pl 2/©i£ ‘ rriSflfatia plačana v gotovini. ,0li * izhaja Vsak torek, četrtek in soboto. Cena posamezni številki Din 1*B0. rt V ;Vni ti, ld-w TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrifo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo ir upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 16. februarja 1935. štev. 19. H&t/e- franwU*sU& eten/ Nikjer niso samoupravne dajatve tako visoke, kakor v Dravski banovini. Po statistiki finančnega ministrstva je znašala v kmetskih občinah samoupravna davčna obremenitev na glavo prebivalca v Dravski banovini 122-50 Din, v Donavski, naši najbogatejši banovini le 109*20, v Savski le 90’— Din, v vseh drugih pa od 46'70 do 30*50 Din. Še večja je razlika v mestnih občinah (brez sedežev banovin). V mestnih občinah dosega samoupravna obremenitev na prebivalca v Drav. banovini 702*10 Din, v Savski 361*30 in v bogati Donavski le 224-90, v vseh drugih pa razen Zetske, kjer znaša 205*7, globoko pod 200 Din. Obremenitev s samoupravnimi dajatvami v mestnih občinah Dravske banovine je celo mnogo večja ko v mestih, ki so sedeži banovin in ki so naša največja mesta. Povprečna obremenitev v teh občinah znaša 349 Din na prebivalca, v Dravski banovini pa 702*10 dinarjev. Značilno je tudi to, da se v zadnjih letih niso samoupravne dajatve v drugih banovinah dosti zvišale, temveč celo znižale, dočim so se v Dravski banovini kljub krizi vprav izdatno zvišale. Tako se je v kmečkih občinah v vsej državi samoupravna davčna obremenitev znižala povprečno v zadnjih dveh letih od 68*25 na 67*50 dinarjev, dočim se je v Dravski banovini zvišala od 111 na 122*5 dinarjev. Še težjo sliko pa nam daje primera v mestnih občinah. V drugih banovinah je obremenitev narasla od 322*80 na 337*19 Din, v Dravski banovini pa od 511*60 na 702*20 dinarjev. Ker je gospodarstvo v Dravski banovini najbolj razvito, zato je tudi naravno, da je njeno davčno breme nekoliko višje. Toda da je večje kakor celo v bogati Vojvodini in v mestnih občinah več ko trikrat večje ko v bogati Donavski banovini, je vendarle pretirano. Pomisliti je tudi to, da plačuje Dravska banovina tudi socialne dajatve v najvišji meri in da nekaterih od njih v drugih banovinah sploh ne poznajo. Končno pa je upoštevati tudi to, da je tudi davčna organizacija v Dravski banovini na višku in da je prav za prav že s tem kompenzirana-boljša gospodarska razvitost nase banovine. Tako je pridobnina v Dravski banovini znatno višja odmerjena ko v drugih banovinah, poslovnega davka pa se enako ne plačuje v drugih banovinah niti primeroma toliko ko v Dravski banovini. Davčno breme je torej v Dravski banovini že tako visoko, da je preseglo vrhnjo mejo znosnosti in če je dejal predsednik vlade, da je postalo davčno breme v državi že pretežko, potem veljajo njegove besede za Dravsko banovino v podvojeni meri. Iz tega pa sledi, da je treba davčno breme v Dravski banovini znižati in zato bi moral biti tudi letošnji proračun Dravske banovine nižji od lanskega. Baš nasprotno pa se je zgodilo in mesto olajšanja davčnega bremena smo dobili celo vrsto novih taks. Proračunska debata v banovinskem svetu ni ravno dokazala, da ni bilo mogoče doseči ravnovesja v proračunu brez teh novih davščin, kajti o morebitni redukciji proračunskih postavk sploh ni bilo govora, temveč le o vnašanju novih. Tudi ni mogoče dopovedati, da banovinska podjetja in zavodi ne bi mogli izhajati tudi z manjšimi dotacijami. Je pač tako, da se treba danim sredstvom prilagoditi in če je dežela revna, in Dravska banovina je danes revna, potem treba to tudi upoštevati. Je sicer čisto lepo in deloma tudi res, da postane davek težak šele takrat, kadar se slabo uporabi. Toda kdor nima denarja, ta tega tudi dobro uporabiti ne more, ker ga pač nima. In gospodarstvo Dravske banovine je danes v lem težkem položaju, da je njegova davčna izčrpana, da propadata trgovina in ®brt in da le nekaj velikih podjetij, ki pa odo nove davščine najmanj občutila, živi se primeroma dobro. Takšno je resnično stanje in napačno je, si to resnico tajiti. Poleg tega pa so nekatere sklenjene davščine tudi takšne, da so že načeloma napačne. Tako n. pr. banovinske takse na račune, pobotnice in priznanice. Te takse zahtevajo silno veliko posla, so vseskozi nesocialne, ker zadevajo v prvi vrsti najbolj revne sloje, in vrhu vsega ne dajo niti posebnega denarnega efekta. Mesar, ki proda za več ko 20 Din blaga, naj sedaj prileplja na račun kar dva kolka in v kratkem še tretjega, če dobimo še občinsko takso. Ali ni to pretirano? Ali se ne pravi s tem ovirati promet? Ali se ne sili s tem podjetnika k višjim režijskim stroškom? Ali res ni mogoče na drug način priti do denarja, če so že na vsak način potrebni novi dohodki? In taksa na rižl Ali se je spregledalo, da je riž danes ljudska hrana? Ali naj pridemo do zboljšanja, če se zvišujejo stroški za prehrano širokim slojem! Naš delavec je danes že preslabo prehranjen in zato je tudi njegova delovna sposobnost manjša od one tujega delavca. Ali naj pade njegova delovna sposobnost še v večji meri! Pa recimo, da res ni bilo drugega izhoda, kakor da se davščine zvišajo. Ali bi bilo v tem primeru res nemogoče, da bi se vprašalo naše gospodarske organizacije za svet, kako dobiti ta denar? Saj gospodar- ski stanovi ne odrekajo ne državi ne samoupravam to, kar neobhodno potrebujejo, in kar se mora dati, bi pač dali. Prav gotovo pa bi znali tudi dobro svetovati, kje se naj vzame, da bo gospodarstvo nova bremena najlaže preneslo. Že pred leti se je ta način novega obdačenja predlagal, pa kakor mnogi najboljši predlogi, je ostal tudi ta neupoštevan. Upali smo, da bo sedaj bolje, ker je v programu vlade, da se išče sodelovanje z gospodarskimi krogi. Žal pa se je izkazalo, da tega prizadevanja pri nas ni in da je beseda o sodelovanju z gospodarskimi krogi pri nas le fraza. Posledica tega pa more biti tudi samo ena. Niso se upoštevale želje gospodarskih krogov, ni se iskalo sodelovanje z njimi in tako so tudi ti brez vsake obveznosti. Nove banovinske davščine postanejo veljavne šele, ko jih potrdi finančni minister in pot k njemu je gospodarskim krogom še odprta. Ali ne bi bilo bolje, če bi bil že doma dosežen sporazum z gospodarskimi krogi in če bi postal njih apel na finančnega ministra nepotreben. Sodelovanje z gospodarskimi krogi je vsem v prid in čas je, da bi to spoznanje že enkrat prodrlo tudi pri nas in tudi pri sestavljanju samoupravnih proračunov! Tc$wifta u* ofct pc&fradata daife V 4. četrtletju 1934 je padlo število trg*ovin za 280, število obrtov za 294, število gostinskih obratov za 18 — Skupno se je znižalo v 1.1934. število trgovinskih obratov za 1373, obrtnih za 1369 in gostinskih za 6, vseh torej za 2748 Zbornica za TOI je pravkar izdala statistiko o prijavljenih in odjavljenih obratih v 4. četrtletju lanskega leta. Ta statistika dokazuje, da se položaj v našem gospodarstvu se nikakor ni zboljšal, temveč da traja gospodarska kriza še vedno z vso silo dalje. Tri polna leta traja že to propadanje trgovine in obrta in posledice tega propadanja postajajo vedno težje in težje. Kljub temu pa so vsi opomini gospodarskih slojev, da sta naša trgovina in obrt že preobremenjena z javnimi dajatvami, zaman, kakor dokazuje brezuspešen apel gospodarskih stanov, da se ne uvajajo še nove banovinske takse in davščine. Če že pri sedanjih bremenih omagujejo gospodarska podjetja, kako naj zmorejo še nove dajatve! Na to vprašanje bi pač morali že enkrat odgovoriti tisti, ki se ne ozirajo niti na najbolj težke in čisto neovrgljive opomine številk! Samo bojimo se, da ne pride ta že davno potrebna uvidevnost prepozno, ko bosta že naša trgovina in naš obrt tako na tleh, da jima sploh ne bo mogoče pomagati. Kakor pravi statistika Zbornice za TOI, je bilo v 4. četrtletju 1. 1934. trgovskih in pomožnih trgovinskih obrtov prijavljenih 145, odjavljenih pa 425, torej 280 več odjavljenih. Obrtnih podjetij je bilo v tem času prijavljenih 235, odjavljenih pa 529, torej 294 več odjavljenih. Gostinskih podjetij je bilo prijavljenih 58, odjavljenih pa 76, torej 18 več odjav- In celo število industrijskih podjetij je nazadovalo, ker sta bili prijavljeni le 2 podjetji, odjavljena pa tri podjetja. Kako je od 1. 1982. dalje nevzdržno propadalo naše gospodarstvo, nam kažejo te številke: 1. Trgovina. prijav odjav obratov 1069 1521 777 2107 670 2043 2. Obrt. 2007 2017 927 2263 992 2361 Čeprav je torej že v 1. 1932. in 1933 propadlo vse, kar ni bilo čisto zdravo in so- leto 1932 1933 1934 1932 1933 1934 manj - 452 -1330 -1373 — 10 -1336 -1369 lidno, se proces propadanja v 1. 1934. le še ni ustavil, temveč celo poostril, saj je Ibilo v 1. 1934. tako trgovskih ko obrtniških obratov odjavljenih več, kakor pa v 1. 1933., ki so ga vsi smatrali kot leto, v katerem je kriza dosegla višek. Zalibog je za trgovino nastopil višek šele v 1. 1934. in nobenega jamstva ni, da ne bo dalo leto 1935. še težjih rezultatov. Tako že dolga tri leta neprestano propadata trgovina in obrt, da se je število trgovskih obratov znižalo za 2715, število obrtniških pa za 3155, ali skupno vseh teh obratov za 5870. To se pravi, da je skoraj 6000 samostojnih eksistenc uničenih, da je padlo za, 6000 število davkoplačevalcev, da je padlo število podjetij, ki so dajaia tudi drugim ljudem zaslužka za 6000. Ali je mogoče še bolj zgovornega dokaza, da treba že enkrat pomagati trgo-•vini in obrtu? Ali je mogoč še bolj nujen opomin, da se neha s pretiranimi davčnimi bremeni, kakor izhaja iz teh številk? Teh 6000 več odjavljenih, ko prijavljenih podjetij glasno govori, da je treba že enkrat upoštevati zahteve in predloge naših trgovcev in obrtnikov, ali pa se bo nadaljevalo propadanje trgovine in obrta, da se bo v temeljih zamajalo vse narodno gospodarstvo. Z vso resnostjo in z vsemi poudarkom kličemo zato vsem odgovornim in vsem odločujočim činiteljem: pomagajte že enkrat trgovini in obrtu in rešite ju pred propadom. A pomagati treba takoj in izdatno! Elektrifikacija Jugoslavije V »Tehničnem listu« je objavil g. Led-vinka obširen referat o stanju elektrifikacije Jugoslavije. Iz njegovega referata posnemamo: L. 1919 je znašala skupna sila vseh naših central okoli 160.000 kW. Danes je ta sila že trikrat tako velika. Povprečno se je vsako leto povečala sila naših central za 22.000 kW, le v zadnjih lotih je bil narastek manjši. Elektrifikacija se je ugodno razvijala samo tam, kjer so se mogle centrale nasloniti na industrijo. Vedno se je izkazalo, da s samo razsvetljavo ni mogoče doseči rentabilnosti elektrarn. Skupno je v državi 1200 km vodov visoke napetosti, ki pa vežejo samo posamezne centrale z večjimi konzumnimi središči. S to pokrajinsko elektrifikacijo pa je ustvarjena podlaga, da se začne izvajati načrtna elektrifikacija Jugoslavije. Od 14,000.000 prebivalcev, kolikor jih ima Jugoslavija, je preskrbljeno z elektriko samo okoli 4 milijone ali 28%. Seveda pa je ta odstotek v vsaki banovini drugačen. Najbolj je preskrbljena Dravska banovina, ki je v tem pogledu na stopnji Češkoslovaške, najmanj pa Zetska banovina, kjer znaša odstotek samo 11. Vse električne centrale prodajo na leto okoli 500 milijonov kilovatnih ur toka. Prodaja električnega toka je različno organizirana, in sicer: 1. občina je lastnik centrale in oddaja tok direktno konzulu entom; 2. občina ne proizvaja direktno toka, temveč ga kupuje od tretje osebe in ga prodaja naprej konzumentomi; 3. centrala je last zasebnega podjetja, ki prodaja tok konzumentom in 4. konzument kupuje tek in ga prodaja naprej. Kjer zasebniki preprodajajo tok, je navadno vedno mnogo sporov in tudi cena toka je neprimerno visoka. Ni celo redko, da pride do stavke potrošnikov toka, da. dosežejo pocenitev toka. Cena električnega toka je zelo različna in znaša cena za kW od pol dinarja (za industrijski tok) do 12 in celo 14 Din. Največ central se poslužuje za pogon Diesel-motorjev (116), nato vodnih sil (82) ter pare (77). Povprečno delajo vse naše centrale s polno obremenitvijo okoli 1800 ur na leto, dočim delajo v Nemčiji 2300 ur. Gospodarskega pomena pa so samo velike centrale. Centrale s kapaciteto nad 10.000 kW, ki tvorijo po številu samo 1,1% vseh central, proizvajajo 47% vse proizvodnje, ene s silo od 1000 do 10.000 kW, po številu 8,9% vseh central, pa proizvajajo 33% vse sile. Vse druge centrale, to je 90% vseh, pa proizvajajo le 20% vsega električnega toka. Sila našega gospodarstva z električno energijo je odvisna torej samo od velikih central. Nov napredek naše trgovinske mornarice Naša parobrodna družba »Jugosjbvenski Lloyd« je kupila v Angliji nov luksuzni parnik, ki se bo imenoval »Prioceza Olga«. Novi parnik je nekoliko manjši ko parnik družbe »Kraljica Marija« ter ima 14.350 ton. Je pa nad vse moderno urejen in opremljen z vsem luksuzom, da bo ustrezal tudi najbolj razvajenim potnikom. No- vi parnik je dolg 137 metrov, širok 17 m, v vodi pa ga je 7 m. Kuri se z oljem. Parnik ima 300 kabin I. razreda in 60 II. razreda. 22 kabin ima svoje lastne kopalnice. Parnik ima nad vse moderno urejen hladilnik, da bo mogel prevažati tudi lahko pokvarljivo blago. Vozil pa bo na progi Jadran—Levanta in bo to naša prva redna morska zveza z Levanto. S tem je storjen tudi važen korak na polju naše pomorske osamosvojitve, ker se je doslej moral naš trgovski svet posluževati za promet z Levanto tržaških zvez. Novi parnik vozi s srednjo hitrostjo 15 milj na uro. Tvorničar diktira v Angliji boj proti brezposelnosti Vodja največje angleške opekarne ter šef opečnega koncerna P. Malcolm Ste-wart je dobil od angleške vlade diktatorska pooblastila za boj proti brezposelnosti. Ta pooblastila je dobil na podlagi svojih osem! načrtov za pobijanje brezposelnosti. Ti načrti sicer ne prinašajo nič novega, vendar pa se smatra, da jih bo Stewart kot človek praktičnega gospodarstva tudi v polni meri uveljavil. Stvar je pač v tem, da Angleži kot praktičen narod poznajo slabe strani birokratizma in zato prepuščajo velike reforme v izvajanje praktičnim gospodarjem. Ta njih metoda se je do-sedaj še vedno izkazala kot edina pravilna in zato je tudi Anglija tako dobro uredila svoje gospodarstvo. Drugod pa žal do tega spoznanja še niso prišli in še naprej dopuščajo, da propadajo tudi najbolj potrebne reforme, ker jih dobe v roke birokrati. Dr. VI. Murko: "Otnouohi kor pri nas; Bosna in Hercegovina imata podobno konstrukcijo. Hranilnica je tam le ena v Sarajevu, sicer pa so lokalne delniške banke orientirane večinoma po verski pripadnosti. Zato je slika zelo neenotna. V Dalmaciji je razmeroma mnogo manjših hranilnic, večinoma iz predvojnega časa, ker je tam veljal isti hraniiniški regulativ kakor v Sloveniji, sicer pa delujejo tam podružnice zagrebških bank, kakor povsod po naši državi, ter nekaj malih domačih bank. (Konec prihodnjič.) Okrajne hranilnice: Konjice 5,4 — 0 — 5,4; Kozje 3,4 — 0 — 3,4; Rogatec 2,3 — 0 — 2,3; Slov. Bistrica 10,0 — 0 — 10,0; Slovenjgradec 19,1 — 1,8 — 21,0; Sv. Lenart 7,3 — 0 — 7,3. Kako so kmetje odplačevali dolgove Po podatkih, ki nam jih je poslala Zveza jugoslovanskih hranilnic, se vidi, da so se kmetski dolgovi zelo neenako vrače vali, kar dokazuje, da je bila dostikrat zakonska zaščita le dobrodošlo sredstvo, da ni plačal dolžnik dolgov niti takrat, ko bi jih mogel plačati. Kako velika je neenakost odplačil dne 15. novembra 1934 dospelih dolgov (obresti in amortizacije) kažejo naslednje številke: Do konca leta 1934. so plačali kmečki dolžniki: Hranilnici Dravske banovine v Ljubljani 88 2°/o, ki je dobila od vseh hranilnic največ. Na drugem mestu je občinska hranilnica v Murski Soboti z 83-9°/o; nad 70 odstotkov so prejele: okrajna v Št. Lenartu (73°/o), mestna v Brežicah (72‘9°/o) in obč. v Gornji Radgoni (71-32°/o). Vse druge hranilnice niso prejele niti polovico dolžnih zneskov (razen okrajne v Slov. Bistrici, ki je dobila 50'7%). Nad 40"/« so prejele: okrajna v-Rogatcu 49°/o, mestna v Ljutomeru 48'l°/o, mestna v Kranju 47’3°/o, mestna v Mariboru 45%>, mestna v Ljubljani 44'2°/o, mestna v Ptuju 44-6°/o, obč. v Kostanjevici 42'4°/o, mestna v Radovljici 41-7%>, okrajna v Kozjem 40'9°/o, obč. na Vrhniki 40,4°/o in mestna v Ormožu. Nad 20Vo so dobile: okrajna v Konjicah 37‘6°/o, okr. v Slovenjgradcu 37-4%, občinska v Marenbergu 32'4°/o, mestna v Škofji Loki 32-3°/o, mestna v Celju 31-2%, mestna v Kamniku, Hranilnica Dravske banovine v Mariboru 29-9°/o, mestna v Novem mestu 28‘6°/o, mestna v Kočevju 26-6#/o in mestna v Črnomlju. Manj ko 10V# pa sta dobili: Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani 8‘3#/o in obč. v Krškem 3'9°/o. Ta velika razlika v odstotkih plačanih zapadlih obrokov in obresti pač najbolj jasno kaže na pomanjkljivost določb zakona o zaščiti kmeta. 2>oI2f ične vesli Vtiuse- U&aMJUiitz Stanje vlog v naših hranilnicah Po izkazu Zveze jugoslovanskih hranilnic je bilo dne 1. jan. 1935 v vseh naših hranilnicah 1.060,752.237 Din vlog, in sicer na knjižice 647,637.501 Din, v tekočem računu pa 413,113.736 Din. V posameznih hranilnicah je bilo vlog (vse številke v milijonih Din, prva številka vloge na knjižice, druga na one v tekočem računu in tretja skupno vseh vlog): Hranilnica Dravske banovine v Ljubljani 84,5 — 55,9 — 140,5; Hranilnica Dravske banovine Maribor, Celje 37,7 — 41,4 — 79,2; Mestne hranilnice: Brežice 7,6 — 2,0 — 9,7; Celje 38,7 - 5,8 - 44,5; Črnomelj 8,5 — 0,4 — 9,0; Kamnik 14,4 — 1,0 — 15,4; Kočevje 10,64 — 0,05 — 10,7; Kranj 34,7 — 4,9 — 39,6; Ljubljana 131,1 — 259,2 — 390,3; Ljutomer 4,6 — 0,6 — 5,2; Maribor 88,6 — 26,6 — 115,3; Novo mesto 27,4 — 3,1 — 30,6; Ormož 5,5 — 0 — 5,5; Ptuj 11,3 — 1,2 — 12,6; Radovljica 25,6 — 3,4 — 29,1; Škofja Loka 7,1 — 0,7 7,9; Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani 13,8 — 0 — 13,8. Občinske hranilnice: Gor. Radgona 6,2 — 0,16 - 6,3; Kostanjevica 2,3 — 0 - 2,3; Krško 11,4 — 0,9 — 12,4; Marenberg 5,5 — 0 - - 5,5; 4,1; Murska Sobota 3,2 — 0,9 — Vrhnika 18,6 — 2,1 — 20,7. Deputarija beograjskega občinskega sveta je obiskala predsednika vlade in ga zaprosila, da prevzame nosilstvo državne liste. Predsednik vlade Jevtič se je tej prošnji odzval in imel pri tej priliki krajši govor, v katerem je med drugim omenil, da se pri sedanjih volitvah ne more niti razpravljati, še manj reševati o vprašanjih, ki jih je že odločila ustava. Sedaj gre le za to, da se izkoristijo vse tvorne sile v narodu. Podroben program za delo v prihodnjih štirih letih pa bo vlada še objavila. Sedanja volilna situacija je čisto svojevrstna. V Beograd prihajajo sicer kakor prej številni politiki, da pripravijo teren za svoj mandat, a velik del njih je v zadregi, na katero skupino naj se sploh naslonijo. Vsi le ne morejo na listo predsednika vlade. Zelo mnogo pa bo sreskih kandidatnih list. Poleg večine bivših poslancev bodo najbrže kandidirali tudi vsi njih bivši protikandidati. Poleg tega je pa še več novih gibanj, ki se tudi pripravljajo na volitve. Zelo mogoče je zato, da glavni boj sploh ne bo med državnimi listami, temveč med sreskimi kandidaturami. Nemška vlada je končno odgovorila na francosko-angleške predloge. Njen lodgo-vor je zelo vljuden, a dejansko odklonilen. Glede oboroževanja zahteva najprej popolno enakost. Letalska konvencija Nemčiji ugaja, ne pa vzhodni pakt, ker bi ta naložil Nemčiji prevelike obveznosti. Zaradi Avstrije zahteva Nemčija še pojasnila, a plebiscita ne omenja. Vzhodnemu paktu bi se morala pridružiti tudi Anglija. Laval je ponovno izjavil sovjetskemu veleposlaniku Potemkinu (izg. Patjomki-nu), da smatra Francija vzhodni pakt kot nerazdružljiv del svojega varnostnega sistema in da je vzhodni pakt pogoj za sklenitev razorožitvene pogodbe. Sovjeti so bili s to ponovno izjavo Lavala zadovoljni. Japonska je odločno nastopila v zaščito Abesinije in izjavila, da ne bi mogla ostati v primeru oboroženega konflikta med Italijo in Abesinijo popolnoma nevtralna. Nastop Japonske, velika vojaška pripravljenost Abesinije in ne na zadnje velike finančne težave, ki bi jih morala Italija premagati v primeru vojne z Abesinijo, vse to je bojaželjnost Italije precej ohladilo in vse kaže, da do vojne le ne pride. Abesinija bo italijanske zahteve odklonila, kakor poročajo listi. Obenem se Abesinija pridno pripravlja na vojno in bi postavila v primeru vojne do 1 milijona vojakov. Italijanska vlada je povišala proračun za letalstvo za 129'6 na 849 milijonov lir, proračun mornarice pa za 80'1 na 1.304 milijonov lir. Italijanske čete »a Abesinijo so se začele vkrcavati. Kljub pritisku angleškega in francoskega poslaništva je abesinski cesar odklonil italijanske zahteve. Polo-Lastnik stare ugledne tvrdke gospod I faj 50 je ^to znatno poslabšal. Josip Goldstein, optik v Ljubljani, Pod m0(i Goringom in Pilsudskim je bil ba-Trančo štev. 1 je te dni slavil dvojni 50- je dosežen sporazum na tej podlagi: Če letni jubilej, in sicer petdesetletnico, od- bi napadla Francija Nemčijo, ostane Polj-kar samostojno vodi svoj optični obrt in | ska nevtralna, a podpira Nemčijo z živili. SLOVENIA-TRANSPORT LJUB LIANA ■ TELEFON 27-18 Mednarodni transporti Prevzem transportov v inozemstvo ia is inozemstva — Reekspedieije na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijski centrih — Informacije brezplačno Dvojni 50 letni jubilej petdesetletnico, odkar se je vselil v lokal, v katerem je Se danes. Ni potrebno, da bi še posebej omenjali, kako je bil vsa ta leta vedno nadvse vesten ter postrežljiv vsakomur, ker to vč vsak, kdor ga je le enkrat posetil v njegovi delavnici, oziroma trgovini. V našo belo Ljubljano se je priselil iz sedanje ČSR. Politično se ni nikoli udejstvoval, da je pa vedno ponosno Če bi napadla Poljsko Rusija, priskoči Nemčija Poljski z vsemi svojimi motoriziranimi silami. Nemčija in Poljska bosta delali na to, da se Ukrajina odcepi od Rusije in priključi Poljski, a bi se v tem primeru priznale Nemčiji določene gospodarske pravice. Nemčija je v vzhodni Prusiji silno pomnožila svojo vojsko in sicer ne le pehoto, prihajal na volišče za slovensko stvar, je temveč tudi kavalerijo in artiljerijo. Mnogi znano. Ko je leta 1922 na naši južni mieji padel za blagor naše lepe Jugoslavije nje gov sin, ki si ga je določil za naslednika ga je to pač silno potrlo, toda tudi ta udarec je prestal ter kasneje za svojega naslednika določil svojo hčer Brno, ki se je izučila v optičnem obrtu, napravila potrebni izpit v tej stroki, in tudi že pre spravljajo to koncentracijo nemške vojske v zvezo z nemškimi nameni proti Klaj-pedi. Sušnik in avstrijski zunanji minister bosta baje ob priliki svojega obiska v Parizu skušala doseči, da se ustanovi posebna mednarodna vojska v obrambo Avstrije. Ta vojska naj bi obstojala iz francoskih, jela obrtno dovoljenje za otvoritev lastne italijanskih in angleških oddelkov. Brez .1 „ 1 i ia nifv v ____ optične delavnice in trgovine. Tako je njegova hči prva izučena in koncesionirana optičarka v Jugoslaviji. Uglednemu mojstru, ki je ob tej pri' liki prejel od znancev, prijateljev in odjemalcev mnogo čestitk, tudi naša prisrčna voščila! Iz zadružnega registra Vpisala se je zadruga Uradniški počitniški dom, r. z. z o. z. v Ljubljani. Namen zadruge je ustanoviti in vzdrževati počitniški dom za zadružnike v Rogaški Slatini. ozira na finančno plat predloga je treba reči, da je predlog silno neresen, kajti znano je, da ne bi nobena stvar tako okrepila propagando za priključitev Avstrije k Nemčiji, kakor tuja vojska v Avstriji. MacDonaldova vlada je nepričakovano dosegla v parlamentu v indijskem vprašanju veliko zmago in zato najbrže tudi ne bo že napovedane vladne krize. Pri proračunski razpravi v poljskem parlamentu se je ugotovilo, da ima Poljska 346 milijonov zlotov notranjih in 3.185 milijonov zlotov zunanjih dolgov. IŽTcnarsžvo Novi tečaji tujih valut »Službene Novine« z dne 13. februarja so objavile razglas fin. ministra o novih uradnih tečajih, veljavnih od 15. februarja dalje, za zlato in vse tuje valute. Po teh tečajih se morajo pobirati tudi vse takse in preračunavati vse listine, glaseče se na zlato ali tujo valuto. V vseh novih tečajih je prim v višini 28'5% že vštet. stari novi Din Din 1 napoleondor 218'60 281 — 1 zlata turška lira 249'- 320'— 1 angleški funt 167'GO 216'- 1 ameriški dolar 33'50 44'— 1 kanadski dolar 33'20 44'30 1 nemška zlata marka 13'35 17'60 1 zlat žlot 6'40 8*30 1 avstrijski šiling 6'40 8'15 1 belg 8'- 10'20 1 pengd 8'- 10 — 1 braziljski milreis 5'25 6'80 1 egiptovski funt 172'— 221'50 1 uruguajski pezos 15'- 16‘50 1 argentinski pezos 9*70 11'20 1 turška papirnata lira 27'10 35'20 100 albanskih frahkov 1090'— 1400'- 100 zlatih francoskih fr. 1110'50 1425*— 100 francoskih frankov 224'- 289*50 100 švicarskih frankov 1110'50 1425'— 100 italijanskih lir 291'50 374'50 100 nizozemskih gold. 2506'— 2961*50 100 rumunskih lejev 33'50 43'- 100 bolgarskih levov 40'- 50'- 100 danskih kron 749 — 996'— 100 švedskih kron 864'50 1105'- 100 norveških kron 842'- 1076- 100 pezet 464'- 598'- 100 drahem 32'30 41'— 100 češkoslovaških kron 141'40 183*— 100 finskih mark 74'- 95*- 100 letonskih lat 1030'— 1325'- Pozor pred ponarejenimi 1000 dinarskimi bankovci! Narodna banka sporoča, da so se zlasti v okolici Sušaka (bližina Reke) zopet pojavili v večjem številu ponarejeni bankovci po 1000 Din iz 1. 1920. Ti bankovci so sicer zelo dobro ponarejeni, vendar se jih lahko loči od pravih. Vsi ti bankovci imajo datum 30. november 1920 in natisnjeno rozeto, okoli katere je napis »Jugoslavnje« mesto pravilno »Jugoslavije«. Mesto črke »k je torej natisnjena črka »n«. Da se popolnoma onemogoči razpečavanje ponarejenih bankovcev, je najbolje, da zamenjajo vsi, ki imajo še prave bankovce iz leta 1920 te bankovce pri Narodni bnaki in ne čakajo do 4. maja 1936, ko postanejo ti bankovci neveljavni. * Hrv&tski poljedelski banki, d. d. v Zagrebu, je dovoljena 6 letna zaščita, valorizacija nepremičnin po njenem predlogu, znižanje obrestne mere za stare vloge na 2 odstotka ter razne finančne olajšave v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov. črni petek je bil pretekli teden na pariški borzi. Besisti so z napačnimi vestmi povzročili splošen padec papirjev, da so padle tudi rente za 2%. Vrednost vseh papirjev se je zato zmanjšala za 4 milijarde frankov. Deloma se je posrečila basistom špekulacija tudi zavoljo poloma na londonskem trgu popra in kavčuka, ko so štiri stare in velike angleške trgovine morale zaradi silnega padca cen ustaviti obratovanje. Brutto dobiček romunske Narodne banko za 1. 1934 znaša le 347 milijonov lejev, dočiim je pred enim letom znašal 647 milijonov. Zmanjšali pa so se tudi izdatki banke, tako splošni stroški od 415 na 210 in amortizacije od 134 na 68 milijonov lejev. čisti dobiček se je zmanjšal od 124 na 69 milijonov lejev. Rumunski finančni minister je predložil parlamentu zakonski načrt o ustanovitvi državne kovnice. Obenem je bila izdana zakonska uredba, da sme znašati najvišja količina kovanega denarja v obtoku 4.820 milijonov lejev. Čisti dobiček Italijanske banke za leto 1934. znaša 55-26 (pred enim1 ledom 52-9) milijonov lir in bo banska izplačala desetodstotno dividendo. Od čistega dobička dobi država 13-0 milijonov, 8-6 milijonov lir pa pripade rezervnemu fondu. Že v 24 urah 52 ES* klobuke itd. Škrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Bore, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Šelenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72. TEDEN vzp.broOkr.Jtjgcn}^^ Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet Din 5,573.311'54. V primeri s preteklim tednom pokazuje tekoči borzni teden neprimerno večji devizni promet, saj znaša porast malone tri milijone dinarjev. Minuli Tekoči Devizc teden Amsterdam 66 190 Berlin 4 1 Bruselj 2 3 Din-deviza 287 106 Dunaj (Beč) 1.061 1.093 Curih 177 1.504 London 312 1.729 Newyork 471 626 Madrid 44 — Praga 4 2 Pariz 77 245 Solun 94 — Trst 33 73 Varšava — 1 (vse v tisočih Din) boni Po gornji razpredelnici je bil tokrat dosežen najvičji promet v devizah Curih, London, in sicer v Ourihu za 1.327 tisoč dinarjev več, v Londonu pa za 1,417 tisoč dinarjev več nego v minulem borznem tednu. Obe pravkar navedeni devizi pa tudi predstavljata skoro ves v tem tednu izkazani porast deviznega prometa. Narodna banka je dajala dnevno v višini dosedanjih deviznih kontingentov, t. j. po Din 25.000'— (brez premije). Intervenirala je v Curihu in Parizu ter Amsterdamu, v skupnem znesku Din 125.000'—. Poleg omenjenih deviz je to pot dajala Narodna banka 13. in 15. t. m. tudi večje zneske avstrijskih šilingov in s tem regulirala njihov tečaj, ki se je gibal med Din 8'075 do Din 8'175 ter Din 8^20 do Din 8'30. Na zadnjih treh borznih sestankih tekočega tedna je bil devizni promet zelo živahen, saj so dnevni zaključki zdaleka pre-sezali milijonsko vsoto, kot je razvidno iz spodnje tabele: 11. februarja Din 206.283'62 Dunaj 12. februarja Din 565.083'40 London—Dunaj 13. februarja Din 1,228.022'OS) Dunaj—Newyork 14. februarja Din 1,688.347'69 Curih—London 15. februarja Din 1,885.574'74 London—Dunaj Tendenca skoroda vseh na tukajšnji borzi beleženih deviz je bila ves tekoči teden stalno čvrsta, razen pri New Yorku, ki je od ponedeljka na včeraj popustil za 8'31 poena. Porast ostalih deviz je bil po spodnj[i tečajnici (vse izraženo v točkah): Amsterdam + 1'11, Bruselj +0'27, London + 0'06, Pariz 4- 0'06, Praga -j- 0'11 in Trst -f- 0'11. Edini Curih je notiral dosledno brez izpremebe, med tem ko je P-erlin včeraj beležil ob ponedeljkovih tečajih. Devize Amsterdam Berlin Bruselj Curih London Newyork Pariz Praga Trst Efektno tržišče Tendenca stalna. Industrijski in bančni papirji tudi v tem tednu niso beležili, med tem ko so bili v državnih efektih doseženi v petek dne 15. t. m. ti tečaji: 7% inv. pos. 75—77, 8% Blair 75-77, 7% Blair 66-67, Seligm. obv. 71—72, Agrarne obv. 47—49, Begi. obv. 65—66, Vojna škoda 383—385. Napram ponedeljkovemu borznemu sestanku so državni efekti tudi na včerajšnji dan notirali skcrro neizpremenjeno z izjemo 2 y.% Vojne škode, ki je v tem času oslabila svoj denarni tečaj za tri točke, blagovni pa za štiri točke. Zaključkov ni bilo. Žitno tržišče Tendenca še nadalje čvrsta. Notice so pri moki ostale neizpremenje-ne, dočim je poskočila cena pšeničnim debelim otrobom za Din 5'— pri 100 kg, prav tako pri pšenici, in sicer za Din 2'—, pri čezmerno suhi koruzi za Din 4'50 do Din 5’—. Oves slavonske provenience no-tira na novo, istotako bela, čezmerno suha, bačka koruza, katere je bilo včeraj prodano poldrug vagon. 11. februarja 15. februarja S primo Narodne banke Povpra- Ponud- Povpra- Ponud- ševanje ba ševanje ba Din Din Din Din 2965'72 2980'32 2967T5 2981'75 1756'08 1769‘95 1756'Oc 176995 1024'56 1029'63 1024'91 1029'97 1421*01 1428'08 1421'01 1428'08 214'28 21634 214'36 21577 436610 4402'42 4355'48 439174 289'52 290'96 289'80 291'03 183'27 184'38 183'42 184'52 372'39 375'47 372'53 375'61 Žito: 77.50 80'- 75'- 95'- 105'- 76'- 96'- 110'- (Cena za 100 kg franko vagon nakladalna postaja.) Koruza: čezmerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .... čezmerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . bela, čezmerno suha, za mletev sposobna, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka post., plačljivo proti duplikatu.......................... Oves: zdrav, suh, rešetan, Iranko vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . Pšenica: zdrava, rešetana, suha, 79 kg, 2%, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ........................ zdrava, suha, rešetana, 78 kg, 2%, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu .........................132' Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična 2, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična 5, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . Otrobi: pšenični debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja...................... 135'- 138'- 133'- 215'— 235'-215'- 235'-220'-200'- 200'- 180'- 105' 110' Lesno tržišče Tendenca neizpremnjeno mlačna. Pomladanska sezona se razvija že v pričetku v znamenju povpraševanj po stavbnem lesu. Iščejo tn kupujejo se trami, toda pretežno le tanjših dimenzij. Največja je potreba po tramih od 4/4 do inkluzive 5/6; tega blaga se lahko veliko plasira, med tein ko se druge dimenzije le redko zahtevajo. Razumljivo pa je, da ravno manjših dimenzij zelo primanjkuje, to pa vsled tega, ker trami debelejših dimenzij že dve leti sem zaostajajo. V jelovini s« išče blago III. vrste za stavbene svrhe ali pa smreka I. in II. paralelno blago. Monte blago se ne išče. V bukovini gre le parjeno blago v I. in II. kvaliteti, hrhst pa se zahteva v osušenem stanju, vendar pri nas take hrasto-vine hi v zalogi. Oglje se lahiko in še nekako ugodno proda, drva pa so popustila. ~ I. Wi ---------------.----------------------- Veletrgovina kolonijalne In špecerijske robe Ivan Mari IMCna Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Tona in sottdna postrežba! Zahtevajte ceniki Industrija v Savski banovini L. 1933. je bilo v Savski banoyini 133 delniških industrijskih družb, ki so izkazale bilančno izgubo v višini 39'3 milijonov Din, ter 160 družb, ki so izkazale dobiček v višini 73'5 milijonov dinarjev. V lesni industriji je izkazalo 38 družb dobiček 30 milijonov dinarjev, 19 družb pa je imelo izgubo, ki je znašala 4'8 milijonov dinarjev. Za dvig domače proizvodnje oljnatih rastlin Kmetijski minister dr. Jankovič je sklical skupno konferenco zastopnikov industrije olja in proizvajalcev oljnatih semen, da se s skupnim deloifli industrije in kmetijstva doseže dvig naše domače proizvodnje olj in oljnatih semen. Uvodoma je podal minister dr. Jankovič obširen ekspoze o nalogah konference. Poudaril je, da je naša država od leta 1921. pa do danes uvozila olj za 529,2 milijonov Din, oljnatih semen pa za 753,1 milijonov. Vse to bi lahko pridelali doma in tako smo čisto po nepotrebnem dali tujini skoraj 1.300 milijonov Din. Za proizvodnjo potrebnih semen bi potrebovali okoli 30.000 ha zemlje in to zemljo imamo. Tudi vsi drugi pogoji so dani za gojitev oljnatih rastlin. Zato je treba, da se že spomladi začne gojitev teh rastlin, tem' bolj, ker so te rastline mnogo bolj rentabilne ko pa koruza in pšenica. A ne samo za svojo lastno potrebo moramo pridelati dovolj olj in oljnatih semen, temveč moramo imeti obojega še za izvoz. Najmanj 2000 vagonov bi mogli izvoziti v tujino olj in Oljnatih semien. Zato je potrebno, da pride do plodonos-nega sodelovanja med industrijami, ki potrebujejo ta olja in med kmetovalci, ki proizvajajo industriji potrebne oljnate rastline, Kmetijsko ministrstvo je v ta namen že pripravilo podlago za konferenco, ki naj bi ugotovila, po kateri ceni bi mogli proizvajalci dobavljati industriji potrebna oljnata semena in po kateri ceni bi jih industrija mogla plačevati. Na podlagi tega sporazuma bi se takoj spomladi začelo z gojitvijo oljnatih semen in nami ne bi bilo več treba teh uvažati iz tujine. Zaščitna carina pa bi nadalje omogočila industriji, da bi plačevala kmetovalcem pridelke tudi po višji oeni in bi se s tem agrarna kriza znatno omilila. Ekspoze kmetijskega ministra so toplo pozdravili tako zastopniki industrije, ko kmetovalcev in upamo, da' se ne udajamo pretiranemu optimizmu, če se nadejamo, da bo imela konferenca tudi pozitiven uspeh. Kcnhuvzi in pnV silne poravnave Razglašen je konkurz o premoženju Petretiča Konrada, trgovca z mešanim blagom v Senovem pri Rajhenburgu. Konkurz-ni komisar starešina sodišča Ročnik, upravnik mase odvetnik dr. Jesenko. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Sevnici dne 26. februarja ob 10. Oglasitveni rok do 20. marca. Ugotovitveni narok dne 26. marca ob 10. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Valentina Dreota, trgovca pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Poravnalni sodnik dr. Ilaunig, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Gorišek. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Sv. Lenartu dne 23. marca ob 9. Rok za oglasitev do dnč 18. marca. Poravnalna kvota 80%. Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec Leo Meden v Grahovem s svojimi upniki. Pogodba med škodovimi zavodi ift Rumunijo bo sklenjena Rumunski finančni minister Slavescu, ki s« sedaj mudi v Pragi, je izjavil, da potekajo pogajanja z zastopniki škodovih zavodov ugodno. Minister upa, da bodo pogajanja še ta teden uspešno zaključena. Do kompromisa je prišlo, ker sta obe pogodbeni stranki popustili. Da ni že preje prišlo do sporazuma, je posledica romunsko domače vojne industrije, ki je stavila romunski vladi bolj ugodne ponudbe. 'Za romunsko domačo industrijo pa je bila angleška tvrdka Amrstrong & Co. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 16. februarja objavlja: Ukaz o postavitvi bana Dravske banovine — Uredbo o financiranju velikih javnih del radi oživljenja narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in pospeševanja turizma —Uredbo o uravnavi davčnih razlik po čl. 20. in 138. zakona o neposrednih davkih — Uredbo o olajšavi glede zemljarine za davčno leto 1935. — Pravilnik o ustanavljanju prisilnih združb industrijcev — Pojasnilo o uporabi določbe IV. poglavja drugega dela zakona o obrtih — Dopolnitev člena 21. pravilnika o pogodbenih državnih poštah — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. f' , Ji* 40 Stran 4. TfiVVov^ici^tr: Štev. 19. C ^uziczn/cf fip^ovma Dvig našega, lesnega izvoza v Nemčijo Nemški lesni trg postaja za naš les vedno važnejši in se je tudi lani znatno dvignil naš lesni izvoz v Nemčijo. Ugoden razvoj lesne trgovine z Nemčijo pa moti zastoj v plačilih in našim lesnim izvoznikom je zamrzlo na desetine milijonov Din. Kako pa se je izvoz dvignil, kažejo te številke. V Nemčijo smo izvozili 1.1933. 1.1934. metrskih stotov hrastovih klad 911 14.982 orehovih klad 2.036 5.214 bukovih klad 10.009 23.280 mehkih listnatih klad — 1.014 jamskega lesa — 25.811 hrastovega rez. lesa 20.808 78.737 bukovega rez. lesa 4.565 6.654 orehovega rez. lesa 4.429 25.902 mehkega rez. lesa — 2.146 hrastovih dog 39.283 9.422 'Doma zn sveta * Za uvoz lesa v Francijo in Alžir ni več potrebno potrdilo o poreklu, kakor sporoča Trgovinsko-industrijska zbornica v Zagrebu. Češkoslovaška uvozna dovoljenja, ki so bila veljavna do 1. januarja, so podaljšana za pol leta. Češkoslovaške terjatve napram Nemčiji so v klirinškem prometu narasle že na 3fl0 milijonov Kč. Avstrija je v 1. 1934 izvozila elektrotehničnega materiala za 20 odstotkov več, kakor v 1. 1933. Ta uspeh je dosegla deloma z raznimi kompenzacijskimi pogodbami, deloma pa z znatnim znižanjem cen. Avstrija je začela uvažati premog z vseh strani sveta, da na ta način pridobi odjem svoji industriji. ITako je .narasel lani v primeri s predlani uvoz angleškega premoga odi 1884 na 49.308 ton, holandskega od 737 na 5905 in ruskega od 1673 na 5239 ton. Prvič pa je Avstrija uvozila tudi premog in koks iz Švice, Italije in Turčije. Član japonske cesarske hiše marki Hači Suka je bil sprejet od kneza-namestnika Pavla v avdienci. Za pomočnika vojnega ministra je imenovan divizijski general Vladimir Cuka-vac, dosedaj komandant dravske divizije. Za komandanta dravske divizije pa je imenovan divizijski general Petar Nedcljko-vič, dosedaj komandant vrbaske divizije. Za člane vojnega sveta so imenovani: ar-mijski general Milan Milovanovič, bivši vojni minister arm. gen. Emil Belič in šef gen. štaba armijski general Milan Nedič. Za načelnika glavnega generalnega štaba je imenovan armijski general Ljubomir Marič. Po številu volilnih upravičencev je Zagreb večji od Beograda, ker ima Zagreb 60.000, Beograd pa samo 55.000 volilnih upravičencev. Seveda pa je treba še počakati na konec reklamacijskega postopanja, ker so v vseh mestih vložene zelo številne reklamacije. Meščanskih šol je v državi 207, in sicer: v Savski banovini 50, v Dravski 43, Donavski 29, Primorski 21, Drinški 18, Zetski 16, Vardarski 13, Vrbaski 12, Beogradu 4 in v Moravski 1 meščanska šola. Veliko in moderno poslopje borze* dela nameravajo zgraditi v Zagrebu. V poslopju bi tudi bilo veliko prenočišče za delavce. Deseto kino - gledališče dobi Zagreb. Film, šport in še malo radia, pa so krite vse kulturne potrebe današnje dobe. Prav odlično se je temu stanju v kratkem času prilagodila tudi naša politika. Stavka v ladjedelnici »Split« se širi in je bila intervencija Delavske zbornice brezuspešna. Za direktorja Avale je bil imenovan novinar dr. Svetislav Petrovič, dosedanji dopisnik raznih jugoslovanskih listov v Parizu. Trgovci v Vukovaru so ustanovili svojo nabavljalmo zadrugo trgovcev z meSanim blagom. <1* vO- tV\0 -j t^0 * aO a M « 5'sa Apelacijsko sodišče v Sarajevu je razveljavilo sklep sodišča o uvedbi konkurza nad premoženjem »Krivaje«. Najbrž© bo sedaj zopet začel poslovati stari likvidacijski odbor. Ozkotirna železnica Trst—Poreč v Istri bo nehala obratovati, ker jo nerentabilna. Gospodarsko propadanje se širi nad Istro. Jugoslavija ima skupno samo 12.000 avtomobilov. Mnogo manjša Belgija pa jih ima 200.000. Zopet dokaz, kako brezglava je bila naša finančna politika, ki je videla v avtomobilu le objekt davčne obremenitve. Predsednik Roosevelt je odredil, da začenši s 1. aprilom dobivajo uradniki zopet stare plače v polnem prejšnjem znesku. Kdaj dožive naši uradniki tako srečen 1. april? Francija ne uvede 40um©ga tednika, ker je po mnenju francoske vlade ta mogoč le, če se uvede v vseh državah. Za javna dela namerava poljska vlada izdati 600 milijonov zlotov. Splošno vojaško dolžnost namerava uvesti Nemčija in s tem praktično dokazati, da je mirovna pogodba prav tako le krpa papirja, kakor je bila. Bivši nemški cesar Viljem je zaprosil Hitlerja, da bi mu bilo dovoljeno vsaj za tri mesece bivanje na njegovem gradu v Homburgu, da si uredi svoje finance. Število samomorov v Angliji neprestano raste. Dočim jih je bilo v 1. 1929 še 5J502, je njih število v letu 1983. naraslo že na 6.249. Za 1. 1934. še niso bili podatki objavljeni. Nizozemska vlada je sklenila, da ustanovi za nemške komuniste posebno koncentracijsko taborišče. Japonska je začela graditi za Mandžurijo tri bojne ladje, ki morajo biti gotove 1. 1936. Cigani so dobili svojo slovnico. Napisal jo je prof. Baranikov in je izšla te dni v Moskvi. Dolgotrajni proces proti Hauptmannu, ugrabitelju Lindberghovega otroka, je končan in je bil Hauptmann obsojen na smrt. Hauptmann se je proti razsodbi pritožil. Obč. svet v Flemingtonu, kjer je bil proces proti Hauptmannu, je sklenil, da imenuje ulico, v kateri je sodno poslopje, po morilcu Hauptmannu. Ta svoj neverjetni predlog utemeljuje s tem, da je mesto zaradi procesa silno mnogo zaslužilo in da bo zaradi imenovanja ulice po Hauptmannu dotok tujcev še v bodoče velik. V Ameriki res še nikdar niso padli na glavo. | Ifžng pcrcčžlfl Zagrebški tedenski sejem Zaradi velikega mraza je bil zadnji zagrebški tedenski sejem obiskan še slabše ko prejšnji. Kupčija je bila mirna, ker zunanjih kupcev ni bilo. Cene so bile v začetku sejma čvrste, proti opoldnevu pa so popustile. Bolj dobro pa je bil založen trg z deželnimi pridelki in s krmo. Dogon: 9 bikov, 29 krav, 32 junic, 168 volov, 25 juncev, 108 telet, 386 konj in žrebet, 406 prešičev in 253 pujskov. Cene: biki po 3 do 4 Din za kg žive teže, krave za klanje od 2 do 3, za klobase od 1*25 do 1-75, junice za klanje odj 2-50 do 3-50, za rejo po 900 do 1350 Din za žival, voli I. vrste po 3-80 do 4-50, II. vrste po 3 do 3-50, bosanski voli po 2-25 do 3-25, živa teleta po 4 do 5-50, zaklana po 7 do 8, pitani prešiči po 6 do 8, nepitani po 5 do 5-25, zaklani prešiči po 9‘50 do 10, pujski po 45 do 120 Din za žival, lahki konji po 4.000 do 4.500 Din par, srednji po 4.700 do 5.000 Din par, lahka žrebeta po 800 do 900 grlo, težka žrebeta po 1.200 do 1.500 Din za grlo, konji za klanje po 1-25 do 1-50 Din za kg. Detelja po 55 do 60 Din, otava po 45 do 55, seno po 40 do 50 Din za sto kil. Mariborski trg Na sejem, dne 12. februarja je bilo prignanih 11 konj, 9 bikov, 118 volov, 214 krav in 9 telet. Cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 2-50 do Din 3’50, poldebeli voli 2’— do 2‘25, plemenski voli 2'— do 3-—, biki za klanje 2'50 do 3-—, klavne krave debele 2-25 do 2-70, plemenske krave 2-— do 2'25, krave za klobasarje 1'25 do 1"50, molzne krave 2'25 do> 3-—, breje krave 2-25 do 3'—, mlada živina 275 do 3-50, teleta 3‘50 do 4*—. Prodanih je bilo 179 komadov. Mesne cene; Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meao I. vrste 8—10, II. vrste 4—6, svinjsko meso sveže 8—12. Dunajski živinski trg Na goveji trg z dne 13. t. m. je bilo postavljenih 1276 živali, od katerih je bilo 92 iz Jugoslavije. Cene so bile te: voli izredne kvalitete po 1-38 do 1-52, prima voli po 1‘05 do 1-33; voli II. vrste po 0-82 do 1*—; krave po 0-60 do 0‘80, in mršava živina po 0-54 do 0-62 šilinga za kg žive teže. V začetku živahna kupčija je kasneje popustila. Voli so ohranili stare cene, dočim so biki in mršava živina na ceni popustili. Nedelja, dne 17. febr. 7.30: Pretakanje, negovanje in čiščenje vina (ing. Gorup Sergej) — 8.00: Pa moje ženke glas (revija gramof. plošč) — 8.20: Poročila — 8.30: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta — 9.00: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik) — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve — 9.45: Bachove kompozicije na ploščah — 10.00: Kateri zakoni urejajo službena razmerja delavcev in nameščencev (dr. Stojan Bajič) — 10.20: Venčki šla-gerjev na ploščah — 10.40: Melodije iz »Izgubljenega valčka« pojo s spremljeva-njem radijskega orkestra ge. Poličeve in Ribičeva in gg. Janko, Sancin in Daneš — 11.40: Otroška ura (ga. Zajc-Boškovičeva) — 12.00: Čas, Radijski orkester (po željah) — 13.30: Prenos smuških tekem za svet. prvenstvo iz Visokih Tatra (Češkoslovaška) — 15.00: Plošče po željah — 16.00: Koncert pevskega zbora »Tabore, vmes »Triglav« Šramel kvintet in plošče — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Čas, jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Praznik cvetočih češenj, drama, izvajajo člani Nar. gledališča — 21.40: Čas, poročila — 22.00: Duo harmonika. Ponedeljek, dne 18. febr. 12.00: Po slovanskem jugu (plošče) — 12-50: Poročila — 13.00: Čas, Po slovanskem severu (plošče) — 18.00: O — ta radio (Stanko Bitežnik) — 18.20: Nekaj koračnic na ploščah — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič) — 19.10: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 19.30: Nacionalna ura: Jovan Steria Popovič — 20.00: PTenos opere iz Beograda. Torek, dne 19. febr. 11.00: šolska ura: Moj vzpon na najvišji vrh Atlasa (dr. O. Reya) — 12.00: Odmevi Čajkovskega (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Svi-raj, balalajka! (plošče) — 18.00: Otroški kotiček: Gašperček, čudežni zdravnik (Gornikove lutke) — 18.20: Primorska kuhinja (ga. Mira Žnideršič) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Pravna ura (dr. Knaflič) — 19.30: Nacionalna ura: Duh znanosti in nac. kulture (dr. Albert Bazala) — 20.00: Čas, jedilni list, program za sredo — 20.10: Glasbeno predavanje: 0 delih Hfindla (g. Škerjanc) — Radijski orkester izvaja Handlove kompoz. — 21.15: Schumannove duete pojeta gdčni. Rudolfova in Korenčanova — 21.45: Čas, poročila — 22.00: Plošče — 22.30: Angleške plošče. UMI HIUIII lEttUJEH m Pričetek 3. marca 60% popusta za vožnje na nemških železnicah Vsa obvestila, tudi za nakup registermark dajejo: lng.G.Tttnnies, Ljubljana, iyrseva33 Telefon 27-62 Zvaniinl biro lajpeiškog sajtna, Beograd, Knez Mihajlova 33 Potovalne pisarne Putnik 'alihirk KUiARNA IT‘D EU IlUBITilMADAlMATIHOVAl? 0 Pleskarsko in sobo-slikarsko delo % izvršuje po najugodnejših pogojih Ivan Genussi Ljubljana GregoriiCeva ul. it. 17 c Telefon 22-67 ŽVczpcčczfie »Trgovski Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. M1HALEK. Ljubljana.