Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld . za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejema« veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr za četrt tata 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gi. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice st. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne.
8tev. 245.
V Ljubljani, v torek 27. oktobra 1885.
Letnik XIII.
Poziv.
Velikansko škodo provzročili so neprestani in veliki nalivi od 26. do 30. septembra po planinskem svetu ob koroški meji ležečih kranjskih občin Fužine, Eateče, Kranjska gora in Dovje na premakljivem in nepremakljivem blagu ondašnjim posestnikom. Muogo jih je po tistih sicer prav prijaznih krajih, ki so prišli ob vse svoje premoženje, mnogo drugih vničenih je za leta in leta; vsi brez razločka ozirajo se pa težkega srca v bodočnost, kedar jim bo siromaštvo in potreba jela na duri trkati. Skupna škoda ceni se nekako na 100.000 goldinarjev, ki je pri skromnih razmerah teh planincev nenadomestljiva.
Pozni čas je vzrok, da si ondašnji prebivalci ne morejo druzega zaslužka poiskati in le zunanja zdatna pomoč mogla bi jih revščine in pomanjkanja obvarovati.
Te žalostne razmere so mi povod, da razpisujem nabiranje milodarov po vsej deželi za poškodovane prebivalce občin Fužine, Eateče, Kranjska gora in Dovje, oziroma vasi Fužine, Eateče, Podkoren, Kranjska gora, Dovje, Hrušica in Mojstrana. Prepričan sem, da ta poziv na milosrčnost, s ktero se prebivalci Kranjske dežele vedno odlikujejo, ne bo brez vspeha; kakor tudi pri onih ne, ki so na krasnih letoviščih imeli priliko občudovati divno naravo lepoto gorenjske strani, ter ob enem videti, s kako težavo da se imajo ondašnji prebivalci boriti za obstanek življenja. Mili darovi sprejemali se bodo hvaležno pri predsedništvu c. k. deželne vlade, kakor tudi pri političnih gosposkah (glavarstvih), objavljali se bodo v deželnem uradnem listu in nesrečnikom izročevali.
V Ljubljani, 22. okt. 1885.
Baron Winkler s. r., c. k. deželni predsednik.
Govor poslanca Klima
v X. seji državnega zbora 20. oktobra 1885.
Gospoda moja! Preden se spustim v razpravo predmeta, ki ga imamo pred saboj, dovolite mi, da se ozrem nekoliko nazaj. Ko je pred šestimi leti sedanja večina v tej veliki zbornici prvič nastopila, se pač ni manjkalo prerokov, ki so ji prerokovali le kratko dobo in neizogibljiv propad. Šestletna doba je minula, dogodka s tolišno zavestjo preroko-vanega pa do sedaj vendar-le, ni še bilo. Kakor so jo razupili, tako iz raznih elementov obstoječa večina ni le samo konca te šestletne dobe dočakala, temveč je domu grede po dovršenem delu tudi še prepričanje s sabo vzela, da se po novih volitvah okrepčana in pomlajena povrne v to veliko zbornico. Kakor vidite, se ni zmotila.
Nasproti temu se je pa zgodilo, kar se je pred šestimi leti marsikomu izmed Vas iu tudi izmed nas nemogoče zdelo, da je tisto stranko, ki je v minolem zasedanji pod ponosnim imenom „združene levice" vstopila v to veliko zbornico, in ki je po svoji moči, po svoji strogi disciplini in ne-vstrašljivem pogumu tudi nasprotnikom imponirala, da se ji niso bili vstani spoštovanja odrekati, lep del njenih prejšnih volilcev na cedilu pustil, da je
zdatno oslabela, ter da se je razbita in v več strank razkosana v to veliko zbornico povrnila. Ees smo culi sicer v soboto od govornika iz leve strani trditev, da ni zgubila mandatov, temveč da jo je vlada za tiste oropala! Taka trditev dozdeva se mi vendar-le preveč nezmerna. Ali bodete morda trdili, da Vam je tudi tiste mandate vlada pobrala, ob ktere ste na Dunaji prišli? Ali ni bil narod sam, ki Vas je tukaj obsodil? Novi gospodje zastopniki sede sicer tudi na oni strani te velike zbornice, vendar pa mi bodete sami praznali, da je med Vami in njimi globok prepad, kterega ne bodete z lepo pokrili.
Moralo je tako priti; kajti vsaka jednostranska ekscentrična smer, naj že bo potem na tej ali na oni strani te velike zbornice, naj že bo izključljivo nemška, češka ali poljaška, ima v sebi kal razpada. Zato pač ni bilo drugače mogoče, kakor da se je nekdaj tako krepka opozicija razcepila, ko se je en del od nje postavil, na izključljivo nemško-narodno stališče; temu delu je nemško in avstrijsko eno in tisto ter v Avstriji samo Nemce pozna in edino le nemškemu plemenu vse pravice pripoznava.
Gospoda moja, mnogokrat in na razne načine so že poskušali, kako bi se dala Avstrija po enem kopitu vladati, toda vedno zastonj; ponesrečila je taka poskušinja pod cesarjem Jožefom II., ponesrečila je pod Bachom, ponesrečila je veliki ustavoverni stranki in ponesrečila bo vselej iu vsakemu, naj se je podstopi, komur drago. Združena levica podpisala bi si v tistem trenutku lastno smrtno obsodbo, kedar bi se postavila na pristransko stališče, naj si že bo potem, da bi eno deželo ali eno narodnost pred drugimi bolj negovala ali pa en stan pred drugimi s posebnimi postavami oblažila.
Vsaki državi najbolja je tista vladna oblika, ktera računi z vsemi faktorji, ki se ozira na vse posebnosti in razmere v državi, ki je vsem stanovom in narodnostim prebivalstva enako pravična kedar daje postave, ter ne prezira ene narodnosti na korist druge. V Avstriji treba se je poleg teh obče veljavnih pravil tudi še ozirati na posamične dežele. Nikdar ni treba pozabiti, da Avstrija ni homogena država, temveč obstoji iz kraljevin in pokrajin, ktere niso bile uiti z mečem pridobljene niti podjarmljene, temveč so se, kar je včeraj govornik na tej strani tako lepo povedal, same po sebi brez sile pridružile druga drugi prihrani vsi si stare običaje. Kakor je toraj Avstrija sama na sebi neka posebna zadruga raznih narodnosti, tako tudi potrebuje neke posebne vlade, ki se tej različnosti prilega.
Bavno tukaj so vse dosedanje vlade grešile v dvojnem oziru; po eni strani prezrle so različnost deželi! in narodov in so za vse le jedno mero imele, po drugi so imele preveliko skrb za posamične stanove, druge so pa zanemarjale, ali pa še celo v škodo pripravljale po raznih naklonitvah, kterih so prvi deležni postali.
Taka pristranost je pa narodnosti britko žalila in napravil se je položaj, kakor ga je nek list krepko označil: „Kedar se zbere državni zbor, se narodi tresejo!" Morala je toraj priti reakcija, ki je zahtevala od države, da se ozira enako na vse narode in na vse dežele in ua vse stanove.
(Dalje prih).
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. oktobra.
Xotratsje dežele.
O Godelnovem izstopa iz Hohenvvartovega kluba trdijo nekteri, da mu je razžaljeni egoizem povod. Dunajski korespondent „Politike" pa pravi, da mu je baron Giidel sam razložil, zakaj da je iz Hohenwartovega kluba izstopil. Stvar je taka-le: Vzrok izstopa je čisto stvaren. Baron G udi se ni strinjal s tistimi odstavki majoritetne večine, ki so povdarjali deželno s a m o u p r a v o in se je zarad tega glasovanju umaknil. Njemu se namreč večja samouprava, kakor pa jo je prestolni govor priznal, za njegove slovenske volilce po Štajarskem naravnost škodljiva zdi, ker bi bili na podlagi tiste potem popolnoma izročeni Nemcem v Graškem dež. zboru na milost in nemilost, ter bi jih pestili, kakor bi se jim ljubilo. Ker se je Holienwartov klub slagal z vso adreso, toraj tudi z odstavki tikajočimi se deželne samouprave, smatral je baron Godel za svojo dolžnost izstopiti iz kluba, da ne bi prišel ž njimi v nasprotje. Pristopil ne bo k nobenemu drugemu klubu in tudi ne proti večini glasoval. „Jaz nisem nikaka izdajica ter se bom pri točkah, ki bi bile mojemu prepričanji nasprotne, glasovanju odtegnil." Da bi bilo samoljubje pri njem žaljeno, pravi Giidel sam, da niti govora ni o tem, kajti sam se je že takoj iz začetka izjavil, da ne more nikakih funkcij prevzeti zarad zasobnih razmer. Mi verjamemo besedam g. barona Godelna, vendar pa mu ne moremo pritrditi, da bi bil s svojim izstopom le storil svojo dolžnost. Ako je v adresi povdarjena avtonomija za štajarske Slovence res tako nevarna, kakor je sodil poslanec Godel, je pač prav imel, da ni za-njo glasoval, nikakor pa ni imel vzroka izstopiti iz omenjenega kluba, ki mu ni branil, da je glasoval po svoji volji.
Narodna zavest na (Jeskem je vedno večja, od tod tudi tako grozni krik Nemcev, češ. da jih Čehi zatirajo, ker dan na dan bolj glasno trkajo na vrata ravnopravnosti. Priznati se mora Čehom, da nobene reči ne izpuste iz rok, ako imajo le količkaj nade, da jim bo služila v pospeševanje narodne zavesti. Tako so si nedavno vpeljali čisto nove narodne vizitnice na korist osrednje šolske matice. Tiste vizitnice so precej velike, imajo ob levem robu podobo Komenskega, ki malega dečka opozo-ruje na knjigo, pod njim je rudeč vtis z belimi vzboknjenimi črkami „ustfednji matice školskii", na zgornji in ob desni strani videti je nekoliko venca in nad njim napis: „Narodni Navštivenka" (narodna vizitnica). (Ime si vsak sam zapiše na prazno vi-zituico, ali pa si ga tudi lahko natisniti da.) Ravno tako so si omislili lastne poštne dopisnice. So sicer ravno tako velike, kakor one iz državne zaloge, le da je papir bel, tisek pa rudeč, poleg tega ima pa dopisnica tudi češki grb. Vizitnice so izdane na korist šolsko matice, dopisnice pa na korist narodne zavesti in probujenja.
Tiiaiije države.
Državna meja med Črnofforo in Albanijo ne bo še tako kmalo določena, ker se ji Arnavti z nezaslišano trdovratnostjo vstavljajo. Črnogorci so si res mnogo prizadevali, da bi jo bili vredili in določili, ter so se posebno letos nadejali, da se jim to posreči, ker je bila tudi turška vlada pri volji. Toda kaj pomaga dobra volja slabe turške vlade, če se ji Arnavti v zobe smejajo in o vravnavi meje, po kteri bi Guzinjci prišli pod črnogorsko oblast, prav nič vedeti nočejo. Celo orožja sc poslužujejo, kedar veljii prav odločno pokazati, da nečejo. Tako je nedavno nek Guzinjski Arnavt poskušal predsednika črnogorske vravnalne komisijo, vojnega ministra Plamen a ca, z revolverjem usmrtiti. Na veliko srečo se mu je namen pokazil. Ko so morilca prijeli, je rekel, da mu je jako žal, da se mu naka-njeni umor ni posrečil, kajti imel je to nalogo in
je član zarote proti vravnavi državne meje. Ljudje ondi navzoči so takoj sprevideli, da s takim človekom ni nič, ker je svojemu bližnjemu silno nevaren zarad varnosti življenja in so ga kar ondi na mestu k Mohamedu poslali. To bil je menda tudi povod, da so Črnogorci letošnjo jesen vstavili vrav-navanje državne meje z opazko, da je delo za sedaj neizpeljivo, ker Arnavti niso zanj. Strahopezljivci Črnogorci nikakor niso, to jim mora tudi vsak še tak nasprotnik priznati; neumno pa bi bilo od njih, ko bi svoje življenje Arnavtom, izza grmovja na-nje prežečim, razpostavljali. To bi no bila hrabrost, pač pa predrznost in zapravljivost življenja. S tem pa ne smejo ravno preveč razpolagati, kajti malo jih je in domovina vsakega posebej živo potrebuje.
Najnovejše novice z Balkana so: Srbija je poklicala veliko večino svojih telegrafičnih uradnikov v vojno brzojavno službo, kralj je pa v Pirot odpotoval. Pirot je mesto ob bolgarski meji. Dalje je Srbija povedala, zakaj da Bolgare in njihovo politiko tako po strani gleda. Srbija je iz začetka vse storila za Bolgare, kar le zamore brat bratu dobrega storiti. V svojih šolah izobraževala jim jo veliko število sedanjih bolgarskih uradnikov. Kako ji je Bolgarija vse to vračala? Svoje meje jenastežaj odprte imela vsakojakim srbskim prekucuhom in je Srbiji vsako-jake nevarnosti pripravljala. Ker se je Bolgarija že poprej tako neprijateljski obnašala nasproti Srbom, se je morajo le-ti pač po vsi pravici bati, da bi jim združena še večih sitnosti ne delala. Zatoraj zahtevajo, da se mora Bolgarija povrniti nazaj v svoje prejšnje meje in vse vničiti, kar so do sedaj v Filipopelju sklenili. Bolgarija zopet pred vsem drugim želi, da se ji da pravica, popolne samouprave gledé postavodajalstva, upravništva in pa skupna konstitucija za obe pokrajini pod žezlom kneza Aleksandra, in pripoznanje popolnega priznanja sultanovega vrhunstva, kteremu bodete združeni deželi davek plačevali, in če bo potreba obvežete se tudi jeden del turškega državnega dolga prevzeti. Do tukaj je bolgarska beseda moška, manj ugaja pa nam sledeče: To je naša poslednja moška beseda. Če jo Turčija sprejme, nas bo veselilo in se ji celó ponudimo za zaveznike proti Srbiji in Grkom, če bi pa Turčija ne hotela pripoznati naših zahtev po mirnem potu, potem se hočemo pa bojevati do skrane moči. Saj če propademo, tako vse pri starem ostane, Bolgarija povrne se zopet pod Aleksandrom v svoje prejšne meje iu morda bo potem Visoka porta to sama pripozuala radovoljno, kar nam sedaj odbija.
Veliko sodnijsko obravnavo pričeli bodo v kratkem v V ar š o vi proti socijalistom. Lansko leto prišli so na sled veliki socijalistski zaroti, v ktero je bil celó sodnik Bar dews k i z nekterimi častniki in podčastniki zapleten. Z Bardewskim vred prijeli so še 30 druzih socijalistov, proti kterim se je potem obravnava pričela. Tožbo jim je sostavil prokurator kapitan Bo s o v s k i ter obsega 200 pol. Okrožna sodnija je dovolila, da si sme vsak zato-ženec vzeti zagovornika. Zarad tega pričakujejo v Varšovo najslavnejih govornikov iz Petrograda, kakor so : Spasovic, Plevako in knez Urusov. Obravnava vršila se bo tajno. — Ko bi se pač neumni svet vendar toliko podučiti dal, da ves socijalizem in ves anarhizem ni druzega, nego sleparija, s ktero se kolovodje vgodne priložnosti nadjajo, da bi si tujega premoženja nagrabili, potem pa da bi jo pobrisali, dobro vedoč, da bi jih nihče ne prijel ne zarad tatvine in ne zarad izneverjenja, kajti pač bi se bal vsakdo sam sodniji v roke priti. Ubogi delavec dostikrat strada, da krvavo zaslužene groše skupaj znaša, s kterimi se potem socijalni rovarji debelé in masté. Današnji materijalni svet nima več tiste navdušenosti ne v gosposkem in ne v delavskem stanu, da bi se jeden za druge žrtvoval! Vse, kar taki krivi preroki o zatiranem delavcu čvekajo, ni druzega riego voda na njihov mlin in delavci so pač neumni, če jim gredó na hm!
Angleško-turška, pogodba zarad Egipta ima za podlago pismo (ferman) o pravicah do Sudana. Poglavitne točke pogodbe so te-le: 1. Odpoš-]jota se angleški in turški pooblaščenec (komisar) da preiskujeta stanje v Egiptu. 2. Preosnuje se pravosodje, denarstvo, in armada. 3. Pomiriti se ima Sudan. 4. Angleži spraznijo dežele, kakor brž bode vravnana notranja uprava.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 24. okt. (Občni zbor Cecili-janskega društva.) (Konec.) V veliko veselje vseh zbranih udov pa blagovole še premil. gosp. knezoškof dr. Jakob Misija zbrano društvo nekako tako-le ogovoriti:
Nisem imel sicer namena pri tem zboru kaj govoriti, vendar mi je Vam vsem se zahvaliti, da ste se tega zborovanja tako mnogoštevilno vdeležili. Po mojem mnenji je „Cecilijino društvo" zelo važna, koristna, da, potrebna naprava.
Vesel sem bil, ko sem slišal, da je to društvo v škofiji ustanovljeno, želim le, da bi bilo še veliko bolj razširjeno, ne le po Ljubljani, ampak po celi školiji. Tudi danes, dasi Vas je veliko došlo, naj bi
se bilo še več udov vdeležilo; veliko lepega bi bili čuli in veče navdušenje za sveto reč si pridobili.
Služba Božja naj se vedno lepo, kolikor mogoče slovesno vrši. V ta namen se zidajo velika poslopja, umetno stavljene cerkve, omislijo dragocena oblačila; iu kolikor veča je vera, kolikor bolj so verniki za Božjo službo navdušeni, toliko več tudi darujejo, da se vsega potrebnega lahko omisli, čudil sem se, priznati moram, kolikor mi je bila do sedaj prilika dana, obiskati različne kraje naše škofije in biti vpričo službi Božji, videč, koliko naše pobožno ljudstvo stori za olepšavo cerkva, koliko daruje, prostovoljno daruje, da se po okoliščinah primerno slovesno vrši sv. dejanje; da se pa pri tem na nekaj skoraj pozabi; zanemari se namreč večkrat lepa cerkvena glasba. Hiša Božja, če tudi lepo, umetno zi-dovje, je sama ob sebi mrtva stvar; tudi krasna oblačila same ne povzdigujejo toliko svete službe Božje. Nemški pregovor pravi: „Das Kleid macht noch nicht den Mann" (obleka sama ne dela moža). Cerkev mora imeti tudi nekaj, s čimur človeka gane in budi mu notranja pobožna čutila. Prašam vas pa, kje imamo več prilike svoje notranje čute izražati, kakor ravno v zunanji molitvi in v petji? In zato so ravno čudim, da pri tolikih stroških, ki se za službo Božjo darujejo, se ravno za petje premalo stori; čudim se, da so ljudje za cerkveno petje tako malomarni. Zato je moja srčna želja, da bi si to društvo več podpornikov pridobilo, ki bi za lepo cerkveno glasbo gmotno in duševno delovali.
Posebno gg. duhovniki naj bi cerkveno petje pridno gojili in je kolikor mogoče sami povsod nadzorovali. če je duhovnom dolžnost skrbeti, da se v cerkvi vse v cerkvenem duhu vrši, morajo gotovo tudi skrbeti za dobro cerkveno glasbo. Cerkev gleda na to, kaj se v cerkvi uči, moli, pridiguje; na to pa, kaj in kako se v cerkvi poje, naj ne gleda? Vsakdo pa bo pritrdil, da mora biti petje v cerkvi drugačno, kot je petje zunaj cerkve. Žalibog, da se ta razloček prevelikrat celo ne poznd!
Sv. cerkev je dala glede sv. liturgije in sv. petja pri njej gotove zakone. Tudi ti, kot druge cerkvene postave, se imajo natančno spolnovati. Zamol-čati tudi ne smem, da ne morem biti enih misli s tistimi, tudi učenimi gospodi, ki si prizadevajo domači jezik vpeljati v liturgijo, ker imamo sicer dovolj prilike kazati narodno svojo zavest in bi tako početji več škodovalo kot koristilo, ter bi bilo novo seme needinosti med duhovstvom in ljudstvom.
Ugovarja se večkrat, da Cecilijanci hočejo izti-rati ljudsko (narodno) petje iz cerkve. No, v Ljubljanski škofiji se tega ni bati, ker kolikor sem se do sedaj prepričal, potujoč po škofiji, ljudskega petja, kakor se drugod nahaja, skoraj ni. Kedaj poje namreč ljudstvo skupno pri službi Božji? Iv večemu kedaj pri blagoslovu z Najsvetejšim ali pri petih li-tanijah. Drugod je skupno petje v cerkvi o gotovih prilikah bolj v navadi. Želeti bi bilo tudi pri nas več vdeleževanja vernikov pri popevanji sv. pesmi, kedar je dovoljeno. Zato je tudi Cecilijancem naloga, lepe domače pesni med ljudstvo razširjati, ki niso nasprotne cerkvenemu duhu. Le pri slovesni sv. maši zapoveduje sv. cerkev, da se vjema petje na koru z mašnikovim pri altarji tudi po jeziku.
Koliko pa je pri nas slovesnih sv. maš? Večino nedelj in praznikov se poje lahko, kjer niso slovesne sv. maše predpisane v domačem jeziku, gotovo prilike dovolj, da se jezik slovenski tudi v tem obziru lika. Pri slovesni sv. maši pa naj se mašnik iu ljudstvo združita v enem jeziku. Tako zadoste modre naredbe sv. cerkve ljudstvenemu čutu peti v domačem jeziku; ob enem se pa tudi pokaže, da naša sv. cerkev ni, kakor bi Nemec rekel, „National-kirche" (narodna cerkev), ampak cerkev katoliška.
Daljna želja, ktero pokladam društvu na srce, je ta, da prav toplo priporočam gojiti koral, ono staro, veličastno, od svetih mož zloženo cerkveno petje, v kterem se ne kaže le pravi katoliški cerkveui duh, ampak tudi prava umetnost. To so vedeli ceniti mojstri, kterim se klanjamo kot strokovnjakom posvetno glasbe. Vsaj je znan izrek Mozartov, ki je rekel, da on da vso svojo slavo, ko bi zložil le eno „praefatio" (predglasje). Nekterim še dandanes sicer koral no dopade, pa to so le tisti, ki v glasbi niso kaj daleč dospeli.
Napaka pa je in tudi ni lepo koralni melodiji „sok u n di rati" (za tri glase niže peti). Že ako hoče kdo pravilno koral harmonizirati, treba mu je veliko učenja; poznati mora stare tonove načine iu
precej spretnosti mora imeti v harmoniji, da ga bo pravilno čveteroglasno postavil; kako hoče toraj kdo — morebiti večkrat neizurjen — kar „primavista" drugi glas pravilno pridjati?
Posebno bi še gospodom gorko priporočil, gledati na to, naj so pevci tudi navdihnjeni pravega pobožnega duha. Ne pojejo namreč v cerkvi, da bi se skazovali in bi jih ljudje hvalili, ampak vse naj se godi v čast Božjo. Za lepi red iu pravo obnašo pri pevcih skrbeti je imenitna dolžnost duhovnikova. Kako bodo pevci ali godci lepo ginljivo peli, če vsako pavzo (prenehljej) porabijo za glasno govorjenje, za raznovrstne opazke itd. Tudi ni lepo, če precej, ko so odpeli, dero iz cerkve, kakor da bi gorelo za njimi. Kot druge verne, veže tudi pevce dolžnost, biti s spodobno pobožnostjo pri celi sv. maši.
H konci priporočam vsem, ravnati po latinskem izreku: fortiter et suaviter (vstrajno in priza-našljiro), fortiter in re, suaviter in modo. Držimo se strogo določil, ktere nam sv. cerkev predpisuje glede cerkvene glasbe. Bes je, da se povsod ne dobč izurjeni pevci, kteri bi bili koj kos težkim latinskim skladbam. V takih okoliščinah se vzame to, kar imamo pri rokah, vendar skrbimo, da si bodo or-ganisti in pevci po svoje prizadevali to storiti, kar sv. cerkev zahteva.
In če se nam stavijo morebiti sem ter tje kake zapreke — kje jih pa ni? — ne zgubimo precej poguma in zaupanja; vsaka dobra stvar se doseže le po velikih težavah. V tem obziru delajmo „for-titer".
Ne pozabimo pa tudi na „suaviter". Z ljubez- ( nijo, s potrpljenjem bomo pridobili tudi one, ki sedaj naši stvari še niso prijatelji. Ne jezimo se, če ne gre vse tako gladko, kakor si želimo, potrpimo nekoliko zavoljo dobre stvari, ker delamo, ako se trudimo za zboljšanje cerkvenega petja, za čast Božjo in dušno korist vernega ljudstva.
Zahvalim se vam konečno za vdeležbo pri današnjem zborovanji, ktero, upam. ne bo brez sadu ostalo in srčno želim, naj bi, ko se drugi pot iz enacega namena snidemo, marsikteri zmed vas mogel poročati kaj veselega o napredku cecilijanskega cerkvenega petja."
Ta tehtni nagovor premil. gosp. knezoškofa so navzoči z vidnim zanimanjem poslušali in slednjič glasno odobravali.
Nato poprosi besede duhovni sovetnik č. g. mestni župnik Rozman ter v kratkih besedah izrazi željo, naj bi*se orgljarske službe ne oddajale, kakor se sedaj le prepogosto godi, neveščim samoukom ali morebiti tistemu, ki se zna temu ali onemu gospodu bolje prikupiti, marveč naj se gleda pri oddaji takih služb v prvi vrsti na izprašane učence orgljarske šole.
Ta nasvet toplo podpira tudi g. župnik Saje, dostavljajoč, da ti učenci niso samo dobri orgljavci, ampak so tudi lepega krščanskega obnašanja. Priporoča tudi razširjanje „Cerkvenega Glasbenika".
Gosp. župnik Lavtižar slika na to žalostno stanje, v kterem se nahaja dekanijsko društvo v Kranji, ter prosi, naj „Cecilijino društvo" kot močneje pride na pomoč slabejemu, da si ohrani življenje. Ob enem priporoča tudi ustanovitev še drugih dekanijskih podružnic, ter prosi, naj bi odbor „Ce-cilijinega društva" potrebno ukrenil, da se napravi tesneja zveza med materjo in hčerami. V ta namen obljubi odbor svojo pomoč in sklene k prihodnji od-borovi seji povabiti tudi odbornike Kranjske dekanijske podružnice, da se tako oboji odborniki zedinijo v pomočkih, s kterimi naj v prihodnje splošno „Cecilijino društvo" vspešno podpira tudi dekanijske podružnice.
S tem je bilo zborovanje končano.
Popoludne ob Vi na 5 je bila cerkvena slavnost v cerkvi čč. oo. frančiškanov, kjer se je pel Evg. Freyov: „A doro te devote", slovensko pete lavretanske litanije, harmonizovane po koralu; Wit-tov, „Tantum ergo" in „Genitori", (B-dur) in "VVittov, „Hvaljen bodi Jezus Kristus", krasna skladba, vzvišena že tudi po svojem tekstu. Ne drznem se o petji pisati kritike; to prepuščam strokovnjaku v strokovnem listu. Samo željo si upam izreči, naj bi bilo dano tako stolnemu koru kakor onemu čč. oo. frančiškanov m oči svoje pomnožiti; skladbe, ki smo je ta dan slišali, tirjajo močnejših zborov.
Naj k sklepu izrečem še željo, da bi se niuzi-kalno občinstvo po mestu — kterega ni tako malo — nekoliko bolj zanimalo za take produkcije. Glasbeni okus bi se tako gotovo žlahuil, vnetost za lepo
cerkveno petje bi se bolj množila in postali bi po takem potu vsi „enega srca in enega duha".
Vsemu slovenskemu občinstvu — kaj pak da v prvi vrsti poklicanim — pa priporočamo se zanimati se za „Oecilijino društvo". Število udov je tako pičlo, da bi se, ko bi vladal pravi duh, moralo vsaj pódese titi. Le tako bi bilo možno prelepo idejo po razmerah vresničiti, h čemur pomozi Bog in sveta Cecilija.	x + y.
S Polja, 25. oktobra. (Cerkvena slovesnost.) Zadobrova, spodnja in gornja, z vasjo Sne-berje je podobčina županije Dev. Marije v Polji, in ima v svoji sredi podružnico sv. Tomaža apostola. Notranja oprava te hiše Božje bila je do sedaj bolj revna, da je tako sama po sebi vabila dobra srca h kaki dostojniši notranji obleki. In po čemur je ta soseska že davno hrepenela, to si je napravila sedaj. Danes namreč se je tukaj obhajala cerkvena slovesnost blagoslovljenja novih altarjev, velikega in dveh stranskih. Veleč. gosp. Tomaž Zupan, vodja v Alojznici, izvršil je cerkveno opravilo. Najprej bil je blagoslov altarjev, potem darovanje in za njim sv. maša z asistenco. Cerkveni govor je bil tej slavnosti kaj primeren. Gospod govornik je v lepem in mikavnem govoru pojasnil sv. čednosti iz življenja teh treh altarnih pomočnikov, ki so odlikovale njihovo življenje; pri sv. Tomažu nam je pokazal njegovo trdno vero; pri sv. Matiju njegovo upanje in pri sv. Gregoriju čudodelniku njegovo ljubezen, in po tem popisu življenja podal nam je mnogo lepih opominov, ter je posebno soseščanom pokladal na srce, naj se od njih učijo teh čednosti in naj se k njim zatekajo v svojih molitvah in prošnjah po teh poglavitnih krščanskih čednostih. Naš pevski pomnoženi mešani zbor je pa pri fis-harmoniki zdatno povišal lepo in veselo slavnost pod vodstvom našega gosp. nadučitelja Prane Kavčiča.
Ta veseli dan je pa tudi že itak pridne in delavne roke občanov še bolj oživel k lepemu delu za k svečanosti primerno olepšanje v to primernih prostorih; in naj mi bo dovoljeno, da v kratki potezi opišem to vnaujo olepšanje.
V petek in v soboto popoludne so prihitele dekleta ter so napletle več lepih vencev; fantje pa so pripravili razun več manjših majev jednega velikega, ui je po svoji velikosti odmeril cerkveni zvonik, kterega so s pomočjo mož srečno postavili v petek večer; in ta zdaj s svojim ponosom in s slovenskimi trobojnicami možato olepšuje okolico.
Pri vbodu k cerkvi stojita na dveh krajih po dva manjša maja, ki nosita na s papirjem preoblečenih deskah z zlatimi črkami dvojen napis.
Vrh tega bilo je mnogo vencev iz zelenja in cvetlic; posebno pa se je to olepšanje še odlikovalo po eni strani, ktere ni opaziti povsod, iu sicer videlo se je, da mora pač papirnica biti v tej župniji, kajti kaj lepe iu različno izdelane reči so se videle v različnih barvah iz finega papirja.
In ko že govorim o lepi in veseli slavnosti, naj še dostavim, da je delo altarjev izvršil mojster Andrej Rovšek iz Moravč; vse delo je izdelano prav lično in po nizki ceni, tako, da smemo z mirno vestjo tega gospoda priporočiti za kako enako delo.
Kar je pa še najlepši in krona vsi stvari, je pa prelepa darežljivost Zadobrovske podobčine glede te naprave v hiši Božji; podobčina ta obsega lo tri vasi, ni toraj velika; in vendar si je prav prostovoljno omislila to hiši Božji dostojno notranjo opravo, ki jo je v družbi z vsemi drugimi potrebami in novinami stala do 1900 gld.; in tej darežljivi vnemi in gorečnosti za hišo Božjo se je čuditi toliko bolj, ker si je ta soseska pred G leti napravila nove zvonove in toliko lepe, da se z enakim vsaj v okolici nobena podružnica meriti ne more in jo je ona naprava stala blizo 3200 gld.
Pri jutranjem lepem vremenu je prihitelo tudi mnogo ljudstva k lepi slavnosti; prišli dež, ki je prišel nepričakovan, je pa mnogo njih vjel nepripravljenih
Iz Polhovega gradea, 21. oktobra. „Exulta filia Sion!" Kaj li se zbira ljudstvo? Kaj li pomenijo mnogoštevilne zastave plapolajoče na visocih mlajih, na mnogih hišah, na veličastnem zvoniku, kaj krasni slavoloki? O da! Gračani vedó, zakaj da so se danes tako praznično oblekli, znkaj tako okin-žftli vas? Vsaj danes, sv. Uršule dan, je napočil dan veselja za faro Gradaško, danes namreč ima priti novi župnik g. Mihael Zupan. Zato tako navdušenje, zato toliko veselje Gračauov. Dolgo,
dolgo časa smo že čakali novega g. očeta, danes pa se nam je želja spolnila.
Novi g. župnik se je peljal v spremstvu Dobrov-skega g. župnika v svojo novo faro, ker hoče pozdraviti svoje izročene mu ovčice, sprejeti pastirsko službo, da jih vodi po pravem potu v časni in večni blagor.
Že na Hrastenicah, prvi vasi Gradaške fare, ga pozdravljajo močni strel možnarjev, visoki mlaji in obilno vaščanov. Prelep slavolok so mu napravili v Dvoru, kjer ga zopet vaščani z velicim veseljem sprejmô ; gospod župnik stopi z voza, se jim prisrčno zahvali in si ogleda ondotno veličastno go-tiško cerkev sv. Petra.
V Polhovem gradcu se je pred mostom na Pristavi nabralo veliko ljudstva. Tam na strani stoji srenjski zastop z g. županom na čelu. Tii je raz-vrstena šolska mladina s svojo zastavo. Pred slavolokom se vstopi duhovščina z administratorjem, g. Erženom na čelu. Bliža se že peta ura. Zdaj zagromé možnarji na Starem gradu, da odmeva daleč po dolini. Zvonovi se oglasijo in vseh oči so vprte tja na cesto, po kteri se ima pripeljati novi gosp. župnik.
Nastane tihota. Gospod župniK stopi z voza. Najprej ga pozdravi g. administrator v imenu vse fare, ki ga je tako željno pričakovala, izročujoč mu vrle, dobre katoliške sinove fare Gradaške, želeč mu obilno blagoslova in vspeha pri njegovem delovanji in večnega plačila v nebesih. — G. župnik se mu prisrčno zahvaluje, da je s tolikim trudom in s toliko požrtvovalnostjo tako nataučno in vestno opravljal težavno službo. — Pozdravi ga nadalje prvi srenjski svetovalec v imenu občine, g. Štefan Rihar. trde, da mu hočejo vedno vdani in pokorni farani ostati.
—	G. župnik se mu zahvali in tudi vsem navzočim, za tako veličastni sprejem ter obeta, da hoče z vsemi močmi delovati in se žrtvovati za časni in večni blagor občine. — Nato ga pozdravi v imenu šolske mladine deklica Marija Rihar z jako giu-ljivim govorom, kterega je pa tudi s spretnostjo in srčnostjo govorila — G. župnik se zahvali mladini, ji gorko govori na srce, proseč jo, naj ostane vedno tako nedolžna in pridna, da bode starišem, Bogu in ljudem prijetna.
Slednjič se vsem še enkrat zahvali za tako veličastni sprejem, pohvali faro Gradaško, o kteri je že veliko lepega slišal, obetaje, da tudi on, enako svojemu predniku, hoče biti zvest pastir svojim ov-čicam po geslu: „Vse za vero, dom in cesarja!" In zdaj zagromi krepki „živio" iz grl mnogoštevilne množice.
Počasi se pomikamo okoli grada proti mogočni cerkvi. Pri vratih podâ g. administator novemu g. župniku blagoslovljeno vodo ter stopimo v krasno razvitljeno cerkev. Odmolimo rožni venec, potem pete litanije, potem se razidemo vsak na svoj dom.
Z Gorenjskega, 25. oktobra. V dno srca me je zadela žalostna vest, da je v Gospodu zaspal blagi gosp. J. Res ni k. — Kdo od nas bi si bil mislil, da bo ravno naš ljubi g. Jože prvi stopil pred večnega sodnika, kar nas je šlo 1. 1876 v vinograd Gospodov delovat! Božja previdnost je nezapopadljiva in klanjati se ji hočemo tudi pri tem bridkem vdarcu.
Kal sedanje bolezni nosil je pokojni gotovo ves čas svojega službovanja s seboj, ker je za enako boleznijo več časa ležal že v drugem gimnazijskem razredu. — Kjer-koli je g. Resnik kot duhovnik služboval, vedel si je hitro pridobiti vsa srca z nenavadno ponižnostjo in krotkostjo, čeravno mi je včasih potožil, da je zlasti' prva leta marsikaj potrpeti moral od novošegnih razsvitljencev. Nam sošolcem pa bo ostal vsim v najblažjem spominu! S posebnim veseljem obiskal sem ga vselej v Ljubljani, kjer sva se tako bratovsko pomenkovala o tem in onem; zlasti rad je slišal kaj nedolžno-veselega iz dijaških in semeniških let.
Silno žal mi je, da mu ne morem zarad nujnih opravil skazati zadnje časti; vdeležiti pa se hočem v četrtek vsaj osmega dneva za blagem pokojnem ter zato tudi vljudno pozivljem vse svoje drage mi sošolce, da pridejo omenjeni dan v Ljubljano, če jim to le kolikanj pripuščajo okoliščine. Dragi ranjki bil jo vzor duhovnika, poseben prijatelj nežne mladine in vrl rodoljub, zato gotovo zasluži, da spret-nejše pero opiše njegovo življenje.
Z Bogom — nepozabljivi mi Jože! Na Tvoji krsti se ne morem zjokati, da, tudi nočem jokati, saj Ti ne zavidam krone nebeške, ktero — upam
—	že vživaš v nebeški domovini !	—č.
Iz Dolenjskega poleg Save, 25. oktobra. Da bo naročnik „Slovenca" iz Sv. Lenarta v Slovenskih Goricah vedel, da ni on sam tako nesrečen „Slovenca" neredno v roke dobivati, naj se v tej zadevi še jaz oglasim. — Mi imamo zdaj tudi lastno pošto, pa sem jaz v našem kraju edini, ki dobivam „Slovenca", pa dostikrat ne po ravnem potu, ampak po ovinkih še le drugi dan od bližnje pošte zdaj od juga, zdaj od severja. Šel sem pa na te pošte po-praševat, v kterem zavitku da je prišel moj „Slo-veuec" na krivo pošto? Odgovor je bil povsod enak: v Ljubljanskem zavitku. Tako vemo vsaj, v kterem grmu zajec leži. Ljubljanskemu ekspeditorju je sitno posamezne liste „Slovenca" v posebnem zavitku odpošiljati, toraj vrže mojega in več drugih posameznih v zavitek bližnje pošte, kamor več iz-tisov naročenega „Slovenca" odpošiljati mora vsaki dan. Opravništvo „Slovenca" bo toraj lahko temu neredu v okom prišlo.
Moje besede o stoletnici krompirja niso bile glas vpijočega v puščavi. Preteklo nedeljo, spomin posvečevanja vseh cerkvd, so na Vidmu krompir-jevci imeli slovesno sv. mašo, potem zahvalno pesem in obed, pri kteremu so samo krompirjeve jedi za-vživali.
Trgovinska in obrtna zbornica
imela je dne 9. oktobra 1885 svojo redno sejo, kteri je predsedoval nje predsednik g. Josip Kušar v navzočnosti vladnega zastopnika g. c. kr. dvornega svetnika Rudolfa grofa Chorinskega.
Seje so se vdeležili sledeči gg. zbornični svetniki: Ivan Dogan, Oroslav Dolenec, Ivan Nep. Ho-rak (podpredsednik), Pongrac Eihelter. Alojzij Jenko, Janko Kersnik, Karol Luckmann, Franc Omersa, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Josip Ribič, Franc Ks. Souvan, Filip Zupančič in Jernej Žitnik.
Predsednik konstatuje, da je v sklepčnost do-voljno število zbornikov navzočih, otvori sejo in imenuje overovateljema zapisnika današnje seje gg. Ivarola Luckmanna in Frauc Ks. Souvana.
Potem poroča zbornični predsednik, da je prejel od gospoda c. kr. deželnega predsednika barona Winklerja sledeče pismo: „Vaša blagorodnost! Vsled brzojava gosp. vrhovnega pobočnika Nj. Veličanstva g. m. barona Popp-a blagovolilo je najmilostneje Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo zahvaliti se Vaši blagorodnosti za čestitanje na najviši imendan, ktero ste sporočili v imenu trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.
čast mi je, da to Vaši blagorodnosti dam na znanje."
Zbornica je to poročilo radostno na vedo vzela.
I.	Zapisnika z dne 19. junija in 28. avg. 1885 se potrdita in na znanje vzameta.
II.	Zbornični tajnik poroča v imenu odseka o nekterih prenaredbah čolne tarife z dne 25. maja 1882. leta.
Odsek je radostno vzprejel namero vis. c. kr. vlade, da hoče uvesti one gospodarstvene naredbe, ki bi utegnile preteče oškodovanje domačih proizvodov in rušeča trgovinska razmerja najprej kolikor možno vspešno olajševati, polagoma pa tudi odpraviti jih. Odsek priznava tudi, da je v to svrho pred vsem najnujnejše sredstvo čolna novela iu se vjerna z razlogi, kteri so vis. c. kr. vlado vodili, da poviša eolnino.
Avstro-ogerske obrti, kakor tudi kmetijstvo in gozdarstvo imajo pravico zahtevati zaščita, ki ga potrebujejo v svoj obstanek in razvoj. Carina naj bi pa tudi zravnala nejednakosti obdačevanja. Bremena ki jih nosi domači proizvodnik v neposrednih in posrednih davkih, v občinskih in deželskih do-kladah, so mnogo veči nego jih ima inozemec. Poleg teh ima inozemec ceueji denar iu nižje prevozne tarife; ue glede na,to, da morajo mnoge obrti v Avstro-Ogerskem še razne neprilike premagovati, ki jih inozemec uiti ne pozmi, tako na primer obrt za železo.
Držeč se teh načel priporočil je odsek v vzpre-jem vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu o nekterih tarifnih točk ali splošne čolne tarife z ozirom na eolno novelo sledeče poročilo.
1. Za tarif. štev. 5S. „Vosek, bel, rumen in barvan (tudi rastlinski vosek)."
V voskini obrti je izdelovanje ubeljenega če-belinega voška važen zaslužek, kterega korist sedanja carinska tarifa ne ščiti. Ubeljen čebelin vosek je vendar prav gotovo izdelek, kljubu temu je
stavljen v jedno vrsto z rumenim čebelinim voskom, kajti od obeh od izdelka in surovine se pobira po tarif. štev. 58 jednaka uvoznina s 5 gld. 100 kg. in vendar je cena surovega rumenega čebelinega voska le 130 po 160 gld. nasproti onej belega (ubeljenega) čebelinega voska z 200 do 250 gld. za 100 kg. Omenjena carina 5 gl. pristaja izdelku z 2—21/a°/o vrednosti, kar je z ozirom na njegovo ceno vendar-le premalo.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Cesarjev dar) poplavljenim Gorenjcem ne znaša 4000 goldinarjev, kakor smo nedavno pisali, temveč 2000 goldinarjev, za ktere mu bodo ponesrečenci izvestno vrlo hvaležni. Takega vladarja, ki bi tako očetovski delil radost in veselje s svojimi podložnimi, Avstrija še ni imela in morda ga tudi na celem svetu nimajo.
(O 70. od borovi skupščini „Slovenske Matice"), ktera se je posvetovala v soboto 24. oktobra, do-nesemo društveno poročilo v četrtek.
(Prof. Zhisman — rektor.) Naš rojak, vele-učeni profesor na pravoslovni fakulteti Dunajske univerze in c. kr. dvorni sovetnik, dr. Josip vitez Zhisman (Oižman), postal je letos rektor Dunajski univerzi. Rodil se je mož v Ljubljani leta 1820. Leta 1848 postal je doktor modroslovja, na kar se je še pravoslovja poprijel. Posebno priljubljeno mu je bilo cerkveno pravo; ker je o tem predmetu spisal več učenih knjig, postal je izvanredni profesor na pravoslovni fakulteti, če tudi ni bil doktor juris. Pravoslovna fakulteta mu je priznala njegove velike zasluge in izredno učenost s tem, da ga je 1. 1873 imenovala honoris causa doktorjem prava. Profesor dr. Zhisman podučeval je tudi cesarjeviča Rudolfa v latinščini in cerkvenem pravu. Leta 1881 postal je c. kr. dvorni sovetnik.
(Ogenj) bil je danes opoludne na močvirji in se je tri voze prostovoljnih gasilcev iz Ljubljane tjekaj odpeljalo.
(Predsednik porotnim obravnavam) v 4. zasedanji pri c. k. deželni sodniji v Ljubljani bo deželne sodnije predsednik g. Kočevar; namestnika sta mu gg. deželne sodnije svetovalca Ravni h ar in Led enig.
(„Novi Brencelj") izšel je v svoji 20. številki prav dobro osoljen s politično soljo in smo prepričani, da bo naročnikom jako dobrodošel.
(„Jurjev" koledar) za leto 1886 je dotiskan, ker mu je pa došlo obilo oglasov, zakasnila se je razpošiljatev za nekoliko dni in č. g. naročniki pro-šeni so, naj izvolijo potrpeti.
(Našo kranjsko deželo) menda dr. Plenner jako dobro pozná po slikah iz nemško-liberalnih listov. Mož je z velikim patosom v adresni debati vsklikuil: „In kako je na Kranjskem? (Ko bi se pač taki ljudje za nas ne brigali, kterim prav nič mari nismo!) Nemci so ondi tisti, ki imajo kaj v glavi in ob enem kaj pod palcem, razumljivo je toraj, da imajo vse odlična mesta Nemci v posesti na korist civilizacije in avstrijske države. To opravičeno stališče, ktero ondi Nemci zavzemajo, se jim pa pod sedanjim deželnim predsedništvom vedno bolj pri-krajšuje. Jaz le opozorujem na sklep ondašnje hranilnice, ki bi bila rada podpirala nemško šolo, pa ji deželna vlada tega ni dovolila če tudi še dandanes nimajo nemške šole! (rBrenceljna berite!) Vidite toraj, kako da se Nemci po celi državi zatirajo." Da bi ga vendar koklja brcnila!
(Za Tržaške okoličane), kterim je letos toča pobila, nabralo se je po Trstu do sedaj 2013 gld. Je že nekaj, vendar za Tržaško bogatijo še vrlo malo!
(Mariborska gimnazija) ima letos 323 dijakov in to v I. razredu 74, v II. 62, v III. 45, v IV. 40, v V. 37, v VI. 31. v VII. 23 in v VIII. 11. V c. kr. učiteljišči jih je pa 84.
(Sevniška nemška šola za silo) ima menda gledé njene potrebnosti ravno tako osodo, kakor Ljubljanska nemška ljudska šola. Le 34 otrok je vjela v svoje prostore, s kterimi se sedaj trije učitelji vkvarjajo. Ljudje se pa čudijo, od kod da so davki vedno večji. Kaj ne bodo večji, če se na tak način denar pri oknu venkaj meče. 34 šolskih otrok in trije učitelji! Ce pojde tako dalje, bodo zatirani Nemci kmalo za vsacega svojega platnarja posebej učitelja zahtevali.
(Poškodovanje po povodnji na Koroškem.) Iz
Celovca se naznanja: Deželni predsednik je ogledal škodo, ki jo je napravila poslednja povodenj ter se domii povrnil. V Dravski dolini se je pregrajenje štirih glavnih gorskih potokov prav vrlo obneslo. Potok Vurnica za Zgornjem Dravbergom se je samo zelo narasel, a kamnja ni valil s sabo. Vravnanje reke Zilje, kolikor je bilo speljano, je obstalo, le na štirih krajih, pri Wurmlach-u, Wolbling-u, Zgornjih Debernicah in Vašig-u s« bile predrte poprečnice. Po vravnani strugi je tekla Zilja, kakor ponosna reka med kamnatirni nasipi. Po krajih še ne vravnanih, namreč: Gundesheim, Kirchbach, Waideg, Vašig in Egnoč je bilo na stotine oralov travnikov in njiv s peskom pesutih. Nujna sila je, da se reka Zilja brž ko brž vravna, sicer nastopivša reka že vravnano strugo razdira. Vendar še bolj nujno, da se zagrade gorski potoki, ki ob obeh straneh doline iz grabnov prihajajo, kamnje in pesek s saboj neso in ga puščajo v strugi reke in jo tako na stran odrivajo. (Gorski potoki se zagradč, ako se preko struge na-rede močni nasipi, ki branijo vodi, da ne more v strugi in ob kraji sveta razkopavati, vode pa vendar ne jeze taki nasipi, ker niso više, kakor je navadno vodno zrcalo, le dereč potok silijo, da ne vhaja iz struge, in se drži svojega toka.
(Zboljšanje plače častnikom.) Poleg častnikov nižjih vrst, kakor so: poročnik, nadporočnik in stotnik II. vrste, deležni bodo mesečne doklade po 10 gld. tudi avditorji, zdravniki in računski častniki, vseh skupaj 4839 častnikov. Kadetom in častniškim namestnikom se bo tudi dala doklada in sicer: kadetom po 8, častniškim namestnikom pa po 12 gld. na mesec.
Razne reči.
—	V Kraljevem Gradcu (Königgrätz) se je včeraj 26. t. m. začela glavna obravnava proti izgrednikom v Kraljičnem dvoru (Königinhol). Zatožni spis pripoveduje vse dogodbe, ki so se vršile pred omenjenim dnevom, 23. avgustom t. 1. kako se je stvar vršila na dan izleta in kako je prišlo do rabuke. — Zatoženi so Nemci in Čehi.
—	V okraji Palermo je zbolelo 24. t. m. 38 oseb za kolero, 30 jih je umrlo. Na mesto Palermo pride 21 bolnih in 19 mrtvih.
Zahvala.
Premilostni gospod knezoškof dr. Jakob Missia so podarili Cecilijinemu društvu na Kranjskem petdeset goldinarjev, za kar najiskrenejšo zahvalo izreka predsednik Cecilijinega društva.
Tuj c i.
25. oktobra.
Pri Maliču: Hugon Fruhmann, trg. pot., iz Gradca. — Janez Köhler, vpok. uradnik, iz Reke. — P. Ferjančič, župnik, iz Zavrača. — Baron Somaruga, zasebnik, iz Gorice.
Pri Slonu: Anton Rouge, trg., s soprogo, iz Deggendorfa. — Moric de Masse, Leop. Weltmann in Prane Wild, trg. pot., z Dunaja. — Henrik pl. Krismanič, graščak, iz Dokloha. — Franc Repič, kurat, iz Boruta. — Avgust Maly, graščak, iz Mokronoga.
Pri Avstrijskem caru: Janez Anžur, dež. uradnik, iz Gradca. — Janez Tajeršu, posestnik, iz Tržiča.
Umrli »o:
24.	okt. Ana Jaki, gostija, 78 let, Rožne ulice št. 33, kap.
25.	okt. Karol Gorše, železniškega čuvaja sin, 3leat, Poljanske ulice, št. 18, davica.
26. okt. Janez Kuhar, vmlrovljeni poštni kondukter, 67 let, Cerkveno ulice št. 5, vsled mrzlico in razskrojene krvi. — Marija Košir, hišnega posestnika hči, 24 let, Stari trg št. 5, pljučnica.
V bolnišnici: 22. okt. Gašper Veseljak, dninar, 25 let, kron. jetika.
24.	okt. Janez Suliadobnik, dninarjev sin, 4 ines., vsled katara v črevesu.
25.	okt. Urša Korbar, gostija, 75 let, vodenica.
V vojaški bolnišnici: 24. okt. Jožef Ivič, računski podčastnik, 32 let, akutna pljučna tuberkuloza.
Dunajska borz».
(Telegrafično poročilo.)
27. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl. 45 kr.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	82
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	108 Papirna renta, davka prosta . .99
Akcije avstr.-ogerske banke . .	865
Kreditne akcije......283
London.......125
Srebro .............._
Francoski napoleond......9
Ces. cekini ......	5
Nemške marke ....	61
gl. 45 „ 70 „ 95 „ 55
" 75
95 95 50
Tržaško tržuo poročilo.
Kava: Santos po 51 gl., Rio 43, St. Domingo 52, Portorico, 75 Cejlon 68—125, biserna 90, Java 56, Mokka 93—103.
Sladkor po 23.75—29 gld. Dišavo: poper 98 gl., žbice 65. Južno sadje: dateljni 35, lige iz Kalamate 12, iz Smirne 40, rozine 27, pomoranče 3, limone 4 za vsak zaboj, rožiči 6.50 mandeljni 87.
Olje: laško43—90gl., albansko 42—48, dalmatinsko 43, angleško 30.50 petrolej 9.75.
Kože: juhtovina 260, podplatje 140—165, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 70, zajčje sto komadov 16 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 112, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 75, indiški 47. Ježice po 22—27 gl.
Žito: pšenica ruska 9—9.25 laška 9.25, koruza 6.25, rž 7.25, oves 8, fižol 10, grah 11—15, riž laški 14—21, indiški 12 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Mast: maslo 95—100, angleška 59, ogerska 55, špeh 51.50.
Razpisana je služba
cestnega nadzornika
v Logaškem okraji z letno plačo 500 gld. Zahteva se zmožnost slovenskega jezika v govoru in v pisavi. Prošnje oddajo naj se
do 5. novembra 1885
načelništvu Logaškega okrajnega cestnega odbora v Cerknici, kjer se izvedo tudi natančneji pogoji. Cerknica dne 20. oktobra 1885.
Josip Milavec,
(2)	načelnik Logaškega okrajnega cestnega odbora.
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani se dobiva pred kratkim izišla knjižica:
Novomeško (3)
okrajno glavai-stvo.
Zemljepisno-zgodovinski opis.
Sodelovanjem učiteljev Novomeškega okraja spisal
O. Florentin Hrovat,
šolski voditelj in načelnik okr. učit. knjižnice v Novem mestu. (Ponatis iz „Slovenca".) Knjiga obseza 80 strani v osmrki in velja mehko vezana 20 kr., trdo vezana pa .'¡0 kr., po pošti 5 kr. več.
V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva nova knjiga:
STAVBINSKI SLOGI,
ZLASTI KRŠČANSKI,
NJIH RAZVOJ IN KRATKA ZGODOVINA,
7, DODATKOM
O ZIDANJI IN POPRAVLJANJI CERKVA. (5)	V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami.
Spisal J". FLIS,
špiritual v knezo-škof. duhovenskem semenišči.
Vsa knjiga obsega 33 pol v četvorki in velja (> gld. 50 kr.
m