezje — Crneja — Tarčent. Na tem območju se je ta četa nemalokrat spopadla s sovražnikom. Znana je borba, ki jo bil iz obroča z izgubo nekaterih borcev. Znana je bila tudi bitka v okolici vasi Bela, kjer je bataljon napadel nemško kolono. Tedaj so Nemci zapustili na bojišču sedemnajst mrtvih in precej ranjenih. je vodila proti Nemcem na gori Kladje, ali kakor domačini pravijo «Cufine», ki se vzdiguje nad Tipano. V tej borbi je sovražnik imel več mrtvih in ranjenih. Čeprav je to enoto sovražnik vedno zasledoval in Opisane akcije in še več drugih akcij rezijanskega bataljona so pozitivno odjeknile na področju Rezije. Prebivalstvo Njivice, Osojan, Liščerce, Stolbice, Rezijute je s tem spoznalo ne le moč svojega bataljona, ampak tudi narodno o-svobodilne vojske kot celote, ki je uspešno tolkla sovražnika tudi na tem predelu — prav na slovensko-italijanski etnični meji. Nadiška dolina ltazuie kako daleč je prodrlo materialistično pojmi kakonveHtUKl Strani Da 'spet k Kano veliko nerazumevanje še da na , sYetu tudi med zgod "aUi glede razrednega boja v stbif1 ™ ^liu? tem Pomanjkl j stim pa je treba avtorjem ; dovme po besedah urejevalca ' Jla, stoie v večini vprai zgodovinskega razvoja na di naprednih stališčih. Vsekakor potrebno, da se slovenski br seznanijo s temi idejami in zi stvemmi koncepti in tudi vse sko dopolnitvijo zgodovine. Ko kot laiki prebiramo zgod no je seveda treba priznati, se posamezna poglavja imeni Derejo, čeprav nam seveda po dujejo le najširše podatke. S da je vprašanje, kaj bodo k tdn rekli drugi slovenski strol nJaki, ki bodo gotovo na'li marsikatere nepopolnosti in n da dokazovali drugačnejša, pr; nejša izhodišča Toda zanimiv in poljudnosti teksta ne bo gel zanikati nihče Predvsem le v tej knjigi svetovne zgod ne Privlačno je to. da dale k ga resničen pregled nad sve mm dpgajanjem, da torej ob nava ves svet kompleksno in ga v zaokroženi podobi preds ija bralcu Seveda pa nihče bo mogel skriti svoiega občut vanja nad obilico slikovnega 1 diva, ki ga je v tej knjigi še sebno veliko. Ne gre samo za sto odličnih fotografij, temveč bolj n risbe in podobe ilus tor.jev Ur seveda njih odli barvne reprodukcije v knjigi. Sl. Ru Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,7, najnižja H,3, ob 19. url 18,5, vlaga 88 odst., zračni tlak 1022.6 ra. ste, brez vetra, nebo jasno-megl.-no, morje mirno, temperatura morja 20,8 stopinje Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 6. oktobra VERA Sonce vzide ob 6.10 zatone ob 17.36; Dolžina dneva 11.26. Luna vzide ot> 17.33 in zatone ob 5.56 Jutri, PONEDELJEK, 7. oktobra MARIJA PO ODLOČNEM NASTOPU SLOVENSKIH MATER Slovenska šola v Ul. Donadoni je dobila še eno učilnico Prizadete matere so zasedle prazno sobo v šoli in je niso zapustile, dokler jim niso zagotovili, da bo od ponedeljka naprej reden pouk samo v dopoldanskih urah Včeraj smo objavili članek, v katerem smo poudarili, da slovenska osnovna šola v Ul. Donadoni nujno potrebuje še eno učilnico, ker je letos naraslo število učencev in je šola dobila en razred več. Danes pa z veseljem objavljamo vest, da je zadeva rešena, da bo namreč slovenska osnovna šola v Ul. Donadoni dobila na razpolago še eno učilnico, tako da bo lahko v vseh razredih samo dopoldanski pouk. Do hitre rešitve je prišlo po zaslugi skupine slovenskih mater, katerih otroci obiskujejo to šolo Čutile so se prizadete, posredovale so pri šolskem skrbništvu, nato pa so sklenile, da odločno nastopijo proti očitni krivici. Včeraj zjutraj so se najprej informirale pri nadzorniku za slovenske šole, če je kaj novega glede učilnic. Odgovoril jim je, da ni še nič novega Pripeljale so otroke v šolo, nato pa zasedle prazno sobo zraven učilnic slovenske osnovne šole. Sedelo so in čakale, da bi kdo prišel in jih vprašal, kaj hočejo. Nihče jih ni motil. Poklicale »o šolskega slugo in ga zaprosile, naj obvesti ravnatelja italijanske šole. Cez nekaj časa jim je le ta sporočil, naj pride samo dvočlanska delegacija. Ko ju je sprejel, je najprej vprašal, zakaj so to naredile in če imajo kaj proti njemu. Odgovorili sta mu, da slovenske matere nimajo ničesar proti njemu, da pa zahtevajo enakopravnost in pravico za svoje otroke. Ravnatelj jima je še dodal, da dodelitev učilnic ne spada v njegovo pristojnost, in da ne ve, koliko otrok je vpisanih na slovenski o-snovni šoli. Nato je prišel slovenski didaktični ravnatelj in je materam obljubil, da bo šel osebno posredovat na šolsko skrbništvo Matere se niso kar tako vdale Čakale so še naprej. Medtem se je končal pouk in ob 12.30 je prišel slovenski učitelj ter jim sporočil, da bo od ponedeljka naprej samo dopoldanski pouk, da bo imel vsak razred svojo učilnico, ker je bila tista soba dodeljena slovenski šoli. Matere, učenci in učitelji so šli zadovoljni domov. Ce pa bi prihodnji teden ostalo pri starem, bodo matere spet nastopile. Kakor smo že poročali, so letos na slovenski šoli v Ul. Donadoni, 4 razredi (I., II., III. ter IV. in V. skupaj), do včeraj pa so imeli na razpolago samo 3 učilnice. Upamo, da je zadeva dokončno rešena in da se bo med slovensko in italijansko šolo v Ul. Donadoni ustvarilo dobro vzdušje. Opozorilo bivšim partizanskim borcem Cez nekaj dni bo potekel rok, ki Je bil določen s posebnim zakonom za vlaganje prošenj za priznanje kvalifikacij partizanskega borca. Čeprav je število že vloženih prošenj precejšnje, obstaja vseeno u-pravičen dvom, da mnogi od prizadetih še niso poskrbeli za ureditev svojega pravnega partizanskega položaja. To velja posebno za nekatere od tistih bivših partizanskih borcev, ki so svoj čas izpolnili znane vprašalne pole in ki morda sedaj domnevajo, da so s to izpolnitvijo in zadevnim podpisom zadostili vsem zakonskim zahtevam za priznanje kvalifikacije partizanskega borca. Tajništvo pokrajinskega odbora Združenja partizanov - ANPI po- ziva vse prizadete, ki so vprašalne pole iapolnili, a se niso še zglasili na uradih ANPT v Ul. Zonta 4. naj to nemudoma store, ker je bil popis bivših partizanov z vprašalnimi polami zadeva, ki je bila izključno notranje vprašanje organizacije ter je služila le za. ugotovitev dejanskega stanja, oziroma za morebitno iskanje dokumentov. Prošnjo za priznanje partizanske kvalifikacije pa je treba predložiti komisiji pri ministrstvu za obrambo v Rimu, jo podpisati ter priložiti zadevne dokumente. Zato naj se vsi tisti, ki tega še niso opravili, zglase nemudoma na sedežu ANPI, preden zapade rok. Po zakonu bo ta rok zapadel 9. oktobra. Tajništvo pokrajinskega odbora ANPI priporoča vsem prizadetim bivšim borcem ter svojcem padlih, naj nemudoma vložijo prošnje, ker bo kmalu potekel tudi rok za izdajanje potrdil jugoslovanskih oblasti (ministrstvo za narodno obrambo v Beogradu). Tudi zato se svetuje, naj prizadeti vložijo svoje zahteve v roku, ki ga predvideva italijanski zakon o priznanju partizanskih kvalifikacij, se pravi do 9. oktobra. ZA STOLETNICO USTANOVITVE KMEČKE ČITALNICE KOLEKTIVNA RAZSTA VA ŠKEDENJSKIH SLIKARJEV V okvir proslave ob stoletnici u-stanovitve Kmečke čitalnice v Skednju spada tudi umetniška razstava, ki'jo je na pobudo in v organizaciji škedenjskega prosvetnega društva priredilo v prostorih škedenjskega društva pet škedenj-skih likovnikov. Sinoči se je na sedežu društva v Škedenjski ulici 124 zbralo veliko Skedenjcev in tudi nekaj gostov iz mesta, med katerimi je bil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Jože Gačnik, da bi si ogledali dela, ki so jih na stene razobesili škedenjski slikarji in sicer Silvester Godina, ki je na razstavo prinesel kakih petnajst svojih tipičnih domačih motivov, Avrelij Lukeiič, ki je razstavil kakih deset olj, perorisb in dve matrici, nadalje Marja,. Černe, ki se je predstavil z večjim številom olj in risb ter s tremi ali štirimi skulpturami, nato Edvard Martinuz-zi, ki razstavlja zbirko svojih kompozicij in eno glino, in končno, najmlajši, Marjan Kravos, ki je za razstavo pripravil več svojih olj. Umetnike je predstavila občinstvu in se jim zahvalila za sodelovanje pri sedanji proslavi prof. Karmen Renkova, ki je med drugim povedala, da nje bil Skedenj vedno mirna oaza sredi mestnega hrupa» in da bo občinstvo, ki bo obiskalo razstavo, ^spoznalo najvidnejše likovne dosežke škedenjskih MitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiimimiHiii iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimimiiimimiiiiiiiiiiHimiimiiiimi m iiimii imun iiiiintim mi iiiimiiimmimimiiimimiimimiHiiimmiiii MEJNI PREHODI V SEPTEMBRU NA TRŽAŠKEM Skupno je prekoračilo mejo 4.801.380 oseb v obeh smereh umetnikom, čeprav se žal razstave niso udeležili vsi Škedenjci, ki se preizkušajo tudi na tem področju umetnosti, uta skupina zasluži vso našo pozornost>. Prof Karmen Renkova je svoj pogovor zaključila z županjem, da bi se umetnost v Skednju še naprej utrjevala*. Razstava, ki jo toplo priporočamo, bo odprta do 2. t. m. in sicer ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 9. 13. ure. Retrospektivna razstava Guaccijevih del Mednarodni promet se je v primerjavi z lanskim septembrom zmanjšal za nad 332.000 prehodov V mesecu septembru so na vseh mejnih prehodih na Tržaškem, se pravi na mednarodnih in krajevnih, zabeležili skupno 4.801.380 prehodov v mednarodnem in krajevnem prometu. V lanskem letu v istem mesecu pa je šlo skozi omenjene mejne prehode v obeh smereh 5.133.801 potnikov, kar pomeni, da se je število prehodov v letošnjem septembru v primerjavi z lanskim septembrom zmanjšalo za nekaj nad 332.000 prehodov. Iz podatkov lanskega in letošnjega septembra je razvidno, da se je zmanjšalo število prehodov tujcev, kar lahko pripišemo predvsem slabemu vremenu, kakor tudi dogodkom na Češkoslovaškem. Letos septembra so zabeležili 2.793.039 prehodov v obeh smereh s potnimi Usti. Italijanov je bilo vstopilo 695.911, izstopilo pa 652.915 ali skupno 1.312.832, kar je za skoraj 300.000 prehodov več kot lani •• 11 • 1111 ■ 11 ■ ■ ■ ■ 11 milil n miiii iiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii hi mi iiimiiiiiiiiimmmiiMimmiiiniiiiiiii VČERAJ NA POVABILO SNAM-ENI Zanimiv ogledpontona Scarabeo II> za iskanje petroleja na Jadranu Ponlon so zgradili v ladjedelnici Sv. Marka in ga bodo izročili lastniku najbrž že prihodnji teden Včeraj je družba ENI povabila časnikarje iz Trsta in drugih krajev Italije na ogled pontona «Sca rabeo 11», ki je opremljen z vrtalnimi napravami za iskanje petroleja. Časnikarje so poleg strokovnjakov ENI spremljali pri ogledu tudi inženirji in tehniki ladjedelnice Sv. Marka, v kateri gradijo ponton na katerem je bilo od januarja letos zaposlenih okrog 400 delavcev, ki so opravili približno 1 milijon ur dela. Strokovnjaki so podrobno in izčrpno orisali časnikarjem naprave tega velikana sodobne tehnike in jim pojasnili, kako bo deloval pri iskanju petrole ja pod morjei . Kot smo že pred tednom dni poročali, je ponton dolg 106 m, širok 97 in visok do mostu 48 m. Skupno z vrtalno napravo pa doseže 106 m višine to je približno kot milanska katedrala. Računajo, i'a bodo ponton izročili družbi SNAM, ki je v sklopu ENI in ki je naročila ponton lad jedelnici CRDA, ze prihodnji teden. Uporabljali ga bodo najprej v Jadranskem morju 43 km vzhod no od Ancone. Deloval bo lahko na področju, kjer je morje globoko do 38 m, pri čemer se bo oprl na dno, ter od 30 do 150 m globine, pri čemer pa se bo vsidral z devetimi sidri kot obtežili, ki tehtajo 13,5 tone vsako. Z 'vrtalnimi napravami bodo lahko iskali petrolej do globine 6 000 m. Ponton ne bo imel lastne pogonske sile, pač pa ga bodo peljali na kra« vrtanja z vlačilci z brzino od 4 do 6 milj na uro. Kot temelj poritonu služijo tri nosilne «cokle», na katerih slonijo trije ogromni stebri povezani med seboj z močnim jeklenim ogrodjem, vrhu njih pa j obširna ploščad, kjer je nameščena vrtalna napra va skupno z vsem. pomožnimi napravami. Na ploščadi, ki ima skoraj pol hektara površine, so nameščene kabine s štirimi, dvema ali eno Dosteljo, za skupno 66 oseb vse s klimatiziranim zrakom, kuhinje, menze, dnevna soba, shrambe za živila, celice s hladilnimi napravami in uradi. Vse to je zelo u-dobno in človeku se zdi, kot da je na zelo sodobni veliki ladji. V teh prostorih bodo bival predvsem raz ni strokovnjaki. Ponton razpolaga z lastno Diesel - električno centralo s petimi generatorji. Ko ga bodo vlekli vlačilci se bo ugreznil do 6 metrov, ko pa pride na kraj vrtanja, se bo potopil do 21 m, zaradi česar ga tudi imenujejo . B. Bardot, A. Delon, J. Fonda. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 14.30 «C(ccio perdona, io no». Cicoio. Ingrassia. Technicolor. Moderno 14.00 «Donne, pugni e her- 1 saglieri#. Tony Renis, Technicolor. | I Filodrammatlco 14.30 «Fanthom» Ra- < quel VVelch, Tony Franciosa. Aurora 14.00 «Gincinnati Kid». Te- ! chnicolor. ' Cristallo 14.30 «Inchlesta pericolosan- 1 Frank Sinatra. Technicolor. Capitol 14.30 »Comincio per gioco». 1 A. Queen, F. Dunaway. Technico- • lor. : 1 Impero 14,30 »Banditi a Mitanon. Film o sodobni temi. Vlttorlo Veneto 14.30 «Io, una don- na». Essy Person. Prepovedano , mladini pod 16. letom. Garibaldi 14.30 «Vera cruz#. GarV Cooper, Burt Lancaster. Technicolor. Astra 14.30 «Un italiano In America)). A. Sordi. Ideale 14.30 «Batman». Adam Wett Technicolor. Abbazla 14.30 »Vlagglo allucilriante«. Sthepen Boyd, Raquel VVelch. Technicolor. Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinske abonmaje. Družinski abonma omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja, h kateremu prvi družinski član doplača 2.000 lir, vsak nadaljnji družinski član pa 1.000 lir. Dijaški abonma velja za vse vrste sedežev in stane 2.000 lir. Isto ceno za vse predstave nudi SG v Trstu invalidom. Za red Okoliški bo preskrbljen prevoz. ABONMAJI SO NA RAZPOLAGO OBČINSTVU V KULTURNEM DOMU V TRSTU, UL. PETRONIO 4. TEL. 734265, VSAK DAN OD 9. DO 14. URE. Abonma je plačljiv v dveh obrokih: prvi ob vpisu, drugi do 31. dec. ZA OSTALE OPERNE IN DRAMSKE PREDSTAVE NUDI S G V TRSTU SVOJIM ABONENTOM 50 % POPUST. PD «SLAVEC» - RICMANJE vabi d ».ne s, 6. oktobra 1968 na svečano prireditev ob RAZVITJU DRUŠTVENEGA PRAPORA IN 25-LETNICE VSTAJE PRIMORSKE — ob 14.30 spominska svečanost ob spomeniku padlih — od 15. ure dalje kulturni spored, pri katerem sodelujejo: zbori VODNIK iz Doline; PREŠEREN iz Boljunoa; LIPA iz Bazovice; PRIMOREC iz Trebč; VESNA iz Križa ter SLAVEC iz Ricman.j, folklorni skupini najmlajših: Trio Bordon in godba PARMA iz Trebč. POSKRBELI SMO ZA PRIGRIZEK IN NOVO DOMAČE VINO Vljudno vabljeni! Razna obvestila SPDT priredi 11. t. m. ob 20,30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 prvi planinski večer z naslovom »Letošnja planinska aktivnost dru-štva v diapozitivih, besedi in glasbi*. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Nadana Prodana daruje Albina Fonda 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Rafaele Fakin iz Škrbine darujejo Ema Tomažič 5.000, Just in Sonja Colja 2.000, Emil Colja z družino 2.000 in Ivanka Colja 1,000 lir za Dijaško matico. Štefanija In Rihard Stoka s Proseka darujeta 5.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na dragega sina In brata Stojana Pečarja darujejo starši in sestra 2000 lir za SZ «BOR». Ob priliki 30. obletnice poroke Tončke In Emila Colja daruje dru-žina Martelanc od Sv. Ivana 5000 Ur za Dijaško matico in 5000 Mr za spomenik padlih partizanov na Opčinah. V počastitev spomina pok. Avgu-sta Ščuke daruje brat Mitro z družino 5000 Mr za Dijaško matico, V isti namen daruje Milan B<,1 Čič 3000 lir za Dijaško matico. Ob prvi obletnici smrti nepozabnega Franjota Luxa Naznanjamo cenjenim gostom, da restavracija Daneu Opčine prekine z dejavnostjo 7. t.m. zaradi preuredibvenih del. «Kraška hiša» v Velikem Repnu št, 31 je danes odprta za ogled od 10. do 13. ure in od 14. do 18. ure. TOFO EGON obvešča, da so slike Kraške ohceti na ogled v občinski hiši pri občinskem čuvaju na Repentabru. SKBOFI.KX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATER1A1 Trst. Ul. Mazzini 53 lel 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo V umetnostni galeriji «Trib-bio» se jutri zaključi razstava grafik našega umetnika prof. AVGUSTA ČERNIGOJA. Razstava je doživela izreden obisk in laskave ocene. Ne zamudite te priložnosti! Mali oglasi lir; enajstice — 191.800 lir; deseti ce - 18.600 lir. AVTOMOBILISTI t zaupanjem se obrnite na podjetje Autoforniture [Pfl ibli TRST, UL. CORONEO 4 TEL. 29-684 kjer boste dobili, kar potrebuje vaio vozilo, da bo bol] . .. učinkovito bolj . . . udobno bolj ... varno In ... lepit VELIKA IZBIRA KAKOVOSTNIH PRITIKLIN IN VSEH POTREBŠČIN ZA KAROSERIJO Zakonca Iščeta gospodinjsko pomoč, nlco, veščo vsakega domačega dela. Plača 90.080 din, starost do 45 let, obvladanje italijanskega Jezika. Ponudbe na naslov: Cav. Jorlo, Via Mazzini 20 . trgovina. iCITROENi — mehanična delavnica Samaritani in Miceo In prodaja nado mestnih delov, ulica Rlttmayer ta Knjigarna išče vajenca ali vajenko starost od 15 do 17 let. Telefonirati na št. 31-096. TOVARNA ČEVLJEV LUCKY SHOE išče mlade delavce In delavke — zagotavlja dobro sindikalno plačo In takojšnjo zaposlitev. Oglasite se na naslov: Lucky Sboe, Punto franen veccblo mag. 26. se ga spominjajo neutolažljivi žena Tončka, hčerki Mll.jeva In Maja ter drugo sorodstvo. Prosek, 6 oktobra 1968 Ob 3. obletnici smrti dragega ln nepozabnega Stojana Pečarja se ga spominjajo starši, sestra ln sorodniki. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage Zore Žerjal vd. Sossi Posebna zahvala č. g. župniku Kosmaču, zdravniku dr. La Spe-ranza, pevcem za žalostinke, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili spomin pokojnice in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči sestri, brata in sorodniki Boršt, 6. oktobra 1968 Po kratkem trpljenju nas je nepričakovano zapustil naš dragi AVGUST SCUKA trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, ob 15.30 lz kapele glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo, žena Stana, sinova Dario z družino in Boris, sestre Kristina in Koza (odsotni), Zofija in Marija, z družinami, brata Alojz in Miro z družinami in drugo sorodstvo. Trst, Pliskovica, Sežana. Buenos Aires. 6. oktobra 1968 Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj za vedno zapustila naša žena, mama in nona PAVLA GLAVINA Pogreb nepozabne pokojnice bo Jutri, v ponedeljek ob 16, url lz cerkve na Katlnari. Žalujoči mož, otroci z družinam) in drugi sorodniki Lonjer, 8. oktobra 1968 oec c-p n p.-p ;>•»* KLJUB VISOKIM GLOBALNIM ŠTEVILKAM Tradicionalni pristaniški promet v prvih 8 mesecih občutno nazadoval V prometu so po številu prevladovale domače, po tonaii pa tuje ladje Pobude trgovinske zbornice j DVA JUBILEJA hkrati v prihodnjem letu tra^i ^rvih osmih mesecih letošnj linij* „ Priplulo v naše prista- moju.3,147 ladU. ln sicer 2-321 do' trm * 4,1 826 tujih. Njihova skupna ^unaža je znašala 6,642.226 ton, zanimiV0 pa je, da je od tega od-trvn10 na tuie ladje kar 4,603.341 veni, ”ledtem ko je znašala tonaža ; 2.321 domačih ladij le’ 2,038.885 i so v našem pristanišču raz- eiion!? 11 .937 ton blaga, od te- « »,008.950 ton surovega petroleja r_0.naftovod Trst . Ingolstadt. Do \ Lz®6 ladje so pripeljale 1,937.553 p", blaga, tuje pa 9,977.384 ton. s.,'™'tki potrjujejo, da dovažajo surovino za SIOT pretežno tuje petr®iejSke ladje, in da se te od- Pni*P° velikih razsežnostih. otmsiti promet pa je v glavnem IjfJfttotočen na domačih linijskih ujah, ki so v omenjenem raz-pripeljale 80.424 potnikov, eatem ko se jih je s tujih ladij “kr®al° le 1,950. Skupno število Potnikov je torej doseglo 82.374. V uvozu so v razdobju prvih osem zabeležili promet 1,264.774 on blaga, število potnikov pa je Poseglo 80.544 (od tega 77.967 na domačih in 2.577 na tujih ladjah), '-'oojesmerni promet po morju je po vsem tem v razdobju januar -“vSUst dosegel 13,179.711 ton (vključen dovoz nad 9,000.000 ton suro-Petroleja za SIOT) in 162.918 Potnikov. Glede sestave prometa naj ome-mmo, da je bil v omenjenem raz-na Prvem mestu petrolej z 4J.I40.585 tonami; postavka «rud-je dosegla 401.739 ton, «raz-idc a blago» 189.244, «premog» 4«o.450, «les» 77.683, «drugo bla-g0» Pa 1,023.741 ton. “oda tki o železniškem prometu niči .zbrar|i v nasledni‘ razpredel- januar-avgust 1968 Ednine 137.090 ton Premog 7.733 ” J,neralna olja 113.997 ’ drugo razsuto blago 34.872 '''biriče in oljčna semena 42.623 'es 66.915 ” drugo blago 733.236 ” Skupaj 1,141.466 ton notranjost Italije je odpadlo o 1.592 ton promet v obe smeri, S? Avstrijo 261.127, na Zahodno l^mcijo 1.31.259, na češkoslovaško ■7.060, na Jugoslavijo 49.522, na Švico 44.759, na Madžarsko 22.828 ten. itd. Končno je treba omeniti še pro-7*et s tovornjaki, ki je v razdobju Januar - avgust 1968 dosegel 1 “Union 334.550 ton: v okviru tega Prometa je bila najvišja postavka "“Uneralna olja« s 727.239 tonami, medtem ko so druge postavke znat-du nižje in vse pod 100.000 tonami. i,uui na tej lestvici je notranjost miije na prvem mestu z 1,004.532 ifUdmi. na drugem Avstrija z 243 im i in 40 tonami, na tretjem Jugoslavija s 56.041 tonami, na če-!“em Zah. Nemčija s 24.725 tona-i™’ itd Ce seštejemo samo tujino Ni delež, ki ga ima posamezna tuja urzava pri našem prometu, potem u/rpada prvo mesto na lestvici Av-Jf11!1 s 504.137 tonami, drugo Zali. ,,®m«ji (155.984 ton), tretje Češko-»lovaški (118.908) in četrto Jugo- slaviji, ki je našemu pristanišču v prvih osmih mesecih letos zagotovila 105.563 ton prometa. Tradicionalen pristaniški promet (brez dovoza surovega petroleja za SIOT) je v omenjenem razdobju znašal 4,170.761 ton. V istem času lani pa 4,402.849 ton. To se prav', da smo letos v tem pogledu občutno nazadovali v primeri z lanskim letom. Temu je med drugim kriva tudi zapora Sueškega prekopa — ki je zaprt za promet od 5. junija lani, — v najnovejšem času (avgusta) pa tudi začasna prekinitev prometa s Češkoslovaško. VESTI Z ONSTRAN MEJE Dve posvetovanji v Portorožu V Portorožu se je danes zaključilo tridnevno posvetovanje o zalogah v slovenskem gospodarstvu. Organizirala sta ga pod pokroviteljstvom izvršnega sveta Slovenije višja komercialna šola v Mariboru in Gospodarska zbornica Slovenije. Med tnunevnim delom so prebrali nad 20 referatov. Problem zalog v Sloveniji še zmeraj obstaja, vendar se je položaj izboljšal, za zaonje četrletje leta pa računaj c ae na nadaljnje izboljšanje. Zaostrenost pogojev gospodarjenja v izvajanju gospodarske reforme je vsekakor vplivala na občutno zmanjšanje zalog neku-rantnega blaga, hkrati pa tudi podjetja prisiljuje, da so čim bolj racionalna tudi na področju zalog surovin. Posvetovanje je pokazalo — Ih to je bal tudi osnovni namen organizatorjev — kako zelo pomembno je znanstveno proučevati te probleme ter zagotoviti, da se bo slovenska ekonomija v prihodnje še bolj dosledno osla-njala na to pot. Kot gostje so prisostvovali portoroškemu posvetovanju ekonomisti iz Berlina, Linza in Trsta. V Portorožu se je zaključilo tudi šesto posvetovanje klimatologov Jugoslavije, Nad 50 strokovnjakov hidrometeorološke službe in univerzitetnih profesorjev je proučevalo razne probleme s tega področja, največ pozornosti pa so posvetili atlasu klime Jugoslavije. Del tega atlasa je že izšel, ostali deli pa so v tisku. Temu vprašanju, ki je velikega pomena za poljedelstvo, za elektroindustrijo in še za nekatere panoge, so posvetili 13 referatov. Na posvetovanju so obravnavali tudi osnovno mrežo meteoroloških postaj Jugoslavije, nadalje uporabo sodobnih računskih strojev pri statistični obdelavi meteoroloških podatkov in še nekatera vprašanja. Zaradi velikega zanimanja bodo tečaji letos številnejši, tako da no omogočena večja izbira glede na urnike in stopnje študija. Tečaji jezikovnega laboratorija ižtenzivne-ga značaja se bodo začeli v torek, 15. t.m. in bodo ob torkih, četrtkih in petkih (od 20. do 21. ure I. tečaj, od 19. do 20. ure II. tečaj, od 20. do 21. ure III. in od 19. do 20. ure IV. tečaj). Tečaji za konverzacijo, ki jih bodo vodili angleški in ameriški učitelji, bodo ob ponedeljkih in sredah od 19. do 20. ure ter od 20. do 21. ure in ob ponedeljkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 in od 19. do 20. ure. Tudi letos bodo tečaji za otroke osnovnih in srednjih šol. Tečaji bodo dvakrat na teden, obsegali bodo 55 lekcij in se bodo nadaljevali do 22. maja. Tajništvo združenja je na razpolago javnosti za informacije in vpisovanje od 15.30 do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. Vpisovanje traja do 10. oktobra. Fotografska razstava o mestnih prevoznih sredstvih Vodstvo Acegata je v pritličju v Ul. Genova 6 priredilo fotografsko razstavo o mestnih prevoznih sredstvih Razstava bo odprta do 12. oktobra od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Razstavljene fotografije, ki so last dr. Ancone, prikazujejo razvoj prometnih sredstev v Trstu, Italiji in v drugih državah. Med temi fotografskimi dokumenti so tudi posnetki o prvih poskusih s filobusi leta 1905 v Piranu. Upravni odbor trgovinske zbornice je razpravljal o pobudah zbornice v prihodnjem letu. Med drugim so poudarili, da bi bilo potrebno v proračunu za prihodnje leto določati potrebna sredstva za ustanovitev na Krasu center za storitve za promet s tovornjaki, za usposobitev letališča pri Proseku za turistični promet itd. Odbor je tudi sklenil razpisati natečaj, s sodelovanjem ustanove ENPI in Pokrajinske komisije za obrtništvo, nagradni natečaj za var-nost in higieno v obrtniških obratih ter je odobril prispevek 1 mil. lir Inštitutu za proučevanje problemov prevozov. Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je ob tej priložnosti izročil inž. Aldu Suppaniju. ravnatelju Združenja tržaških špediterjev, zlato spominsko kolajno v znak priznanja za njegovo 55-letno delovanje v korist italijanskega pristaniškega gospodarstva, zlasti tržaškega. Dr. Suppani je že leta 1913 stopil v službo pri Javnih skladiščih in je leta 1925 postal glavni direktor, leta 1939 je odšel v Benetke, od koder se je vrnil leta 1945, ko je postal ravnatelj Združenja tržaških špediterjev. VABILO LETALCEM PREKOMORCEM Odbor letalcev pretomorcev-Piran, vabi vse bivše letalce-preko-morce, ki so med vojno sodelovalo' v letalskih enotah narodnoosvobodilne vojske in v sikilopu Royal Air Force v Afriki in Italiji, na tovariško srečanje, ki bo 12. oktobra 1968 ob 11. uri v domicilni občini Piran. Tega dne bo med bivše letalce razdeljena knjiga «Letalci prekomorci«, ki jo je spisal bivši komandant letalskih enot v Alžiriji, Rafael Perhauc. Po zborovanju bo skupno kosilo v Luciji. Na svidenje v Piranu 12. t.m. Odbor letalcev prekomorcev Pri Terčonovih v Mavhinjah zlata in srebrna poroka Gomizelj Pavla por. Terčon Pred dnevi so v Mavhinjah na številki 5 pri Terčonovih praznovali kar dvojno slavje hkrati: zlato in srebrno poroko. Zlato poroko sta slavila stari oče Venceslav Terčon in stara mati Pavla Gomizelj. Srebrno pa njuna hči Lidija s svojim možem Koradom Roverijem. Zanimivo je, da sta se tako slavljenca zlate kot slavljenca srebrne poroke poročila v času vojne: Terčonova sta se poročila v času prve, Roverijeva pa med drugo svetovno vojno. Zgodilo se je takole: Venceslav Terčon je prišel septembra 1918 na vojaški dopust, da se je oženil s Pavlo Gomizelj. Njuna hči pa se je med zadnjo vojno spoznala s svojim sedanjim možem in nameravala sta se poročiti, pa so ženina Nemci aretirali, vendar so jima v zadnjem trenutku dovolili, da se poročita, nakar so njega takoj odpeljali v kon- Tečaji angleščine Združenja Italija-ZDA V ponedeljek, 14. t.m. se bodo začeli tečaji angleščine, ki jih prireja Italijansko-ameriško združenje za leto 1968-69. HiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin n m,,!,,,umu,iiiiiiininii,111111111,1,milim,,,,n,im OB 25-LETNICI LJUDSKE VSTAJE PROTI OKUPATORJU Letalci prekomorci se bodo sestali 12. oktobra v Piranu Ob tej priložnosti bodo bivšim letalcem razdelili knjigo «Letalci prekomorci}, ki jo je napisal bivši komandant letalcev NOV v Alžiru, Rafael Perhauc a",Oiiiiiii,itl„,|,||||||||||||,„„„„,111,1,imiiiHiiiniiiiiniiiiiiiniiiimmniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimnuM 40 let skupnega življenja Julije in Franca Križmančiča 3- oktobra 1928 sta se v Bazovici družini kot tretja hči od desetih — otrok. Tudi ona je kot njen moz nekaj časa psšačlla v šolo v Bazovico, nato pa jo obiskovala v Gro- Poročiia Julija Kalc in Franc Križ nančič iz Gropade. Od takrat sta ^nadtliuaV'v“°težLTllfnŽtdobrote padi. Po končani šoli pa se je iz-Kapnega življenja. ^ rane Križmančjč je dobro znan samo v vasi, kjer se je rodil 27. rca 1904, temveč tudi v okoliških tiu ' .saj je kot otrok najprej ho-_, v šolo v Bazovico, nato pa v r°Pado, ko so v tej vasi dogradili J, š:>lo. Tudi ko so bile razne prl-... “Ve in veselice v naši okolici 1.“ Je tov. Franc rad obiskoval. V „ e^u Pa je poznan, ker je tu dol-, let delal. Samo v pivovarni Dre-I ,r Je bil zaposlen skoraj trideset s j vitkem trudu in delu uživa ““M zaslužen pokoj. Ampak Franc 'žbiančič še vedno dela, in to z veseljem in zadovoljstvom Ve*jim a svoji mali kmetiji, ki jo ima v n, rti vasi in katero vedno In mar-Vdeluje. TRST, Ul. Servola 44 — Lastnik Bossi Giusepp« Vam nudi pristna domača vina, kraškl pršut, specialiteto M žaru in čevapčiče — Odlična postrežba .*,«.«■**•**•*»'J»r/ Vua 7hteluubcfias KcfWu MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT DIREKCIJA; KOPER Pristaniiki trg 3 TELEFON: TtrLEX: 21-830 34-117 SPECIALIZACIJ A carinjenje blaga transportno zavart.vanje blaga kontrola transportnih dokumentov dodajanje ledu in vskladiščenje blaga redni zbirni promet iz ev^pskih centrov čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom '"■'ent organizacije IATA blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini Poslovne enote v vseh republiških sred!ščlh, v vseh jugoslovanskih pristaniščih in no vseh obmejnih prehodih. ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER NEDEUA, 6. OKTOBRA PONEDELJEK, 7. OKTOBRA RADIO TRST A RADIO TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 10.00 Orkester - 11.15 Oddaja za najmlajše - 11.50 Ringaraja - 12.00 Nabožna oddaja - 13.30 Glasba po željah - 14.45 Glasba z vsega sveta - 15.30 Dicenta: Zaprta vrata (drama) - 16.15 Orgle - 16.30 Vrabec: kantata «Punt» - 16.45 Orkestri - 18.00 Koncert - 18.45 Operetne melodije - 19.30 Lahka glasba - 20.00 Šport - 20.30 L. Rehar: «Kamnarji» - 21.00 Plošče - 22.00 Nedelja v športu. 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Slov. narodne - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 17.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.20 Za mlade poslušalce -18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Zborovsko petje - 19.20 Mo- tivi - 20.00 športna tribuna - 20.35 Sestanek s Fansi - 21.05 N. Velikonja: Številka 478 21.25 Melo- dije - 22.00 Slovenski solisti. TRST TRST 9.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Skladbe za orgle - 11.20 Tamburaši - 12.25 Športni pregled - 19.30 Mali ansambli. 12.05 Motivi - 12.25 Tretja stran - 13.15 Orkester Safred - 14.00 Mendelssohnove variacije KOPER KOPER 7.30, 12.30, 14.00, 15.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba -8.00 Prenos RL - 9.10 Zabavni zvoki - 9.30 Spomini na olimpijske igre - 10.00 Prenos RL - 10.30 Orkester - 11.00 Dogodki in o 15.30 Popularne sklad- be - t.i.30 Športni ponedeljek -17.00 Jugoslavija v svetu 17.10 Prijetna glasba - 17.40 Popoldanski recital 18.00 in 19.3.0 Prenos RL - 19.00 Orkester Blake - 22.10 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja 10.15 Ura glasbe ■ 11.35 Roditeljski kro žek - 12.25 Kontrapunkt - 13.15 Pi san spored - 13.35 M. Martino in B. Lauzi - 15.30 in 17.00 Popoldne z Mino - 16.00 Nogomet od minute do minute 18 00 Simf. koncert 20.20 Glasbeni variete 21.10 Športna nedelja 21.25 Beethovnova komorna glasba - 22.25 Zbori z vsega sveta. 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Zvočni trak 10.05 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija 12.05 Kontrapunkt - 14.45 Nove pesmi - 16.30 Moderne melodije 17.05 Program za mladino - 18.38 Kultura in umetnost 19.13 Roman -20.15 Sestanek petih 21.00 Sopranistka M. De Osma in baritonist F. Franca. II PROGRAM II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila - 8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete 11.00 Nedeljske pesmi - 12.30 Orkestri 13.00 Radij ski kvizi - 14.30 Aktualnosti - 15 00 Evropsko pevsko tekmovanje 16.20 Preizkušajo se diletanti 17.05 Šport 13.45 in 20.01 Plošče in skeči - 22.40 Jazz. III. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14 30, 19.30 Poročila 8.45 Orkestri 9.40 Glasbeni album 10.17 Jazz - 11.40 Pesmi desetletja 13.00 Športni ponedeljek 13.35 Glasben dialo gi 14.05 Juke box ■ 15.00 Izbrane plošče 15.35 Neapeljske 16.00 Nove pesmi 16.35 Beethovnova sonata «Pomlad» 18.20 Poljudna enciklopedija 19.00 Leteči krož n:ki 20.00 Operni svet 21.10 Orkestri. 10.00 Na sporedu Marcello in Pugnani - 10.30 Skladbe za orgle -10.10 Sopranistka O. Fineschi in basist M. Petri - 13.00 Velike interpretacije 14.30 Paganini, Kvartet štev. 7 in Schubert, Trio opus 99 - 15.30 Kalidassa: «Sekun-tala» - 17.20 Jazz 17.31 Sličice iz Francije - 18.45 Orlando Furioso - 19.15 Koncert - 20 30 Preteklost in sedanjost - 21.00 Sodobna glasba. III. PROGRAM 10.00 Vivaldijeve skladbe - 10.30 Schubert in Šostakovič 12.20 We-ber: Tri sonate 12.45 Velika antologija 15.30 Pergolesi: «La ser-va padrona» - 16.20 Honegger in Prokofjev - 18.15 Gospodarska rubrika 18.45 Radijska črtica -19.15 Koncert - 20.45 Montherlant: «L'esilio». FILODIFUZI JA FILODIFUZI JA 8.50 Griegove skladbe - 9.00 I. Pizzetti - 10.55 Antologija interpretov - 12.30 Boccherinijeva komorna glasba - 15.30 Simf. glasba. 8.00 Mozartove skladbe - 8.30 Skladbe za orgle 9.10 Operni koncert 11.00 Velike interpretacije - 15.30 Simfonična glasba. SLOVENIJA SLOVENIJA 8.05, 7.00, 13.00, 19.30 Poročila - 7.30 Inform. oddaja - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 M. Kmecl: Odločilni dan v mačji zgodovini - 10.00 št pomnite, tovariši... - 10.45 Mozaik lepih melodij 11.00 Turistični napotki 13.15 Operetne uverture in valčki - 13.40 Nedeljska reportaža 14 00 čez hrib in dol 14.30 C. Alexander: «Capricio», humoreska 14 45 Orkester Cates 15.05 Zabavna glasba - 16.00 Športno popoldne 17 30 G. Rentzsch: »Babje leto*, radijska igra - 18.37 Iz solistične glasbe - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Glasbene razglednice - 20.00 «V nedeljo zvečer* 22.15 Sere-nadni večer - 23.05 Literarni nokturno. ITAL. TELEVIZIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Inform. oddaja 8.08 Glasbena matineja 8.55 Za mlade radovedneže 9.10 I. Petrič: Zimsko veselje 9 25 Z operetnih odrov - 10.15 Pri vas doma 12.10 Koncertna glasba 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Piha'ni orkestri - 13.30 Priporočajo vem... 14.05 Lahka glasba 15 40 Zbor France Prešeren iz Kranja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Operni koncert 18.00 Aktualnosti 13.15 «S!gnali» 18.35 Ml triinska «Inter-na 469» 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Poje Elda Viler 20.00 Koncert Slovenske filharmonije -21 25 Godala v ritmu 22.10 Radi ste jih poslušali 23.05 Literarni nokturno: Slovenske pripovedne pesmi. 11.00 Maša - 12.30 Settevoci -13.30 Dnevnik - 14.00 Kmetijska oddaja - 15.40 Šport - 16.45 Oddaja za najmlajše - 17.45 Včeraj in danes 19.00 Dnevnik 19.10 Polčas nogometne tekme 19.55 Šport - 20.30 Dnevnik 21 00 Krištof Kolumb - 22 20 Športna nedelja - 23.0« Dnevnik. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost: Človeško telo - 13.00 Potopisi 13.30 in 17.30 Dnevnik 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Slikanice 19.15 Znanost in tehnika 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik -21.00 Film «Bellissima» 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik - 21.15 TV film II KANAL 22.05 Settevoci. 21.00 Dnevnik - 21.15 Prva stran - 22.15 Simfonični koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 6. DO 12.-X. 1968 NEDELJA. 6. oktobra 20.00 in 22.20 Poročila 9.30 Dobro nedeljo voščimo - 10.00 Proslava slovenskega tabora v Ljutomeru - 11.00 Odkrivanje — mladinski film 11.30 TV kažipot -15.00 Kasaško prvenstvo v Ljutomeru - 16.00 Ob obletnici ustanovitve partizanskih enot v Arandje-lovcu 16.35 Narodna glasba -17.05 Dve epizodi iz Sage o For-sytih 18.45 Cikcak 19.00 Pot v začetek - 20.50 Glasbena oddaja - 21.40 Športni pregled. norama - 17.25 Oddaja za otroke - 17.45 Ob 10-letnici slovenske TV - 18.00 Pisani trak - 18.20 Oddaja za otroke - 19.05 Poje Arsen Dedič 19.45 TV prospekt 20.35 Foerster: Gorenjski slavček - 22.15 Matolini Pezzati: Obiskovalec — TV igra. PONEDELJEK, 7. oktobra 17.00, 20.00 in 22.50 Poročila -9.35 in 14.45 TV v šoli - 10.30 in 15.40 Ruščina - 11 00 Osnove splošne izobrazbe • 16.10 Angleščina -17.05 Oddaja za otroke 17.30 S poti po Mehiki • 17 55 Po Sloveniji 18.25 Slovenščina 18.50 Reportaža - 19.20 Vokalno-inštrumen-talni solisti 19.35 Deset let slov. televizije - 20.35 R. Ross: Balada o Saccu in Vanzettiju 22.30 M. Ravel: Ma mere l’oye. ČETRTEK, 10. oktobra 17.10, 20.00 in 22.40 Poročila - 9.35 in 14.45 TV v šoli 10.30 in 15.40 Nemščina 11.00 Angleščina - 16.10 Osnove splošne izobrazbe -17.15 Tiktak: Sanjica - 17.30 Pionirski TV dnevnik - 18.00 Po Sloveniji - 18.20 V narodnem ritmu -18.45 Po sledeh napredka 19.05 Humor, oddaja - 19.45 Cikcak - 20.35 Saga o Forstytih - 21.25 Slov. novitete v novi gledal, sezoni -22.25 Borovo gostovanje. TOREK, 8. oktobra 20.00 in 22 40 Poročila 9.35 in 14.45 TV v šoli 10.30 in 15 40 Angleščina 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.40 Francoščina 18.05 Risanka 18 20 Oddaja za ital. narodnostno skupino - 18.45 Hallas — mojster risanega filma - 19.15 Svet na zaslonu -20.40 Larredo — film - 21.55 Gioa-chino Rossini. PETEK, 11. oktobra 20.00 in 22.50 Poročila - 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 15.30 Prvenstvo v namiznem tenisu - 17.45 Pustolovščine na Atlantiku — film 18.20 Mi mladi - 19.05 Človek, znanost in proizvodnja - 19.35 Dr. Matija Golob - 20.50 Suha življenja - film • 22.20 Dokumentarna lepljenka. SREDA. 9. oktobra 17.20, 20.00 in 22.45 Poročila -9.35 TV v šoli - 17.05 Kulturna pa SOBOTA. 12 oktobra 20.00 in 22.55 Poročila 9.35 TV v šoli - 14.55 Prvenstvo v namiz nem tenisu 16.00 Mladinska igra - 17.00 TV kažipot - 17.20 Naš globus - 17.45 Cikcak 18.00 Začetek XIX. olimpijskih iger — prenos lz Mehike - 20.35 Humor oddaja -21.35 Osvajalci — film - 22.25 Zabavno glasbena oddaja. SLOVENSKO SOLSTVO NA GORIŠKEM V 18 osnovnih šolah je letos vpisanih 458 učencev Napredek zlasti v Gorici in nazadovanje v Štandrežu ■ V 9 otroških vrtcih, občinskih in ONA IR C, je do sedaj vpisanih 189 otrok Pretekli teden se je začel reden pouk tudi na slovenskih osnovnih i/ LahL! nori/pf šolah na Goriškem v sredo pa še *ul** ' UU11LI JFUOVUl v otroških vrtcih. Kar se osnovnih šol tiče se je do začetka pouka vpisalo v goriš-kem didaktičnem okrožju v slovenske šole 267 otrok, v doberdob-skern okrožju pa 191 otrok, torej skupno 458 otrok, ali eden več kot lani. Po posameznih šolah pa je stanje kaj različno, bodisi na boljše ali na slabše. Na osnovni šoli v Gorici, Ul. Croce je vpisanih letos 82 učencev, ali 3 več kot lani; v Gorici, U. Randaccio 20 (lani 17); v štandrežu 46 (lani 54); v Podgo-ri 16 (lani 15); v Pevmi 25 (lani 23); v šentmavru 10 (lani 12); v šte-verjanu 27 (lani 26); na Valerišču 22 (21); na Jazbinah 7 (8); Plešlvem 10 (8); škrljevem 2 (4), V Doberdobu se je vpisalo 55 otrok (lani 58); v Jamljah 19 (17); v Dolu 28 ( 28); v Sovodnjah 43 (42); v Rupi 21 (23); v Gabrjah 3 (3); na Vrhu 22 (19). Iz zgornjih podatkov je razvidno, da se je število učencev povečalo predvsem v obeh šolah v Gorici t.er v Jamljah, na Vrhu, v Pevmi in na Plešlvem. Omenimo naj, da imajo na Plešivem pravzaprav 12 u-1 zrncev, ker bi bilo treba prišteti še dva izredna učenca. Najslabši pa je položaj v štandrežu, kjer ‘je letos 8 otrok manj; žal to zmanjšanje ne gre samo na rovaš manjšega števila otrok; tri vpisane manj imajo tudi v Doberdobu. V treh slovenskih vrtcih goriške občine v Ul. Croce, Randaccio in v šentmavru je bilo ob začetku prejšnjega tedna vpisanih 56 otrok; od tega 22 v Ul. Randaccio, 23 v Ul. Croce in 10 v šentmavru. Vendar se vpisovanje v vrtce še nadaljuje in predvideno je, da se jih bo vpisalo še nekaj, zlasti v šentmavru; Slovenske prosvetne zveze Slovenska prosvetna zveza je razposlala vabila za posvet predstavnikov prosvetnih društev, ki bo jutri v ponedeljek ob 20. uri na njenem sedežu v Ascolijevi ulici 1 v Gorici. Na njem bo govor o do sedaj opravljenem delu, o osrednjih prireditvah, ki jih ima zveza na programu v sedanji zimski sezoni; o svoji dejavnosti pa bodo poročali tudi predstavniki posameznih društev. Opozorilo za Sovodnjc Kmečka zveza opozarja vse tiste kmetovalce iz sovodenjske občane, da si lahko nabavijo semensko pšenico za svoje potrebe pri njenem poverjeniku in odborniku Francu Petejanu v Sovodnjah, Ul. XXIV. maja št. 30. Rok za naročilo zapade v četrtek 10. t. m. Davke — zapadli obrok bodo pobirali davčni uradniki na županstvu v Sovodnjah v četrtek 10. t.m. od 8. do 12. ure. Kdor si hoče prihraniti pot na davkarijo lahko plača zapadli obrok ob tej priliki. SPOROČILO KONZORCIJA IZ GORICE Strogi predpisi za zaščita tipičnega vina i rabiJo namre<; za vrata' stažiranje se nam zdi še toliko bolj darstv0 z Rske so V(Jer , zjutraj ! mce omar itd. Njihova prednost £huJS£ ! •SSaVSS. ?£3! E-TSS!. ?* teri italijanski starši radi vpisali na slovenske šole svoje otroke, samo da bi ss naučili obeh tukajšnjih jezikov. Prošnje za priznanje partizanskih kvalifikacij trgovinske zbornice dr. Poterzio ter se. ne krivii° raztezajo. Izdsc lujejo vezane plošče manjšega formata kakor tudi plošče s površino 6 kv. metrov. Obrat se v zadnjem času širi v smeri proti železniški zaposluje okoli 203 Dasiravno je čas hitro mineval so stopili še v tovarno parketov IPL, kjer jih je sprejel direktor, rag. Ilario Priverio. Tudi tamkaj se je ogled pričel na kraju, kjer prihajajo surovine v obrat, potem pa so jih spremljali skozi vse oddelke, v katerih izdelujejo najrazličnejše oblike parketov predstavniku zveze obriukov dr. Veronesi ter rag. Sacchetti. Naprej so jo odpeljali v Krmin, v stalno razstavo pohištva krminskih obrtnikov, ki so jo pred leti zgradili pos‘ajl ter s prispevkom trgovinske zbornice. | c"a3b Dr. Poterzio Je opisal nastanek1 Reški operaterji so pokazsli iz-razstavišča ter pristavil, da v njem i redno zanimanje za proizvodnjo ter psne I prikazujejo svoje izdelke samo obrt-' Imeli smo priliko prisostvovati proizvodnemu ciklusu treh pomembnih lesnih obratov ter se pobi!že seznaniti s tisto Gorico, ki je javnosti bolj malo znana, ki pa dokazuje, da se življenje v njej ne ustavlja v tej ali oni kavarni, v tem ali oneni uradu. Industrijski obrativ ’ s "katerimi' Gonca seda; že razpolaga, so dejansko njeno pravo srce, ,P.rftko njih pelje ustvarjalni ritem našega mesta, tisti, za katerega se trudimo že toliko lot. V teh tovarnah nastajajo nova delovna mesta, v njih Je moo zaslužiti kos kruha, od njih je odvisna nadaljnja usoda našega mesta. Kolikor bomo sposobni investirati denar v primerne industrijske obrate, samo toliko lahko upamo v napredek. Nam osebno je bilo pri jetno spoznati delovne razmere mladih deklet in fantov v lesni industriji ter smo zato tudi predlagaLi organizmom gospodarskih operaterjev, da bi našli način za postopen obisk še drugih proizvajalnih vej. zlasti kovinarsko, kemično in tekstilno, ki so pri nas dobro zasto gradniki je to, da prijavijo svoje vinograde na županstvu svoje občine. Ce imajo vinograde v več občinah kontroliranega področja, morajo vložiti prijavo v tisti, kjer je glavni sedež njihovega posestva. Prijavo je treba vložiti najkasnej" do 15. novembra t. 1 Po tem datumu bodo sprejemali samo prijave novih vinogradov, ki morajo biti prijavljeni v roku šestih mesecev, ko so jih uredili. Kdor ne bo prijavil svojega vinograda v tem roku, bo izgubil tudi za bodoče pravico za zaščito imena pridelka iz njega. Prijavljene vinograde bo kontroliralo kmetijsko nadzomištvo in potem jih bodo vpisali v poseben seznam pri trgovinski zbornici, za vsak tip posebej. Samo tako vpisana vina bodo lahko nosila zaščiteno ime «goriški bric» (Collio) Ko je tako prijavil svoj kontrolirani vinograd, mora vinogradnik predložiti vsako leto v roku 10 dni po zaključku trgatve prijavo -pridelka grozdja. Letos je prefektu ra določila kot uradno zaključitev trgatve 30. november in je torej zadnji rok za tako prijavo do 10. decembra. Tudi to prijavo je treba napraviti na županstvu svoje občine, preko katere bo vinogradnik prejel potrdilo o prijavi od trgovinske zbornice, ki mu bo služila kot dokaz, da prijavljeni pridelek lahko označi z zaščiteno značko «goriški bric» (Collio). Brez takega potrdila trgovinske zbornice ne bo dovoljeno prodajati vinski pridelek pod značko «goriški bric» (Collio). Zato Konzorcij za zaščito imena tipičnih briških vin, ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. Morelli 43 -tel. 87-127 še enkrat priporoča prizadetim briškim vingoradnikom, naj takoj prijavijo najprej svoje vinograde, ki pridejo v poštev za kontrolo in potem v določenem roku še pridelek grozdja iz njih. Brez prve je neveljavna tudi druga prijava. Po možnosti naj napravijo prvo prijavo še tekom meseca oktobra. Taka kontrola je potrebna zaradi zaščite briškega vinskega pridelka in zato, poudarja Konzorcij, je v korist prizatedih vinogradnikov. Prijavo morajo napraviti vinogradniki, ali lastniki vinogradov, kadar ga obdelujejo sami, ali na polovico odnosno ga imajo v mešanem najemu. Prijavo napravijo torej najemniki vinograda, kadar ga oni obdelujejo Vsa podrobnejša pojasnila, kar se tiče prijave na posebnih obrazcih, lahko dobijo vinogradniki v uradu Konzorcija v Gorici, Ul. Morelli 43. ki je na razpolago svojim članom vsak delavnik od 9. do 10.30 ure do 30. oktobra ter vsak četrtek na običajnem posvetovalnem prostoru Prizadeti naj pridejo s predpisa nimi obrazci, ki jih lahko dobijo na svojem županstvu in z naslednjimi podatki: celotna površina posestva; celotna s trtami posajena površina; (razdeljena po posameznih občinah, kadar je posest po več občinah); število trt za sorto; kdaj so bile zasajene; ljenost med trtami (da bodo lal izračunali površino vinograda);! tastrske parcele, na katerih se j haja posamezna posest. Vinogradnikom je za te u> na razpolago tudi pisarna tveze v Gorici, Ul. Ascoli, kjer j se prizadeti zglasijo in s seboj vse zgoraj navedene kumente in podatke. ROJSTVA, SMRTI, PORO« V občini Gorica so v tednu 29 septembrom in 5. novemb zabeležili 25 rojstev, 8 smr oklicev in eno poroko. Rojstva: Roberto Drusolini, namaria Dl Bartolo, Michela dan, Sabrina Fulignot, Rob Grendene, Barbara Sfiligoj, Giarritiello, Paulo Oanola, Fra sca Stafanutto, Roberto Giuliana Barbo, Fabiana Barb Maria Cristina Boscarol, Luca ' chiet, Alessandro Posa, Dino _______ Michela Ciaglia, Chiara Pauli; Marco Marchesan, Marco Leaf Skor, Elena Bressan, David Cibini, Erjbišče D! Blas, Monica Pelos in Gianl% m Polito. jčudc Smrti: 71-letni Antonio GiacoUV, p 11, 84-letna Carolina Miculus, V 1 Bregant, avtoprevoznik 75-letni IvX n ga Srebrnic, 45-letnl Mario Colelf7,k0š 70-letni Augusto Marega, kmetomancc lec 43-letni Rodolfo Grattoni, fik z seooe Marini in Giuseppe Budi2%av i Oklici: uradnik Claudio Tud® na uradnica Teresa Murgia, šofer M*L] eello Zante in pletiUa Silvana A frizer Mario Zanghirella ter tekst*1 Vli na delavka Maria Rosa Zonch.jCep lektrotehnični inženir Oscar Bla,f •1'-wVetu ter prodajalka Tatiana Sulligoi, K,a p rosir Giorgio Brigadini in zaseW“ uradnica Luisa Leban, trgovec f ~ lessandro Gereda in otroška vrttUfc«1' rica Franca Grion, čevljar Lino ™ ir sintin in gospodinja Lidia Trofllijo, betta, pek Marino Bevilacaua *%ora postrežniea Anna Olainscech, ^ i^. sebni uradnik Gianfranco Alonzi C, uradnica Claudia Marega. Pproka: uradnik Walter Mala!"!, ir. uradnica Maria Debeni. Pozivamo bivše partizane, svojce | niki, ki jih izdelujejo na podlagi padlih borcev irt rodoljube (pa j načrtov. Razstava omogoča nepo-trioti), naj čim prej vložijo proš- j sreden stik med proizvajalcem in njo za priznanje partizanske kva- j klientom ter na takšen način iz- lilikacije v smislu zakona št. 341 od 28 marca 1968. Tako priznanje .je važno zlasti za tiste, ki so zavarovani pri pokojninskem za.vodu INPS ,ker jim bo omogočilo, da se .jim prizna in akreditira za pokojnino tudi obdobje, ko so bili pri partizanih. To je tudi navedeno v omenjenem zakonu. Prošnji je treba priložiti potrdilo o italijanskem državljanstvu in fotografski posnetek dokaznih dokumentov. Tisti, ki še nimajo partizanske kvalifikacije, lahko dobijo potrebna pojasila in pomoč na odseku bivšin partizanov v inozemstvu s sedežem v Gorici, Ascolijcva ul. 1, med uradnimi urami ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18.30. Prizadeti naj se zglasijo čim prej, da ne bodo zamudili roka. Za Doberdob in okoliške vasi je na razpolago Stanko Gergolet, Doberdob, Rimska ul. 27. Opozarjamo, da zapade rok za ureditev te zadeve v četrtek, 10. t. m. in naj prizadeti ne čakajo zadnji dan. Dejavnost občinske uprave v Gorici Na zadnji seji odbora v Gorici so se dogovorili za sestanek s sindikalnimi predstavniki glede osebja ATG. S sindikati se bodo pogovarjali tudi o organičnem pravilniku občinskega osebja. Nakupili bodo pesek za posipanje poti na pokopališču ter retilicirali Ul. Oamposanto. Za potrebe matičnega urada bodo nabavili tri pisalne stroje za istočasno pisanje podatkov; stroji bodo veljali 1,1 milijona lir. Namestili bodo nove osvetljene smernike. Iz tržiške bolnišnice Z lestve Je padel včeraj Evgen Soban iz Jamelj z višine kakih treh metrov. Pri tem se je udaril v desno nogo ln v tržlški bolnišnic «o »-e za 10 dni na i., '"'r si te verjetno zlo mil peto na levi nogi. ključuje posredniško vlogo, ki draži blago. Vsak obrtnik razstavlja po en izdelek. Pobuda je izredno ovrednotila tradicionalno obrtniško dejavnost v Krminu, ki je bil od nekdaj poznan po svojem pohištvu. Povedal je tudi, da si bodo gostje v Krminu ogledali, kako je mogoče uporabljati les v obrtniški izdelavi pohištva, v Gorici pa, kako to materijo uporabljajo v industrijske namene Nekaj po 9. uri so se reški gostje z avtobusom, ki ga je dala na razpolago tržaška trgovinska zbornica, pripeljali v Prinčičevo tovarno pohištva, kjer jih je sprejel gospodar ter jim razkazal proizvodnjo od dovoza lesa v podjetje preko vseh postopkov do končnega Izdelka, ki sta otroška spalnica in pohištvo, katerega je moč poljubno spreminjati v jedilnico, sprejemnico, dnevno sobo itd. Prinčičev obrat sodi v naši pokrajini med vodilne na tem sektorju ter so bili obiskovalci nadvse zadovoljni z vsem, kar so videli. Ob koncu jih je gospodar počastil s kozarcem dobrega briškega vina ter v pozdravnem nagovoru ugotovil, kako obojestransko koristno bi bilo gospodarsko navezovanje stikov med njegovim podjetjem ter podjetji reškega področja. V Gorici so sl najprej ogledali podjetja za izdelovanje vezanih plošč IGLEA na Tržaški cesti. Obrat jim je razkazal ravnatelj podjetja dr. Vittorio Lante. Sodi v skupino D’AIvera s sedežem v Co-neglianu ter proizvaja izključno samo vezane plošče, ki jih izvaža tudi v inozemstvo. Proizvodnja je Izredno racionalno razporejena ter obstajajo transmisijskl jermeni za dostavljanje materiala na posamezna delovna mesta. «Dnevno proizvajamo s tremi izmenami od 90 do 95 kubičnih me trov vezanih plošč — Je dejal ravnatelj — kljub temu pa smo v juliju uspeli zadostiti enkratnemu nenadnemu naročilu tisoč kubičnih metrov.« Včeraj do enajste ure so odpeljali pet tovornjakov blaga. Uporabljajo ga tovarne s pohištvom, pa tud: ladjedelnica v Tržiču; vezane plo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHumiiiiiniiiiiniiiiMiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiniiiii VESTI Z ONKRAJ MEJE Vinogradniki so razočarani zaradi slabega pridelka Poprečna sladkorna stopnja za 15 do 20 odstotkov pod normalo - Nedopusten primer ekskluzivnosti v korist nekega ribiča iz Milana - Zapuščina ameriškega Slovenca v prid reševanja zdravstvenih vprašanj Ajdovščine Na Vipavskem in v Brdih so kon pa gostinski obrati prodajo manj tudi vlada naslanjati svoje zaključ- ,„i; - t _______________i* __ _ • _ i_ i _ „_____i j. ______i.i____ i čali s trgatvijo. Letos so morali za-, vina, kakor bi ga lahko, radi deževnega vremena, ki je trajalo praktično ves avgust in september, precej pohiteti. Trgatev so zaključili vsaj 14 dni pred rokom. Njena bilanca pa je znatno slabša, kakor so oričakovali. Spomladi je bil na trtah dober zarod. Ker je že tedaj nagajalo slabo vreme, se je ob cvetenju na nekaterih vrstah trt precej zaroda osulo. Tudi pozneje vreme ni bilo naklonjeno. Kljub temu pa so vinogradniki do nedavnega računali, da bo 'jetina nadpovprečna. Natrgali naj bi vsaj 1700 vagonov grozdja. Toda ob dozorevanju je grozdje začelo močno gniti in propadati. Tako so ga pridelali skupaj največ 1200 vagonov. Glavni vinski kleti na Dobrovem v Brdih ter v Vipavi sta sprejeli praktično vse, kar so jima kmetje ponudili v odkup. Strokovnjaki tožijo, da je bil pridelek izredno slab. Poprečna sladkorna stopnja dosega komaj 15 do 17 stopinj, to je vsaj za 15 do 20 odstotkov pod normalo. Zato pripravljajo v obeh kleteh grozdni koncentrat, s katerim nameravajo izboljšati mošt. Treba je pa poudariti, da je na splošno trgovina z vinom v zadnjem času precej slaba Vipavska zadruga je letos prodala precej manj vina kakor prejšnja leta, tudi v Brdih so zabeležili slabše rezultate. Deloma je to posledica preusmeritve potrošnikov na brez- Med tolminskimi ribiči in zavodom za ribištvo v Ljubljani se vodi že precej časa hud spor. Republiški sekretariat za gospodarstvo je namreč dodelil zavodu v Ljubljani v upravljanje okoli 20 odstotkov vseh voda v Posočju, kjer žive ribe. Poglavitni namen, ki ga je pri tem zasledoval, je bil, da bi zavod vzorno gospodaril z vodami ter skrbel za razširjenje sta-leža rib. Zavod je dobil v upravljanje tudi kobariško ribogojnico, ki so jo zgradili že pred drugo svetovno vojno kot odškodnino ribičem žaradi gradnje Jezov ob e-lektrarnah na Soči, ki ovirajo prehajanje rib po reki. Toda zavod je začel zasledovati na rekah, ki jih ima v upravljanju, popolnoma komercialne interese. Nič ni čutiti, da bi karkoli storil za znanstveno proučevanje posoškil. voda, pač pa vleče iz njih mastne profite. Omenimo naj, da je na primer prepustil Koritnico za ribolov v ekskluzivno izkoriščanje nekemu tovarnarju iz Milana, kar je po veljavnih moralnih in drugih normah v Jugoslaviji nedopustno. Ribiči so se nad postopki zavoda pritožili občinski skupščini v Tolminu. Leta je na svoji zadnji seji sklenila zahtevali od republiške vlade, da odvzame zavodu za ribištvo vse vode v Posočju ter jih prepusti v upravljanje ribiški družini v Tolminu. Vse kaže, da spor ne bo alkoholne pijače, š več pa nepri- j hitro rešen. Republiški sekretariat mernih cen. Država je namreč na- i za gospodarstvo je namreč kot stro-bila na vino precejšen davek, zato 1 kovna inštitucija, na katero mora j ke, zavzel do problema zelo mlahavo stališče. V Ajdovščini bodo prihodnje leto zgradili zdravstveni objekt, na katerem bo stala spominska plošča, ki bo izražal - zahvalo rojaku Franku Krečiču z Ustij, ki je pred nedavnim preminil v Združenih državah Amerike. Fran Kre čič je namreč zapustil ajdovski občini za ureditev zdravstvenih problemov dobrih 58 milijonov starih dinarjev. Skupščina je na svoji zadnji seji sprejela odlok, s katerim je ustanovila poseben sklad, ki nosi ime darovalca. V sklad se bo stekal še denar, ki ga bodo prispevala podjetja ter občina. Tako nameravajo v doglednem času zbrati okoli 120 milijonov dinarjev, kolikor bo predvidoma veljal novi objekt. Objekt bodo zgradili med stanovanjskim in industrijskim delom mesta, tako da bodo imeli do njega kar najbolj smotrn dostop vsi prebivalci mesta. “kat •lave fzni „ . ‘“i Gorica aih CORSO. 14.30: «1 oommediantt la Richard Burton in Liz TayWWp ameriški kinemaskopski bari1 n j film, prepovedan mladini pod % -letom. i. . VERDI. 15.00: «1 berrettl v«1* gl di», J. Wayne in D. Janssen. meriški kinemaskope v barv8>*1(in MODERNISSIMO. 15.15—22: ((Tutt^nič per tutto«, Mark Damon, F. Safthel cho, italijanski kinemaskops^pri barvni film. no VITTORIA. 15.00: «Eva, la ^dell ritk suH’amore», S. Determan L Tj) A A nff nn enlri 4N 1 F. Matter. švicarski film. CENTRALE. 15.30: «La vergine Samoa«, Seyna Sein in J. P^' J brook, francoski barvni kinein*jQr skopski film. ni Tržič na AZZURRO. 14-22: «La oorsa del 9* iti colo«, v barvah. pr EXCELSIOR. 14—22: ((King Kon«* gigante della loresta«. , PRINCIPE. 14—22: «E per tetto cielo di stelle«, G. Gemma in cr Adorf. Kinemaskope v barvah. Vc SAN MICHELE. 14—22: «LUli ( _ 1 vagabondl«, v kinemaskopu ** barvah Itonke RIO. 15—22: ((Impicoalo piu ln to», Inger Stewens. Barvni fiW1 EXCELSIOR. 15—22: «11 lung1’ duello«, Yul Brjmner In T. & ward. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči Je od’ Kor^ prta lekarna TAVASANI, Italija 10 - tel 25-76. TRŽIČ Danes je v Tržiču odprta lekaf na Centrale — Trg republike -8 tel. 72-341. RONKE Danes Je odprta lekarna Alla st8' zione, dr. Matitti, Vermeljan, 18' Garibaldi 3 - tel 77446. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetU' čarna MICHET.I FERDTN ANpOj Ul. XXIV maggio 22 - tel, 23-3^ Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici sta d*’ rovsjdi družini Vinci in Pellis v p®' častitev spomina Luigija Voltinij* 5000 lir. Sostanovalci družine Sr«' brnič so darovali v počastitev spO" mina Alojzija Srebrniča 4000 lir. i PRIZNANO MEDNARUONO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Dl. Dum d’Aoeta 180 — Tel. 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA J GUSTAV EIFFEL IN NJEGOV STOLP d Francoska zastava je edina na svetu ki ima tristo metrov visok drog» rako je dejal Eiffel ob otvoritvi stolpa, ko je posadil nanj zastavo - Eiffel je bil tudi početnik velikih železnih mostov ' .c™* ■ « v < V" * -°8led s Eifflovega stolpa na del Pariza s cerkvijo SacrčCoeur na '°ntmartru, znani umetniški četrti, v ozadju. (Foto Magajna) .Skoraj vsako pomlad in poletje y|sce Eifflov stolp v Parizu več . . n*B)jon turistov, kamor gredo foudovat prelepo panoramo me-r® Pariza, ki se razteza 300 me-*?izie v živih barvah bulvarov, l^koinih palačah in veličastnosti jpncoskega velemesta, obkrožene-? z vencem zelenih parkov. In f v je hotel njegov ustvaritelj, ?. naPfavi stolp, inženirsko remek r°- ki naj bi bil tretja zgradba : višini na svetu. .čeprav je stolp zaslovel po vsem fe*u in je postal tipična predsta-f Pariza, je njegov ustvaritelj ? ®3 vedno v senci. Moral bi biti Jli osumen na svoje delo, je izja-‘ . inžemr Eiffel. Ljudje tudi mili30- da je stolp edino moje delo. r°ratn pa reči, da sem napravil ? kai drugega. In res je starejši I°spod, visoke ravne drže, duho-P,e®a izražanja napravil še mar-atero delo, ki mu je prineslo av°- Bil je začetnik modernih že-{zr,ik konstrukcij. Napravil je ne* ,®3 velikih svetovno znanih železen mostov s tako drzno tehniko, i® So ga vsi občudovali. On je Pospešil prehod, iz dobe kamna Jesa v moderno dobo železnih , ztazobetonskih zgradb. Na pod- aH tllPtfo,;,!, Jfll.iiponi cn Tl!’II‘i1I1 njegovih izkušenj so pričeli aditi v Ameriki orjaške nebo-=nike. Zgradil je prvo aerodina-“nno galerijo in dal mnogo te-eljmh osnov mladim inženirjem '* gradnji letal, pa tudi praktič-3 nietodo pri zvočnem kinu. Pri , u se je Eiffel zabaval, delal | * ljubeznijo. Delal je mnogo 1 Je bil pri tem zelo srečen. E,ffel se je rodil leta 1832 v Di-!nu v bogati družini Kot učenec 1 k>il posebna luč, zato so ga a Politehniki vrgli. Maturiral je ’ končal vseučilišče v Parizu. rv° delo je dobil v tovarni loko-lotiv in je sedel za tehnično mi-“ nad dve leti, kjer je risal na-e; Njegova mati je z uspehom °uua trgovino z lesom in kuri- vom in je sina omalovaževala ter mu pravila, da bo ostal samo pri mizi in risal načrte. Mladi Gustav pa jo je tolažil in ji govoril, da ima velike načrte in mnogo idej. Med leti 1850 in 1860 se je evropski železniški park razširil. Največja ovira pri gradnji prog so bili mostovi, še vedno grajeni iz kamna in lesa ob ogromnih stroških. Eiffel se je prepričal, da bi bila gradnja železnih mostov cenejša, saj bi zahtevala tudi manjše število delavcev. Takoj se je posvetil delu in je natančno proučil karakteristiko železa in njegovo nosilnost. Njegovo podjetje je dobilo naročilo za gradnjo 48 metrov dolgega mosta pri Bordeau-xu čez Garono. Eiffel je predložil nabrane podatke svojim predstojnikom. Vsa mostna konstrukcija je prekašala vsa dotedanja tradicionalna izkustva. Inženirji so majali z glava: mi, računi pa so se presenetljivo ujemali. Bili so točno postavljeni. Pri razgovorih je Eiffel samozavestno zagovarjal svojo tezo in prepričal tudi najbolj skeptične inženirje o pravilnosti svojih načrtov. Podjetje je sprejelo njegove načrte in zaslužni starejši inženirji z dolgoletno prakso so z nevoščljivostjo zrli na mladega Eiffla in so čakali trenutek, da se njegov most zruši v vodo. Most na reki Garoni je bil postavljen v kratkem času in z manjšimi stroški. Tako je pričel mladi inženir preurejati sistem komunikacij v Evropi. Dogodilo se je, da je delavec padel z gradbenega odra nad reko v vodo. Eiffel, ki je bil poleg, je brez obotavljanja kar oblečen skočil v vodo in rešil utapljajočega se delavca ter ga prinesel na suho. Vsi ostali delavci so šefu ploskali. On pa jim je rekel: «Kopam se rad, pa ne oblečen. Drugič pazite, da se vam ne do-| godi kaj podobnega.* Z mostom nad Garono si je Eiffel pridobil popolno zaupanje, ki mu je bilo potrebno. Starši so ga naučili živeti. Posebno mati mu je vcepila resne nauke o življenju. Oče, bivši Napoleonov oficir, pa je imel polno neizpolnjenih hrepenenj in idej. Leta 1866 so starši denarno podprli sina in ustanovili so gradbeno podjetje, ki je sprejemalo vsa gradbena dela v železju. V naslednjih letih je Gustav Eiffel postal slavni inženir, poznan po vsej Evropi. Njegovemu podjetju so se odpirala nova obzorja. Imel je polno naročil iz vseh delov sveta, iz Amerike so mu naročili načrte za «Kip svobode*, iz Portugalske most čez reko Duero. Ker je bil teren nemogoč, si je izmislil, da je most obesil na jeklene vrvi. To so bili prvi viseči mostovi. Relativno lahki, cenejši in prej gotovi. Podjetje je imelo dela na pretek iz Egipta, Peruja, Rusije itd. Delali so načrte za jezove, tovarne, železniške postaje v dimenzijah, ki niso imele nobenih predhodnikov. Drugi inženirji so mu sledili in ga posnemali. On je bil ponosen na to. Slava ga ni prav nič izpremenila V svoji pisarni je delal pozno v noč in to tudi v visoki starosti. Samo nedelje je posvetil obilni družini in visokim povabljencem v svoji razkošni vili. Leta 1885 so pariški gospodarstveniki predlagali vladi, da priredi svetovno razstavo. Eiffel je predlagal, naj bi bil simbol razstave 300 metrov visok železen stolp. Pripravljalni odbor se je ob predlogu obotavljal in je dvomil o uspehu. Eiffel pa je odšel k trgovinskemu ministru s točnimi podatki in minister je sklep odobril. Vlada je bila pripravljena kriti petino določenih stroškov, ki so znašali 8 milijonov frankov in Eiffel je preostali del stroškov prevzel nase. V januarju leta 1887 so pričeli delo. 40 inženirjev in tehnikov pod vodstvom Eiffla je delalo dve leti na posameznih delih stolpa in v drugem letu je 250 delavcev postavilo štiri ogromne oboke, ki so zavzeli en hektar prostora in nato so dogradili prvo nadstropje stolpa. Parižani so se čudili orjaškim dimenzijam (pred 81 leti), ker niso pričakovali take velikanske zgradbe. Celo 300 umetnikov je podpisalo protestno izjavo, da se mora stolp podreti, na ministrstvo pa so prihajale vsak dan pritožbe. Eiffel se je smejal in je bil ves čas pri delu in se nalašč kazal na zgradbi in izjavljal, da bodo Parižani zadovoljni, ko bo stolp končan. V mesecu marcu 1889 so dosegli vrh. Delo je bilo gotovo. Medtem ko je vojska oddajala 21 topovskih salv, je Eiffel z najvišje točke stolpa dvignil francosko zastavo in rekel: «Francoska zastava je edina na svetu, ki ima 300 metrov visok drog.* Eifflovo delo lahko oceni samo moderna inženirska tehnika, ker se še nikoli prej niso inženirji in tehniki znašli pred takimi vpraša-; nji, kakor so bila sedaj: ravno- težje, pritisk, sila vetra, višina itd. Eiffel ni tu napravil niti najmanjše napake. Računal je na vse, tudi na vrtoglavico delavcev in dela v takih višinah, kakor tudi na temelje v železobetonu, ki jih uporablja še danes moderno zidanje in vsa gradbena tehnika. Do maja 1889, osem mesecev po otvoritvi, je stolp, pošastno Eifflovo delo, obiskalo 2 milijona ljudi. Eifflovo posojilo se je kmalu izplačalo in stolp je postal «zlata jama*. Na leto je obiskovalo stolp nad en milijon oseb in se ni niti en sam sestavni del premaknil, niti popustil. Vse je držalo kakor Eifflovi računi. Na prvo platformo se je vselil Eiffel sam. Eden prvih obiskovalcev v sokoljem gnezdu je bil Thomas Edison, ki mu je prinesel njegov telefor. v dar in se vpisal v zlato knjigo obiskovalcev s sledečim pripisom: «Gospodu Eifflu, drznemu graditelju v spomin na orjaški primer in origi- nalno zamisel moderne inženirske vede*. Leta 1894 je Eiffel postavil v stolp fizikalni laboratorij za študij aerodinamike. Hotel je napraviti zgradbo, kamor bi postavljali makete njegovih zgradb, da bi poskušali meriti na njih stabilnost. Eiffel je bil srečen kakor še nikdar prej. Kupil si je avto francoske znamke in se vozil po Parizu in ob njegovem stolpu. Družina je bila v skrbeh za njegovo življenje. Z 89. letom je pričel pisati spomine in končal v treh letih tri knjige. 15. decembra 1923 je bil pri slavnostnem kosilu v čast njegovega rojstnega dne. Popoldne se je truden umaknil od mize. Pozdravil svojce in legel v posteljo, iz katere ni več vstal. Po 12 dneh ležanja je ta veleum zatisnil oči. Ne samo stolp v Parizu, pač pa sto in sto drugih del so Eiffla napravila nesmrtnega. M. P. Eifflov stolp (Foto Magajna) • IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMllll1llllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||IIIIIIMIII||||||||||lt|||||||||||||||||||||||||||||||y|,((j,|,|||,|,|||,,11,,!,|||||1||||(||||,|||||||II|||||,|,|1||||||||||||||,„||||||||||||||V||||||||||||,,HM]|,|m„|„|||,||||||||| S POTI NA OTOK CEYLON Relikvija Budovega zoba v razkošnem in sijajnem templju A o stopi človek v tempelj, se mu zdi, da sanja Zunanjost, templja Budovega zoba v Kandyju, največjem središču budizma na Ceylonu, se povsem razlikuje od budističnih templjev v južno vzhodnih azijskih državah. Arhitek-tonika stavbe je podobna prej gradiču kot pa svetišču, saj je bilo nekoč del kraljeve palače. Zgradba sestoji iz več tempeljskih poslopij, katerim je dodan nizek, vendar še precej širok osmerokotni stolp, Octagon imenovan, v katerem je znamenita Orientalska knjižnica z mnogimi neprecenljivimi budističnimi rokopisi na palmovih listih. Za nekatere izmed njih menijo, da izvirajo iz konca prvega stoletja po našem štetju. Svetišče obdaja čipkasto ornamentalna o-graja, ki posreduje vtis arabskega sloga. Glavni vhod tvori slikovito zidovje z dvema starima reliefoma slonov na vsaki strani in z bazenom živih želv. Stopnišče, ki vodi v tempelj, je obdano z zanimivimi starimi skulpturami iz budistično-hin-duistične legende, kajti verniki budizma ali hinduizma so častili bogove kar obeh religij hkrati. V preddverju templja, ki je okrašen z mnogimi stebri, so prav tako stare skulpture, prenešene iz znamenitega mesta Anuradhapure, nekdanjega naj starejšega kraljevega sedeža Singalezov, katerega razvaline prištevajo k najpomembnejšim na svetu. Omami j iv vonj po tropskem cvetju preplavlja notranjost. HOTAPCI Na velikem podstavku daritvenega oltarja so nagrmadeni čudoviti cvetovi v vsemogočih oblikah in barvah, ki jih doslej še nikjer nisem videl. Ob strani žubori studenec, kjer verniki pijejo vodo, se z njo hlade, umivajo ali škrope pisane cvetove. Tu so razstavljeni nenavadni instrumenti, ki jih uporabljajo pri procesijah in drugih svečanostih v templju, nadalje pisana skrinja z bogatim lepotičjem za slone, ki sodelujejo v vsakoletni veličastni procesiji in še več drugih eksotičnih predmetov, ki jih kot simbole nosijo v sprevodu. V sredi preddvor j a stoji poseben hram v katerem je re-likvija-Budov zob. Okrašen je z mnogimi rezbarijami v lesu, na zidu pa so s kričečimi že večkrat obnovljenimi barvami precej drastično prikazane kazni za grešnike, kakor si jih pa zamišlja ljudska domišljija. Podobe so bolj zabavne, čeprav prikazujejo človeške slabosti in kazni zanje v vsej svoji grozljivi pošastnosti. Pijanci in kadilci opija bodo na primer uničeni z ognjem samih peklenščkov; zakonolom-ci bodo nabodeni na šilaste kole ; kdor podre sveto figovo drevo, bo razčetverjen; kdor ubije žival, ga bodo razmesarile živali same; nepokorne ženske bodo razkljuvali papagaji. Vrste se še druge podobne pregrehe, ki tarejo in zapeljujejo človeka že od pam-tiveka in za katere ga čakajo same hude kazni. Slonokoščeni vhod, ki vodi v notranjost templja, je dekorativno izrezljan in vrata so pozlačena. V majhnem prostoru je srebrna miza obložena s cvetjem mamljivega vonja, ki ga obiskovalcu ponudi svečenik v belem oblačilu. Izpod stropa visi velik zlat lotosov cvet, iz katerega prihaja diskretna svetloba. Za pozlačeno železno ograjo Je bogato okrašena sre brna mizica in na njej Karan-duwa, dragocena srebrna a pozlačena skrinjica, vsa okovana z žlahtnim kamenjem. Na sredini pokrova je s pravimi smaragdi, rubini in safirji u-podobljen pav. V njeni notranjosti Je vdelan v zlato Dala-da, sveti zob, ki ima obliko Kratke zanimivosti Znani ameriški filmski igralki Nataliji Wood so v Londonu u-kradli dragulje, vredne 600 milijonov lir. Igralka ima res smolo. To se ji je zgodilo že drugič. Za igralko K im Novak je znano. da se nič ne obotavlja, če ji režiser ukaže, da se mora včasih malce več sleči. Igralka pravi, da to pomeni igrati za «odrasle ljudi*. Igralki Lisi Gastoni, ki je gledalcem zlasti ugajala v filmu *Se-dem bratov Cervi», je režiser Fe-derico Fellini ponudil nastop v njegovem prihodnjem filmu, hkrati pa ji je režiser Polidoro ponudil vlogo v filmu *Satyricon». Ob svojem odhodu v ZDA je igralka izjavila, da bi bilo zabavno nastopati v obeh filmih; lahko pa se bo zgodilo, da ne bo mogla nastopiti w nobenem. kladiva in je bolj podoben če kanu merjasca kot pa človeškemu zobu. Porjaveli zob, ki ga smatrajo za Budov levi zgornji podočnik, je približno štiri centimetre dolg in dober centimeter širqk. Relikvijo so prinesli iz severozahodne Indije v Anurad-hapuru okrog tristo let po našem štetju in ima precej burno zgodovino. Med tamilsko vojno je bila prenešena v Po-lonnaruwo in v Dambadeniyo, nato ,pa. v Yap.ak,, Leta 1315. je bila kratko dobo v južni Indiji. Potem so zob odnesli osvajalci, ki so ga leta 1560 izgubili v Portugalski. Menijo, da so Portugalci po nalogu svojega nadškofa najbrž zob zažgali v Goyu, medtem ko so budistični svečeniki trdili, da so pravi Budov zob rešili. Naj bo kakorkoli že; Budov zob, ki je morda le košček porjavele slonove kosti, se je leta 1566 spet pojavil na Cey-lonu in ga kažejo romarjem na vsakoletnih svečanostih v Kandyju. Notranjost templja, ki hrani to relikvijo, je tako razkošna, da se ti zazdi, ko da nisi več na zemlji, ampak v resnici nekje na drugem svetu. V skrivnostno razsvetljenem prostoru se izluščijo srebrni, zlati in z dragim kamenjem posuti predmeti v vsem svojem sijaju, kot je to možno v domišljiji pravljic. Vse to je tako rafinirano skrivnostno, da v polmračnem prostoru že svečenik sam, ki v belem oblačilu deli cvetove, vzbuja častitljiv vtis polboga. Zato ni nič čudnega, če vse to bleščeče se razkošje okrog Budovega zoba vpliva na pobožne romarske častilce svetega zoba s pravcato blazno versko vdanostjo. Emil Frelih KRIŽANKA ABCDEFGH I J K L M N _______ — mm M m ■■ m — ___ — ... VODORAVNO: 1. skupina političnih somišljenikov — memoria, 2. sodobni francoski pesnik, imenovan «pesnik Pariza* (Jacques) — mesto na japonskem otoku Hon-šu, 3. znano arheološko najdišče v Švici ob jezeru Neuenburg, kjer so našli predmete iz predrimske železne dobe — konec ladje — kačji glas, 4. znamka Citroenove-ga avtomobila — rovača — moško ime, 5. junak drame A. Čehova — epoha — mehanično urjenje, 6. kratica znane nemške industrijske družbe — gorska veriga v češkoslovaškem delu Karpatov — ljudska pritrdilnica, 7. avtomobilska oznaka Grčije — češki književnik (Karel) — vrsta žabe, 8. brezpravni podložniki v stari Turčiji — rimska boginja jeze — angleški polarni raziskovalec (Robert), 9. avstrijska poročevalska agencija — indijanska bojna trofeja — dvojica, 10. kitov brk — stari Slovan — organska snov za barve, zdravila iz umetne mase, 11. Verdijeva opera po Hugojevi drami — praženi, s čokolado obliti mandeljni ali lešniki, 12. strokovnjak za izračunavanje ali v konstrukciji — paket. NAVPIČNO: A. rečno vozilo — angleški pisatelj (Robert, «Jaz, Klavdij*), B. mehko vita preja za vezenje — vojaško poročilo, C. očesna mrežnica — ženska ima, HORO SKOP Veljaven od 6. do 12. okto/bra 1968 OVEN (od 21.' 3. do 20. 4.) Izprašajte st ■vest in našži boste ''malo napako, ki moti odnose Iz ljubljeno osebo. Na delu boste z neko sijajno , adejo rešili razna svoja vprašanja. Prejeli boste pismo od osebe, ki D. pozdrav starih Rimljanov — zapor — arabski žrebec, E. reka v južni Angliji — nekdanji turški oblastnik — zimsko vozilo, F. sodobni slovenski skladatelj (Uroš) — kosilo na prostem, G. okrajšava za atmosfero — poročilo, H. puščavski ris — kratica za planinsko zvezo, I. pripadnik starodavnega nomadskega naroda med Donom in Črnim morjem — zgoščeni vodni hlapi, J. sijaj, blišč, bleščeča slovesnost — pripadnik slovanskega naroda — duša umrlega v verstvu starih Slovanov, K. znamka težkih italijanskih kamionov in avtobusov — popularna francoska filmska igralka (Mi-reille) — veletok v centralni A-ziji, L. že umrli avstrijski filmski komik (Hans) — starogrški težko oborožen pešec, M. zelo trda kovina — francoski estet in umetnostni zgodovinar (Hippolyte), N. ime izumitelja Tesle — ribiška potrebščina. REŠITEV prejšnje križanke VODORAVNO: 1. strnad - o-kras, 2. Traviata — skuta, 3. Rim — srenja — Ben, 4. sluh — Tito — seno, 5. kemik — sestanek, 6. Ac — kost — Iris, 7. solo — spol — J(ohn) G(alsworthy), 8. metronom — tenor, 9. Obri — Erik — rana, 10. lož — starec — kan, 11. oleat — leninist, 12. Hinko — oktant. vam bo lahko pomagsda. Pazite se pred vlago in pred prepihom. BIK (od 21. 4. do N 20. 5.) 'Zaradi nego-I \ tovosti utegnete zguli J biti lj.mbtjeno osebo. * \_ J Priporočamo vam večjo odločnost in več podjetnosti. Če boste gledali na delu ali v poslovnem življenju na stvari bolj stvarno, boste izbrali boljše odlo- čitve. Sploh bodite bolj dinamični. Imeli boste malo teka, kar pa vas/bo rešilo prebavnih motenj. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Dvomi in negotovost kakor tudi strah se bodo razpršili spričo odkritega tn lojalnega ravnanje, drage osebe. Izogibajte se prepirov. Na delu boste doživeli lepe uspehe, a skušajte se čimbolj spopolniti. Potrebna bo tudi velika razsodnost. Zdravje se vam bo popolnoma popravilo. RAK (od 22. 6. do /0\ 22. 7.) Razumevanje in Predanost drage I J osebe bosta docela V' 3 / utrdila odnose. Neki ' zelo kočljiv položaj se bo ugodno razrešil. Zaradi svoje pridnosti na delu boste dosegli pohvalo in če boste še razsodni, boste marsikaj dosegli. Bodite zmerni pri jedi LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prijateljstva, \ ki so bila komaj J sklenjena, se bodo 1 utrdila ob nekem važnem in odločilnem dogodku. Sploh boste doživeli zelo veder teden. Na delu ste včasih preveč živčni, zaradi česar delate napake. Skušajte odstraniti vzrok te živčnosti in dosegli boste presenetljivo dobre rezultate. Priporočamo vam počitek. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zaupajte skoraj neznanim osebam tajnosti svojega srca. To bi vam utegnilo postati usodno in nepopravljivo. Bodite bolj diplomatski. Na delu pa zaupajte bližnjemu, prav tako tudi pri sklepanju kupčij. V poslovnih odnosih z ljudmi bodite zelo diskretni. Zdravilo vam bo zelo koristilo. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Imeli boste lepe uspehe v ljubezni in pri sklepanju novih prijateljstev. Kratek pre-ijubljeno osebo se bo s popolno spravo in še večjim zaupanjem. Na delu si ne delajte preveč utvar in računajte bolj s stvarnostjo. Zdravje vam bo malce pona- gajalo. ŠKORPIJON (od 24, do 21. 11.) Doživeli boste dneve velikega veselja, toda včasih boste tudi malce črnogledi. Bati pa se ne smete ničesar, kajti oseba drugega spola vas ljubi. Če se hočete na delu izogniti napakam in biti koristni sodelavci, bodite bolj razsodni. STRELEC (od 22. H. do 21. 12.) Oseba, ki jo imate ra- di, vam bo vračala čustva z enako vnemo in predanostjo. Vendarle bi se morali malce brzdati. Prejeli boste zanimiv telefonski poziv. Na delu se tesno držite navodil oseb, ki so strokovno bolj s-msobT-e od vas. Z zdravjem boste zelo zadovoljni. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Prav bi bilo, da bi bili, kar se tiče ljubezni, v primeru, ki ga doživljate, maloe domišljavi, čeprav to ni na splošno priporočljivo. S tem boste gotovo osvojili osebo, ki si jo želite. Na delu boste tudi dosegli lepe rezultate. Potrebni ste počitka in miru. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Doživeli boste zadovoljstvo in veselje v čustvenem življenju. Obiskale vas bodo,neke drage osebe, ki živijo taleč. Zaupajte bolj ljubljeni osebi. Na delu se upoštevajo predvsem dejstva in ne prazne besede. Sploh pa bodite bolj praktični. Boste nekam zbiti. RIBI (od 20. 2. do . 20. 3.) če boste v jfczenskih zadevah “ neomejeno zaupali neki osebi, boste imeli sitnosti. Zato Imejte odprte o«. Prišlo bo tudi do spora zaradi neke tretje osebe. Ne nasedajte ljudem, ki vas hvalijo in prikrijte jim svoje načrte glede dela in kupčij. pir z končal ftK< ('ih s V Tj J Vča: ^ mol Hotel L K V VOŠNJAKOVA 1 TELEP. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Oan-clng kavarna Zabavni in artistični program ples na glasba Aperitiv bar Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne in konferenčne Ivo rane čitalnica Frizerski salon Menjalnica ■ Taksi služba Lasten parkirni prostor Pristajališče za helikopterje Boksi za pse • H'a dilnica za divjačino. OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI P M M® LaflHBtoJ LJUBLJANA v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon) ■JP® -Bsan "LJUBLJANA _ POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO — V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVALKE, TORBE, ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE - V II. NADSTROPJU: EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN 2ENSKE USNJENE KONFEKCIJE: PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA -ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN Dl. FER H \ ('CA RA TREME ET (JL/ARAME ODPRTO VSE LETO //ofe/lexi: (4123. Ol 22 flovba telegi hiiii: l’l< v ba Piran telefon: 73-J iti do 73 477 AVT0PR0MET GORICA T*™™ priporoča eimuvanje na LOKVAH dnevno ooratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 6 oseh) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti, IIOTEL POLDANOVEC z več kot 10U ležišči in reslavracito z domačo hrano, vinom ‘n drugimi pijačami - Tei 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe NOVO GOSTIŠČE K** ‘ v ■ fi * • ; PR KRIŠKI GARDI ' Vipavski Križ dobra domača kuhinja _ izbrane pijače - solidne cene prepričajte se! - ^> **• (ji. traven^) General iz džungle Vrata v kamnitem zidu, ki je obdajal patio, so bila narejena iz šestih močnih kolov, ki so bili počez vkleščeni v okvir iz debel, in jih je mladi pastir, ko je zvečer prignal krave in koze domov, izvlekel iz okvira, da bi lahko živina prenočila v patiu in bila tako bolj na varnem pred tigri. Zdaj je stal pred temi vrati stražar z nasajenim bajonetom, hodil sem in tja, in če je videl, da se kdo bliža, je zgrabil puško z obema rokama in zavpil: «Quien vive?» če je poklicani odgovoril: «Amigo, prijatelj!« je šel lahko mimo. Ko bi bil pa odgovoril aEnemigo, sovražnik!« bi stražar kot hraber vojak pri priči ustrelil hudobnega sovražnika Kake druge stražarje določiti ni bilo potrebno. Proti upornikom ni treba postavljati straž. Saj bi jih s tem priznali kot vojake. Uporniki, puntarji, stavkajoči so sovražniki državne ureditve, zločinci in kaznjenci, ki bi jim človek izkazal čast, če bi kak oficir storil zaradi njih običajne vojaške varnostne korake, ki gredo samo sovražniku domovine, ker je samo ta sposoben zdramiti in poživiti proizvodnjo streliva. To pa zasluži vojaške časti. Vsekakor je bilo odveč utrujati številne vojake in jih onesposobiti za težaven pohod naslednjega dne s tem, da bi bili ob nočni počitek samo zaradi straže in patrulj. Vojaki pehotnega oddelka so spali na prostem v patiu. Zunaj, pred patiom, pri kolibah peonov, so spali jezdeci. Vojaki so se utaborili na prostem, popolnoma oblečeni, v bližini svojih pušk, ki so jih zložili v piramide. Divisionario je zvečer poslal v tri smeri izvidniške patrulje, ki so se vrnile s sporočilom, da niso videle niti kruljavega osla, še manj pa kakega človeka. Indijanski mali kmetje, ki so prišli po poti in so jih zadržali, da bi jih povprašali po novicah, so izjavili, da niso videli nobenih upornikov, pač pa da so slišali, da je zunaj na preriji tolpa razbojnikov, ki tam ropajo, pustošijo in bi radi pokradli vso živino. «Zdaj ni nobenega dvoma več, gospoda moja, da se te smrdljive svinje še zmeraj potikajo tam zunaj, kjer jih je obiskal tenient.e Bailleres. Res je škoda, da niso prišli bliže, da bi nam vsaj za polovico skrajšali dolgi pohod do tja Zjutraj nas čaka še kakih sedem ali osem ur pohoda, preden bomo lahko zgrabili tolpo za vrat.« Divisionario je zazehal, si privoščil krepak požirek, si ponovno napolnil kozarec do roba in porinil steklenico naprej. Prinesli so še tri steklenice Divisionario se je igral s tremi oficirji domino. Odkar mu je ranchero prinesel domino, je imel boljše mnenje o možu in je videl v njem civiliziranega človeka. Zakaj ljudje brez kulture ih inteligence nimajo nobenega razumevanja za du ševne napore, ki jih mora prestajati igralec domine, da bi potuhtal, katere ploščice so še zunaj in kdo izmed soigralcev si jih je postavil predvse. Ta igra je vredna le zelo velikih strategov in podobnih duhovnih veličin. Idioti se ubadajo s šahom. Toda kaj je šah? Tam ni treba nič ugibati, nig modro vati, saj ima človek vendar vse figure pred seboj vidi, kaj ima nasprotnik, in lahko natanko opazuje, kaj počne. To je igra za šolarčke in duševno zaostale ljudi. Domina je nekaj drugega! Divisionario je prav dobro vedel, zakaj ima domino za najbolj inteligentno igro, kar jo je kdaj človek odkril. Ko je eden izmed oficirjev sklenil, da se bo kot četrti pridru- žil kvartopircem, je divisionario povabil svojega gostitelja, ranchera, naj se udeleži igre z dominami. ((Oprostite, don Facundo, da sem imel zmotno mnenje o vas,« je dejal in se mu prijazno nasmejal, ko se je ranchero usedel njemu nasproti, «imel sem vas pač za enega izmed neumnih maloposestnikov, ki jih je tukaj v državi toliko in ki znajo misliti samo na živino, sicer pa se ne menijo za nič drugega. Veseli me, da vidim v vas prijetno izjemo, inteligentnega in nadarjenega človeka. Salud, na zdravje, don Facundo. Tako, zdaj pa malo poglejmo, kaj imam tukaj.« Z mogočno taco je divisionario vrgel na mizo svojo ploščico in porinil pet domin proti petim postavljenim ploščicam z izrazom, kot da ga ni človeka na svetu, ki bi znal postaviti pet ploščic proti drugim petim. Ko je opravil to neznansko pomembno dejanje, je zaploskal, si krepko pomel roki, medtem pa pohlepno strmel v položene ploščice, da b: videl, kaj si bo izbral naslednji igralec. Brž ko je bila ploščica položena in je videl, da na obeh koncih leži šestica, je menil, da si mora spet izplakniti grlo kot plačilo za trud. Ob enajstih se je odločil, da je prišel naposled čas za počitek in da lahko omogoči drugim oficirjem, da gredo spat. Ob dvanajstih se je zemlja, na kateri je stal rancho, tresla od smrčanja vseh tistih, ki so znali smrčati. Straža pri vratih ni mogla dolgo prenašati toliko zdravega smrčanja okrog sebe. Stražar se je udobno naslonil na podboj in spustil puško z nasajenim bajonetom, da mu je zdrsnila med nogami na tla. V primeru, si je mislil, ko je zakinkal, da bi prišel cabo, podofic r z novim stražarjem in me zalotil v spanju mi bo primazal nekaj udarcev na gobec in mi ukazal, naj stražim še dve uri. Ce jih dobim bolj ali manj po gobcu, me to ne bo pripeljalo do seržanta z višjo plačo saj sem že tisočkrat stražil, ne da bi zaspad, pa še cabo nisem postal. Čemu bi potem tukaj stal in delal neumen obraz, če ves svet smrči in bi moral jaz, ubogi vojak, tukaj edini bedeti. Kako lepa, debela in tolsta meča ima Gabina. Vsekakor ne ti* trajalo več kot šest dni in vrnili se bomo in jo bom lah^ vrtel pri plesu. Dobro glasbo ima don Teodulo, kadar je Pfl njem ples, in toči vražje dober comiteco. Hudiča, oči # pečejo, ko da bi se stara mula poscala vanje. Ja, glasba pr' don Teodulu, človek ne more nič reči. Dobra je. In Gabi# kakšna debela, tolsta in široka meča ima. In jutri bomo spe* cel dan tekali kot nori. Dios mio, ko bi se le enkrat na teti1 božjem svetu končalo soldaško življenje in bi lahko člove* mirno spal na svoji rogoznici, kadar bi se mu zljubilo, in P! bi smel nihče drugega po gobcu, ne da bi jih trikrat doti* nazaj po goflji. Utrujen sem ko stara svinja, bog mi je prifip Po teh besedah se je še udobneje pretegnil, se podrs* s hrbtom ob podboj in vtaknil glavo med ramena, da bi r# bilo topleje. DVANAJSTO POGLAVJE Nihče, ne vojak in ne oficir, ne bi mogel z gotovost]'1 trditi, ali je spal petnajst minut ali štiri ure. Nihče ne bi ve# natanko povedati, ali je bila ena ura ali četrta ura zjutrši Bilo pa je mraz m vetrovno in iz tega bi vsakdo, ki je poz# deželo, sklepal, da je bila ura prej štiri kot ena. In za čudo f ni nihče spomnil, niti kak oficir, da bi kratko in malo pogled* na uro in se prepričal, koliko je ura. Vsakdo se je hal, prižgi vžigalico, ali posvetiti z ročno svetilko. Zakaj vsakdo si J' mislil, da tvega življenje, če bi samo z iskro izdal svoj p<# žaj. Pozornost vseh je tako zelo veljala drugim rečem, <* bi bilo smešno, če bi se hotel kdo prepričati, koliko je #f ponoči. Ce se že ni zdanilo, v naslednjih dvanajstih sekunda11 je bilo pač popolnoma vseeno, ali je bila ena ura ponoči P. četrta ura zjutraj. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir ' vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4 400 lir, celoletna 8.100 lir SFRJ - >mezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinariev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk* Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501 -3-270/1 — oglasu Cena oglasov: Za vsak rrm e širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 I'1 beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pr! «Soctetš Puhhlici»š Italiana« — Odgovorni urednk- sla '<‘i - TtHsHu tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ^ — ---------------------------------------------------------------------------- — -------------- ^^.