T 294. številka. Trst, v petek 28. decembra 1900, Tečaj XXV „Edlaoot ,, Iz .ai* enkrat nn ditn. razun nedelj in punitov, ob <5. ari zvečer. \aroAntnn 7. nsiifi : za celo leto........24 kron za pol leta.........12 „ za četrt leta........ 6 n ia en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati nnnrej. Na naložbe brez priložen** naročnine ae oprava □e orira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo po-aamezne številke po 6 stotink (3 nvč.); zven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon fitv. H70. lodin c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edlmoatl j« moč ! Oglasi se računaio po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogode Vsi douisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglane sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo i u tiskarna se nahajata v □ lici Carintia štv. 12. 1'pravništvo, In sprejemanje inseratov v ulici Moiin piccolo Siv. 3, II. nailstr. Ieđaiatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna lconsorcija lista „KJinost" v Trs VoJilnim možem l kurije v Istri! Za četrtek dne 3. januvarja 1901. ste poklicani, da izvolite zastopnika za državni zbor iz V. kurije ali občne skupine. asi volilci hrvatske in slovenske narodnosti iz vseli občin Istre dali so vam polnomoč, da glasujete po duši in vesti in so Vam že v naprej označili osebo, katero bi morali izvoliti za poslanca v rečeni kuriji. Italijanska stranka je proglasila za kandidata V. kurije zagrizenega Italijana dra. F e 1 i c e Bennatija, ki našemu narodu v Istri ne priznava nikakili pravic in kateremu je prva točka programa, da je Istra italijanska pokrajina. Naša istrska lirvatsko-slovenska stranka postavila je za svojega kandidata dra Matka Laginjo, odvetnika v Pulju. Volilni možje ! Izberanje Vam ne more biti, niti Vam ni težko. Samo oni, ki hoče, da bo naš narod na Dunaju zastopal zagrižen Italijan, odda svoj glas za dra. Felice Bennatija. Vsakdo pa, ki čuti za svoje rojstvo, svoj rod in jezik, odda svoj glas našemu kandidatu ! Njemu dajte svoje glasove ! Volilni možje ! Naš kandidat V. kurije je : Dr. MATKO L A GIN J A, odvetnik v Pulju. Njemu dajte svoje glasove in osvetlite si s tem svoje lice, pak, kar Bog da i sreča junačka ! PULJ-TRST, dne 28. decembra 1900. Uredništvo lista „Naša Sloga1'. Politično društro „Edinost" Naši volilni shodi. (Dalje.) In kakšen je kandidat, ki nam ga priporoča ta stranka? Otilij Hortis je mož kakih 45 let. Dosedaj je pisal zgodovino o starih časih ter koval slabe pesmi. V pesmih in v svoji zgo lovini je proslavljal Italijo. S politiko se še ni nikoli pečal, o politiki nima niti pojma. V državnem zboru je govoril samo enkrat in še takrat je zabavljal čez Slovence. Rekel je, da smo mi barbari, da je kamenje naše orožje. To je bilo po izgredih, ko nas je njegova stranka osleparila za Na-bergojev mandat. Mi vemo o njem torej le to, da zna zmerjati naš nar®d in da jt podpisal omenjeno brzojavko sožalnico »svojemu kralju«. Drugi kandidat Dompier; je bil, ko je županil, precej strog. Stopal je progressu malce na prste, ko je videl, da plinove cevi preveč iz puščajo!! Ta spuščeni plin so seveda gospodje vedeli o volitvah porabljati proti nam. Za njegovo postopanje proti Benussiju in kompaniji zaslužuje torej naše priznanje. A ne smemo pozabiti, da je Dompieri meščan od nog do glave. On bi skrbel samo za mesto, za okolico bi se ne brigal, kakor se ni brigal zanjo, ko je bil župan, On je bil edini župan, ki se ni nikdar pokazal v okolici. Vsi ostali župani so se prišli predstavit svojim okoličanom, obiskali so šole ter povpraševali o potrebah okolice. Dompieri tega ni storil. On bi kakor meščan zastopal stališče mesta, naj se obnovi toliko kvarna vinska klavzula, od katere imajo mestni trgovci kajpada nekoliko koristi, ki pa naše kmete uničuje. Pozabiti pa ne moremo zlasti ene črtice i iz življenja tega moža. Ko so istrski župani i protestirali v Trstu zaradi ustanovitve hrvat- ' skega gimnazija v Pazinu, bil je Dompieri tisti, ki nam je zaklical : Eeos ejiciamus fora s! | Ta mož je torej hotel vse primorske Slovence In Hrvate pometati iz dežele. Takemu možu mi ne moremo dati svojih glasov. In slednjič: Dompieri nam je izjavil, da ne sprejme kandidature, češ, tla nima časa, niti dovolj svežih duševnih in telesnih moči. V svojem odgovoru na proglas neodvisne i stranke, ki mu je ponujala kandidaturo, je to svečano izjavil ter rekel, da v to svrho treba mlade, navdušene moči s širokim obzorjem. Prav tako je govoril kakor da je mož hotel priporočati — našega Rvbđra ! Kar se tiče socijalnega demokreta Uce-karja, mislim, da se tudi zanj ne moremo ogrevati. Socijalni demokratje pravijo, da se za narodnost svojo ne smemo potegovati in jezik da je - - nič. Po našem menenju pa človek ne živi samo za to, da je in pije; potem bi bil žival. Ako bi ne imeli jezika, da ž njim priobčujemo svoje misli drugim, ne bi nikoli napredovali, ne bi človeštvo nikdar nadvladalo vse narave. Ti socijalisti niso pravi socijalisti. Oni so socijalisti le po besedah, delajo pa tako, kakor da bi hoteli to misel popolnoma uničiti. Ce bi bili zares socijalisti, morali bi gledati, da dobimo vsi enake pravice. Tu v Trstu je vendar jasno, da mogočneji nas zatirajo; ne dajo nam niti ene šole; če kdo na našem magistratu izpreg"ovori le eno slovensko besedico, ga pošljejo — v maloro ; na sodiščih, na namestništvu se nam gode krivice. A socijalisti, na mesto da bi nam pomagali, še delajo proti nam ! Na italijanskih shodih jih ni videti, na naše pa hodijo, da nas nadlegujejo ! O zadnjih volitvah smo jim ponujali, da se združijo z nami proti skupnim sovražnikom, a oni so nam odgovorili, da se z nami nočejo pogajati. Zlasti Ucekar je tak italijanaš, da ga niti socijalisti ne marajo; še le, ko so izgubili Camberja in Gerina, morali so se zadovoljiti z liberale em (Jcekarjem kakor voditeljem! Ti socijalisti se hočejo boiiti le za napredek delavstva. Mi smo tudi tega mene-nja, da se morajo razmere naših delavcev zboljšati. A mi vemo tudi, da je na svetu še drugih slojev, ki ravno tako trpijo kakor delavci, ali pa so še na slabšem stališču. Kristan pa imenuje male kmete — izsesevalce delavcev ! Mi se moramo potegovati tudi za malega hmeta. za malega obrtnika, za malega uradnika. Socijalno vprašanje se ne da rešiti enostraasko. Vsem zatiranim slojem treba pomoči. Tildi socijalistu torej ne moremo dati | ovojih glasov. Ostane nam le še naš slovenski kandidat dr. Otokar Rjbar. • O teh bosedah je po dvorani zagromelo iz sto grl: živio dr. Rybaf! Govornik je nadaljeval : Le od našega kandidata smemo pričakovati, da se bo potegoval ;.a nas, ker nas ljubi, ker je navdušen za svoj narod. Dr. Rybar zastopa pravi program. On bo delal ne le za pravice našega jezika, ampak tudi za naš materijalni blagor. On bo zastopal vse zatirane in tlačene, boril se bo za enake pravice vseh, za enakopravnost na vseh poljih. Prvi pogoj enakopravnosti pa je, splošna, enaka direktna volilna pravica. Odpasti mora tisto čudo, da bi trije veleposestniki volili enega poslanca in 40.000 volilcev pete kurije tudi enega. Vsak odraščeni državljan mora šteti en glas. Potem še le vdobimo parlament, ki bo skrbel za blagor vseh državljanov. Govornik je poživljal volilce, naj se ne dajo o volitvah od nikogar strahovati. Koga se hočete bati, ko izvršujete svojo pravico ? Kdo vam more ukazovati ? Strašijo vas, da ne bodo kupovali od vas mleka, če ne glasujete za Italijana. Prazen strah. Koliko je vasi, ki nimajo v bližini mesta in vendar izhajajo. Kmet lahko ž'.vi brez mesta, mesto brez kmeta ne more. Mesto je odvisno od okolice, ne pa narobe. Ce kupujejo od vas mleko, saj vam tistih novčičev ne dajejo v bogaime. Za njihov denar jim vi morate dajati pridelke svojega truda. Strašijo vas, da izgubite zaslužek v mestu. Pa Kakšen zaslužek vam dajejo ? Da snažite kakšne kanale, da delate kakor živina v prahu in žgočem solncu na mestnem tlaku. Boljšega zaslužka vam itak ne privoščajo. A ne pozabite, da mesto ne more izhajati brez vašega dela. Gospodi v mestu se dobro godi. Vozijo se okrog, hodijo na svoja letovišča. A kdo jim pomaga v to, da se jim tako dobro godi? Mar ne vi? Kdo je dobrotnik in kdo sprejema dobrote?! Govornik je vprašal zborovalce, koga hočejo voliti. O vseh kandidatih, o Hortisu, Dompieriju in Ucekarju je zagromel odločen »ne!« O imenu dr.a Rvbdra pa je vse zaklicalo : Tega hočemo! Živio dr. Rvbar! Govorili so še : g. G r g i č, ki je navajal, kako so nas o zadnjih volitvah strašili s tem, da pridemo pod Sežano, zdaj pa delujejo bolj tajno. Polovica glasovnic še ni dostavljenih. Ne morejo nas najti. A kadar pobirajo n. pr. vojaško takso, pa najdejo vsakogar. Tudi g. Štefan Kale je konstatiral, da je bil dosedaj vedno volilec, zdaj pa ne znajo zanj. G. dr. S 1 a r i k je predlagal, da v vsaki vasi napiše nekdo imena vseh, ki še niso dobili glasovnic ter prinese te spiske političnemu društvu »Edinost«, ki potem ukrene potrebno. G. Hr. Raže m je govoril o pomanjkljivostih pete kurije, o postopanju italijana-šev o pogrebu garibaldinca Pagana, o obljubljeni šoli v Gropadi, katero so gospodje — snedli. Česa moremo pričakovati od ljudi, ki ne držijo dane besede ? Razganjal je zlasti prazni strah, da ne sprejmejo nikogar v bolnišnico, kdor ne glasuje za Italijana: Bolnišnico ne vzdržuje magistrat, ampak davkoplačevalci. Na predlog g.a Ražma so zborovalci navdušeno in soglasno sprejeli kandidaturo g.a dr.a Rvbara. G. dr. S lavi k se je zahvalil zboroval-cem na obili udeležbi ter naglašal kako italijanski poslanci niso ničesar dosegli na Dunaju. Nada, da se vsa mizerija vrne v Italijo, od koder je prišla, se ni izpolnila. Sena slabšem smo sedaj, nego smo bili. Drugače ni mogoče, če imamo poslance, kakor so Mau-roner, čegar glasu še na Dunaju nihče ne pozna; slavni d'Angeli, čegar »delovanje« je predobro znano, in Hortis, ki je rekel neki deputaciji, došli prosit za posredovanje v neki stvari : »Mene je postavil magistrat. Na magistrat pojdite; če mi magistrat ukaže, storim, kar želite«. Govornik je zaključil z lepo pravljico o sekirah in toporiščih, katero prinašamo na drugem mestu. (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU, dne 28. decembra 1900. Volilno gibanje. Trst. Naš volilni proglas je iredentarjem razburil živce. O tem ; priča razkačenost v člančiču, v katerem se | «Piccolo* bavi s tem proglasom. Ves iz sebe je že zaradi tega, ker se je naš centralni odbor obrnil do vseh meščanov in s plakati v treh jezikih. Ne more umeti, kako morejo »slovenski agitatorji» misliti, da bi se našel le en sam italijanski meščan, ki bi hotel glasovati za slovenskega kandidata ! O, « Piccolo>, « Piccolo* — ali nič ne čutiš, kako biješ po zobeh — samega sebe ? ! Če je Trst izključno italijanski in če si gotov, da nijedeu Italijau ne bo glasoval za slovenskega kandidata — čemu potem vse tvoje razburjenje, čemu kličeš vse može na krov; čemu kričiš, kakor da slovenski Hanibal že stoji preti tržaškimi vratmi ?! Oe je vse res tako, kakor praviš ti — potem itak ni nobene nevarnosti za tvoje italijanstvo! ! In če ni nevarnosti, zakaj se treseš od — strahu ? ! Kako moreš strašiti ljudi, da hočemo mi — ko nas vendar ni! — zagospodariti Trstu ?! Dragi «Piccolo»: kje si pustil logiko, kje ti je zdrav človeški razum ?! Naj priprostejši slovenski delavec se ti smeje ! Praviš, da mi, ki smo sicer toli srditi sovražniki Nemcev in Italijanov, ob volitvah igramo vse možne barve, tla smo torej hinavci ! Ne ne, mi nismo hinavci, mi ostajamo vsikdar zvesti svojemu programu : poštenja, pravice, zakona in človekoljubja : zahtevaj o č i 8 v oj e, privoščamo drugim vse, kar jim gre! Tudi naše postopanje o volitvah je v popolnem soglasju z našim programom: jeduako pravo vsem, da bomo mogli mirno živeti jeden poleg dru-zega! Mi nismo nikdar trdili, da Trst je samo slovenski, pač pa trdimo, da je tlldi slovenski! Zato se ne pregrešamo ni proti programu ni proti kakemu načelu, ako tudi v razglašanju našega volilnega oklica izražamo to svoje stališče. «Piccolo* nam očita tudi nelepo insinu--vacijo, ker omenjamo tisto glasovito brzojavko v Rim. Kaka insinuvacija je to?! Pojdi, i pojdi — šema ! ! To ni insinuvacija; mi smo le zabeležili fakt, s katerim ste se bahali — vi sami!! Oe vas pa sedaj ženira to, če nimate toliko poguma, da bi tudi v volilni ! borbi branili to, kar vam je sicer najsveteji idejal — potem ste hinavci vi in ne mi ! ! Vprašanje bodoče taktike slo-slovenskih poslancev. Minolo sredo je g. dr. Ivan Tavčar, kakor državnozborski kandidat za mesto ljubljansko, govoril na shodu volilcev v Ljubljani. Mi se danes ne moremo baviti z njegovimi izvajanji, ker imamo vse roke polne posla z volitvijo za V. kurijo. Za danes se omejujemo na priobčenje onega odstavka, ki se specijalno bavi z vprašanjem bodoče taktike naših poslancev in si pridržujemo, da se pozneje povrnemo k stvari. Dotični odstavek slove : »Menim, tla se v tak j>oložaj (v dosedanji) ni treba vračati našim poslancem, ki morajo,, ako na svojo čast kaj držč, en in isti političen značaj kazati tako v Ljubljani, kakor na Dunaju! Po mojem menenju bi najbolje kazalo, če bi se ustanovil pameten jugo- slovanski klub, ki naj se otrese balasta moravskih in ruskih klerikalcev, katerih gospodarske kakor sploh politične težnje so dostikrat različne od naših teženj. S tem pa ne rečem, da naj šefe jugoslovanskega kluba izločijo vsi klerikalni elementi, saj imamo v poljskem klubu izgled, kjer vspešno skupaj delujejo konservativci in naprednjaki. Se ve, pri tem se ne smejo uganjati tiste ultra-montanske prismojenosti, kakor jih ugania dr. Šusteršič v Ljubljani! Konečno pa je stvar tudi taka, da se parlamentarne skupine rode po potrebi in priliki. Če narodno-napredni poslanci tudi nekaj časa samevajo, in če bi tudi ničesar ne dosegli, bi to še ne bila taka nesreča, ker bi potem Š3 vedno ravno toliko dosegli, kolikor so dosegli do sedaj v slovanski krščansko-narodni zvezi!« Knez Črnogorski avstrijskemu ce sarju. Na čestitko, ki jo je naš cesar poslal knezu Nikolaju povodom vladarskega jubileja tega poslednjega, je odgovoril knez črnogorski: Premilostne čestitke Vašega veličanstva povodom mojega vladarskega jubileja so nov dokaz visoke in dragocene dobrohotnosti Vašega veličanstva do moje osebe. Moje srce je napolnjeno najgloblje hvaležnosti do Vašega Veličanstva. Tekom moje dolge in težavne vladarske dobe sem si mogel nepretržno le čestitati na sosedstvu z državo, katere kultura in napredek sta najsrečneje in najblagodejneje upli-vala na moje dežele. Ta upliv, kakor tudi plemenita dobrota vitežkega in spoštovanega monarha, čegar vzgled sem toliko krati občudoval sta me vsikdar v izredni meri navdajala s pogumom o izpolnjevanju svoje naloge. Moja dežela, moja rodbina in jaz bomo večno hvaležni Vašemu Veličanstvu.« Tržaške vesti. Volilcem V. kurije, ki ne vdobe glasovnic do 2. jaiilivarja 15)01. Tukajšnji »Trienter Tagblatt« javlja, da lahko vsi tisti, ki do vštevši 1. januvarja 1901 ne vdobe glasovnic in, kar je važneje, legitimacij, iste lahko dvignejo dne 2. januvarja, od 9. ure predpoludne do 2. ure popoludue pri dotičnih komisarjih in sicer : 1. volilci iz Skednja, Sv. Mar. Magdalene Zgornje in Spodnje in iz Iv jarbole Zgornje v občinskem otroškem vrtcu v ulici I s t r i a; 2. volilci iz Kjadina, Kocola in Lonjera v dom o b r a n s k i vojašnici v R o-c o 1 ti ; 3. volilci iz Kolo nje, V rdele in Škorklje v občinski šoli n a V r d e l i : 4. volilci iz Barkovelj, z Grete in iz Rojana v občinski šoli v Rojanu; 5. volilci iz Bazovice, Ban, Gropade, z Opčin, iz Padričev in Trebč v občinski šoli v T r e b č a h ; 6. volilci s Koutovela, Prošeka in iz sv. Križa v o b č i n s k i šoli na Prošeku; T. volilci I. mestnega okraja (S. Vito) v telovadnici v ulici V a 11 e; 8. volilci II. mestnega okraja (staro mesto) v občinski šoli v starem mestu; i), volilci III. mestnega okraja (novo mesto) v telovadnici no v o mestne občinske šole; 10. volilci IV. mestnega okraja (Bar-riera nuova) v občinski šoli v ulici G i o t t o; 11. volilci V. mestnega okraja (stara mitnica, Barriera vecchia) v občinski šoli v ulici F e r r i e r a; 12. volilci VI. mestnega okraja (Sv. Jakoo) v občinski šoli v Rena n u o v a (v ulici Seuole nuove). 13. volilci VIII. mestnega okraja (Far-neto) v občinski šoli v ulici D o n a-doni; 14. volilci IX. in X. mestnega okraja (Sv. Ivan in Rojan) v občinski šoli v ulici K a n d 1 e r. Opozoriti pa moramo na sledeče : Volilni imeniki so sestavljeni po napovedi stanovanj dne 24. avgusta 1900. Vsakdo naj zahteva torej legitimacijo in glasovnico tam, kjer je stanoval dne 24. avgusta t. 1. Vsakdo naj prinese s seboj kako listino, ki dokazuje, da je dotičnik zares tista oseba, za kacero se izdaja, torej n. pr. delavske ali službene knjižice, potni list, krstni list, domovinski list, kak plačilni nalog od finance ali kaj podobnega. Vsakdo naj pazi, da vdobi volilno izkaznico s pečatom namestništva ali magi- strata. Vse druge, ki nimajo takega pečata, I so neveljavne. Opozarjamo še zlasti na okolnost, katero smo izvedeli iz doceta zanesljivega vira, da na dan volitve same dne 3. januvarja, volilni komisarji ne bodo nikomur smeli izdajati volilnih legitimacij. Vsakdo naj torjj gleda, da si jo priskrbi poprej ! Glasovnice bo mogoče zamenjati ali dobiti tudi na voliččih na dan volitve. Nečuveno samooblastno se vede ma-gistratni sluga, ki ima nalog, da razdeli glasovnice v Rojanu. Izjavlja namreč, da on ne bo n i k om ur dostavljal glasovnice; kdor jo hoče imeti, naj p r i de sam ponjo k njemu! Mi poživljamo c. kr. namestništvo, naj zahteva, da ta mož dobi potreben — curek |vode ! Samo na finančni administraciji, torej le na jednem oddelku, je nad 20 volilcem vzkračena volilna pravica v V. kuriji. Kaj čaka italijanske podanike, ki nam kradejo volilno pravico? Tuk. »Avan- jtijuc poročajo z Dunaja, da je ministerstvo ; za pravosodje z ozirom na sleparije, ki so se godile o zadnjih državnozborskih volitvah, izdalo vsem državnim pravdništvom okrožnico, s katero jim nalaga, da postopajo proti vsem prestopnikom zakona (ki naj bi čuval slobodo volitev) ter ukazuje sodnikom, da take ljudi kaznujejo z vso strogostjo zakona. Ta okrožnica se glasi mej drugim: »Vsi tuji podaniki, ki bi glasovali o s e d a n j i h volitvah, če prav bi imeli glasovnice in legitimacije, glaseče se na njih ime, se imajo najprej kaznovati po zakonu, potem pa izgnati i z vseh dežel, zastopanih v drž. zboru!« Tako okrožnico sta prejela tudi tržaško državno pravdništvo in tržaška policija. Tuji podaniki, bivajoči v Trstu, čeprav že mnogo let, ali če so morda tudi rojeni v Trstu, a niso avstrijski podaniki, pa jim je vladujoča klika preskrbela legitimacije in glasovnice, nahajajo se v nevarnosti, da se jih ovadi, kaznuje in izžene iz Avstrije. Naj bi bili torej previdni, naj bi si dobro premislili, preriuo pojdejo glasovat za kamoro. Njih nedolžna družine, njih zaslužek in blagostanje, vse to je menda več vredno, nego naklonjenost umirajoče klike. Naj pomislijo, da je v Trstu ljudi, ki pazno sledijo delovanju magistrata in vodijo zapisnike o onih osebah, ki dobivajo glasovnice, ne da bi imeli volilno pravico ! Žalostno! Anton Jernejčič, delavec na južni železnici, prav pridno leta okolo (Klavcev v novi luki. Nagovarja jih namreč, naj vsi volijo Učekarja! Mi ne objavljamo t^ga, da bi rečenega komu denuncirali, ali, ker je sedaj »volilno gibanje«, smo siljeni, da take agitatorje predstavimo naši slovenski javnosti! Žalostno je, da naši ljudje, udje naših slovenskih društev, delajo za one, ki nas navadno nazivljejo se ščavi! Hvala BjDgll! Cesar si nismo pričakovali, seje zgodilo! Tukajšnji magistrat je dal volilno pravico tudi — ženskam !: Gospa Ohninachen Josip i na, ki voli na stari mitnici (Barriera), je prejela glasovnico na svoje ime — pardon, hotel sem reči na ime O h n m a c h e n G i u s e p p e ! Pozor oni, ki bodo v komisiji! Zavod za agitacijo! Zavarovalnica proti nezgodam je postala pravo ognjišče za lahonske agitatorje! Naš poročevalec je se-: štel na manifestu progrossovcev nič manje, nec;o šest uradnikov iz omenjene zavarovalnice. Ti so: Colcuc Karol, vodja, Cirna-dori dr. Ferrucio, Cimadori Emilio, Bolaffio Norberto in slavni Bidoli Ivan ! Zadnji je tudi upravitelj »delavskih« hišic na Pončani in je bil že imenovan v »Edinosti«, ker je imel v uradni sobi, na odličnem mestu, sliko — G a r i b a 1 d i j - a l ! Povej mi, s kom se bratiš, in povem ti, kdo — si! Na znanje. Da se bo vedelo ravnati v raznih volilnih komisijah, naznanjamo sledeče j slučaje: Košir Emilij, stanujoč p. Scorcola št. 5. mladoleten (ima od 17—18 let), je prejel i volilno pravico ! Semolino Luigi, stanujoči v bližini sv. Justa, italijanski podanik, je prejel volilno pravico ! Semolin Giovanni iz Manjaga v Italiji, službujoči pri Bruna Jakobu, je, dasi laški podanik — prejel volilno pravico ! Imamo v zalogi še mnogo sličnih slučajev, katere objavimo te dni, ko napravimo še nekatere poizvedbe ! Tudi v bolnišnici! Iz zanesljivega vira se nam poroča, da so postrežnice v bolnišnici — na čega v o prošnjo ali čegav ukaz, »> tem naj ugiblje čitatelj sam — iz vseh bolnikov, ki imajo volilno pravico, izsiljevale glasovnice. Izsiljevanje na takem mestu, to je že višek volilne nemorale! Bolezen v telesu vpliva tudi na duha — to je vendar znana stvar. Bolnemu človeku gineva lastna volja, pojema mu energija in po takem tudi odporna sila proti kakoršnjisibodi krivici. Duh mu je potrt in nedostaje mu moralne sile. Će pa je cel6 priklenjen na postelj, potem mu tudi energija in sveži du.j ne pomagata, ker mu nedostaje fizične sile, da bi reagoval s potrebno odločnostjo. Moralno nasilstvo v politične svrhe na človeku v takem stanju, to je res višek volilne nemorale. In dejstvo, da se ta nemorala vrši, je nov dokaz, do kakega brezčutstva, oziroma podivjanja čut-stev so dozorele naše razmere, s kakim brutalnim cinizmom se izvaja tu geslo; osar utto! Pozor volilci! Vsi mestni volilci, ki do sobote zvečer ne vdobe glasovnic in legitimacij, naj pismeno ali ustno prijavijo svoja "imena pri našem poverjeniku v »Del. podp. društvu«. Volilne makinacije. Poročajo nam, da so v delavnici mizarja Canteta nastavljeni italijanski podaniki dobili glasovnice! Nadalje nam pišejo : Neki delavec pri tukajšnji znani tvrdki Brunner pripoveduje, da je tam 36 delavcev. Med temi je 7 italijanskih podanikov. A baš ti poslednji so dobili glasovnice p o p o š t i, ki pa nimajo pravoga magistratovega pečata. Ti inozemci pa še brijejo norce iz domačinov: »Vi Avstrijci morate hoditi po glasovnice, nam jih pa pošiljajo po pošti!« Slavni magistrat — kako je to ! Neki delavec, stanujoč pri sv. Jakobu, pripoveduje: Jaz kakor italijanski podanik sem dobil glasovnico, volil pa ne bom. Poznam kakih 50 italijanskih podanikov, ki s«» dobili glasovnice istotako kakor jaz in ki hočejo tudi voliti!! Tudi v plinarni so vsi italijanski podaniki dobili glasovnice ! Kako naj imenujemo to? Kajti to jedno je gotovo, da bodo ti inozemci volili — mesto družili : ali odsotnih, ali mej tem umrlih, ali pa nezavednih, ki se ne brigajo za svoje volilno pravo! Je-li to zakonito? Bi-li državne oblasti smele trpeti tako zlorabo? Ali ne bi jim bila marveč dolžnost, da energično posežejo vmes, da bi tudi pri nas imeli enkrat vsaj relativno »čiste» volitve, če že ne moremo imeti popolnoma čistih ? ! Ali res ni možno vsaj do neke mere očistiti ta Avgijev hlev ? ! Centralni volilni odbor bo imel sejo jutri, v soboto zvečer ob 3. uri v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva«, ulica Stadion št. 19. Pripravljen odgovor! Gosp. Kristan je vprašal na shodu v Skednju, zakaj da se naši Dolenjci v tolike m številu izseljujejo v Ameriko, ako je res, kar trde narod -n jaki, da se p r i nas da še dobro živeti ? ! Dobil je pošten odgovor: Slovenci se preseljujejo v Ameriko, ker se Lahi preseljujejo v Avstrijo, ter jemljejo tu kruh iz-pred ust domačinom ! ! ! Ta odgovor je celć Kristana spravil v — zadrego! Sploh pa priporočamo gospodu Kristanu, naj le pogosto prihaja med naš narod, ker le tako spozna naše — razmere ! Mladi smo, mladi! Pišejo nam: Mladi smo, kaj ne, gosp. Kristan?! Da smo mladi, priča slučaj, da so med shodom v Skednju nekateri vodje demokratov izjavili : »Kakor so minolo nedeljo Magdalenčani vrgli ven nas (socijaliste), tako jim vrnemo mi —danes! Povdariti moramo, da Magdalenčani niso nikogar »vrgli ven«, ker jim tega ni bilo | treba, kakor tudi v Škednju ni trebalo »ven metati« Kristana in njega družbe — ker so zbežali sami ! ! Mladi smo, mladi, g. Kristan ! Treba, da se še kaj učimo — kaj ne ! Mej narodni socijalisti proti Uce karju! Pišejo nam: Neki cunjar, ki pripada k mednarodnim socijalistom in ki je bil na shodu pri »Marikic ob strani gosp. Kristana, i je izrekel nastopne besede: »Ako bi mi imeli Rvbafa za kandidata — bi bili gotovi zmage! Učekar ne bi bil dober za drago, nego, da bi ga potisnili v »kanon« in bi streljali /.njim proti — »toči« ! ! !« Dalje je rekel mož: »Jaz oddam svoj glas Učekarju, ali ne zaradi osebe, ampak le zaradi discipline!« Bravi ! Tako se govori! Mi ne želimo drnzega, nego to, da nam vi sami poveste, , kaj in koliko je vreden naš kandidat! Me-; niino, da ne treba našega komentarja ! Popisovanje pol za ljudsko štetje se vrši v »Delalskem podpornem društvu«, ulica j Molin piccolo št. 1., drage volje in brez vsa-cih stroškov. Razume se, tla samo za naše narodne stranke. Kedor ne zna sam, kako mu je izpolniti tako polo, naj torej pride v gori omenjeno ! društvo. No treba pa čakati nedelje ali zadujega dneva, ker bo te dni gotovo ogromnega dela! Donesti je sabo leto, mesec in dan rojstva vsake posamične osebe. Kandidat, ki noče govoriti! Gospod predsednik predvčerajšnjega shoda pri »Ma-riki« je nehote zelo razburil g. Kristana, rekši: »Pustite g. dra. Rvbara naj govori!« Hotel je bil reči Kristana. Cesar je polno srce, rado iz ust gre! Ko je nekdo rekel g. Kristanu, da sino mi narodnjaki bolj mej narodni od socij«Jistov, ker smo izdali proglase v treh jezikih, a oni 1 da so to storili le v laškem jezika, se je g. Kristan pobahal pokazavši na mal listič v slovenskem jeziku ! Taki listič, pa nis > izpostavljeni v javnosti, te lističe nosite v žepu — i ihu je opazil nek hudomušnež ! Hudomušni g. S. pa je ponujal g. Učekarju isti listič pod nos : Mi želimo, da nam »naš« goapod kandidat sam prečita in razloži ta slovenski list!! — Tableaux. Zato sem jaz tukaj ! je menil Kristan. Ljudje so prigovarjali : Ne, ne, mi bi radi videli, da nam g. kandidat sam razloži svoj program ! — Razume se, tla gospod Učekar ni ustregel tej želji »svojih« volilcev! Kje naj iščemo jmivlce ?! Včeraj je bil na c. kr. namestništvu nek naš človek, ker ni dobil glasovnice. Vratar ga je vprašal, česa da želi, in ko je povedal, da želi govoriti z g. svetovalcem Jettmarjem, mu je rekel vratar: Jaz imam tak ukaz, da v volilnih stvareh nikogar ne pustim gori! No, naš mož (gosp. U.) je zahteval odločno, ker se je hotel pritožiti, in šel je do gosp. svetovalca Jettmarja. Mi ne bomo pisali, kaj vse sta govorila g. svetovalec in naš mož; vprašamo pa : kam naj gre človek iskat pravice, ako ne na namestništvo ? ! Za volilce finančne stražnike in poštne uslužbence. Centralni volilni odbor je ukrenil, da se nemudoma store potrebni koraki pri finančnem ravnatelju in poštnem ravnatelju, in sieer pri prvem, da izposluje, da se glasovnice dostavijo pravočasno, pri drugem pa, da uredi tako, da sleherni poštni uslužbenec dobi potrebni čas za volitev. Porotno sodišče. Razprave proti Ui-hardu Camberju in Jakobu Giaeomeliju zaradi razža ljenja časti potom tiska, razpisane na dan 27., 28. in ^9. t. m. so se morale odložiti, ker sta obtoženca prosila, da se juna delegira drugo sodišče. Ker ni določenih drugih razprav, so zaključili zasedanje porotnega sodišča. Volilni shod na — morju! Te praznike so imeli ribiči Oožoti (laški podaniki!) volilni shod za predstoječe volitve v Trstu, torej v Avstriji! Neki iredentar iz mesta jim je dajal potrebna navodila, kako se imajo vesti dne o. januvarja, ko bodo volili za razne mrtve, odsotne in za vse one, ki bodo oropani volilne pravice! Mi opozarjamo vse on^, ki imajo skrbeti za ; red in zakonitost volitve, naj skrbe, da ne pride do uresničenja teh mahinacij, drugače lahko nastanejo nemiri, ki bi ne škodovali samo Čožotom, ampak tudi mirnim meščanom. Mi in z nami vsi pošteni, hočemo, da se tuji državljani ne mešajo v naše politične boje in da puste lepo na miru nas in naše notranje stvari ! To zahtevamo! To bodo polIIi zapori ! Nam samim je znano na stotine načinov, kako bodo sle-| parili na voliščih! Vsi dotičniki morajo priti i pod ključ, zato morajo skrbeti naši ljudje in I mi žnjimi ! Prosimo, naj se nam javijo vsi še ne prijavljeni slučaji, da takim poštenja-! kom preskrbimo brezplačno stanovanje! Bajka o sekirah ali veliki strah. Na ishodu v Gropadi je gospod dr. Slavik pri-i povedoval nastopno bajko: » Pred leti je stal nekje velik smrekov gozd. Visoko so se dvigale mlade smreke, . ravne kakor sveče. Sredi njih je stala, lik mati sredi hčera, najstarša smreka. Nekega dne so doživele smreke silen I strah. V bližnjem trgu je bil semenj, in skozi gozd je vozil neki trgovec voz sekir, ki so se strašno bliščale v solnčnem svitu. Mlade smreke to videle voz in sekire in bolestno so zatrepetale od vršićev do korenin : «Joj nara, joj ! — Sekire ! Zdaj se nam bliža zadnja ura!» In zatekla so se k stari smreki sredi gozda. cjoj nam, joj !» «Pa kaj vam je?» «Joj, videle smo poln voz — sekir. Trgovec jih je vozil na bližni semenj. Zdaj pride naša zadnja ura*. «Pa čujte, hčerke, kakšne so bile te sekire ?» »Ostro nabrušene, svetile so se kakor solnce*. «No, no! Ce se svetijo, še ni, da bi morale biti ostre. A to me toliko ne zanima. Povejte mi marveč: ali so bile sekire nasajene ? So bile na toporiščih ?» «Ne!», so dejale smreke, «toporišča pa nismo videle nobenega !» «No, hčerke moje, potem pa je vaš silni strah prazen. Dokler me ne damo sekiram lesa za topo rišč a, se nam jih ne treba prav nič b a t i!» * * Sekire so naši politični sovražniki. N e dajmo jim o volitvah t o p o r i š č, n e v o 1 i m o 1 j u d i , ki nam jih oni priporočajo ! ' Z naših sodišč. Na tuk. drželnem sodišču so bili včeraj obsojeni : 27-letni zidar -Josip Coh zaradi težke telesne poškodbe v 4 mesece težke poostrene ječe; 33-letni tesar Angel Bertoli radi javnega nasilstva v 4 mesece težke poostrene ječe ; 17-letna dekla Ana Merlo zaradi tatvine v 3 mesece težke poostrene ječe ; 28-letni težak Fran Valentič iz Trsta zaradi istega zločina tudi v 3 mesece težke poostrene ječe. Ob ulomu je zasačil pol. oficijal Titz dva nevarna tička na trgu pri sv. Justu, ko sta baš hotela ulomiti v neko hišo. Bila sta Josip Momolo in Jurij Rupel, ki sta baš do-služila prvi 2 in pol letno, drugi 1-letno ječo. Oba se nahajata pod policijskim nadzorstvom in sedaj še poleg tega v policijskem varstvu. Zopet nesreča na delu. O nakladanju vreč je prišel včeraj v ulici deli' Isti tu to 38-letni težak Jakob Stikovič med dva tovorna voza, ki sta ga nevarno poškodovala. Ponesrečenca so spravili v bolnišnico. Grozna nesreča ua ladijišeu S. Harco Včeraj popoludne so stavili v imenovanem lad ijišču most na novi kitajski parni k, ki ga delajo tam. Rob mo.sta je zadel kotlarja, ki sta imela opravka pod njim, in sicer 36-let-nega oženjenega Antona Lorenzuttija iz ulice della Istria št. 7. in 28-letnega Josipa Kordo. Prvemu je težki most zlomil tilnik, da se je mrtev zgrudil, drugega pa je nevarno ranil na glavi. Kordo so prenesli v bolnišnico, Li bilo samo, da bi se ta tako prijazno vabeča deklica, ki drži secesionistično zeleno čašo v reki, ob enem izkazala za prav uspešno propagando že sedaj obče priljubljeni Kathreinerjevi kavi. Trgovinske vesti. 1» u d i lil pest a 27. Pšenica za oktober K. —.— do .— Pšenica za april 1901. K. 7.51 do 7.5- K. Rž za oktober K. 7.66. do 7-67 Rž za april K. 7.29 do 7.30 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.SI do 5.«S2 Koruza za september .— do - Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 4.04 do 4.95 Pšenica : ponudbe zadostne, povpraše-I vanje zmerno, mirno. Prodaja 12.000 m. st. j nespremenjeno, trdno. Vreme: oblačno. Hamburg1 27. Trg za kavo. Santos i good average za december 30*—, za maro 31.— za maj 31.50 za september — Denar. Ha vre 27. Santos good average za december po 50 kg. Frcs. 37.7."», za april po 50 kg Frcs. 38.— Dunajska borza dne 27. decembra. ilaura v punetleljft Državni dolg v papirju 98.65 98.65 v srebru 98.50 98.40 Avstrijska renta v zlatu 117.50 117.55 „ kronah 4°/0 98.60 98.60 'Kreditne akcije . . . 669*50 671.50 j London 10 Lsr. . . . 240.10 240.10 20 mark..........23.52 23.52 (Napoleoni..........19.13 19.13 ! 100 italijaushih lir . . 90.90 90.70 Cikiai.....11.37 11.37 i_ OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC * pri certrl St. Petra (Plaiza Rosario pod Dolsko telo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Po&tne naročbe *e izvrie t tistem dney». Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema v»ako delo na debelo in drob*« ter izvrSuje iste z največjo natanjčnoatjo k točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojna naročbe se priporoča Josip Stantid hoj r ter Dunajska filjalka Hranilne vloge na knjižice 0 4°/e. MMjalnica, borzno posredovanje, posojila na vred-papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. ŽivnostenskA banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Izjava. Iz Nabrezine smo prejeli : Tisti članek, naperjen proti našemu duhovniku, ne odgovarja resnici. Ni res, da bi bil naš duhoven nepošten o poučevanju 111 vzgoje van j u mladine ; ni res, da bi bil prepovedal citati »Sočo« in da bi bil silil tudi otroke v Šoli, naj pritiskajo na stariše, da bi ne čitali tega lista. Obžalujemo tako pisanje, ker se napada duhovnik, ki nosi veliko odgovornost za vzgojo mladine v cerkvi in v šoli. Vsakdo naj popred pometa pred svojim pragom ! Vsakdo naj skrbi za-se ! Na-brežinci želimo, da pride enkrat mir v naše življenje A. K. ZAHVALA. Podpisana se zahvaljujeva iz globine srca vsem onim, ki so najnega nepozabnega sina ADOLFA spremili k večnemu počitku. Zahvaljujeva se nadalje dragim sorodnikom za podarjene vence, mladeničem in dekletom za vence in njih sodelovanje, daje. bil pogreb tako veličasten. Slednjič se zahvaljujeva za doposlane sožaljke. V Trstu, dne 28. decembra 1900. Anton Zlobec, oče. Katarina Zlobec, mati. Novoletna darila! TRST - ul. Nuova, nasproti lekarne Zanetti - TRST velik izbor KUKAL o oo o°o o°o o°o za rabo v glediščih, na kopnem in na morju, : po zelo nizkih cenah, kakor tudi moderne lornjete udelane v želvino kost ter velik izbor NAOČNIKOV s piroskopičnimi od zdravnikov predpisanimi lečami z jeklenim, nikelnastim, zlatim in sre-, brnim okovom. Cene brez konkurence Sprejemajo se različne poprave te stroke. Kolona-vrtnarja se išče za neko kampanjo v bližini mesta. mednarodni 4- panorama TRST Korzni trs 14 TRST Jako zanimivo potovanje na — — Spitzberg- in Grenlandijo Novost! Novost! Potovalec severnga tečaja Nansen in njegova ladija fFram* v sev. krajih Glavnica v akcijah 20,000.005 Reservni zaklad nad 7,000.000 S« Centrala v Pragi. v Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Svojo zahvalo izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva. Z vsem spoštovanjem Žnideršič & Valenčič II. Bistrica v oktobru 1900. ra v m V- \ sVrt/Z< iS Kathreiner je samo pravi v znanih Kathreinerjevih zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za previranje računajočih ponarejenih zavojih. Kathreiner Kneippova sladna kava je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi. Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztocem učinke v stotisoč družinah použita. Kathreiner Kneippova sladna kava jo tam, kjer se zavoljo zdravja bobov* k prepove, najboljši nadomestek. Ulica Poste vecchie 16 vogal ulice Caserma Pehoto mnnicipaliio palačo. Na zahtevo ceniki. Telefon štev. 1082. G. G U L A priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano trgovino z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrrskimi in paštnimi vini. Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk, Toči na drobno (od 7„ litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd. po najnižjih cenah. Na izb em: kitajski in ruski čaj prve vrste. Pekarna „Pri domači pekci z Grete" se nahaja v Trst. -- ulici Riborgo st. 15 — Trst. Priporoča svojim rojakom v mestu in sosebno svojim starim odjemnikom trikrat na dan svež kruh in razno drugo fino pecivo. toooaoooooGooaooK !! Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Remontoir, a pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima sekumlarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.) 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla za zavratnike za gospode iz amer. riouhle-zlata s kameni, podobnimi bri-jantom. 1 par lepih zapestnili gnmbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-; skega double zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. . double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjsevalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld, 2-95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej a gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj Jednaki oglasi so le posnemanja. E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki "ratis in franko. JABOLKA najfinejše vrste, 5 kg* franko po poštnem povzetju g*l. 1.2O, naprej gfl. I.IO pošlje J. Razboršek Šmartno pri Litiji (Kranjsko) Trp.-oMia resistrovana zadrta z neomejenim jamstvom. Y GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr. i -**- Obrestuje hranilne vlo^e, stalne, ki s^. nalože za najmanj jedno leto po o°/©> na~ vadne po 41/2°/0 in vloge na Conto - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-; meno lastne. Rentui davek plačuje zadruga, sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na ! 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno i odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po G.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Javljam slav. občinstvu, da sem odprl krčmo v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. T o ril bodem izvrstni teran, vipavec in prosekar. Za postrežbo bode na razpolago vedno izbornu kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki čas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoča udani Ivan Lisjak „pri Zvezdi" v Sežani. ,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spitalske ulice št. 2. j&akup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, 2a-stavnih pisem, srečk, novcev, valu* icd. po najkulantnejšlh poeojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem* žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4727o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročil?..