PoStnina plačana v gotovtnl Leto XV., štev. 298 upravuistvo L.juDijana Knafljeva ulica a - leieton 61 3122 3123. 31^4. 3125. 3126 ULseratnj Jdaeien; L.juoijana Selen-Durgova iii - Tej 3492. 24»2 Podružnica Man bor viosposka ulica 4t 11 - Teleton St Utt Podružnica Celje Kocenova ulica fit. 2. - Telefon 9t 190 Računi pn poŠt 5ek zavodih: Ljubljana St 11.842 Praga čislo 78.180. wtpn 3t 105 241 Drzno madžarsko LJubljana, sobota 29. decembra I934 Cena t Din Naročnina znaša mesečne Oln 25.— Za inozemstvi Oin tO.— Uredništvo-Ljubljana Knafljeva ulica 5 Telefon 3122 3123. 3124. 3125. 3126 Manbor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Str-3smayerjeva ulica it. 1. Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu Izmikanje Francoski publicist Jacques Ancel objavlja v »Europe Centrale« obširen članek o madžarskem deležu na političnem terorizmu, ki ga je obsodilo Društvo narodov, in prihaja do zaključka, da Madžarska po sprejeti resoluciji ni rehabilitirana pred Evropo, marveč mora še mnogo storiti, če hoče prepričati mednarodno javnost, da je nehala biti za-siornba in zatočišče drznih terorističnih priprav. Zato Ancel poziva merodajne madžarske kroge k izpolnitvi naloženih jim obveznosti, češ, da francoska javnost nestrpno čaka na poročilo, ki ga mora o svojih ukrepih za preiskavo in likvidacijo terorizma Madžarska predložiti Društvu narodov. Kdor je zasledoval pisanje madžarskega tiska po ženevski razpravi, mora priznati, da je ta francoski opomin nujno potreben. Kajti dosedaj ni čuti prav ničesar o preiskavi, ki naj bi dognala krivce uradne »malomarnosti« in drugih »pogreškov«, ki so omogočili organizacijo, nemoteno gibanje in s potnimi listi opremljeno inozemsko ekspedicijo kraljevih morilcev. Že objava ženevskega teksta, prirejena očividno po službeni tiskovni centrali za madžarsko občinstvo, kaže na to, da odgovorni krogi mednarodnemu diktatu ne pripisujejo dovolj resnosti. V drugem odstavku resolucije je bil važni stavek o respekti-ranju nedotakljivosti ozemlja, in politične neodvisnosti držav sploh izpuščen, obsodi« terorističnega revižiomzma pa svojevoljno ;>redigirana« tako, kakor da bi šlo za neke »vzajemne dolžnosti«, po katerih Madžarska ni prizadeta. Posebno značilen za stališče madžarske vlade pa je način, kako predocuje javnosti naiOg Društva narodov, da najde in kaznuje krivce ter o ukrepih poroča Društvu narodov. Iz imperativnega naročila, podvrženega mednarodni kontroli, je madžarska službena publicistika napravila nedolžen »predlog na prireditev ankete«, ki bd pripuščal vladi možnost, da za morebitne pregreške po svoji uvidevnosti najde primerno reme-cSuro. Ne bilo bi se treba muditi s takimi obupnimi poskusi, izviti se pred evropsko politično publiko iz zagate in vsaj doma zakriti vsemu svetu znam potraz, ko bi ne bilo utemeljenega povoda misliti, da nameravajo merodajni madžarski oiaii-telji tudi napram zunanjemu svetu in ne nazadnje napram Društvu narodov po-služiti se enake taktike in tako izigrati soglasni sklep ženevskih delegatov. V političnem ozira vsaj predstavniki madžarske vlade skoro izzivalno kažejo, da jim je ubogo malo mar za sklep, ki zahteva spoštovanje teritorialne integritete madžarskih sosedov. Za božič je zunanji minister Kanya objaviti v dunajski »Reichsposts članek, ki naj bo po vsej priliki publicističen komentar k njegovim znanim trem »mirovnim pogojem«. med katerimi zavzema zahteva po »spremembi mej v smislu dosedanjih zahtev po principa nacionalnosti« glavno mesto. Minister Kanya dolži v dunajskem oficioznem organu Malo antanto, da je s svojo politiko poglobila nasprotja med državami Srednje Evrope, češ, da njeni garancijski dogovori nasprotujejo mirovnim principom, katere je najti samo v rimskih protokolih. Po mnenju Kanye pomeni politika Male antante »prenapenjanje pogodbene orto-doksije«, ki opasno ogroža mir, kar da sledi že iz Titulescovega gesla, da »revizija pomeni vojno«. Zato hoče ostati Madžarska zvesta osnovni liniji rimskih paktov, ki predstavlja v svojem jedru »skladnost prepovedi napadanja s principom razvojne možnosti«. Izzivalno poziva madžarski zunanji minister Malo antanto, da se prilagodi tem smernicam, češ, da je sedaj, po »likvidaciji madžarsko-jugoslovenskega spora« podan za tako zbližanje pravi psihološki moment. Človek ne ve, ali naj bi se bolj čudil smelosti madžarskega ministra, ki dolži sosede, da z odklanjanjem revizionizma spravljajo v opasnost evropski mir, ali pa naivnosti, ki pričakuje, da se bo MaLa antanta na ljubo problematičnemu sodelovanju Madžarske odločila za politiko »razvojnih možnosti«, kar bi se reklo prevedeno iz diplomatske latovščine,' da kapitulira pred madžarsko imperialistično tezo. Ni- bolj iskrena, kakor skrb Madžarske za evropski mir, ni njena najnovej ša iznajdba o zatiranju madžarskih manjšin, katerih varstvo je tudi uvrščeno med Kanyeve »pogoje«. V resnici namreč ne gre za madžarske etnične drobce, ki so na ozemlju nasledstvemh držav v pogledu na nacionalni m kulturni razvoj morda celo boli satumram. kakor v sami Madžarski. Pod pojmom manjšin razumevajo madžarski politiki vse prebivalstvo onih krajev, ki so spadali nekoč pod svetoštefanskn krono. Baš za božič so, kakor vsako leto, priredili v Budimpešti ta po drugih mestin spominske svečanosti za ^gubljmo Prekmurje ta Medjimurje ter so ^regb v to iredentistično propagando tudi cerkev ta duhovščino s Škofom Zadravcem (») n» čelu. Prebivalstvo teh pokraw ki ie do 99 odstotkov .jugoslovenske na. rodnosti, je njihova uradna statistika Pred zaključkom diplomatskih razgovorov Rim-Pariz: V pričakovanju Lavalovesa obiska Po informacijah pariškega tiska je Francija ugodila glavnim zahtevam Italije in popustila tudi v vprašanjih Srednje Evrope, da bi omogočila čimprejšnji sporazum in pospešila pogajanja za splošni varnostni pakt Rim, 28. decembra, d. Včeraj popoldne je Mussolini sprejel francoskega poslanika de Chambruna. Njun razgovor je trajal tričetrt ure. Takoj nato se je francoski poslanik sestal z angleškim poslanikom, s katerim je imel prav tako daljši razgovor. De Chambrun je po teh razgovorih govoril po telefonu s francoskim zunanjim ministrom in mu poročal o poteku svojega razgovora z Mus-solinijem. ki je baje ob tej priliki jasno in končnoveljavno očrtal italijanske zahteve in pogoje za sporazum s Francijo. Splošno domnevajo, da se morejo smatrati italijansko-francoska pogajanja pred potovanjem francoskega zunanjega ministra Lavala v Rim za zaključena. Dan Lavalovega obiska uradno sicer še ni določen, vsekakor pa bo po-set izvršen med 2. in 5. januarjem. Po mnenju diplomatskih krogov so včerajšnji razgovori prinesli odločilen preokret v italijansko-francoskih pogajanjih, ki so v zadnjem času zadela na mnoge težkoče podrejenega pomena. V k3lonijalnih vprašanjih so Francozi upoštevali italijanske želje. Govore že o odstopu precejšnjega obmejnega dela francoske Somalije ItaKjfi, kar bi bHa nova pridobitev poleg že ostalih priznanih koncesij. Tudi glede Avstrije so Francozi v velikem obsegu upoštevali italijanske želje. Vse kaže, da bodo dogovor o neodvisnosti Avstrije, za katerega jamčijo tri velesile, podpisale pred vsem njene sosede, in ne, kakor je določala francoska teza. Mala antanta kot enoten blok. K podpisu bi bila povabljena tudi Nemčija. Nič proti Mali antanti V francoskih uradnih krogih zagotavljajo, da bodo interesi Male antante vsekakor zavarovani Pariz, 29. decembra, d. Vest o skorajšnjem potovanju francoskega zunanjega ministra Lavala v Rim se potrjuje. Laval bo potoval v Rim v prvem tednu meseca januarja. O vzrokih, da bo potoval preje v Rim, kakor je bilo prvotno nameravano, se doznava, da je v prvi vrsti igral glavno vlogo popoln pristanek Anglije na francosko - italijanski sporazum, o katerem je poročal Simon po zadnjen1 sestanku z La-valom v Parizu. V Londonu žele, da bi pri šlo do francosko - italijanskega sporazuma in da bi se rešila srednjeevropska vprašanja, ker bi se radi na drugi strani skupno a francosko in italijansko vlado lotili rešitve vprašanja varnosti in razorožitve. Tudi v Parizu samem so se pojavili glasovi za zaključitev pogajanj, katerih neprestanega zavlačevanja niso gledali brez gotovih skrbi. >Temps« je objavil na uvodnem mestu članek, v katerem pravi, da je diplomatska aktivnost v zadnjih dveh tednih med Parizom in Rimom v toliko pospešila pogajanja. da se približuje trenutek, ko se bodo mosili z uspehom sprejeti koristni sklepi. Zadnji dogodki v Srednji Evropi so ustvarili ugodne okoliščine za francosko - italijanski sporazum. Obenem opozarja >Temps« na zadnji Lavalov govor v francoskem senatu in izjavlja, da morejo biti vlade v Pragi, Beogradu in Bukarešti popolnoma mirne, ker more biti francosko - italijanski sporazum samo sredstvo miru in sodelovanja. V nobenem primeru ne more postati sredstvo za razcapitev Male antante ali za oslabitev zvez med njo in Francijo. Kar se tiče madžarskega revizionizma. meni >Tempsi, da bodo tudi v tem pogledu odstranjene težkoče. Z zadovoljstvom ugotavlja, da je ponehala napetost med Beogradom in Budimpešto, pri čemer beleži tudi božične ideale češkega poslanika v Budimpešti, (X) katerih je Češkoslovaška pripravljena pod gotovimi pogoji pristopiti k rimskemu nrotokolu Pariz, 28. decembra, č. Glede na bližnje potovanje ministra Lavala v Rim, pravi >Pa-ris Soir« med drugim: Nervoznost italijanskih političnih krogo* ki jo je izzvalo zavlačevanje poseta francositega zunanjega ministra, povsem razumemo. Italijani so se nadejali, da bodo docela pridobili Lavala za svoje politične koncepcije. Najbolj primeren se jim je zdel trenutek, ko je pre vzel vodstvo francoske zunanje politike po nesrečni smrti Barthouja Laval. Toda prav v tem so se prevarili. Laval je krenil po poti svojega velikfga predhodnika in ni pripravljen popustiti napram Italiji. Svojo politiko bo vodil z vso vztrajnostjo in so l>o iz Rima vrnil s sporazumom ali brez njega Gombosu se mudi v Rim še pred posetom Lavala bo z grofom Bethlenom informiral Mussolinija o stališču in zahtevah Madžarske Pariz, 28. decembra d. Kakor poroča »Information« iz Milana, se bo madžarski ministrski predsednik Gombos še pred obiskom francoskega zunanjega ministra Lavala v Rimu sestal z Mussolinijem. Po nekaterih vesteh ga bo spremljal na potovanju grof Štefan Bethlen, kar tolmačijo v tem smislu, da nameravajo dogodke, ki so se odigrali po svetovni vojni v Podunavju, vnovič proučiti v celoti in da bodo skušali najti formulo za »pravo, e katero bi se končnoveljavno razčistil položaj. Ob tej priliki bodo obravnavali ne samo rezultate rimskih protokolov, temveč tudi vprašanja, ki se tičejo zagotovitve miru v Srednji Evropi. Po sTempsu« obstoji možnost, da se bosta češkoslovaška in madžarska vlada odločili za konferenco, na kateri bi pripravili sporazum glede gospodarskih in političnih vprašanj obeh držav. Na podlagi tega sporazuma bi moglo priti do udeležbe češkoslovaške pri rimskih pogodbah. Ta politika je našla odobravanje Francije. Srednjeevropski pakt brez Francije? Dalekosežna koncesija Italiji, ki hoče na ta način zmanjšati vpliv Male antante Pariš, 28. decembra- d- 0 pogojih za zaključitev pakta med Italijo. Nemčijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Madžarsko, ki bi zajamčil politično neodvisnost Avstrije, izjavljajo na merodajnem mestu, da se diplomatska pogajanja za enkrat še niso pričela. Načrt sam izvira iz angleških valutnih krogov in je bil prvič predmet razgovorov angleškega poslanika z zunanjim ministrom Lavalom- Izločitev Francije iz tega pakta, ki bi imel podlago za jamstvo za avstrijsko neodvisnost. se označuje kot gola formalnost, ker je Francija prevzela obveznost glede zaščite neodvisnosti Avstrije že v izjavi treh velesil. V političnih krogih naglašajo. da bi bil garancijski pakt. kakor ga predlagajo Anglež1'. nezadosten za zagotovitev varnosti v Srednji Evropi- Glavni pogoj bi bil po francoskem naziranju vzhodni evropski varnostni pakt poleg posebnih dogovorov med Francijo in Italijo, Jugoslavijo in Italijo ter Madžarsko in Jugoslavijo. Madžarske revi-zionistične želje bi se mogle upoštevati samo v okviru pakta Društva narodov. Končno zahteva garancijski pakt. ki bi se sklenil med omenjenimi šestimi državami tudi sodelovanje Nemčije, ki bi se morala pridružiti tudi vzhodno-evropskemu varnostnemu paktu. Tudi Rumunija Pariz, 28. decembra g. Na Quai d' Or-sayu vlada mrzlično delovanje, ki se vrti v glavnem okoli potovanja Lavala v Rim. Baje je Rim pripravljen, pritegniti k pod- enostavno anektirala kot madžarsko, danes pa s svojimi številkami skuša zunanjemu svetu trositi pesek v oči, govoreč o manjšinah, ki so jih nasledstve-ne države raznarodile in jim niti ne dajejo madžarskih šol. Toda kulturni svet danes že kolikor toliko pozna madžarsko narodnostno politiko ta ve ceniti fik-cijo o manjšinah, ki jih v resnici ni. Kljub temu pa seveda ne bi bilo odveč, če bi inozemska propaganda nasledstve-nih držav ponovno oredočila mednarodni javnosti pravo sliko ta s tem dopolnila informativno delo, M so ga pred desetletji v službi pravice začeli Bjorn-stjerne Bjorason ta drugi avtorji svetovnega glasu. Vidi se, da Madžarska tudi po ženevski resoluciji krčevito vztraja na svojih starih smernicah in se po vsej priliki pripravlja na novo ofenzivo. Jugoslavija in z njo Mala antanta mirno pričakujeta dogodkov, ki se očividno pripravljajo. Vztrajali bosta na svojem dosedanjem stališču in sotovo ne bosta dopustili. da bi se izigrala soglasno izrečena ženevska sodba. pisu nameravanega protokola o avstrijski neodvisnosti tudi Rumunijo, in sicer kot članico Male antante S tem bi bila odstranjena glavna težkoča za potovanje Lavala. Vprašanje pa je še, ali bo Madžarska pripravljena zajamčiti sedanje avstrijske meje. Tudi Nemčija bo najbrže za podpis stavila razne zahteve, čijili izpolnitev ne bo ravno lahka. Kljub temu menijo v Parizu, da se bodo mogle te težkoče lažje odstraniti kot one. ki bi jih povzročil dniKi del protokola, namreč ureditev odnošajev Italije do sosedov in pogajanja o sklepu srednje-evropskega pakta. Sestanek Mussolini-Simon ? London, 28. decembra, č V dobro obve-ščenik krogih se je razširila vest, da se bo angleški zunanji minister John Simon, si se sedaj mudi v Cannesu, še pred Lavalo-vim prihodom v Rim settal v nekem sever-no-italijanskpm mestecu z nekim italijau-skim državnikom. Pogajanja z Nemčijo Pariz, 28. decembra, d. V francoskih vladnih krogih izjavljajo, da je Laval sklenil z angleško vlado dogovor o smernicah nemško - francoskih pogajanj. Francija bo povabila Nemčijo k sodelovanju pri varnostnem sistemu ter bo predlagala predvsem kot podlago za pogajanja vzhodnoevropski p;ikt. Nemške protipredloge bodo proučile prizadete države, namreč Francija in Rusija. Priznavajo, da gre za zelo težavno razgovore, pri katerih ho izhodna točka po-vratek Nemčije v Društvo narodov in na razorožitveno konferenco Pomisleki v Parizu Pertinax svari francoske vladne kroge pred preveliko zaupljivostjo do Rima in opozarja na obveznosti Francije do zaveznikov Pariz, 28. decembra AA. Diplomatski urednik lista >:Eclio de Pariš« Pertinax se ponovno bavi v današnji številki svojega lista z bližajočimi se francosko-italijanski-mi razgovori, in v glavnem poudarja, da bo g. Laval prav kmalu odpotoval v Rim Pisec razpravlja v zvezi z razmerjem med Italijo in Francijo tudi o Madžarski, in pravi, da ie krivo mišljenje, da bi bila Madžarska po miroljubni ureditvi spora med njo in Malo antanto v ženevi opustila svojo revizionistično politiko. Dejansko dela Madžarska slej ko prej najaktivneje za revizijo, Italija pa zavzema, ker zahtevajo tako njeni trenutni interesi spričo skorajšnjih razsovorov s Parizom, zelo rezervirano stališče, ker-noče spraviti Pari- za v slabo voljo. Toda vzlic temu jc Italija prav tako aktivna kakor Madžarska. Poslala je v Budimpešto svojega korporacijskega ministra Asguinija in ravnatelja trgovinskega oddelka italijanskega zunanjega ministrstva, da konlerirata z madžarskimi državniki. Na koncu pravi Pertinax, da duhovi v srednji Evropi niso niti naimanj — kakor mislijo v Parizu — pomirjeni. Knya dela še dalje resno za revizijo mirovnih pogodb, čeprav je znano, da Mala antanta noče pristopiti k italijansko-avstrijsko-madžar-skim dogovorom od 1$. marca vse dotlej, dokler Madžarska, -Italija in Avstrija ne bodo prenehale delovati za revizijo obstoječih razmer v Evropi. C$d Bima do Rige Italijanska diplomacija snuje svoj blok proti fran-cosko-ruskemu bloku — Balkan je za Italijo izgubljen Berlin. 28- decembra, g. Rimski poročevalec »Kreuzzeitung« ugotavlja na podlagi informacij iz političnih krogov, da se bo ita-lijanslaa politika premaknila v smeri Varšava - Riga- Ustanovitev italijanske biblote-ke in kulturnega društva v Varšavi so simptomi za zbližanje med Poljsko in Italijo. Za enak simptom se mora smatrati ustanovitev nove paroplovne proge Gdynia - Nenpeli in skleo velike trgovinske pogodbe za izmenjavo blaga. Roko v roki s tem zbližan jem gre ohladitev italijansko - ruskih odnošj>'f»v. Dočim so imeli fašistični listi še poleti navodilo, naj poleg poroči! svojih poročevalcev iz Moskva objavljajo samo še poročila uradne sovjetske agenture. objavljajo sedaj zelo radi proti sovjetske vesti iz Rise. kjer se je naselilo nekai "ašističnih novinarjev. Italijansko -ruska prijateljska pogodba je torej v teh okoliščinah samo še na papirju- List trdi dalje, da skuša Italija postaviti francosko-ruskeniu bloku nasproti blok od Rige do Rima- Za to domnevo govori tndl povečanje ruskega vpliva na Balkanu. čiščenje v Nemčij Nezadovoljstvo narodno-socialistične levice s sedanjim režimom — Obsežna preosnova nemške policije številne aretacije Pariz. 28. decembra, d. »Temps« se bavi z razgovorom, ki ga je imel nemški vojni minister Blomberg z zastopnikom agencije »Associated Press«, pri čemer zlasti poudarja dejstvo, da priznava samo državni obrambi pravico do orožja. Dvomljivo je. pravi nadalje »Tempst, da bi napadalni in zaščitni oddelki soglašali z naziranjem vojnega ministra Blomberga, tem bolj. ker so levičarski pristaši narod-no-socialističnega pokreta prišli sedaj do spoznanja, da ie narodno-socialistična revolucija koristila edinole kapitalistom, konservativcem in nacionalistom, torej onim, proti katerim se ie levičarsk' po-kret prvotno boril Gotovo je sicer, da bodo današnji voditelji Nemčije skušali prikriti vsa nesoglasja, samo da ne bi kompromitirali glasovanja v Posaarju Po plebiscitu in sicer ne glede na njegov izid pa bo vsekakor prišlo v Nemčiji do obsežnih izprememb Čiščenje v narodno-sociahstični stranki se med tem krepko nadaljuje in sicer pod vodstvom šefa tajne policije Himmlerja, ki ukazuje slepo pokornim 300.000 članom zaščitnih oddelkov. Število aretirancev cenijo že na 4000 Aretacije so se pričele z aretacijo vrhovnega predsednika Slezije, Briicknerja in 50 njegovih pristašev. Po uradnih obvestilih so bile izvršene zaradi moralnih razlogov, zdi pa se, da so vzroki drugod Nadalje tudi trdijo, da se ie vrnilo v Nemčijo 12 revolucionarjev skupine Otona Strasserja, ki so živeli v Pragi. Po povratku so podpisali izjavo, ki odkriva tajne zveze Otona Strasserja z raznimi vplivnimi pripadniki narodno-socialistične stranke. Na prizadevanje Goringa in notranjega ministra Fricka bo baje izvršena tudi reorganizacija nemške policije. Državna policija bo štela 100.0^0 mož, ki bodo oboroženi s težkim orožjem, dočim bo varnostna policija imela 60.000 lažje oboroženih mož. Orožništvo in občinska ooliciia bosta šteli 40.C00 mož. Seja ožjega glavnega odbora JNS Beograd, 2S. decembra, p. Danes dopoldne se jc sestal ožji glavni odbor JNS. Prvotno bi se imela seja vršiti v prostorih Narodne skupščine, ker pa je predsednik stranke g. Nikola Uzunovič še vedno bolan in po naročilu zdravnika ne sme zapustiti stanovanja, so se člani ožjega ^lav nega odbora zbrali v njegovem stanovanju Dopoldanska seja je trajala od 10 30 do 13.30. popoldanska pa od 17 do 20 30 Snoči je posetil g. Uzunoviča v njegovem stanovanju ministrski predsednik g Jevtič in imel ž njim daljši razgovor. Beograd decembra p Seja ožjega glavnega odbora JNS ie trajala do 21 ure. nakar je bi1 izvoljen poseben odbor za sestavo resolucije. Po predlogu tega odbora je ožji glavni odbor soglasno sprejel naslednjo resolucijo: »Ožji glavni odbor JNS je imel 28. t m. sejo, na kateri se je posvetoval o novi politični situaciji in je na koncu razprave sprejel naslednji sklep: JNS ostane nepokolebljivo na politiki narodnega in državnega edinstva. katera politika izključuje vsako organiziranje političnega življenja in delovanja na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi To je bil bitni smisel režima, ki ga je uvedel s svojim manifestom od 6 januarja blago-pokojni Viteški kralj Uedinitelj in na kateri osnovi se je tudi formulirala in grupirala JNS S tega gledišča ocenjuje in bo ocenjevala JNS vse politične pojave in akcije ▼ našem državnem življenju in s tega stališča bo tudi oblikovala svoje zadržanje ▼ novoustvarjeni situaciji.« Anton Lajovic: N?$ uradnik in držav? Nemčija ob koncu leta Srdita borba med kapitalizmom in hitlerjevskim socializmom — Odstranjevanje levičarskih prorokov — Umik predstavnikov kapitala in industrije Berlin 27. decembra. Nemčija gleda na burno leto vrenja in preoblikovanja v nove življenjske forme, ki jim še vedno ni videti niti obrisa končnih oblik. Ravnokar krožijo zopet vesti, da se pojavljajo med udarnimi četami znaki novega nevarnega razpoloženja, tako da so morali v božičnih nočeh strogo zastražiti kancelarjevo palačo in vojno ministrstvo. Furth\vanglerjev primer in spori v protestantski cerkvi svedočijo, da traja kulturni boj z nezmanjšano silo dalje. Temu se pridružuje še podtalna borba med Schachtom, gospodarskim diktatorjem tretjega carstva, ter gospodarskimi in socialnimi teoretiki nacionalno-socialistične stranke Darresom, Lejem in Schmidtom, ki očitajo Schachtu, da je eksponent veleindustrije in velekapi-tala. Z ostavitvijo in aretacijo šleskega državnega namestnika Briicknerja, ki je bil na glasu zagrizenega pristaša radikalne agrarne reforme, posebno pa še, ko je bil odstranjen iz javnega življenja Gottfried Fe-der, oče hitlerjevskega gospodarskega programa in Hitlerjev gospodarski učitelj, se je zdelo, da razpada stavba nacistične gospodarske ideologije in da izginja z njo tudi »socializem« iz nacističnega programa. .Stara garda, ki je gradila teorijo gospodarskega sistema nove Nemčije, odhaja in le vprašanje časa naj bi šc bilo, kdaj prideta na vrsto njena zadnja eksponenta Darres in Lev, katerih odstop je bil tudi že ponovno napovedan. Toda tudi v nasprotnem taboru se je pokazala metla. Najprej je odstopil Siemens, predsednik nemških državnih železnic, za njim pa Krupp von Bohlen. predsednik nemške industrijske zbornice. Pozabljene so njegove velike podpore, brez katerih nacizem gotovo ne bi prišel tako hitro na oblast. Moral se je umakniti novim ljudem, ki ne izhajajo tako izrazito iz krogov desničarskega velekapitala in ki bodo zato verjetno bolj pokorni navodilom in ukazom režima. Po vseh teh premestitvah in upokojitvah je videti vodilno roko Schachta, ki danes diktatorsko upravlja vsonemško gospodarsko politiko. Očividno je spoznal, kaka nevarnost bi utegnila nastati, ako bi se spustil pregloboko v borbo obeh taborov, zato je zadnje čase zavzel oportunistično stališče, tako da se ne eksponira niti za desničarske kroge gospodarskih magnatov, niti za radikanlo strujo nacističnega socializma. V poslednjih govorih se je odločno zavzemal za potrebo zbiranja kapitala, češ da le na ta način lahko postane narod bogat in premožen. Istočasno je ostro nastopil proti demagogiji z »obrestnim suženjstvom«, katere veliki gromovnik je bil ravno Feder, ki je nepopustljivo vztrajal pri svojih prvotnih naukih o gospodarstvu, čeprav so se izkazali za preveč enostavne v zapletenosti današnjega gospodarskega življenja. Tako je moral Feder iti. Toda svojo zmago je moral plačati Schacht z izjavo, da je treba reformirati nemško gospodarstvo v duhu nacionalno-socialistične stranke, ki dviga načelo kolektivne skupnosti naroda nad poedinčeve interese. Kot svoje glavne smernice je označil izgraditev progresivne avtarkije, omejitev uvoza na vrednost, ki jo doseže lastni nemški izvoz, proizvajanje nadomestkov za blago, ki ga Nemčija nima. Vsi ti ukrepi kažejo Schachtovo voljo, privesti Nemčijo čisto ▼ tabor avtai-kičnega gospodarstva. V to svrho pa bo treba globokih posegov v dosedanjo liberalno strukturo nemškega gospodarstva. Komisar za cene Gordeler je dobil pravico določati najvišjo ceno ne le za predmete vsakdanje potrebe, temveč vsemu blagu; da se ne bi pri tem razpaslo verižništvo, je poseben zakon omejil odpiranje novih detajlnih trgovin, že obstoječe pa postavil pod državno nadzorstvo. Kreditni zakoni so omejili prevelike dividen-de akcijskih družb, ki so odslej dovoljene le do 6 odstotkov. Državni komisarji vodijo kontrolo nad denarnimi zavodi, da se zaščitijo prihranki, olajša kredit in zniža obrestna mera. V zadnjih dneh je priredil režim celo vrsto javnih prireditev in manifestacij, ki naj bi poglobile v narodu socialni čut, obenem pa podprle ustanove, ki se bore proti brezposelnosti in revščini. Sem spadata predvsem »zimska pomoča in »nacionalna solidarnost«, za kateri so nabirali tudi vrhovni voditelji tretje Nemčije Gobbels, Goring, Schacht in drugi s puščico v roki. Uspeh je bil sedemdeset milijonov dinarjev. Seveda je bilo pri tem tudi precej pritiska, kakor kaže primer upokojenega visokega uradnika, ki je dal po mnenju nabiralne akcije v primeru s svojo visoko pokojnino premajhen prispevek in so ga zato izpostavili po časopisju javnemu zasmehovanju. Vzporedno s temi deli se razvija tudi socialna agitacija. Voditelj delavske fronte dr. Lev, ki je bil po poročilih iz Nemčije že tolikokrat ostavljen, še vedno nemoteno govori po shodih, hodi od tovarne do tovarne, preiskuje položaj delavstva in grmi proti podjetnikom, ki so grešili proti nacionalno-socialističnemu dulu solidarnosti vsega naroda. Vse to so poskusi, ustvariti nov, svojevrsten nacionalno socialistični gospodarski red. ki naj ne bi bil niti zapadno kapitalističen. niti fašistično korporacijski, niti hitlerjevsko socialističen v smislu njihovih prvotnih teorij. Ta reč se pa da ustvariti pod pritiskom finančnih, gospodarskih in socialnih razmer le s kompromisom z desničarskimi silami, konservativci in nacio-nalci, predvsem pa z Reichsvvehr, ki je danes gotovo najmočnejši činitelj v Nemčiji. Toda propaganda kljukastega križa proti kapitalističnemu sistemu, ki se je vršila dolgo let, je ostavila med kmeti, delavci in obrtniki močno sled in ti ne kažejo prevelikega zaupanja za novodošleca Schachta, ki je prej verno služil tudi staremu protihitlerjevskcmu režimu. Zato zadeva kompromisarstvo nove politike na vseh poljih na odpor revolucionarnih elementov v stranki, ki so mnenja, da s Hitlerjevim prihodom na oblast revolucija š« ni zaključena in da pomenijo kompromisi le umik stranke. Dejstvo, da izginjajo drug za drugim teoretiki nacionalnega socializma, ki so zgradili njegovo ideologijo in mistiko, z oblasti, ne deluje pomirljivo na te kroge. Verjetno je, da so močno pretirani glasovi, ki so se pojavljali zadnje čase, da se Nemčija ponovno bliža *30. juniju«, toda dejstvo, da postajajo ne-zadovoljneži po tako eksemplaričnem zgledu že tako hitro glasni, splošno omejevanje in pomanjkanje, v kateri vodi Schachtova politika znižanja življenjskega staindarda pa tudi niso ravno najboljše napovedi, da obeta novo leto za Nemčijo posebno dobre čase Nov abesinski protest v ženevi proti Italiji Prodiranje italijanskih čet v Abesinijo — Italijani zanikavafo vse abesinske obtožbe Novi pomočnik finančnega ministra Beograd, 28. decembra. AA. V imenu Nj. Vei. kralja Petra II. je imenovan z ukazom kr. namestništva za pomočnika finančnega ministra dr. Dušan Letica, bivši državni podtajnik in pomočnik finančnega ministra v p. O. Letica je danes prevzel svoje mesto. Iz razlogov varčevanja je finančni minister sklenil, da za sedaj sploh ne bo imenoval drugega pomočnika finančnega ministra. Sprejemi v ministrstvu za socialno politiko Beograd, 28. decembra. AA- Minister za socialno politiko in narodno zdravje bo sprejemal senatorje in narodne poslance ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah od 11. do 12., druge 06ebe pa v torkih in petkih prav tako od 11- do 12. po prejšnji prijavi pri šefu njegovega kabineta. Mariborski župan v Beogradu Beograd, 28. decembra p. Davi je prispel v Beograd mariborski župan g. dr. Li-pold. V teku današnjega dne je posetil finančnega ministra in še nekatera druga ministrstva ter interveniral v raznih zadevah mariborske mestne občin« Premestitve učiteljev Beograd, 28. decembra, p. S kraljevim ukazom so na predlog prosvetnega ministra premeščeni: Dragica Gams iz Maren-berga v Moste, Angela Hafner iz Sv. Lenarta v Šmartno pri Kranju, Jelica Likar iz Toplic pri Zagorju v Ljubljano, Ljudmila Binder iz Dolenje Bistrice v Vitanje, Ana Bizjan iz Tržišča v 2alno, Ana Seljar iz Sv. Križa v Škofjo Loko, Vera Divjak od Sv. Marka niže Ptuja k banski upravi v Ljubljani, Celestina Gorup iz Spodnje Polskave v Krčevino, Justa in Anton Ha-bič iz Leš v Bohinjsko Bistrico, Ana Hirš-man iz Javorja v Polje, Marija Kovač iz Tržišča v Dol pri Ljubljani, Marija Lav-rič iz Loke na Vransko, Marija Likar iz Ruš v Kostanjevico, Fran Lubej iz Ljutomera v Ljubljano, Olga Orač i z Stare vasi k Sv. Križu. Pavla Podobnikar iz Podlipe v Dobravo, Cirila Rakovec od Sv. Pavla pri Preboldu v Dob pri Kamniku, Albina Vidic od Sv. Andraža v Halozah v Pre-valje in Eliza Zega iz Središča v Hajdino. Iz prometne službe Beograd, 28. decembra AA. Premeščeni so; za svetnika 5. skupine k gradbenemu oddelku direkcije državnih železnic v Su-boticl Andor Havas, dosedanji svetnik iste skupine tretje sekcije za vzdrževanje proge Nova Palanka, za višjega pristava v gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Subotici inž. Spira Boškovič, dosedanji višji pristav oddelka za gradnjo železnic v prometnem ministrstvu, za višjega tajnika 5. skupine istega oddelka prometnega ministrstva Vojislav Djurič, dosedanji svetnik direkcije državnih železnic v Sarajevu. Rumunsld prestolonaslednik na poti skozi Ljubljano Zagreb, 28. decembra n. Davi ob 5. je potoval skozi Zagreb rumunski prestolonaslednik princ Mihael. Njegov vlak se je v Zagrebu ustavil za nekaj minut. Malo pred 8. je prispel v Ljubljano. Po kratkem pristanku se je rumunski prestolonaslednik odpeljal preko Rakeka v Firenze k svoji materi. Božiček v mestnem zavetišču Rim. 28. decembra, d. Italijansko-abesin-ski spor se poostruje. Abesinski zunanji minister Heruj je smatral za potrebno, da ponovno opozori Društvo narodov na položaj ob meji med Abesinijo in italijansko Somalijo in da pri tajništvu Društva narodov vloži nov formalni protest zaradi postopanja italijanskih čet. Brzojavka, ki jo je poslal Generalnemu tajništvu Društva narodov, pravi: Italijani prodirajo na abesinsko ozemlje in trasirajo pri tem vozno cesto od Vardai-ra k Adu in Gerlogubu. Italijani so zasedli kraj Avdup, ki leži na abesinskem ozemlju v pasu pri Vardairu. Italijanska vojaška letala krožijo nad Gerloguom, kar očividno napoveduje nove italijanske napade na abesinske postojanke pri tem kraju, ki so ga že prej bombardirala italijanska letala. Ker se položaj poslabšuje z vsakim dnem, smatra za potrebno, da ponovno protestira. Kot odgovor na novi abesinski protest je oficiozna italijanska agencija Štefani objavila naslednje: V zvezi z novo brzojavko, ki jo je abe-sinska vlada poslala Društvu narodov, demontirajo merodajni italijanski krogi najodločneje trditev, da so italijanske čete prodrle na abesinsko ozemlje. Kralj Avdub se nahaja v pasu pri Uarderu ter so italijanske čete ves ta pas, kakor tudi pas pri Ualualu okupirale že pred nekoliko leti. Na- Proces zaradi marsejskega zločina bo šele v maju Marseille, 28. decembra, č. Civilno-prav-ni zastopnik Nj. Vel. kraljice matere Marije, Paul-Boncour, je prispel včeraj v Marseille in je pregledal vse akte v zvezi z atentatom, ki obsegajo 663 protokolov in dokumentov Od preiskovalnega sodnika je zahteval nekatera podrobnejša pojasnila o posameznih še nepojasnjenih vprašanjih. zlasti pa o prehodu teroristov iz Švice v Francijo, o tajinstveni plavolaski, ki je skupno s svojim spremljevalcem prinesla atentatoriem orožje in o delovanju teroristov v Bolgariji. Avtriji in Franciji Kakor poročajo ie seda i dognano, da se ie plavolaska imenovala Absatz. Delo preiskovalnega sodnika še vedno ni zaključeno Kakor sedaj napovedujejo, ga bo mogoče končno urediti in opraviti šele do konca me«eca aprila, tako da bi se pri čel proces šele prve dni maja prihodnjega leta. pačne so trditve, da so kraj Gerlogubi bombardirala italijanska letala. Izvršila so le nekoliko poletov nad tem ozemljem, ker se je zvedelo, da se v tem pasu, kakor tudi na ozemlju pri Ualualu in Vardairu zbirajo abesinske tolpe. Napovedi abesinske vlade, da pripravljajo Italijani nove napade, so popolnoma izmišljene. Na italijanski strani ne obstoji nobena namera, da bi se započele nove vojne operacije. V sedanjem trenutku je položaj naslednji: Abesinska vlada je izvršila dejanje oči-vidne agresivnosti. Italijanska vlada je zahtevala in zahteva potrebne reparacije. Kljub temu je italijanska vlada pripravljena sodelovati pri delu za določitev meje med Abesinijo in italijansko Somalijo, čim bo Abesinija dala Italiji zahtevano zadoščenje. Rim, 38. decembra, d. Tukajšnji listi beležijo vest moskovske »Pravde«, po kateri se je vojaški in gospodarski vpliv Japonske v Abesiniji v poslednjih mesecih znatno ojačil. 80 odst. celokupnega uvoza v Abesinijo odpade na Japonsko. Japonska ne uvaža samo kmetijskih in industrijskih proizvodov, temveč tudi večji del orožja ter municije. Razen tega se nahaja sedaj v Abesiniji večje število japonskih oficirjev, ki imajo nalogo, da reorganizirajo abesinsko vojsko. Nesreča na Dunavu Beograd, 28. decembra p. Na izlivu Save v Dunav se je pripetila danes opoldne težja nezgoda, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. V času, ko je vladal največji promet in so vsi potniški parniki nabito polni, sta trčila parnika »Aleksander« in »Otačbina«. Oba parnika sta se pri tem precej poškodovala, tako da je materialna škoda precej velika. Med potniki je v prvem trenutku zavladala panika, toda posadka jih je hitro pomirila, ker ni bilo nevarnosti in sta se oba parnika naglo vrnila v luko Posebna komisija rečne plovbe je uvedla preiskavo, da se ugotovi, kdo je zakrivil nesrečo. Obsodba po zakonu o zaščiti države Sarajevo, 28. decembra 6. Po zakonu o zaščiti države je sarajevsko okrožno sodišče pred kratkim obsodilo uradnika tamkajšnje mestne hranilnice Muhameda Hras-nico na 18 mesecev ječe Na njegov pri-ziv mu je sedaj kavcijsko sodišče znižalo kazen na 6 mesecev. Ljubljana, 28. decembra. V ponedeljek, na božični večer je zavladalo v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2. svečano in radostno razpoloženje. Božiček pride! Starčki in upognjene ženice, (preko 300) vse, kar je moglo, je pohitelo v veliko razsvetljeno obednico, kjer je v sredini dehtelo veliko a okusno okrašeno božično drevo. Točno ob 17. uri je prispel mestni predsednik g. dr. Puc s soprogo. Na stopnišču, okrašenem z zelenjem, sta ju sprejela skrbna mati zavoda č. s. prednica in vzorni oskrbnik zavetišča, mestni fizik, g. dr. Mavricij Rus. V spremstvu mestnih svetnikov gg. V. Janežiča, A. Adamiča in Ambrožiča ter sreskega načelnika, g. Frankoviča, sta si g. predsednik in njegova soproga ogledala prvo in drugo nadstropje zavoda. Vsepovsod bleščeča belina, čistoča in pa blesk luči na parketih. V vsaki sobi nekaj brez-močnih, ki niso mogli doli v dvorano; v vsaki sobi jaslice, lučke, pa srečni, ginjeni obrazi. S tresočimi se, blagoslavljajočimi rokami sprejemajo darove. Ustnice jim trepetajo, v nemi zahvalnosti se pripogi-bajo, iščejo roko, da dahnejo nanjo poljub. Kako je kapelica lepa — v njej čudežni misterij prerojenja... Pa spodaj v veliki dvorani! Iv. svečk na drevesu je planila luč v že ugašajoče oči, poslavljajoče se od živih. O, še bodo, še; saj so kakor deca. vsi srečni in blaženi, saj danes je spet tako lepo ko nekdaj pred davnimi daljnimi dnevf... Bodreče in tolažilne besede predsednika so segle vsem navzočim do srca. V Imenu vseh oskrbovancev se je za prisrčne besede in voščilo zahvalil starček, čigar preprosta toda iskrena beseda in zahvala se je vseh globoko dojmila. Cerkovnik je prižgal svečke, vedno nove lučke, umetne, pršeče zvezdice in potem je vsa dvorana z gosti vred zapela pod vodstvom sester iz zavetišča pesem: »Sveta noč, bla žena noč ...« Vsi so dobili darila, elad-korčke, cigare, tobak Neizbrisen je bil po gled na to množico osivele, uklonjene, solzeče se dece. Otroci, bratje, sestre, skoro vsi so jih zapustili, ostali so sami, zapu ščeni ln žalostni. Toda plemenitost srca še n! izumrla, in tudi tem neboeliencem i<= priskočila na pomoč mestna občina ljub Ijanska. ki obcinariem po svoji najbolj?' moči pomasra, da vollno prenašajo pezo po "lednfih dni živl.1en1a Vsa dvorana je o«1 mevala za slovo prf«rfn'"h voSčil. da bi tu dl obiskovalci v naivePU «refH preživet5 boS'Cne praznike vr^tn? le ta za- vod lahko v fact tatvino so izvršili neznani vlomilci, ki so ponoči vdrli v gostilno Rudolfa Komurke v Trbojah pri Kranju in odnesli 23 kg svežega svinjskega mesa. Mimogrede so pobrali s seboj še nekaj škatel cigaret, nestaj paketov tobaka, cigar, obleke, čevljev in še nekaj drobiža povrhu. Z odejami in perilom se je hotel založiti za zimo neznan vlomilec, ki si je poiskal plena v samotni lovski koči v Bašlju nad Preddvorom pri Kranju, lastnini dr. Alfonza Sempra iz Zagreba. Kočo, ki je bila prav skrbno opremljena za udobje gosposkih lovcev, je vlomilec oplenil do kraja. Odnesel je več odej, rjuh, ki so bile poleg monogramov označene tudi s plemi- ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI 'Vale zobe Z*z ugodno ' boste obvarovali z britje uporabljajte ERASMIK ERASMIK MIIOMNMSTO MILO ZA ZA ZOBE BRITJE škimi grbi, brisalk. nekaj obleke, dežni plašč, dve gamsovi koži, več podzglavni-kov in več kosov raznega perila. Lastnik koče trpi škode okrog 2100 Din. Podoben lovski specialist je te dni pred Jes»hovo gostilno na Rudniku z vora odnesel dve lovski puški, eno dvocevko. drugo pa eno-ccvko, obe kalibra 12 mm. Puški sta vredni 3700 Din. Prav drzen vlom so izvfšili neki neznanci pred prazniki pri posestniku Veseliču v Mali vasi pri Gorišnici. Z njimi jc izginila dobro ohranjena rjava moška obtoka, več kosov razne moške ir ženske oSie-ke ter čevljev in perila. Momilci so isto aoč poskusili srečo >e pri nekem Veeeli-čevem sosedu in pa v bližjih Muretmcih. a so jih domači v pravom čas« rtparih m pregnali. Huda borba orožnikov z aretira ncem Novo mesto, 2K. decembra Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bil lani na daljšo kazen ob>soion zaradi nasilja Brdik Franc iz Velikih Ban. občina Št. Jernej. Kazen bi moral fant nastopiti meseca marca letos. Ker pa se po*ivu za nastop kazni ni odzval, je okrožno sodišče odredilo, da se Brdik privede ▼ raj>or s sik). Orožniki iz Kostanjevice na Krki, ki so ta nalog dobili, so Brdika ramin iskali. Brdik je imel varno zatočišče v prostranih Gorjancih, poleg tega pa še dobre prijatelje, ki so ga na nevarnosti pravočasno opozarjali. Tako se je zločinec srečno skrival du božičnega večera, ko je ponoči okrog 22. skrivaj dospela v Velike Bane orožntška patrulja in se postavila v zasedo pri hiši posestnika Jožeta Jevnikarja. Orožniki so bili prepričani, da bo Brdik na sveti večer prišel v domačo vas. In niso se motili. Okrog 23. je zasledovanec res prišel in stopil v Jevnikarjevo hišo. Takoj za njim sta šla v hišo tudi vodja orožniške postaje v Kostanjevici narednik Matija Grogorinčič in kaplar Franc Štilec. Pri vstopu orožnikov v hišo je bil Brdik pri peči. Narednik mu je takoj napovedal aretacijo, toda Brdik se je orožnikoma z vso besnostjo postavil v bran. Z vso močjo je zagrabil ua-rednikovo puško in mu jo hotel iztrgati iz rok. Oba sta se dejansko spoprijela m pri tem padla na tla, tako da je Brdik klečal na naredniku. Kaplar Štilec je priskočil tovarišu na pomoč s tem, da je hotel Brdika potegniti z narednika, kar se mu pa ni posrečilo. Zato je udaril nasilneža s puško po glavi, da reši svojemu vodji življenje. Od udarca omamljen je Brdik sicer naaio odnehal, toda narednikove puške n-i hotel izpustiti iz rok. Kaplar je Brdika tedaj opomnil, da bo rabil orožje, če Brdik ne izpusti puške in če ne bo miren. To je Brdika sicer oplašilo. Toda ko jc spustil narednikovo puško, je zagrabil za nasajeni bajonet kaplarjeve puške in ponovno segel po narednikovi puški. Pri tej borbi se je posrečilo Brdiku dobiti v roko nek oster predmet, s katerim je prebodcl roko kaplarju Štilcu, nato pa pograbil narednika za opasač, hoteč tako priti do samokresa. Ko je videl kaplar ponovno nevarnost za narednika, je še enkrat pozval nasilneža. naj miruje. A ker vse skupaj ni nič zaleglo, je v trenutku, ko je le-ta malo popustil narednika, zabodel nasilneža dvakrat v levo stegno. To ga pa še ni iztrez-nilo. Loviti je pričel narednika za vrat. da ga zadavi. Kaplar. videč, da bi pri ponovni rabi orožja lahko ranil tudi narednika, je pri neki Brdikovi kretnji izkoristil pozicijo in Brdika pri tem zabodel v tretjič. Ker se je Brdik med prerivanjem z narednikom sklonil, ga ni kaplar zadel v nogo, kakor je nameraval, nego v trebuh. Šele pri tem zadnjem vbodu je Brdik odnehal in sedel na posteljo Orožnika sta takoj pozvala domačine, naj jim prineso potrebne obveze, da ranjenca obvežeta, in poiskala sta voz, s katerim naj bi bil ranjenec prepeljan v kan-dijsko bolnišnico. Vsega tega pa ni bilo treba, zakaj Brdik, ki je dobil hudo rano v trebuh, je kmalu umrl. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v Št. Jernej. ■sb9 KULTURNI PREGLED Za prekmurskimi kolniki Tik pred božičem je izšel v založbi Tiskovne zadruge kot novi zvezek zbirke »Slovenske poti« spis pisatelja Juša Koza-k a >Za prekmurskimi kolniku. Pozornemu čitatelju slovenskih revij je spis ze znan, vendar je dobil šele v knjižni izdaji dokončno obliko. Pisatelj je izpustil nekatere odstavke, ki so imeli preveč aktualen znauaj, zgostil in marsikje izbrusil posamezna poglavja. Založnica je knjigo opremila s slikami na posebnih prilogah. Fotografski posnetki so avtorjevi, njegova je izbira slik. Tako ima knjiga tudi po opremi enoten, obenem pa prav prikupen značaj. Z njo je zbirka .Slovenske potk dosegla že petnajsti zvezek Ni mnogo, a v današnjih razmerah je tudi petnajst zvezkov izvirne kvalitetne literature ugodna postavka v splosm književni bilanci. Spis Juša Kozaka je iz dveh razlogov pomemben donesek k nasi hteratun: Prvič ker obravnava najbolj Per.fernosloven.ko pokrajino, ki se človeku iz ostalih pokrajin Svi hip zares zdi »bolj tuja razdalja med njo in nami večja kakor med pokra,inami v'zaoadnl Evropi, ki jih človek pozna z knjig in spisov.« Razveseljivo je, da se je nrav eden izmed prvih naših sodobnih prodov odločil. da napiše knjigo o Prekmur-ju."— Drugič je Kozakov spis vreden po- zornosti po svoji obliki. Predvsem je kajpak potopis, vendar se močno razločuje od navadnih potopisov (pri tem niti ne mislim tistih suhoparnih poročil, ki se kaj često pojavljajo pri nas pod videzom j>oto-pisa). Je reportaža, kakor je Andre Gide označil svojo knjigo o Kongu, vendar po kvaliteti visoko nad tem, kar pri nas razume povprečen človek pod reportažo. Z druge strani ima Kozakov spis o Prekmurju toliko umetniških značilnosti, da bi ga lahko spričo njegove stvarne vsebine šteli med esejistično literaturo. Ima nekaj od tega, nekaj od onega; predvsem je pa osebno doživljena knjiga, spisana z veščino dobrega prozaista. Ali imamo še o kateri naši pokrajini podobno knjigo? Juš Kozak nam je dal v vsakem pogledu nevsakdanje zanimiv spis. Naj imajo svoje tudi prijatelji številk: za petnajstletnico osvoboje-nja Prekmur ja kot petnajsti zvezek »Slovenskih poti«. Pisatelj je nastopil svojo pot po Prekmurju pri Lendavi, še v vlaku med Čakov-cem in Lendavo razmišlja o pokrajini, ki ga je zvabila, o njeni zgovoniski usodi in o pomenu združitve »z živo materjo, ob kateri je Prekmurje odmiralo.« Ko stopi na sočnozelena panonska tla. se zazrcali v njem vsa svojskost te pokrajine. Slovenec je alpski človek, hribovec: tu se razprostre pred njim ravan, vzbudi se horizontalni dojem stepe ali puste. To je prvo nenavadno občutje. »Atavistična občutja obhajajo človeka, ko postoji na cesti sredi neizmerne, ravne zemlje. Tako so pradedje vohali prst.« Človeka »napade stiska v prsih zaradi širne daljave in ogromne prostornine pod visokim svodom. Začudene oči blodijo od obzorja do obzorja. Najrajši bi legel v ozko senco za jagnedom na travniku in se stisnil k zemlji.« Tako je srečanje slovenskega Alpca s panonsko zemljo. Ali naj se čudimo, da se je morala na največji ravnici sveta — v Evraziji — razviti tako svojevrstna kultura, kakor je ruska? Še prekmurski svet je drugačen od našega! Kar peš potuje avtor s svojo gospo po prekmurskih cestah in »kolnikih« (stezah), skozi vasi, kjer ju otroci pozdravljajo »Di-esertessek a Jezus Kristus« skozi Lakoš, Oslice in Kapco v Malo in Veliko Polano. V doživetje pokrajine in vasi se vpletajo slovstvene reminiscence: evo, sredi prekmurske ravni obuja slovenski pisatelj v razgovoru sliko iz Krleževega Latinowicza, ki ga prevzema želja, da bi »pozdravil žnre-čo kroglo kakor odrešenika. ki plove z matematično točnostjo v svetli pristan nad močvirjem in mračnim blatom današnje stvarnosti, v kateri se je razbila njegova ladia.« Po vseh problemih in ideologijah (nekje daleč zadaj je Ljubljana s svojimi najljubšimi intelektualnimi igračkami, n. pr. s prirejanjem viharja v kozarcu vode, alias: z literarnimi aierami) — po vsem Kozak željno vdihava vonj prsti na široki, zeleni, blatni panonski nižini. Za Kozakovimi prekmurskimi doživetji čutiš pritajeno, vendar pa v liriki opisov krajine in vaškega življenja rahlo drhtečo nostalgijo civiliziranega človeka za zemljo in vasjo. Stara rousseaujevska misel o vrnitvi v priro-do! Zaman ubijajo dialektične teorije o kmečki lastnini in razni »kolhozi« primarno. atavistično občutje poljedelca, ki bo ostal še dolge vekove jedro človeške družbe. Iz njegove ljubezni do zemlje — 6voje, očetovske zemlje, — se ne oglaša le sebičnost lastnika, marveč predvsem biološki gon povezanosti s prirodo, odpor zoper civilizacijo. ki stremi po kupu, po človeškem mravljišču; oglaša se mistična sila zemlje in semena, govori prastara izkušnja, da gruda in samota Človeka etično dvigata. Tudi Kozak, ki prihaja v Prekmurje s polno glavo sodobnih problemov, se ne more iznebiti rousseaujevskega občutja. »Stal sem v zeleni travi na mehki prekmurski zemlji sredi kmetiških domov in živo občutil pekočo žejo modernega človeka v omotičnih vrtincih dnevnega življenja po neizpremen-ljivosti. po nečem, kar je bolj trdno, kakor so ideologije, misli in čuvstva. skratka žejo po prvobitni stalnosti, v kateri išče zanesljive opore. Siva prst prekmurske nižine je stalnost, ki se zaenkrat ne da vznemiriti ne z železnicami ne s časopisi ne z avtomobili.« V vrsti toplih, pesniško zaokroženih s'ik, ki jih kdaj pa kdaj prepletajo misli nemirnega intelektualca ia dvomljivca, ee. raa- živi Kozakovo pero in riše do finih liričnih odtenkov prekmurski pejsož Od horizontal-talnih črt panonske ravni se njegova misel češče dviga v občim problemom sodobnosti in k prastarim vprašanjem življenja. Skoraj tolstojsko spoznanje o kmeta govori iz teh-le vrstic: »Z dovtipnim posmehom opazuje kmet življenje, prav tako, kakor se starec spomladi greje pred ulnjakom. Usoda se pretaka po nižini kakor veletok, iz katerega se ne more nihče rešiti. Zaneslji-■ va opora je le zemlja, po kateri hodijo bosi in jo čutijo vsak dan na koži.« Lepo poglavje opeva večer ob Mmi, takisto izzveneva v liriko »Pred nočjo na vasic. V »Materialističnem intermezzu« se Kozak duhovito norčuje iz ljubljanske literatske antiteze »Duh — Neduh« in piše o prekmurski hrani, o nedeljah in proščenjih, o gibanicah. .Gibanic se spominja Prekmu-ree pri delu v tujini, popotnik na cesti, študent v nezakurjeni mestni izbi, vežejo ga na dom kakor plodna njrva, vitki jagnedi cvetoče akacije in slavci v k>gili.< Posebno poglavje posveča Juš Kozak prekmurskemu pisatelju Mišku Kranjcu Bil je njegov gost v Veliki Polani. in okoli" Kranjčevega doma in vasi se suče znaten del Kozakovih prekmurskih doživetij in impresij. Slikovito je opisana pot xSkozi luteranske vasi do Sobote«, a tudi Murska bobota, Beltinci, Lendava in še nekateri kraji so dobili v Jušu Kozaku odličnega literarnega opisovalca. Za nameček je dodal pisatelj svoji k&iigi tri narodne oesini a SAMO SE DANES MONUMENTALNI VELEFILM IKLIEOIPAT1RA Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.15 ln 9.15 Predprodaja od 11.—H13. ure Oomače vesti >11 .(.I.l.vt ♦ Spomenic vVilsonu v Korčuli. Korču-lanski rojal% Anton Vilovič, ki živi v Sew Vorku, je »poročil odboru Jadranske straže v Korčuli, da je več rodoljubov dalo iniciativo ter bo naklonilo tudi gmotno pomoč za postavitev spomenika pokojnemu ameriškemu predsedniku \Vilsonu v Korčuli, v znak hvaležnosti, da je bila Kor-čula rešena tujega jarma. Po pozivu svojega rojaka bo odbor Jadranske straže stopil v zvezo z rojaki v Ameriki ter pripravil vse za uresničenje lepega načrta. UHAN KREMA Vas napravi 1c|kj in miaorii v Novi Sad. Na tak način bo uveden letui pregled o nacionalnem življu, ki ga je treba voditi zlasti v dunavski, a tndi v vardarski banovini. I OTO A p* » At i NA G 3 PLAČILO? nJUCeACEfiCIJA" ZAGREB. Di-»šk ovi*eva i/ * Važna propaganda za Rogaško Slatino. Znani zagrebški zdravnik dr. Mavro Gross ki vrši službo sezijskega kopališkega zdravnika v Rogaški Slatini, je tri tedne potoval po Grčiji zaradi propagande za naše zdravilišče Rogaško Slatino in zaradi predavanj iz svoje specialne stroke: zdravljenje jeter in žolčnih kamnov. Dr. Gross je predaval najprej na atenski univerzi in so se mu za zanimivo predavanje zahvalili med drugimi tudi predsednik in odborniki grškega zdravniškega društva ter šef medicinske klinike na univerzi. V So? p n u u> ('r predava! v veliki dvo- Ce hočeš dobro mus ku imet' kupuj nri SZ&dšc (jEžoberfet Ljubljana, Kongresni trg 8. ran. ujiovsKe /.00111:1 e. a\uj ^ovoi o zdravilišču Rogaške Slatine je zaključil s pripombo, da s>ta se tam zdravila vladika Strossmaver in naš pokojni vladar. Vladika je ustvaril Jugoslavijo s peresom, pokojni vladar pa z mečem. Turneja dr. Grossa po Grčiji je imela velike uspehe, ker so se grški zdravniki zelo zanimali za Rogaško Slatino in druga naša zdravilišča, zastopniki turističnih ustanov pa so nanašali, da bodo razvili veliko propagando za obisk naših zdravilišč. ♦ Smučanje v planinah — opozorilo SPD. T>o 2. januarja so odprte koče v Triglavskem pogorju: Dom na Kredarici in Staniče va koča, dostop iz Mojstrane skozi Krmo — S ur. na globoki snežni podlagi 20 cm prš!ča, smuka prvovrstna, vreme solnčno in mirno, temperatura, zmerna divni razgledi v visoke Ture, Dolomite in na jug. izleti in alpinske ture preko vsega Triglavskega pogorja na Triglavska jezera. brez nevarnosti in ne težavne. — Koča pri Triglavskih jezerih, dostop iz Bohinja preko planine na Kraju — (5 ur, 1.5 m snežne podlage in lo cm nršiča, krasni smuški izleti po dolini Triglavskih jezer in Komni. sestop na Stare Fužine — i ure. Vse tri koče so zasilno oskrbovane. Erjav- Sobota ob 8.. nedelja ob 3.. 5.. 8. Odvetnik podzemlja Aktualni doživljaji znamenitega odvetnika, katerega klienti izvirajo iz podzemlja. Za novo leto: FRA DIAVOLO čeva koča na Vršiču odprta, 1 m snega s pršičem Ker je sneg samo v planinah, je pričakovati za praznike živahen smuški obisk. Vremenska poročila za prihodnje dni so jako ugodna, vreme solnčno in stalno. Dom na Krvavcu in koča na Veliki Planini — dobra smuka, izhodišče za smu-ške izlete, krasni razgledi — Odprte 60 naslednje nižje postojanke SPD: Dom v Kamniški Bistrici, krasna nedeljska turu, toplo kurjene sobe. prikladno za večdnevno bivanje. V postojankah »Sv. Janez« in »Zlatorog-T ob Bohinjskem jezeru je idilično od počivališče čez praznike, kurjene sobe, prvovrstna in cenena postrežba, smuški izleti na Vogel. Planino na Kraju in Triglavska jezera. Dom na Mrzlici je dostopen fz Trbovelj ter krasna razgledna točka Koča na Ljubniku, dostop iz škofje Loke, je stalno oskrbovana. — Tomazino va koča na Sv. Gori je v sedanjem času prijazno izletišče Na Dolenjskem je prijetna postojanka dom na Mirni gori. — Valvazorjeva koča pod Stolom je stalno odprta !n oskrbovana. — Koča na Smre-koven je prijazno izletišče V Logarski dolini vabijo planinske postojanke ♦ Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrla gdč. Marija M a r i n k o v a, učiteljica z Vrhnike. Ugledno pokojnico bodo jutri ob 14. spremili k večnemu počitku. Istotam je umrla gospa Marija G o m b a čeva, žena policijskega stražnika. Pogreb bo danes ob 16. — V Toplicah pri Zagorju je včeraj zjutraj po dolgi in mučni bolezni preminil g. Jožko Košir, mesar. Pokojnik je bil vedno na mestu, kadar so ga klicale narodne dolžnosti. Bil je vsepovsod priljubljen in spoštovan. Zapu šča soprogo Fani roj. Bajcarjevo in sinčka Jožka. Pogreb bo jutri popoldne. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sož?>-lje! ♦ Akcija beograjskih novinarjev. Beograjska sekcija Jugoslovenskega novinarskega združenja je sklenila izdajati v korist svojega podpornega fonda šaljiv list »Ošišani jež«. Pri tem šaljivem listu bodo sodelovali številni naši književniki, novinarji in slikarji, kar nudi jamstvo, za duhovitost in pestrost novega humoristične-ga lista Prva številka »Ošišanega ježa« bo izšla v začetku januarja. ♦ Spor med predsedstvom beograjske občine in zdravniško zbornico. Bivši direktor beograjskega mestnega urada za socialno in zdravstveno skrbstvo dr Sve-tislav štefanovič se je spri s predsednikom občine Petrovičem ter zahteval od zdravniške zbornice, naj intervenira, ker so sporne zadeve v kvar ugledu zdravniškega poklica Upravni odbor zdravniške zbornice je zadevo preiskal ter sklenil protestirati nr' predsedništvn občine, ka- 0ladio - (Dobertet d. z o. z. Kongresni trg 8 3LaMt*>pmtt>o-Mi>wnypho*t kakor tudi pri ministrstvu notranjih za- j dev ter pri ministrstvu za socialno poli- i tiko in narodno zdravje. Občina namerava namreč poveriti vodstvo urada za socialno in zdravstveno skrb nekemu pravniku. Pritožba zdravniške zbornice navaja tudi razne pomanjkljivosti pri zdravstveni službi mestne občine, ki izvirajo iz tega. da se v zdravniške posle neprestano vrne šavajo laiki. Navedena je dolga vrsta primerov, v katerih je predsedništvo občine baje zavrnilo najvažnejše predloge stroko vnjakov-zd ravnikov. ♦ Gimnazijsko poslopje v Požarevcu «e ruši. Med najstarejšimi srbskimi srednješolskimi zavodi je gimnazija v Požarevcu, ki deluje že 72 let. Poslopje tega starega srednješolskega zavoda pa je že dolgo časa v tako slabem stanju, da ograža zdravje dijakov in učnih moči. Poslopje je mnogo trpelo med vojno, pozneje pa ni bilo nikdar deležno temeljitega popravila. Občinski odbor ima sedaj velike skrbi, kaj naj ukrene, da ne bi bilo treba ustaviti pouka. V mestu nI primernih prostorov za začasno namestitev gimnazijskih razredov, na popravljanje starega šolskega poslopja med poukom pa ni mogoče niti misliti. ♦ O smrtni nesreči v Tržiču nam poročajo: V četrtek okrog 13. ure je pripeljal Nemci zdravijo sklerozo ln njene posledice z jodom, Francozi s koloidnim kremi- kom (silicijem), Angleži z manganom in magnezijem. Home opati s težkimi kovinami in jodom. Katera metoda Je najboljša? Radenska! Ker Radenska je edina naravna voda cele Jugoslavije, v kateri se nahajajo: jod, koloidni Kremik. mangan, magnezij in težke kovine. Ako se bližate petdesetemu letu, ali ako ste iz rodbine, katera je nagnjena k sklerozi morate piti Radensko! kakor običajno iz Ljubljane avtobus v Tržič. Pred lekarno g. Lavička je prehitel voznika. Ker so šli ta čas ljudje v tovarno, je bila cesta zelo obljudena in je šofer dajal stalno varnostni signal Kljub signalom je pretekla cesto 12 letna Elvira Po-lančeva v hipu, ko je vozil avtobus mimo Avtobus jo je zadel in vrgel pod se. fofe.r je v hipu zavrl voz, toda sunek je bil tako močan, da je deklica obležala v nezavesti Izprva se je sodilo, da poškodbe niso tako hude, toda kljub takojšnjemu prevozu r ljubljansko bolnišnico je revna podlegla poškodbnm Nesrečo je pripisat' le usodnemu naključju, kajti šofer je poznan pri | vseh, ki so se kdaj vozili z njim. kot zelo vesten in spreten vozač. Danes \*elika senzacionalna premiera LOVCI BISEROV Napete scene, lepe pokrajine, divja plemena ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečei Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. ♦ Smrtna nesreča v rudniku. V rudniku Završje pri Varaždinu se je pripetila hu da nesreča, pri kateri je izgubi) življenje 22 letni rudar Josip £ešet. Ko je zvečei prišel na delo v rov, je z roko zgrabil za električne žice Udarec toka je bil tako močan, da je nesrečni mladenič padel na zemljo in v nekaj minutah izdihnil. DANES ljubljenec publike RAMON NOVARRO v premieri LOTOSOV CVET To je film. ki nam pokaže, kako se kitajsko dekle prodaja, da s tem pomaga domovini. Film je režiral Cla-rence Brown, režiser filmov G. Garbo. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.U zvečer. ♦ Pri vasovanju ustreljen. Na Štefanovo zvečer se je napotil 22 letni posestnikov sin Pinter Jakob iz Spodnjih Pleterij v družbi še enega fanta na vasovanje k svojemu dekletu v Zupečji vasi na Dravskem polju. Proti jutru v četrtek pa so našli ljudje Pinterja na cesti mrtvega z veliko rano v trebuhu. Kolikor se je moglo doslej ugotoviti, je bil Pinter pri vasovanju od neznanih storilcev ustreljen v trebuh in je zaradi izkrvavitve umrl. Truplo pokojnega so prepeljali v mrtvašnico k Sv Lovrencu. Preiskava, ki jo vodijo orožniki iz Cirkovcev bo izkušala odkriti zločince ♦ Obleka išče človeka. Po radovljiški okolici je bilo zadnji čas izvršenih več drznih vlomov, ki so kazali, da je sistematično na delu dobro organizirana družba. Jladio - čin-stvu, je v založbi Ekonomsko enote izdal pred kratkim novo dramo v treh dejanjih »Polom.c -Igra, ki je pri svoji krstni predstavi v Delavskem domu na Jesenicah doživela pri publiki nedavno prav topel sprejem, nam slika konflikt med delavstvom in stavbnim podjetjem Kremen . V luči nekega upornega, romantično na-dahnjenega socialnega naturalizma, riše pisatelj nravno snilobo liudi. ki imaio usodo množic v rokah, in odpor delavstva, ki si hoče samo kovati svojo srečo in zmaso Delo ima neprikrito tendenco proti duhu socialne demokracije in stavlja v središče dogajanja zastopnika Delavskega zaščit nega urada« Rojnika. ki ga riše kot moralnega pokvarjenca, podkupijivca in izdajalca Drama je odrsko prav spretno napisana, nekateri naivni pogledi na življenje in človeka pa kazijo realistično celoto. Vsekakor pomeni »Polom« za delavske odre novo obogatitev repertoarja. u— Stara zgodba o kolesu. Pred kakšnim mesecem je pekovski mojster Mihael Bedenk iz Rožne doline prijavil policiji, da je od nekesra Jožeta Doblekarja, ki jo z Vač pri Litiji doma, kupil kolo. pa mu ga je Dob'ekar čez m;ilo časa na tihem odpeljal in izginil Policija se jo zanimala zn mladega kolesarja in njegov bicikel in je o zadevi obvestila tudi vse orožniške postaje Pred dnevi so zdaj orožniki z Vač naleteli na Doblekarja v Pečali pri Moravčah in mu zaplenili kolo, ki nosi tvorniško številko 129.645 ter je opremljeno z evidenčno tablico 7555. To odkritje priča, da se Doblekar v večjem obsegu bavi s krajo koles, zakaj evidenčna tablica št. 7555 pripada kolesu, ki je bilo pred nedavnim časom prav tako ukradeno trtrovskemu pomočniku Feliksu Eserju v Ljubljani, medtem ko je v Pečah zaplenjeno Redenkovo kolo bržkone ukradeno nek.ie drugje. — Izpred neke hiše na Zaloški cesti je pred dnevi nekdo odpeljal Antonu Benku 1000 Din vredno kolo znamke . Pax z evidenčno številko 2—2827'33—1. u— Nezvesti sopivci. 20 letni delavec Anton I.ešnik se je v sredo zvečer vračal peš iz Kranja proti svojemu domu v Svet-ju pri Medvodah. Mimogrede se je ustavil v neki gostilni v Laborah, kjer so se mu pridružili dva moška in ženska Ko je pozneje nadaljeval pot, so ga neznanci izne- najlepši -nameček: so ilustracije na posebnih prilogah: posnetki pokrajin, vaških hiš in tipov iz ljudstva se lepo prilegajo značaju najnovejše knjige Juša Kozaka. —o. Mariborsko gledališko pismo Za božič je naše gledališče pripravilo svojemu občinstvu čedno darilce: opereto »Izgubljeni valček«. Ta opereta s svojimi osmimi slikami je nekuk vmesni izdelek od operete v tradicionalnem smislu k revijski opereti. Toče gladko oosebnih hvalnih etiket. Svetal in toplo tinibriran sopran nase primadone se je učinkovito dopolnjeval s prodorno sočnostjo. ki jo je razodevalo dragoceno grlo našega popularnega tenorja. Veliko napora sta imela tudi Škrbinšek kot Niki in rt. Stu p i ca kot Viki. Dasi je Skrbinšek ru-tiniran operetni in operni igralec in je na drugi strani Stupica .nenda prvič nastopil v opereti, sta se vendar oba v svojih pevskih. miiničnih, gibnih in drugih akcijah spretno usoglaševala ter za to žela zasluženo priznanje. Barbičeva (Hedi) je znova razodevala svojo visoko razvito mu-zikalnost, poudarjeno z dramatično prepri-čevalnostjo in ljubkim zanosom Subreta S. Severjeve Mici Reitmaver je v tok dogajanja prinesla neko prisrčno veselost in prešerno dvienjenost. Pavle K o v i č je svojega gledališkega slugo Feigla postavil poleg najbolj pogodenih dosedanjih podobnih figur. Njegov humor in naturna smešnost zaslužita priznanje in pohvalo. Avtoritativ- no je nastopal F u r i j a n o v cledališki ravnatelj. Cel Napoleon je. G o r i n š o k je letos že v >ZalujoČih ostalih« v vlogi brezposelnega dediča utrdil svoj sloves solidnega komika. Kot notar dr. Nikolaj Doroeen-ko v »Izgubljenem valčku« pa je ustvaril podobo, ki je menda njegova najmočnejša in ki je dokerčno nakazala smer, v kateri naj se ta naš mladi nadarjeni igralec razvija in uravnava. Z vso pisarsko gorečnostjo in tajniškim dlakocepkarstvom obtežen je bil K o š i č e v gledališki tajnik Blau-stingl. Reprezentativna sta bila Gromov direktor bara in Verdonikov komorni pevec Blinder, postavna oba častnika M e d-v e n o v baron Hartenberg in Nakrstov F redi Pachinger, ves pijančkarski Hara-stovičev kapelnik Franc Gschwendtner, skrbi polna gospodinja Brigita M. Zakraj-škove, Blažev inšpicienl in Verdonikov poskočni natakar. Iz prijaznosti je odlično sodeloval naš mariborski virtuoz na goslih g. Cvirn. Smiselno in s prilagoditvijo {»edinim sledečim slikam je uv?žbal posamezne baletne točke naš vneti in iznajdljivi koreograf Harastovič. Med članicami baleta je nekaj talentiranih baletk. zlasti naša primabalenna gdč. I u t e r-š n i k o v a Občinstvo je bilo v doživljenem kontaktu z odrom, zlasti v zaključni sliki, ko je del odrskih akcij prešel v parter Operetnemu občinstvu bo stvar brezdvomno zelo ugajala —e. »Književni horizonti«, zagrebška liternrna revija, ki jo izdaja in urejuje Ladislav Z i 111 b rek. so s pravkar izišlo 1.-2. številko nastopili drugi letnik. Živahno urejena številka obeta, da bo letošnji letnik še prekosil prvega. Vladimir Nazor je pričel objavljati odlomke iz svojega dnevnika. Pod naslovom Kristali in sjenienke« je tu pri-občenih petnajst takih zapiskov, ki v marsičem osvetljujejo osebnost in komentirajo delo največjega izmed živečih hrvaškin pesnikov. Dr M. Perkovič je posvetil lep članek osemdesetletnemu Toinislavu Mare-tiču. s katerim je imel urednik L. ZimUrek tudi intervi*w. J. Berkovič poroča o pariških gledališčih, dr. M Perkovič pa kritično prerešetuje jezik »Srpskega književnega glasnika«, L. Zimbrek pa razglablja nekatere prevode iz ruskeaa jezika. Pesmi so prispevali O. Solc, L. Zimbrek, Tin Ujevič, Drago Gervais, Vlado Vlaisavljevič in Sljep-ko Ostroški. V rubriki »Suvremeni književni problemi« je izšlo več krajših člankov, med njimi tudi ostra kritika prevoda Cankarjevega »Martina Kačurja«. ki ga je opravil Ivo Kozarčanin. Zimbrek dokazuje, da prevajalec ni razumel niti preprostih slovenskih besed; lahko si torej mislimo, kak šen utegne biti ta prevod Gostovanje češkega tenorista t Beogradu. Te dni te v naši prestolnici nastopil z lepim uspehom tenorist Nar divadla v P.agi .1 O \laaak Pel ie naslovno vloeo v >Tann-hauserju« Češki pesnik se poslavlja nd Jugoslavije. V prnškem •»Elanu« poroča Adolf Veselv o »nemirnemu duhu češke literature«, lufiiu Mahnu, ki je v svojih pesmih in tudi v pro- zi mnogo opeval jmroslovenske pokrajine, zlasti Hercegovino in Dalmacijo. lz taga okolja sta posneti dve knjigi nadarjenega pesnika: »Hercegovina« in »Sirroco«, pravkar je pa izdala »Družstevni piace« v Pragi njegovo novo knjigo z naslovom -Ro/.lou-čeni s jihemt (Slovo od jusra) Tudi v tej zbirki opeva pesnik predvsem svojo ljub l.jeno Hercegovino; njegovi verzi razodevajo ljubezen in hrepenenje, kajti pesnik sp moia posloviti od naših krajev. Zakaj, o tem prij»oveduje v daljši uvodni pejmi-njegovo oslabelo srce ne prenaša več južnega podnebja; zdravniki eo mu odsvetovali nadaljnja potovanja na jug. V vsaki poslo-viM je otožnost in hrepenenje, često čutiš iz nje žalobni refren Peeove pesmi o krokarju: Več nikdar! Veselv sodi o pesniški zbirki J. Mahna: »Čitanje nove Mahnove knjige bo veselje in slast za češke obiskovalce južne Jugoslavije, tem bolj. ker je io knjiga osebne toplote, presrčna knjižica, ki je ni pisalo samo zrelo pero. marveč tudi pero. ki goreče ljubi južne kraje in njih ljudstvo.« Svviftova »Gulliverjeva potovanja«, klasično delo angleške literature, so izšla v srbohrvatski mladinski predelavi in z ilustracijami V. I. Žedrinskesa pn G Kohnu v Beogradu kot 43. zvezek biblioteke »Zlata knjiga« Čitaite tedensko retriio „ŽIVLJENJE IN SVET" Z. K. D. film danes ob 2. uri gigantski kmetski punt PASJEGLAVCI Vstopnina: 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. nada pobili na tla, da je nezavesten obležal. Odvzeli so mu tudi 120 Din in klobuk V četrtek so ljubljanski reševalci prepeljali Lešnika v bolnišnico, kjer si je ob skrbni zdravniški negi kmalu opomogel. Napadalcem so orožniki že na sledi. Iz Celja e— Vodnikove knjige so dospele in s«» dobijo v Tujsko-prometni pisarni pri kolodvoru. e— posen vlak na Oplenac organizira s-okolska župa, če se bo prijavilo dovolj bratov in sester, članstvo naj se do 15. januarja prijavi pri svojih edinicah, ki bodo potem poslale prijave župi do 20. januarja. Ko bodo prijave zbrane, bo žapa ukrenila potrebno glede odhoda, voznih olajšav itd. e— Predavanje o tekstilni stroki je bilo v četrtek zvečer razmeroma dobro obiskano. G. Stupica Maks, strokovni uč.celj na drž. tekstilni šoli v Kranju, nas je pove-del v kratkih obrisih v tajnosti tekstilne stroke na podlagi raznih slik in obilnega materiala, ir>\ je pri vseh 78 poslušalcih zahvalo in priznanje za res strokovno predavanje. Želeti bi bilo več takih predavanj, ker se v dveurnem četudi temeljitem prednašanju te važne stroke ne more vse podrobno raztolmačiti. Predsednik društva je predavatelja kakor tudi slučajno navzočega direktorja šole g. dr. inž. Koče-varja prisrčno pozdravil in se jima zahvalil za njun trud. Pričakovali pa smo večjega obiska vsaj iz vrst trgovcev. e— o angleškem imperiju bo danes ob 20. v dvorani Delavske zbornice predaval g. dr. Cvetko šribar. To predavanje bo prvo v božičnem ciklusu predavanj, ki ga priredi društvo jugoslovenskih akademikov v Celju. Vabljeni vsi! e— Akademijo bo priredil podmladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju 13. aprila 1935. e— Bolnična ambulanta. Na osnovi pravilnika o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v banovinskih bolnišnicah in bolnič-nih ambulantah v dravski banovini in v .mrtislu odloka in navodil ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu S. Br 23.841 z dne 27. novembra 1934, se za poslovanje in zdravljenje v bolnični ambulanti v Celju določajo naslednji predpisi. 1 Ambulanta v javni bolnišnici v Celju posluje vsak delavnik od 11. do 12. dopoldne. 2. Pravico zdravljenja v bolnični ambulanti imajo v principu samo siromašne osebe. Za siromašne osebe se smatrajo: a) vsi, ki se izkažejo s potrdilom občine, da so v resnici brez vsakega premoženja, b) vsi, ki se izkažejo s potrdilom občine in davčne uprave, da ne plačujejo letno več kot 100 Din neposrednega davka brez doklade rn osebnega davka. 3. Do brezplačnega zdravljenja v bolnični ambulanti imajo pravico tudi vsi orni bolniki, za katere plačuje potrebne stroške v javnih bolnišnicah država ali banovina. Vsi ti se morajo zkazati z dokumenti, ki jih upravičujejo rin hrjzjila^tipga 7Ara vljonja d. Siromašne osebe, ki stanujejo nad pet let v avtonomnem mestu ali v samostojni zdravstveni občini, nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja v am'xilanti. Ti bolniki se sprejemajo v ambilanto samo na podlagi napotnice njihovega zdravnika, njih občine pa so dolžne plačati stroške ambulante. 5. Premožne osebe in člani zavarovalnih ustanov nimajo pravice do zdravljenja v bolnični ambulanti, razen v izjemnih in zelo nujnih primerih. Ti plačajo ambulantno takso in stroške za porabljeni material 6. Premožne osebe se ne morejo ambulantno zdraviti s kremensko lučjo in rentgenom. 7. Plačila obvezni ambulantni bolniki plačujejo v bolnišnici ambulantno takso in stroške za porabljeni materijal po nabavnih cenah. Ti predpisi stopijo v veljavo 1. januarja l 935. e— Lastniki komorskih in potrdilnih listov v okoliški občini se pozivajo, da prinesejo te liste do 30. t. m. v okoliško občinsko pisarno na Bregu. e— Samo danes je še čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici ».Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni film »Dirižibl, heroji zraka« in zvočni tednik. Iz Maribora a_ Mestni predsednik dr. Franjo Lipold jc odpotoval v Beograd v mestnih intervencijskih zadevah. Za časa njegove odsotnosti ga nadomešča podžupan Rudolf Golouh. a_ Novi proračun - MP. Včeraj je pričelo ravnateljstvo mestnih podjetij, ki odgovarja komDetenčno finančni komisiji pri mestnem zakladu, z obravnavanjem novega proračuna MP, nakar pride v pretres v upravni svet MP, ki odgovarja kompetenč-no finančnemu odseku. Bistvenih izpre-memb k novemu proračunskemu osnutku nc bo a__iz jugoslov. - bolgarske lige. V ligi- no vodstvo prideta še trgovec Anton Paš in tajnik trg. gremija Fran SkazaToliko v dopolnilo k poročilu o občnem zboru, ki se je vršil pretekli teden. a— NO za siromake. Tudi oblastni odbor Narodne odbrane je priredil svojim revnim članom božičnico. Prisrčna sta bila nagovora predsednika NO dr. Jančiča in načelnika viteških čet NO Desnice. a- 100.000 Din za božičniceje žrtvovala letos mariborska mestna občina. Od tega je šlo 50 000 Din za obdarovanje siromašne šolske dece. _ s a— Maribor v stiku e vsem svetom. Te dni so se otvorile nove mednarodne telefonske relacije: Maribor - Hatzendorf, Enns, Heiligenblut ter Heiligenkreutz am VVassen. potem Maribor - Tragoss. Oberort ter Maribor - Bad Tatzmannsdorf, Bad A'^!e%ovoletni prašiček v gledališču. Posebna privlačnost Silvestrovega večera v tnkaišniem gledališču bo brezdvomno živi S ki se bo izžrebal o polnoči Dobi ea kot novoletno gardo, na kogar pade številka na listku Vsakdo, k, kupi za sil-Srsko »štambulsko rožo, vstopnico za šefe? dobi namreč še istek. ki ga upraviči za žrebanje o polnoči. Z Mestne podjet|e za avtobusn. pro-razglaša, da bodo na Silvestrov« vo-r avtobusi na progah Selnica. Ruše. Sv Martin in Sv. Ilj kakor običajno ob sobo- tah. _ Ribi' trg je bil včeraj dobro zaloten. Sardel je bilo za 200 kg in so se prodajale po 8 do io Din, kablije po 18, živi karpi po io do 14 Din. a— Usodne posledice ima lahko ljubosumnost. V Krembergu si je 241etnl posestnikov sin Janez Vračko pognal kroglo v desno stran prsi, ker mu je žena očitala nezvestobo. Vračka so prepeljali v splošno bolnišnico. a— Lažne listine je napravljal ob sodelovanju neizdanega sostorilca 271etni mizar Josip Duh iz Maribora. Včeraj se je zagovarjal pred sodiščem. Obtožnica mu očita, da je leta 1934. napravil ob sodelovanju nekega sostorilca naročilnico tvrdke »Jugosvila« na tvrdko »Kemiindustri-ja« za dva kg pečatnega voska, koncem julija naročilnico iste tvrdke na trgovino Pinter in Lenard za pet komadov dvojnih stružcev, koncem avgusta na isto tvrdko za dva specialna stružna in šest Komadov drugega mizarskega orodja Obtoženec je bil od 26. junija t. 1. uslužben kot mizar pri »JugosvilU ter se zagovarja, da mu je neki neznani tvrdkin uslužbenec dajal naročilnice in da je on mislil da je neznanec upravičen dvigniti blago. Obtoženec je bil obsojen na štiri mesece strogega zapora in 400 Din globe oz. osem dni zapora pogojno za dve leti. a— Veliki senat zaseda. Danes bo pred mariborskim velikim senatom, ki mu predseduje v s. s. Lenart, razprava proti 63-letnemu Janezu Koledniku, prevžitkarju iz Strmca, ker je obtožen, da je dne 7. oktobra t. 1 usmrtil s strelom iz lovske puške Gabriela Brusarja. po poklicu delavca. Razorava bo zaradi nekaterih zanimivih momentov predmet živahnega zanimanja. Iz življenja na Iz Trbovelj t— Trboveljska občina in gradnja ceste v Savinjsko dolino. Trboveljska občina je imela v lastnem proračunu 60.0u0 Din kot prispevek za gradnjo ceste iz Trbovelj v Savinjsko dolino, letos pa zahteva banska uprava, da upostavi občina v svoj proračun lOO.UOO Din. Res je, da je pri gradnji te ceste zaposlenih nekaj trboveljskih brezposelnih, res je pa tudi, da se gradi cesta že daleč iz območja trboveljske občine v Savinjsko dolino in bo zaradi velike oddaljenosti zaposlitev trboveljskih brezposelnih skoro nemogoča. Občina pa ima v svojem lastnem področju veliko zelo nujnih javnih del, predvsem regulacijo Trboveljščice, ki je ne bo mogoče delj odlagati, pa tudi več novih poti, ki bodo vezale posamezne kolonije. Mnenja smo, da je trboveljska občina za cesto v Savinjsko dolino že dovolj prispevala in da bi bilo opravičljivo, če misli v bodoče na lastne potrebe, ki so tudi nujne in neodložljive. Zaslužek, ki bi jfa dobili naši brezposelni pri domačih delih, bi jim tudi več zalegel, ker bi jim bila prihranjena dolga pot v Savinjsko dolino. t— Sokolsko gledališče. Zaradi tragičnih dogodkov je otvorilo sokolsko gledališče letošnjo sezono precej pozno, vendar častno. Uprizorilo je Cankarjeve »Hlapce« kot jubilejno predstavo in počastilo obenem 16-letnico pisateljeve smrti. Pri sokolskem gledališču smo navajeni vzornih uprizoritev, ali smelo lahko trdimo, da je bila uprizoritev »Hlapcev« ena najboljših v zadnjih letih, izvedena poponloma v Cankarjevem duhu. Glavne vloge so bile pudane vzorno, nekatere naravnost umetniško Tudi vse ostale manjše vloge so bile odigrane kar najboljše, ravno tako tudi skupina ljudstva v četrtem dejanju. Režijo je vodil br. Pa-ternost. Občinstvo je bilo s predstavo izredno zadovoljno. Odmori so bili nekoliko predolgi, čemur pa se ni bilo mogoče izogniti, ker je treba pripraviti za vsako dejanje drugo prizorišče. Odmore je nekoliko skrajšal naš marljivi sokolski orkester z lepo muziko. Obisk je bil prav dober. Z Jesenic s— Sokolski oder ponovi v nedeljo 30. t. m. ob 14.30 Špicarjevo spevoigro »Spominska plošča«, katera se uprizori tudi še na Silvestrov večer za publiko ob "--orTve-nih mizah. CIRKOVCE. 20 požarov v enem letu je razmemo veliko število, ki ga beleži na^a gasilska četa. Ogromno dela je torej imela četa, pa se je tudi vedno izkazala. 48 let že delujejo naši gasilci, a nobeno leto še niso imeli toliko opravka. Neprestani požari so spravili četo v težaven gmotni položaj, kajti ves izkupiček, ki ga ima četa od enkratne veselice ali tombole v letu, porabi motorka na bencinu in olju. Dohodek iz gasilskega sklada komaj zadostuje za razna popravila. Prispevki občine so bili prav pičli, v letošnjem letu jih pa sploh ni bilo zaradi hude gospodarske stiske. Pod takimi pogoji je kljub dobremu vodstvu resuo ogrožen nadaljnji obstoj čete. Nič kaj dobro tudi ne vplivajo na četo razni domači hujskači, ki hočejo z neprestanim zbada-njem škodovati ugledu čete. kljub vsem spletkam pa je četa vztrajala, da dočaka zlati in tudi briljantni jubilej. K res vzornemu in požrtvovalnemu delu četi ob 46 letnici iskreno čestitamo! GORENJI LOGATEC. Za 30. t. m, napovedanega gostovanja Sokola iz Hotedrši-ce ne bo zaradi tehničnih zadržkov. Igra se bo zato vršila na Sv. Tri kralje ob pol 20. RIBNICA. Zvočni sokolski kino predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. »Brod brez luke«. Za dodatek nov Foxov zvočni tednik. V ponedeljek na Sil-vestrovo ob 20. uri in na novega leta dan ob 15.15 in 20. veselo opereto v češkem jeziku »Zlatna ^atarina«. Za dodatek najnovejše Metro-narmoni jo v barvah in nov zvočni Foxov žurnal Gospodarstvo Ukrepi za normalizacijo poslovanja pri Mestni hranilnici Kakor jc »Jutro« žc poročalo pripravlja mestna občina ljubljanska obsežne ukrepe za postopno normalizacijo poslovanja Mestne hranilnice. Po zagrebškem zgledu bo tudi ljubljanska mestna občina izvedla akcijo v korist Mestne hranilnice na ta način, da bo hranilnici odplačala precejšen del svojega dolga in se bo v ta namen drugje zadolžila. Primer uspešne mobilizacije zagrebške Gradske štediomce nam je pokazal, da vzpostavitev likvidnosti ni tako težavna, kakor se morda zdi na prvi pogled. Zagrebška Gradska šiedionica se je v začetku leta 1933. istočasno kakor ljubljanska Mestna hranilnica poslužila zaščite po uredbi od 2b. decembra ls>32. Pred dobrim pol letom je zagrebška mestna občina za odplačilo svojega dolga pri Gradski štedionici emitirala za 50 milijonov Din 5 odst. zadolžnic. pri čemer je bilo 40 milijonov vplačanih v knjižicah, 10 milijonov pa v gotovini. Ze prej pa je občina nr jela pri Državni hipotekami banki posojilo 30 milijonov Din za odplačilo letečega dolga pri sindikatu zagrebških denarnih zavodih: pri tem je tudi Gradska štedionica kot članica sindikata prejela od mestne občine okrog 6 milijonov. Ti dve transakciji sta zadostovali za popolno vzpostavitev zaupanja javnosti v Gradsko šte-dionico, ki je kmalu postala najbolj likviden zagrebški denarni zavod, ki ima danes v novem in starem poslovanju nad 100 milijonov likvidnih denarnih sredstev. Pričakovati je. da bo tudi akcija za vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice (ki je po obsegu poslov enaka zagrebški) prav tako uspešna. Na seji mestnega sveta dne Sobota, 29. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Radio-or-kester. — 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). -18.30: Radio - orkester. _ 19: Kriza v raz množevanju evropskih narodov (inž. F. Lup- ša). _ 19.20: Vesele pesmice na ploščaii. — 19.30: Nacionalna ura: Pred 100 leti in danes (iz Beograda). — 20: Cas, jedilni list. program za nedeljo. — 20.10: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20.40: Romantična glasba radio orkeatrn. vmes poje Slovenski vokalni kvintet =kladbe slovenskih romantikov. — 21.40: Cas, poroči la. — 2*2: Citre solo (g. Mezgolits). vmes pojeta slovenske narodne gg. Jelačin in Žagar s spremljevanjem harmonike (g. Stanko). Gospodarske vesti = Novi pomočnik finančnega ministra. Kakor ie »Julio< že poročalo, sta bila na predlo« finančnega ministra dr. Stojadino-viea upokojena dosedanja pomočnika finančnega ministra inž. Stanoje Nedeljkovič in Vitoinir Konstantinovič. Na predlog finančnega ministra je bil včeraj s kraljevim ukazom imenovan za pomočnika finančnega ministra gosp. Dušan Letica. Gospod Letica je bil že prej vrsto let pomočnik finančnega ministra. Po dovršeni pravni fakulteti v Zagrebu je stopil v finančno službo v Bosni. Kmalu po uedinjenju je bil vpoklican v finančno ministrstvo. Postal je direktor tedanje generalne direkcije neposrednih davkov. pozneje pa pomočnik finančnega ministra. Na tem mestu je odlično sodeloval pri izenačenju na«e davčne zakonodaje zlasti pa v letih 1927 in 192S. pri redakciji zakona o neposrednih davk'h. Leta 1932. je bil na lastno prošnjo upokojen. = Odpisi dubioz in davčna praksa. Po trgovskem zakoniku je treba, kakor znano, pri seslavi bilance delniških družb izkazati dvomljive terjatve po vrednosti njihove izterljivosti. neizterljive pa odpisati, tako da bilančne postavke ustrezajo taktični vrednosti akliv. To je danes zlasti potrebno pri denarnih zavodih , ko se morajo bilance razčistiti, da bo javnost dobila zopet zaupanje v realnost objavljenih bilanc. Denarni zavodi so zadnja leta v smislu zahtev trgovskega zakonika stremeli za tem. da svoje bilance čim bolj 6tavijo v soglasje z dejanskim stanjem, zato so zlasti v poslovnih letih 1932. in 1933. odpisali vse one terjatve, ki so no mnenju uprave poslale neizterljive. Finančne oblasti so do nedavna priznavale vsote, ki so bile v bilanci odpisane za kritje že nastal;h izgub, ali izgub, ki so se lahko pričakovale kot posledica poslovnih razmer, in so te postavke priznavale kot režijske nostavke. Na osnovi razsodbe državnega sveta, po kateri se smejo v smislu zakona o neposrednih davkih dub-ozne terjatve pri odmeri družbenega davka odpisati kot oibitne postavke samo tedaj, ako je neizterljivost dokazana z Pstinami. je davčni oddelek finančnega min:strstva pozval v cenzurnem postopku vse družbe in tudi denarne zavode, da morajo za vse v zaključnih računih za leto 1932 odpisane teriatve dokazati ne'zterljivost z listinami odnosno z dokumenti, 6icer se morajo te postavke naknadno pribiti davčni osnovi in je treba od njih plačati davek. V včerajšnjem »Jugo-slovenskem Llovdu« se obrača g- Robert Pavlovič proti tej zahtevi noudar jajoč. da je strogi dokumentarni dokaz neizterljivosti teriatve mogoč samo na osnovi negativne izvršbe ali delilvene osnove pri eksekuci.iski prodaji nepremičnin, iz katere je razvidno, da dotična terjatev ni prišla do plačila. Na-bavka takih dokumentov na je zvezana z ogromnimi stroški, ker zahteva tožbo, eventualni proč«* in eksekucijski postopek. Zahteva davčnega oddelka, da naj delniške družbe naknadno predložijo dokaze o neizterljivosti odpisanih postavk, bi zlasti zadela denarne zavode, ki bi bili brez jpania n3 kak uspeh prisiljeni vlagati tožbe ali pa plačati davek od odpisanih zneskov. S tem bi se izgubi, ki jo ie družba že utrpela še povečala. Pr: današnjem stanju pa denarni zavodi ne morejo nositi 3e takih nepotrebnih stroškov. Ker je v interesu normalizacije kreditnih razmer, da se brezpogojno odpišejo pri denarnih zavod;h vse neizterljive in sumliive teriatve. je treba čim nrej v«em tem odp:som priznati značaj davka prostih odbitnih postavk. = Predlaganje prijav za pridobnlno in rentnino. Davčna jprava za Ljubljano -mesto je izdala poziv za vložitev davčnih prijav glede dohodka od podjetij, obratov in samostojnih poklicev za priredbo pri-dobnine, davka na poslovni promet, luksuznega davka in samskega davka za davčno leto 1935. Davčne prijave je treba vložiti davčni upravi v času od 1. do vštetega 31. januarja 1935. Novi obrazci davčnih prijav za pridobnino, kakor tudi obrazci prijav za davek na poslovni promet, se dobe pri davčni upra'-; za mesto v LjUDljani, Vodnikov trg 5/II. — Istočasno je davčna uprava za mesto v Ljubljani Izdala poziv za vložitev prijav dohodka, ki je zavezan rentnemu davku Vsi, ki Imajo dohodek od imovinskih predmetov ta imovinskih pravic morajo vložiti prijavo teh dohodkov od 1. do vštetega 31 januarja 1935. — Uspeh rumunskega notranjega posojila. Kakor objavlja rumunsko finančno ministrstvo je bila emisija notranjega posojila uspešna in je bilo emitiranih v ec-loti nominalnih 3740" milijonov lejev Cisti izkupiček posoiila na podlagi emisijskega tečaja in stroškov pa znaša 2900 milijonov lejev Od tegu izkupička sc bo porab'lo 2000 milijonov za armado. y50 milijonov za kmetijstvo, 150 milijonov za Sole, 125 ral- 21. t. m. so bili odobreni naslednji konkretni predlogi za mobilizacijo Mestne hranilnice: Mestna občina ljubljanska, želeo zl»oij-šati položai Mestne hranilnice, naj najame ožil oma izda sledeča občinska posojila: Pri Državni hif>ote.karni banki v Beogradu posojilo v znesku do 20 milijonov dinarjev v gotovini po obrestni meri, ki ne nre-sega 8 •/• oa leto in za dobo 10 let. Pri Hipotekami banki jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani se naj najame posojilo v znesku do '25 milijonov dinarjev v obliki komunalnih zadolžnic tega zavoda, ki bodo vplačljive v gotovini ali pa s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske. Pri istem zavodu, naj se najame posojilo v enaki obliki za znesek do 5 milijonov dinarjev, izplačljivih samo v gotovini. Emitira, naj se dalje 4 0 » obligacijsko posojilo z dobitki v znesku Jo 15 milijonov dinarjev, vplačljivo do polovice s knjižicami Me«tne hranilnice l-ubljanske. Izkupiček iz teh posojil se mora v celoti in i7ključno porabiti ia delno odplačilo dolgov mestne občine ljubljanske pri Mestni hranilnici v svrho pomoči vlagateljem in za zboljšanje likvidnosti tega zavoda. Za zaključitev teh posoiil so že storjeni polrehni koraki Predlogi, ki jih je odobril mestni svet, so že poslani v odobritev merodajnim mestom v Beogradu. Z izvedbo teh predlogov se bo dolg mestne občine pri Mestni hranilnici, ki je znašal lani ob koncu leta 115 milijonov Din, zmajšal približno na polovico. lijonov za zdravstvo in 250 milijonov za odplačilo dolga pri Narodni banki. = Dividemle Trboveljske preniogokopne družbe. Nedavno smo zabeležili dunajsko vest, da bo Trboveljska premogokopna družba za leto 1934 izplačala zmerno dividendo. Sedaj poroča »Neues \Viener Tagb!alt<, da je predvidena dividenda v višini 10 Din na dfclnico. = Ustavljeno padanje zlatega zaklada Italijanske banke. Nedavno smo poročali, da se je zlati zaklad Italijanske banke tudi v prvi tretjini decembra nadalje skrčil za 70.6 milijona lir, medtem ko je v zadnji tretjini novembra znaša! padec zlate podlage 110.7 milijona lir. Omenili smo, da se bo uspeh nedavnih strogih ukrepov in deviznih predpisov pokazal šele v prihodnjem izkazu. — Sedaj je Italijanska banka objavila svoj izkaz od 20. L m„ ki je prvi izkaz po uveljavljenju novega strogega deviznega režima, po katerem morajo tvrdke in privatniki v Italiji oddati vse razpoložljive devize in prijaviti vse terjatve in vse naložbe v inozemstvu. Lspeh teh ukrepov je zaenkrat viden v toliko, da se je ustavilo padanje zlatega I zaklada, ki se je v drugi tretjini decembra prvikrat zopet dvignil za 30.7 milijona lir, od 5769.5 na 5S00.2 milijona lir. ; Tudi devizne rezerve so narasle za 9.4 na 36.3 milijona lir. obtok bankovcev pa je padel od 13.016 na 12.756 milijonov lir. Skupaj so se torej rezerve dvignile za 40 milijonov lir, kar glede na izgube zadnjih mesecev ni mnogo. Za končno presojo uspeha zaščitne akcije za liro pa bo treha počakati Se prihodnjih izkazov. — Madžarsko vino za avstrijski les. Med Avstrijo in Madžarsko ie bil sklenjen kompenzacijski sporazum, po katerem bo Avstrija uvozila iz Madžarske 25.000 lil vina s carinsko preferenco 10 zlatih kron in po možnosti še nadaljnjih 5000 hI s preferenco 10.50 zlatih kron S tem uvozom naj se vzpostavi razmerje med avstrijskim uvozom v Madžarsko in madžarskim izvozom v Avstrijo kakor je dogovorjeno, namreč 1 : 13. Doslej je bil namreč madžarski izvoz v Avstrijo glede na avstrijski izvoz v Madžarsko premajhen. Mnogo pa se razmerje tudi sedaj ne bo spreme nilo. ker je Madžarska za del protivrednosti izvoza vina priznala Avstriji povečanje kontingenta za izvoz lesa v Madžarsko. = Plačilo takse za kolesa. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal navodilo za plačilo letnih taks za kolesa. Po tem navodilu se bo počenši s 1. januarjem 1935 plačevala letna taksa na kolesa v znesku 20 Din v taksnih znamkah poleg prijavne takse za 5 Din, in sicer na sami prijavi, ko se predlo/i. Y prometni knjižici, ki jo imajo lastniki koles, bodo upravna oblastva zraven številke registra zabeležila tudi to, da je taksa v znesku 20 Din plačana v taksnih znamkah na prijavi. Prodaja obrazcev prometnih knjižic se bo vršila pri davčnih upravah in pri sreskih načelstvih. To navodilo se nanaša samo za plačilo letne takse 20 Din za kolesa, ne pa tudi za druga prevozna sredstva, ki jih omenja tarifna št. 100 taksnega zakona. — Dobave. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema do 9. januarja ponudbe glede dobave 00 m katraniranega motvoza in 24.000 m nekatraniranega motvoza, do 16. januarja glede dobave 230 m konop-nenega platna, 250 m luret-svile, 24 komadov platnenih brisač, 240 m amerikana, 35 m klota, 80 m platna za zastore, 250 kg žvep-lene kisline, 31 kg solne kisline. 45 kg luž-nega kamna, 120 kg navadne sode, 20 kg naftalina, 120 kg špirita, .500 kg kalcijevega karbida. 100 kg glicerina, 40 kg kaučuka, 60 kg vazelina, 125 kg kalcijevega mila, 95 kilogramov mila za pranje, 300 kg cementa, 20 kg mavea, 150 kg karbolineja itd.; do 17. januarja glede dobave raznega lesa. 120 kilogramov smirka v prahu, 36 0 pol smir-kovega platna. 4200 pol steklenega papirja, 110 kg paste za čiščenje kovine. 110 kg masti za usnje, 250 kg svinčenega minija. 20 kilogramov cinkovega belila 550 kg lanene-ga firneža, 120 kg kita ter glede dobave barv, laka, še-laka, sikativa. minija, terpen-tinskega olja itd., do 18. januarja glede dobave 1595 kg rumenega vazelina. 10 kg jelenove kože. 300 kg konsistentne masti. 1000 kg strojnega olja. 300 kg motornega olja. 60 kg olja za fino mehaniko. 5000 kg bomba/a za čiščenje ter glede dobave 5000 kilogramov sladkega in 5000 k^ kislega zelja. do 23 januarja glede dobave 265 kg usnja. 35 kg transmisiiskih jermen. 11 kg jelenove ko/e raznega jeklenega materijala in raznega električnega materiiala. do 24 januarja glede dobave pločevine ln ?eleza. 1050 kg olja, 1100 kg petroleja in 1000 igel za jadra, do 25. januarja pa glede dobave 800 kg mila za pranje in 260 kg stearinskih sveč. Komanda podmorske tlotilje Tivat sprejema do 10. januarja 1935 ponudbe glede dobave 3000 kg aslaltnega laka. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu sc bodo vršile naslednje oiertne liciiucije: 3. januarja glede dobave 70('0 kg konjSKe žime; 28. januarja glede dobave 100 kom. gumastih blazin in drugega gumastega materiala, 30. januarja glede dobave ltO kg gutaperče, 1000 m guiniranega platna, 1. februarja giede dobave 1000 m batista, 1000 m jodoforinovih obvez, 5remenjena in je bil za kaso zabeležen promet |>o 33").50 (v Beogradu po 336), za februar pa po 340. Dolarski papirji so nadalje prilično čvrsti in je bil zabeležen promet v 7 odst. Blairovem posojilu jk) 56 (8 odst. Blairovo posojilo se je v Beogradu trgovalo po 66 in 65-50). Končno je bil zabeležen jiromet v delnirah PAB po 224. I)c»iip Ljuliljana. Amsterdam 2309.63 — 2320.99, Berlin 136G G0 — 1377 40. Bruselj 800.37 — S04.31. Curih 1105.58 — 1111 35. London 168 15 — 169 75. Newyork 3385.28—3413.54 Pariz 225.37—226.49. Praga 142 46—143.32. Trst 291.58 — 293 98 (premija 28 5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.1fl do S.20. Zagreb. Amsterdam 2309.63 _ 2320.99. Berlin 1366.00 — 1377.40. Bruselj 800.37 do 804.30. London 168.15-169.75. Milan 291.59 do '293.98. Nevvvork kabel 3407.28—3435.34. ček 3385.28 — 3413.54. Pariz 225.37—226.49. Praga 142.45 — 143.32, Curih 11< 5.85 do 1111.35. Curih. Pariz 20.3S. London 13.2:375, New-vork 308.6250, Bruselj 72.40. Milan 26.415". Mudrid 42/25. Amsterdam 208.R250. Berlin 124, Dunaj 57.50. Stockholm 78.55, Ocio 76 55, Kobenhavn 68.05. Praga 12.80. Varšava 58.35, Atene 2.92, Bukarešta 3/5. Dunaj. (Tečaji v priv. Kliringu.) Beograd 12.29, London 2659, Milan 46.03. Newvork 537.96, Pariz 35.60. Praga 21.86. Curih 174.31. 100 S v zlatu 128 S nap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 336 — :_$37, T"« investicijsko 70 — 71. S"/« Blair 63 — 64. 77e Blair 56 — 57. 4'' » agrarne 40 — 41. (5% begluške 5*3 — 57. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 335.50 _ 336.50, za februar 338 — 339, 7' » investicijsko 70 — 71.50, 4" o agrarne 41 do 42, 7% Blair 56/25 _ 56.50. 8>Vo Blair 64 _ 65.50. 7°/o Drž. hipotekama banka 64.50 den., 6" o begluške 56 — 57; delnice: Narodna banka 4400 den., Priv. agrar. banka 224 - 229. Beograd. Vojna škoda 335.50 — 336 (336), za januar 337 — 337.50 ( 337), za februar 337.50 — 338.50, 7'Vo investicijsko 71—71.50. 4H/o agrarne 41.50 — 42.25, 6° o begluške 57.50 — 57.75 (57.60), 8"'o Blair 66 — 67 (66, 65.50) 7"/o Blair 56.5 den., 7n n DHB. 64.50 den., Narodna banka 4650 — 4700 (4670. 4650), Priv. agrarna banka 2*25—228. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.18, Državne železnice 19.50, Trboveljska 13.6.3, A1H-ne-Montan. 10.4"i Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 28. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 99.25, za julij 93.1250; koruza: za maj 89.50. za julij 86.25. + Winnipeg, 28. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 78, za maj 83. za julij 83.75. + Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za žito je bila mirna. — Nudi se (vse fco nakladalna postaja): pšenica: baška, 79 kg, gornjebanatska, 77/78 kg tn srem-ska, 78/79 kg 109 _ 111; dolnjebanatska. 77/7S kg 107 — 109. slavonska. 76/77 kg 115 — 117, potiska 78/79 kg 117—119: koruza: baška 60—62. sušena 68— 70; banat-ska 58 — 60 sušena 65 — 67; moka: baška ali banatska jO t brez prometnega davka 175 _ 195; baška >2< 160 — 175: >5« 140 do 155 Somborska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 29 vagonov Pšenica: baška okol. Sombora in gor-njebaška 104—106; sremska 105—107; slavonska 111—113; baška in banatska potiska 115—117; gornjebanatska 104—106. Oves: baški 74—76; sremski, slavonski 78 do 80 Rž: baška 104— 106. Ječmen; baški in sremski, 63/84 kg 112.50—115. Koruza: baška 56—58, baška in sremska sušena 63—65; za jan. 58—60; sušena, ladja 72—74. Otrobi: baški 68 —70. -f Budimpeštanska tenninska borza (28. t. m.) Tendenca stalna, promet srednji. Pšenica: za marc 16.37 _ 16.38, za maj 16.78 — 16.79; koruza: za maj 11.24—11.25. BOMBAŽ. 4- Liverpool, 27. dec. Tendenca mirna. Zaklj. tečaji: za dec. 6.87 (6.89), za maj 6.79 (683). -f Newyork, 27. dec. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: loko 12.75 (12.75), za maj 12.64 (12.66). Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo 1. Cas opazovanja, 2 stanje barometra. 3 temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 0—10 7. padavine v mm, S vrsto padavin — Temperatura: prve številke pomenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo." 28. decembra Ljubljana 7, 769.2, 0.0, 92, 0, 0, —, —; Ljubljana 1.3, 769.0. 2.7. 84. 0, 8, —, — Maribor 7, 766.6, 0.0. 90. NW2. 10. —, —; Zagreb 7, 768.9, 2.0, 90. ESE1. 8, —, —; Beograd 7, 768.S, 1.0, 90, ESE2. 10.--; Sarajevo 7, 769.0, 00. 90, 0, 10. —, _; Skoplje 7, 766.8. 4.0. 70. Wl. 10, —, _• Kumbor 7, 763.9 7.0. 90. 0, 8, —. ' —; Split 7 764.4. 5.0. 70. NNW5 10. —. —; Rab 7. 765.9. 8.0. 50. N2, 5. —, —; Rogaška S1«t'n«> 7, —, —1.0. 92. SW1. 6. —, — Temper~*nra: Ljubijans 3.8. —1.0: Ma ribor 3.0, 0.0: Inereb <0 1 fl; Benerad 4.0 1.0: S*~vevo 40: —4.0: Skonlje 5.0, 3.0 Kumbor 12 0. 7 0: Split 8 0 «0; Rab ^ 4.0; Rogaška Slatina 2.0, —1.0. Fašizem v teoriji in praksi Strahote fašističnega gospodarstva v Julijski Krajini (Ia pisma, ki smo ga prejeli z Goriškega). Navajeni smo, da prejemamo dan za dnem hujša poročila o gospodarskem položaju naših ljudi v Julijski Krajini Splošna gospodarska kriza, ki je zajela celo Evropo, ni prizanesla tudi njim, dasi je fašizem obljubljal, da bo s svojimi »epo-halnimic socialnimi in gospodarskimi reformami iztisnil vso revščino iz Italije, ki da je pod fašističnim solncem obsojena na smrt, kakor bacil v bolnem telesu, ki ga neguje vešča zdravnikova roka... Naše ljudi ta bacil še vedno razjeda: za-ril se je povsod in neusmiljeno razkraja našo kmetijo, našo obrt in trgovino Fašizem ga v Julijski Krajini ni uničil, ampak ga je na škodo naših ljudi še umetno gojil rta bi njih že itak trhlo gospodarsko stavbo. ki jo je splošn kriza že popolnoma omajala, še bolj izpodkopal. Kako rešuje fašizem n. pr. brezposelnost v Julijski Krajini? Tako, da meče naše ljudi še iz tistih služb, ki so jih do-s«"iaj imeli Pravkar je začel obširno akcijo za zmanjšanje števila bruezposelnih: z znižanjem plač, skrajšanjem delovnega urnika, odpravo nadur in podobnimi sredstvi naj lokalne fašistične oblasti pripravijo zasilna mesta brezposelnim V Julijski Krajini (soriški, tržaški, pnljski in reški provinci) bi na ta način kakor pravijo fašistični listi, mosrlo priti do dela nekaj tisočev ljudi Pričakovali bi zaman, da se bo fašizem ob tej priliki spomnil prav na-ša domače sindikata, češ da ne sttip nihče de'ati izven ob-močia la=tnes?a sindikata "Domači sindiVat pa sprejema na delo samo italijanske delavce lz tužnih krajev, za katere ta orne jitf>v seveda ne veHa . .. Pred dnevi so nam obljubljali, da bodo vsi brezposelni Božična številka „Istre" Redakcija lista »Istre® v Zagrebu je pripravila številnim naročnikom in prijavljeni tega potrebnega emigrantskega gla-ia, ki sproti obvešča o vseh važnejših ogodkih naših ljudi za mejo, prav lep' r-resenečenje za božič. Poudariti moramo ■takoj, da se božična izdaja »»Istre« zelo iziikuje od podobnih priložnostnih izdaj V njej ni nič šablonskega, nič samo na priložnostni efekt preračunanega. Gradivo je tako posrečeno zbrano v tej številki, re spada v vrsto običajnih božičnih kramljanj, ampak predstavlja res izbran materija! o našem primorskem vprašanju, k: je namenjen vsem in ne samo emigran-T->m Vprašanja, ki o njih razmotrivajo pisci posameznih člankov, so tako splošna in aktualna, da morajo zanimati vsakogar, ki se peča s sodobnimi političnimi problemi pri nas in drugod. Odkrito moramo priznati, da nas je letošnja božična številka »Istre« prav s te strani najbolj razveselila. Članki se odlikujejo po stvarnosti, objektivnosti in temeljitem poznavanju mnogih aktualnih pojavov v naši neposredni bližini in zaslužijo splošno pokornost. Naj navedemo vsaj nekatere: A R primerja manjšinsko politiko fašistične Italije na Dodekanezn, Južnem Ti-r lskem in v Julijski Krajini; L. Legiša razpravlja o demografski politiki fašističnega režima v zvezi z italijansko ekspanzijo in navaja v podkrepitev svojih izvajanj poučne statistike in zanimive citate; 'r L čermeij piše o organizaciji narortno-obrambnega dela pri nas in podaja neka* zelo primernih splošnih smernic; dr. B v reon razelablja problem Julijske Krajine e stališča fašističnih imperialističnih načrtov; B J. podaja izčrpen pregled gospodarskega propadanja na»ega ljudstva : m! fašizmom v zadnjem letu; dr. J. Vilf kramlja o kulturni avtonomiji kot progra-matični točki manjšinskih kongresov: profesor M. Pavlinovič prispeva zanimivo studijo o »Jedinstvu preporodnog pokreta na Jadranu«: Stipe Vrdoljak pa pomemben zgodovinski prispevek: »U Liburniji na početku velikog rata. — Jugoslavon-stvo Istre pod Austrijom«; Tone Peruško piše o dalmatinskih Vlahih v južni Istri. _ O povojni primorski literaturi razpravlja urednik lista Ive Mihovilovič; o čakav-ski liriki pišeta dr. Barac in Ljubomir Marakovič. — Prozo in pesništvo odlično zastopajo: Ivo Grahor. Ciril Kosmač, Albert in Karel širok, Anica Cernetova. Vrli nov i. dr. — že ta kratek preeled zadostuje, da si ustvarimo vsaj približno sliko o pestrosti letošnje božične izdaje »Istre«, k: pa vsebuje poleg običajnega drobneea cradiva še toliko zanimivega, da jo vsakemu toplo priporočamo. p_ Novi zakon o vojaški vzgoji z dne 8. septembra t. L, ki je vpeljal obvezno vojaško vzgojo pred in po normalnem kadr-skem roku in ki naj iz vsakega državljana napravi vojaka od rojstva do smrti, vzbuja pri naših ljudeh domnevo, da se Italija mrzlično pripravlja na vojno. A za tem zakonom je izšel drugi, ki prepoveduje raz-šinanje kakršnihkoli novic, ki so v tej ali oni pa tudi v najmanjši zvezi z vojaškimi zadevami, državno varnostjo in narodno obrambo, vojaško industrijo itd., tako da je posebno naš človek v neprestani nevarnosti, da -'a kdo ne sliši in takoj ovadi, če n. pr. v razgovoru samo namigne, da se kod vrše manevri italijanske armade... Neki francoski novinar je za italijanski narod našel zelo primerno označbo, »narod z nagobčnikom« Kako stisnjen je ta nagobčnik šele v Julijski Krajini! _ Nesreča na podmornici. Italijansko podmornico »Fratelli Bandiera« popravljajo v tržiški ladjedelnici V ponedeljek zjutraj je nastala v podmornici nenadoma huda eksplozija Eksplodiral je motor. V strojnem oddelKu je bilo devet ljudi. Neki mornariški podčastnik je ubit. drugih o-em mornarjev med njimi dva častnika, ki so o LIi vsi hudo ranjeni, so naglo prepeljali v tržiško bolnico p_ Procesi proti našim ljudem zaradi ti-lotapstva in prepovedane žganjekuhe so Ka dnevnem redu v vseh vinorodnih krajih /julijske Krajine Tako je goriški tribuna! '(okrožno sodišče) v enem samem dnevu i zasuž-ftjene« Dalmacije, ki naj. kakor pravi *Pic-coloi, »s svojimi rimskimi razvalinami, s svojimi že napol poškodovanimi ali razbitimi beneškimi levi in s svojimi palačami v čistem italijanskem slogu, urbi et orbi pričajo, kako tesne in nezlomljive so vezi, ki spajajo Dalmacijo z Domovino.« Pripominjamo, da so se otvoritvene slavnosti, ki je potekala v povsem vojaškem stilu, udeležili najodličnejši predstavniki tržaških oblasti, med drugimi tudi poveljnik mesta general Pirzio Biroli in generali Scimeca, Zingales in Tissi. Slavnostne potekla v znamenju »praznika orožjac, glavna točka pa je bilo _ sabljanje... Teatralično rožljanje s sabljo nas seveda prav nič ne razburja. p— Električno razsvetljavo sta dobili občini Komen in Štanjel na Krasu. Elektrika je napeljana tudi v vse frakcije teh dveh kraških občin: v Temnico, škrbino, Gabro-vico, Pliskovico, Gorjansko, Volčjigrad, Kobdil i. dr. Trankformatorje je družba Saccio (Družba za elektrifikacijo vzhodne meje) priključila na elektrovod v Mirnu na Vipavskem, ki ima zvezo z obema električnima centralama te družbe v Gorici in Ajdovščini. S tem je dopolnjena elektrifikacija celega spodnjega Krasa, ki mu Italijani — po novi razmejitvi pokrajin — pravijo tudi »goriški Kras«, ker spada pod Gorico. Otvoritveni slavnosti v Komnu in Štanjelu je prisostvoval goriški prefekt Introna, ki je pri tej priliki imel dva daljša govora. V Komnu je dejal med drugim, da želi, »da bi luč, ki bo v kratkem zasijala v tem kraju, mogla razsvetliti omračen um nekaterih zamudnežev in razpršiit sence onih, ki trdovratno vztrajajo pri svojih smešnih nakanah in ki zlobno odklanjajo vse zasluge fašističnega režima, ki je režim civilizacije«. Nato je naštel vsa javna dela. ki jih je fašizom izvedel v tem delu pokrajine, in je posebno poudaril pomen novo ustanovljenih otroških vrtcev »Italia Redenta« — znanih potujčevalnic naših otrok — v Komnu. Štanjelu in Gorjanskem. Z zanosom je ob tem naštevanju »velikih del italijanskega civilizacije« vzkliknil: »Tako odgovarjamo ml sovražnikom ln zaslepljenim intelektualcem to in onkraj svetih in nedotakljivih meja domovine.« ŠPORT Reprezentanca II. razreda : ASK Primorje, ligino moštvo Nedelja ob 14.15, igrišče Primorja V pomanjkanju gostovanja močnejših zunanjih klubov bomo v nedeljo imeli zopet revijo najboljših igralcev ljubljanskih khibov II. razreda, ki nastopijo proti ligi-ni enajstorici ASK Primorja Da razpolagajo ljubljanski drugorazredni klubi z od ličnimi igralci, dokazuje v letošnjem po lctju krasna zmaga njih izbrane enajstorice proti liginemu moštvu Primorja. Sedanje srečanje bo tem bolj zanimivo, ker so drugorazredni šele sedaj zaključili jesensko prvenstveno sezono in se igralci nahajajo v dobri kondiciji, dočim je moštvo Primorja bilo tu pa tam navezano na prijateljska srečanja, ki so se vršila periodično. Vendar bo tudi Primorje poslalo v boj odlično enajstorico, kajti zamoglo bo nastopiti kompletno z igralci, ki se nahajajo na dopustu kot vojaki ali dijaki. Prepričani smo, da bodo simpatizcrji vseh ljubljanskih klubov prisostvovali tej zanimivi tekmi, ker je čisti dobiček namenjen vsem sodelujočim. Tekma prične ob 14,15 na igrišču Primorja, pričetek predtekme bo ob 13. ■ nja od 24. decembra 1934 do 25. februarja 1935. Suspendira se po § 55 k. p. Alojzij Brač-ko, Svoboda. Maribor. Kaznuje se po § 18 k. p. Mirko Čebul j. Svoboda. Maribor s 14dnevno zabrano Igranja od 24. decembra 1934 do 8. januarja 1935. Kaznuje se po § 35 k. p. Josip Konič, Maribor, s 14dnevno Zabrano Igranja od 24. decembra 1934 do 8. Januarja 1935. Na prihodnjo sejo se preložijo kazenske zadeve Sajovic Ivan, šušter Robert, Amater, in Gomolj st., Maribor. Poziva se Grafika v zvezi njenega dopisa od 19. decembra 1934, da do prihodnje seje k. o. prijavi povzročitelje incidenti na tekmi Reka : Grafika. — Tajnik in. Službene objave LNP (Seja k. o. dne 20. decembra 1934) Navzoči Kralj, Logar, inž. Kuljiš, Bucik, Tomšič, Teršan, Božič, Kosirnik. Vzame se na znanje opravičilo Mirka Oblaka, Hermes Suspendira se po § 55 k. p. Marjan ševarevič, Sloga, Ljubljana. — Uvede se postopanje proti Milanu in Ivanu Remšu, oba Trbovlje. Kaznuje se po § 18 k. p. Ivan Dolinar, Mars, s 14dnevno zabrano igranja od 24. decembra 1934 do 8 januarja 1935. Kaznuje se po § 36 v zvezi s § 13 k. p. Drago Smolnikar, Reka s i4dnevno zabrano igranja od 24 decembra 1934 do 8. januarja 1935. Kaznuje se po § 18 k. p. Franc Jež, Reka, s tritedensko zabrano igranja od 24. decembra 1934 do 15. januarja 1935. Kaznuje se po § 26 k p. Josip USenik, Grafika, z 18 meseci zabrane igranja od 15. decembra 1934 do 15- junija 1936 z vštetim suspenzom. Ker so se pripetili primeri, da so posa mezni člani kazenskega odbora dajali pojasnila o seji k. o. pred objavo službenih objav, se sklene v bodoče vsak tak primer prijaviti upravnemu odboru s predlogom, da dotičnega člana k o. razredi dolžnosti. Kaznuje se po § 18 k. p. Ivan Brcar, Jadran, s 14dnevno zabrano igranja od 24. decembra 1934 do 8. januarja 1935. Kaznuje se po § 36 k. p. Josip Habiht, Svoboda, Ljubljana, z dvomesečno zabrano igranja od 24. decembra 1934 do 25. februarja 1935. Kaznuje se po § 18 k. p. Franc Slapar, Ilirija, s tritedensko zabrano igranja od 24. decembra 1934 do 15. Januarja 1935. Pozove se Zalog, da v roku osmih dni dostavi zapisnik o zaslišanju Rudolfa Per-havca. Prav tako se poziva Bratstvo, da v roku osmih dni dostavi zapisnik o zaslišanju Karla Kozjeka. Kaznuje se po § 18 k. p. v zvezi § 13 k. p. FTanjo Vugrinec, CSK, s sedemdnevno zabrano igranja od 24. decembra 1934 do 1. januarja 1935. Kaznuje se po 5 18 k. p. v zvezi § 13 k. p. Ludvik Urbančič, železničar, s sedemdnevno zabrano igranja od 24. decembra 1934 do 1. januarja 1935. — Kaznuje se po § 24 k. p. Boris Tičar, Svoboda. Maribor, z dvomeseč. zabrano igra- Vremensko poročilo po stanju dne 27. decembra. Rateče • Planica: temperatura —2 8t. C, jasno, mirno Tamar 30 cm snega, Peč-Peteljinek 1 m snega. Srež. Smuka dobra Pokljuka: temperatura —7 st. C, Jasno, mirno. Na 10 cm trde podlage je 20 cm pršiča. Lipanjskj vrh 1 m pršiča na trdi podlagi Smuka prav dobra, skakalnica uporabna! Planina na Kraju: temperatura —12 st C, veter sever. 1 m snega, suh, prfiič. — Smuka idealna! J. Z. S. S. Službeno iz LNP. Za nedeljsko tekmo proti liga-moštvu Primorja se določa naslednje moštvo kot reprezentanca n. razreda: Lipovšek (Sloga), Repovž (Reka), Klingenštajn (Mars), Zemljak (Svoboda), Žagar (Grafika), Humer (Mars), Vrhovec (Mars), Praunseis (Sloga), Geriol (Slovan), štromajer (Grafika), Jež (Reka), Zavrl (Mars), Kobal (Slovan), Katavič (Grafika), Uršič (Korotan), Keravec (Slovan), Anžič (Korotan). čevlje, dokolenke in črne hlačke mora prinesti vsak igralec s seboj, drese preskrbi Mars. Smučarski tečaji SPD. Pri Sv. Janezu se bo vršil smuški tečaj pod vodstvom smuškega učitelja g. Tavčarja od 2. do 9. januarja Prijavnina, prehrana in prenoč-nlna skupaj stanejo za vso dobo 500 Din. Na Krvavcu se bo vršil smuški tečaj tudi od 2- do 9. januarja pod vodstvom smuškega učitelja g. širclja. Skupni stroški znašajo 450 Din. V koči na Veliki Planini vodi smuški tečaj od 2. do 14. januarja g. Zupan Ervin. Stroški za vso dobo znašajo 700 Din. za 7. dni pa 400 Din. Ker je število posetnikov omejeno, se je treba čim preje prijaviti v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. Snežne razmere bodo prav ugodne. Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 18.30 važen sestanek tekmovalcev v klubo-vem lokalu. Dogovor glede treninga na Pokljuki, ki se prične 1. januarja. Trening vodi priznani pedagog češki trener Le oš štehlik. Snežne prilike na Pokljuki so idealne, skakalnica uporabna, na kar opozarjamo vse skakače. Pri sestanku tekmovalcev naj se oglasijo tudi člani tehničnega odbora. SK Ilirija (nogometna sekcija). Juniorji Igrajo v nedeljo dopoldne ob 10. na Mladiki. Opremo dvignite v soboto popoldne. Ob 9-30 na, $Ga4iki: Kos^ Vodnik, žargi, Kroupa n., Mihelič, Eržen, Miha, Smerdn n., Kumer, Vovk, Zaje, rez.. Haclar. SK Reka. V nedeljo ob 9.30 naj bodo v garderobi Reke Tremelj, žirovnik, Sever, Lukman I., Tome, Lenasi, Lukman n., Cankar. Cerkvenik, LovSin, Dniar, Kogoj. Ob 10. igramo s Hermesom. SK Slavija. Danes ob 19.30 strogo obvezen sestanek v posebni sobi kavarne Evrope. Važno zaradi nedeljskega turnirja na Jadranu. Kdoi ima dres, naj ga prinese na sestanek. Sokolstvo BRATJE; SESTRE! Opozarjamo, da se v ponedeljek 31. t. m. zaključi od saveza predpisana nabiralna akcija v korist »So-cijalnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja«. Zamudnike, ki se doslej niso odzvali našim tozadevnim pozivom. prosimo, da to brez odloga store in vplačajo v pisarni pristojnega društva od saveza prepisani prispevek. Zdravo! Ljubljanska sokolska društva. Proste vaje za II. beograjski vsesokolski zlet 1936 so že izdane po saveznem tehničnem vodstvu v zadnji številki »Sokola«. Ravno tako je tudi pričakovati, da bo tudi glasbena spremljava izšla v januarju- Savezni tehnični odbor je z veliko spretnostjo zagrabil za delo pri pripravljanju materiala za proste vaje in svojo nalogo gladko izvršil še predno je potekel rok, dan mu od zbora župnih načelnikov. Vaje za Beograd so izdelane za Člane (Skupno za starejše brate, redno članstvo društev in Čet), članice, možki in ženski naraščaj, dočim bo za deco sestavila vaje ona župna skupina, ki bo na zletu s svojo deco nastopila. Vaje za člane je sestavil br. Lubej Franjo,. za članice sestri Mandrinova Vera in Slapničar-jeva. za moški naraščaj br. Nahlfk. za žen-naraščaj sestra Joža Trdinova. Glasbeno spremljavo je zložil Švajgar, izdala pa jo bo kakor običajno Jugo6lov. sokolska matica v Ljubljani in sicer za klavir in nihalne godbe. Vaje »o obvezne za leto 1936. toda načelniitvo priporoča vsem župam. da jih navežbajo že letos in nastopajo z njimi na letošnjih nastonih- Letošnja sokolski koledarji 60 izšli in so bili naročnikom že razposlani. Koledarček za naraščaj }e uredil br. E. Gangl. članskega br V. Švajear. V spošnem je po praktični strani i naraščajski i članski koledar obdržal dosedanjo obliko in vsebino; v članskem koledarju je nekaj novih praktičnih podatkov, dočim vsebuje sokolski njegov del članek o blagopokojnem kralju Aleksandru I. Uedinitelju ter sokolsko kroniko in glavne statistične podatke o vseh slovanskih sokolskih organizacijah. Oba koledarja je izdala JSM v Ljubljani. Sezite po njih, dokler je še kaj zaloge! Novi sokolski domi. Tudi v letu 1935 namerava nekaj društev postaviti si svoj dom. VMostaru imajo že na razpolago obsežno zemljišče in precej sredstev. V Novem Sadu ie dom Že ood streho Ravnotako je dokončan dom * Duličih. žnpa Mostar; tam ei je četa zgradila dom ta 100.000 Din- V Slav Brodu je vse pripravljeno, da orifnefo graditi dom za okroglo 800 000 Din ob Savi na primerno velikem druStvenem vežbališču 2p postavljena sta sok- dom v Srebrenici in Gerovem, četa M i 1 j e v i n a pa se tndi prioravlja aa gradbo. »Ljubljanski Sokol« obvešča in vabi svoje članstvo na društveni redni občni zbor ki bo v četrtek 10. januarja ob lh 20. uri v društveni mali dvorani v Narodnem domu; predsesianek članstva v svrho sestave kandidatne liste pa bo v poneddjek 7. januarja ob 20. uri v istih prostorih na katerega se članstvo istotako opozarja in vabi. Sokolsko društvo štore-Teharje izreka vsem veleeenjenim dobrotnikom, ki so omogočili, da je sokolski Miklavž tako dobro uspel, najsrčnejšo zahvalo. Iz telovadnega sveta Iz Delavskih Telovadnih Enot Češkoslovaških. Po zaključnem delu za III. Olim-pijado, kjer eo dosegle DTJ razmeroma lepe uspehe, pristopajo sedaj zopet k rednemu internemu delu. Vodstvo nameriva na novo preurediti meje posameznih okrožij in pričeti z ustanavljanjem n«ib edinic, kjerkoli bo to mogoče. Dalje *»o potrebno pričeti polagoma s priprava&i za skupno veliko skupščino (sjezd) 1936. Pred tem bo sklican jeseni 1935 poseben odbor, ki naj predela vse pripravljeno gradivo za sjezd. Isto leto pojdejo zastopniki DTJ z vzorno svojo vrsto v Severno Ameriko, da vrnejo obisk svojim somišljenikom med ameriškimi Cehi. Ker bo leta 1936 tudi HI. mednarodna delavska olimpijada v Anverzl in so DTJ ena Izmed najjačjih in najagilnejših članic Delavske mednarodne telovadne zveze, se bodo morali njeni borci pripraviti tudi na prvenstvene tekme, da branijo svoj obo-los. Telesnovzgojna razstava leta 1937 v Parizu. Pariz se pripravlja na svetovno mednarodno razstavo, kl naj bi se priredila leta 1937. Ob tej priliki namerava francoska vlada prirediti tudi mednarodno razstavo za telesno vzgojo. Po odloku ministrstva je bilo ustanovljeno pri prireditvenem odboru za razstavo posebno tajništvo, ki naj pripravi vse, da se telesnovzgojna razstava in z njo spojene telovadne prireditve uresničijo. Ta razstavni odsek vodi Henrv Pate, bivSl minister in sedanji podpredsednik francoske narodne skupščine. Majhna državna podpora v Franciji za telesno vzgojo, samo v zneska 33 milijonov frankov za leto 1935 daje francoskim listom priložnost k ostri kritiki postopka francoske vlade napram telesni vzgoji. Listi naglašajo, da Je neodpustljivo tako omalovaževanje telesne vzgoje ter nava jajo, da izdaja Italija letno do 800 milijonov lir za gradnjo telovadil? In IgriSČ ter telesnovzgojne organizacije. Istotako stavljajo za zgled Nemčijo in Rusijo. Dr- žavna podpora r Franciji Jo razdeljena takole: 900.000 frankov za priprave za Olimpijado v Berlinu 1936; podpore civilnim telovadnim šolam 2 milijona frankov, podpore telovadnim in športnim zvezam 7.4 milijona frankov, nad 20 milijonov pa za podpiranje državnih in vojaških telovadnih šol. Švicarji se udeleže mednarodnih tekem leta 1938 v Pragi. Mednarodna telovadna »veza je na svoji zadnji skupščini v Budimpešti sklenila, da bo priredila svoje XII. mednarodne tekme ob priliki X. vse-sokolskega zleta v Pragi. Kakor pišejo švicarski listi, so nameravali prositi tudi Švicarji za to prireditev — saj mednarodnih tekem v Švici še ni bilo. Ker pa je medtem padla že odločitev, so sklenili, da se jih bodo udeležili, poudarjajoč pri tem svoje zaupanje v Sokolstvo, da bo znalo tako prireditev dobro pripraviti r vseh ozirih. Turnerjl se pripravljajo na Olimpijado leta 1936. Konec leta 1934 bo načelništvo turnerjev pozvalo v Berlin na svojo telovadno šolo 30 najboljših iz izbirnih tekem v oktobru v Dortmundu, da bodo tamkaj nadaljevali pripravo za Olimpijado. Dalje nameravajo prirediti v marcu 1635 tekmo med madžarskimi telovadci in turnerji, na dan 1. decembra pa je določena medzvezna tekma Nemcev in Švicarjev, ki so tudi ie pričeli s pripravami za Berlin. Koliko je v Nemčiji turnerjev? To stanju na dan 1. januarja je bilo vpisanih v »Deutsche Turnersc.haft« (nemško tur-nereko zvezo) 1,732.787 oseb, med njimi 1,198.506 starih nad 14 let, dece pa je bilo 534.281. Cela organizacija, ki je pod državnim nadzorstvom ter ima za svojega načelnika Hitlerjevega zaupnika Ca-mer-Ostena, je razdeljena nanovo na 16 župnih skupin; med njimi je največja in najjačja saksonska župa s 310.000 pripadniki, nakar sledi Srednja župa v Berlinu s 178.000 člani in Jugozapadna ^fr Monako-vom s 171.000 osebami. V primeri s prebivalstvom Nemčije pripada Turnerstvu okroglo 2.7 odstotka. Jugoslovensko So-kolstvo z okroglo S41.000 pripadniki pa predstavlja okroglo 24 odstotka vsega prebivalstva naše Jugoslavije. Fašistična Ballla v Italiji, organizacija vee Italijanske mladine pod vodstvom državne oblasti, je obenem tudi edina mladinska telovadna organizacija v tej državi. Ni dolgo, kar je bil izdan za izvrševanje telesne 'vzgoje poseben pravilnik, ki v točni ln jasni obliki določa vse, kar se mora in sme v Balili gojiti. Ker obsega ta organizacija samo deco od 6 do 14 leta, je povsem razuml^o, da polaga fašizem veliko važnost na to, da se mu bo deca pravilno vzgojila. Med drugimi je zelo umestna prepoved kakršnihkoli tekem za deoo do 11 leta. Nato je pa tekmovanje dovoljeno v omejenem obsegu, znam-kuje pa se poleg izvedbe tudi disciplina, lepota itd. Balila sme tekmovati samo v skokih in metanju žoge ln kamena. Za fašistični naraščaj, takozvane avangvar-diste, velja zopet poseben, podrobno izdelan pravilnik. BEPCRTOAR DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 29.: Matiček se ženi. B. Nedelja, 30.: Gugaliiiea. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 3i. ob 21.: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene oBala si se me?< je vzlikiril Noel. >Ali je to mogoče?... Saj ne govoriš zares .. .< 2>Popolnoma zaree .. .< »Jozana, ljuba moja!« Nič več ni mislil na Mauricca. >&ako vroče sem te ljubil in kolikokrat — čeprav ne zmerom... sem premagal svoje togotne, zle nagibe — zdaj, v taki resni uri, moram pa slišati, da se me bojiš!... Ce sem kdaj zagrešil misel aii besedo, ki je bila žaljiva, ali bolje, nespametna, in če me je, siromaka, kdaj zanesla sU-ast, sem s tem okrutno kaznovan... Bala ei se me? ... A zakaj, moj Bog?... Mar sem te zmožen sumničiti in obtoževati zaradi tega, ker te zalezuje človek, ki ei ga izbrisala iz svojega življenja? Moja dolžnost je, da te varujem, in moja goreča želja, da te osrečim — Kako slabo me sodiš .. .< »Ne tvojih namenov, Noel... Ali kaj, ko nisi sam gospodar evojih misli.. Videla sem te bledega in drhtečega od besnosti zaradi ene same besede, ki sem jo izrekla ali hotela zamolčati... In danes sem se bala tvoje slepe jeze, tvoje bolečine ... Najbolj sem se pa ba-la zaradi otroka...« »Zaradi otroka... Bala si se, da ga ne bi začel sovražiti... Da... razumem te... Nu.. Spet se je obrnil k njej in jo prijel za roke. »Vrniti ti hočem odkritosrčnost za odkritosrčnost in te s tem, da ti sam oddam orožje in se ponižam pred teboj, ohrabriti, da mi boš zaupala ... Poslušaj me ... Nedavno tega, v Boisu, sem začutil strašen nagib, blazno sovraštvo... Ti tega nisi opazila... Zakaj drugače bi se bila še tisti mah z grozo odvrnila od mene ... V tistem trenutku sem iz vse duše sovražil tvojega sina in želel, da ne bi več stal med nama.< >Noel!... Ti! ... Ti ai to želelk »Da, čeprav nisem dal želji določne oblike... Te misli, ki se zdaj groziš nad njo in ki sem se tudi sam takoj zgrozil nad njo_ nisem dalje razpletel... Sram me je bilo!... Uprl sem se ji... Saj veš, da nisem slab... Od tistih dob sem se zaklel, da hočem biti Claudeu najboljši prijatelj, da hočem gledati nanj kakor na svojega sina in zvesto, da, nemara celo s prisrčno ljubeznijo nadzorovati njegovo vzgojo ... Zasnoval sem načrte zanj, ki ti jih bom razložil ... Se danes sem hotel govoriti s teboj o njih ... Jozana ... ali mi verjameš, ali mi moreš odpustiti ?< »Iz vsega srca ... In vendar!.. .< Zgrozila se je. »Kakšna strašna bolezen je ljubosumnost!... Ti... ki si tako pravičen, tako velikodušen ... si malone želel, da bi ubog otrok___ moj otrok ... oh...« »Ne sodi me prebudo, Jozana... Veliko sem pretrpel... To me opravičuje.. .< »In jaz, ki sem te videla trpečega, sem se danes bala. da ne bi izzvala nove krize... Ko sem se pa dotaknila tvojih ustnic, mi je ušla izza mojih lastnih ustnic resnica... Radost in bol, vse morava skupaj prenašati... Noel!« Oklepala se ga je, in Noel je videl vlažni lesket njenih oči. »Noel, tvojemu varstvu zaupam sebe in svojega otroka. Tvoje velikodušje kličem na pomoč zoper tvojo ljubosumnost... Tvoji zaščiti priporočim svojega Claudea. Doslej si ga samo trpel. A zti 6e mi, da vem: pride dan, ko ga boš imel rad . . Glej, on te že ljubi. Nikogar drugega ne bo poznal in ljubil kakor tebe; ti ga boš vzgajal, dajal mu boš svoje misli — in v teh je pravo očetovstvo. Otrok tvojega duha bo — in tvojega srca — če boš le ti hotel... Majhen deček je, nobene preteklosti še nima in tudi spomina ne. Njegova dušica je še nepopisana .< »Naj bo! Jozana! Pregnal sem besa... In tako sprejmem Claudea iz tvoje roke... A zdaj bodiva mirna... Kakor razbitega se čutim... Moj Bog, kako strašno žalostno je vse to!-.. V tej sobi je nekaj pošastnega... Dajva, pojdiva v mesto... Večerjala bi v Boisu, kaj ?... Oh — najin zadnji večer!« 35 Stopila sta iz hiše. Tema je bilo; droban, predirljiv dež je padal z neba. »V Bo is bi se rad peljal?« je vprašala Jozana. »Tako pozno in ob takem slabem vremenu?... Jaz rajši ne bi šla ... Mar večerjajva kje blizu.« Sla sta v neki restoran na Bastiljskem trgu. V prvem nadstropju je bila majhna dvorana, kjer so večerjali lastniki sosednjih trgovin in se med jedjo razgovarjali o svojih poslih. Sam zase je sedel tudi neogibni stari gospod, ki bere »Temps«. Izza papirnate stene, ki ga je ločila od sveta, je opazoval Noela in Jozano_posebno njo ... Ta radovednost je jezila Jozano. Ker je sedela pri oknu, je zdaj pa zdaj privzdignila zaveso in pogledala venkaj. »Ali nisi lačna?« je vprašal Noel. »Prav nič ne.« Izkušal jo je raztresti. Pripovedoval j-i je o Lusignanu, češ, da si ga morata drugo leto skupaj ogledati. Jozana bo gotovo vzljubila staro mesto, mahovito cerkev, bukove drevorede v mestnih nasadih in dolino, po kateri se vije ljubka reka med orehi in topoli kakor srebrna kačica ... Z £ N E MALIM OGLASOM Po 50 pot sa besedo, Ula JL— davita za vsak oglu to aojeratno pristojbino Oin 3.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id (Meje «!užb Najmanj*! snrmeii sa enkratno objavo oglasa Din 12*—. Dopis) ui leni t ve * xanftma]r< po Din t.— sa vsako besedo, Dta 2.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbine Dta — sa SLfro alt dajanje naslovov Najmanjii aiowk sa enkratne objavo oglasa Din 20.— v si mt&fl oglasi se zaraftmaj* po Dta L— trn besedo, Din 2.— davka za vsak oglas te enkratno pristojbino Din 5.— za Mfro ali dajanje naslovov Najmanjši imwk n mifcmtno nbjavs offlasn Dls 17.— Ponudbam na Sirre ne orflag-aite znamk! Le. Ce zahtevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« odeovor nrilofcitp Din ?.- v znamkah. Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali Da po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska Dristoibina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Liubliana. Službo dobi Beseda 1 Oin. davek 2 Dio, z* 4ifro aH dajanje aaslova S Oin. Nalmanjil enesek 17 Dio. Brivskega pomočnika dobreps ondulerja sprej-im-m takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35616-1 Perfektno kuharico SSče družina brez otrok. Plača in oskrba dobra. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutr3«. 3.riW6-l Beseda I Oin. davek 2 Dio. »a Mire ali dajanje aaslova 5 Oin Najmanjši inesek 17 Din. Dijaki 12 Din Za francosko konverzacijo išr-em inštruktorja. — Ponudb« r, navedbo eene mi ojrlas. oddilek »Jutras pod značko »19&j<. 35630- i Hipoteko (300.000 Din iščem m pr-vome^tno vknjižbo za novo hiso sredi Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hipoteka«. 35475-16 Vložno knjižico Banovin, hranilnice v Ljubljani (4000 Din) prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dano vinska 4000*. 36036-1C Knjižico Jadransko podunavske banke z vlogo 0000 Din prodam. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Jadranska GOOOi. 35657-116 J-L, Beseda I Din, davek S Din. za šifro ali dajani« aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Pttmparice površniki, obleke, perilo itd. najceneje pri tvrdki Presker, Sv. Petra c. 14. 123-6 špecerijsko opravo kompletno, z vsemi tehtnicami. z*>lo dobro in lepo ohranjeno takoj prodam. Istotam. na promet, kraju oddani velik lokal Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod značko »< ro-renjsko 3!xttl-6 Beseda 1 Din. davek 2 Oin. ra Mfro al) dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Knjižico Kreditne banke, z vlo»o Din. in knji/ieo Jadransko-podnnavske banke r. vlogo 6u00 Din. namenjam za kajičice Mastne hranilnice. Ponudbe na ©irlas. oiidclek »Jutra« pod značko »Knjižica«. UVlTti-ki Knjižice Kmet po«. r. r.. z o. c. v Ljubljani, z vlogo do lOO.OUO Din kupim 7_i polno vrednost, proti vknjižbi na hišo sli posestvo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra c pod šifro »Dobro naložen dnini'. 3CTOT-J6 Več knjižic podeželskih hranilnic — e manjšimi in večjimi vlogami ugodno prodam. Ponudbe ua oglasni oddelek •Jutra« pod značko »Podeželski zavodi«. 35®>S-!fi Rabim knjižice vseh ljubljanskih in zunanjih zavodov, za katere plačam gotovino. Ponudbe rnt oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vsi zavodi«. 300S3-1S Lokali Beseda 1 Di». davek 2 Oin. ia šifro ali dajanie aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din- Lokal na f«remetni točki bfizu glavnega kolodvora. Primorec za vsako obrt, takoj oddam po ugodni ceni Naslov v vseh poslovalnicah »Jataa«. 35670-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za iifro ali dajanje naslova 5 Dia. NajmanjŠ) znesek 17 Din. Stavbno parcelo kupim ob TvTšcvi (Dunajski) eesti proti takojšnjemu plačilu s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Parcela 1&35« C53S5-20 Parno žago novozgrajeno, opremljeno 8 prvovrstnimi stroji, tik železniške postaje v večjem mestu Bosne, veliki kompleksi odličnih bukovih, jelovih in borovih gozdov v oddaljenosti 8—lii km, prodam radi rodbinskih razmer. Vsi pogoji za siguren nspeh. Resni kupci dobijo naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33685-30 G. Th. Rotman: Vožnja s kolesom In njene posledice Gospoa Klobasnlk — tako mu je bilo namreč ime — je veselo zlezel na gugal-nico, češ. zakaj se ne bi tudi jaz nekoli-kanj pomladil! »Pazita«, je zakiical, »zdaj iost=» videla kako gre!« Sredi Maribora (Mlinska 8) prodam renovi-rano hišo z lokalom in 2 stanovanji. Potrebno Din 160.000 gotovine, drugo pa knjižice. 3a538-30 Stavbne parcele 10 minut iz Celja prodam. Pojasnila daje Kaningcr t Celju, Glavni trg štev. 8. 35654-30 V najem Beseda I Din, davek 2 Din. «a ilfro aH dajanje naslova I Din. Najmanjii (sesek 17 Dia. Pekarno dobro idočo vzamem v najem. Plačam odškodnino. Natančne ponudbe na naslov: Drago t in Laeh, 7Ja-tar. 35aXUlti Gostilno na prometni točki oddam v najem. — Pojasnila daje M. Suppanz v Poljčanah. 3EBe-lf7 Gostilno 10 minut od Celja takoj oddam v najem, eventuel-no prodam. Pojasnila daje Faninger v Celju, Glavni trg št. 8 S3635-17 Dij&ike šobe Beseda t Din, davek 2 Oin. xa ilfro aH dajanja aaslova 5 Din. Naimanjši znesek H Dia. Dijakinjo vzame k sebj v sobo «vo-jega stanovanja, t vso oskrbo za mesečnih 000 Din vdova po drž. uradnika. Na željo tudi ■ nadzorstvom. Velika, zračna in mirna »oba je zelo pripravna za študij. Tjrriera cesta 35644-5P OJSBBEEB Beseda 1 Dls, davek 2 Dls za ilfro ali dajanje aaslova 5 Dio. NaimanjSI znesek (7 Dis. 2 enosobni stanovanji takoj oddam. — Trnovski pristan i/l. 35645-Ž1 Stanovanja Beseda 1 Dis, davek 2 Dia. za Mfro ali dajaaje aaslova 5 Dia Naimanjši znesek 17 Dia. Enosob. stanovanje s pritiklinami, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrom«. 36633-21/a Sobe išče Beseda M »ara. davek t Dia. ta Ufro aB dajanj* aaslova > Dia Najmanjši «S(«et 12 Dts Sobico strogo separirano in gorko i 8fe gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijazno« 35660-23/» Sobo odda Opremljeno sobo elegantno, s posebnim vhodom, v eentru mesta oddam. Miklošičeva c. 10/3, aa6?7-23 Dami ki reflektira na dobro oskrbo in postrežbo, oddam lepo sobo — tudi brez oskrbe. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33635-23 Opremljeno sobo takoj oddam solidni gospodični v Vipavski ulici št. 61 a. 3562THJ3 Sobo s posebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam stalnemu in solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3W1T7-SS Sobo z električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35613-33 Sostanovalcu oddam sobo z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30614-S3 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in električno razsvetljavo, blizu glavnega kolodvora, oziroma nasproti sodišča oddam takoj gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 33R21-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, bliža mitnice v Šiški oddam gospodu ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35600-33 Veliko zračno sobo z 2 posteljama, poceni oddam v Mali čolnarski nI. št. 3. 3T6-I3-33 Beseda 5• para. davek 2 Dia. aa iifro ali dajaaje aaslova S Dia NajmanjSI taesek 12 Dia V sredo izgubljen obroč petih ključev je proti nagradi oddati na policiji. 356S0-36 rU) Beseda 2 Dta, davek 2 Din ta iifro ali dajanje aaslova S Dia. Najmanjii taeeek 28 Dia »17« Dane* bodi doma, zaradi obvestila. 3fi«n6-3i Ljubim roke ste ga m — a Vas ne dosegam. Prisrčne pozdrave I- 3558S-ai Obrt Beseda 1 Dia, davek 2 Dia za ilfro ali dajaaje aaslova 5 Dia. NalmaajSI znesek 17 Dia. Britje 2 Dm striženje 4 Din Obiščite najcenejšo, pre oovljeno. 6 i s t o brivnico »Rapid« aa Sv. Petra e. a sa 9486(V30 Dražbe Beseda 1 Din, davek 2 Din. za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Javna sodna prodaja pohištva, mizarskih strojev potrebščin, orodja in lesa se vrši 2. januarja 1983 v Logatcu — Brod štev. 30. 3X>>4-32 Informacije Beseda 1 Din, davek 2 Din. za iifro aH dajanje aaslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din. Davčne zadeve pritožbe, prijave, nasveta daje »Davčna poslovalnica« v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 7.H 356»-a! Podpisani Wohinz Karel. tel. urad v Ljubljani sem govoril < gdč. Smalc Ivanki, trgov ki v Ljubljani, Marijin tr; št. 1, da eo jo peljali i glavnjačo Povdarjam. da za to kleveto nisem imel nobene osnove ter jo vsled tega obžalujem, preklicu-jem in se zahvaljujem gdč. Smalc Ivanki, da je odstopila od kazenske tožbe. 33635-3! Rdzno Beseda 1 Din, davek 2 Din. za ilfro aH dajanie aaslova S Dia. Najmanjši znesek t7 Din. Telefon 2059 Premog JT Aarbopakete drva in koks nudi POGAČNIK Bohoričeva nlica 5. teu mestom in deielo mali oglasnik. RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »Energin« za jače-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35. Reg. S. br. 4787-32. Pazite na svoje zdravje In obutev! ruristi, lovci, smučarji to vsi oni, ki Imajo bodisi joklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pn glavnem založniku: »LEKARNA MR. M. LEUSTEK. Ljubljana. Resljeva cesta St. 1. INSERIRAJTE V „JUTRU" Beseda I Oin, davek 2 Din. za ilfro ali dajanje naslova 3 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. Opremljeno sobo oddam pri Sv. Krištofu — Pleteršnikova nlica 26>U. 3MB3-28 Opremljene sobe svetle in zračne, s posebnim vhodov, 1 aH 3 posteljama po 100—350 Din (lahko tndi s brano) oddam bliža travmvaja v Spodnji Šiški, Cernetova nlica 31. aSS16-23 Prazno sobo lepo. zračno in svetlo, par ketirano, v centra mesta takoj oddam starejši nrad niči ali ačiteljici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra Solnčno sobo s souporabo kopalnice od dam v centra mesta. Na slov v vseh poslovalnicah »Jatrac. 3561?. Odjava. S 1. januarjem 1935 se odda v najem ali proda, povsem opremljen in na novo renoviran hotel »Vila Lucija« v Aleksandrovem, obstoječ iz 24 hotelskih sob in restavracijskim paviljonom ob morju. Hotel je povsem sobno in restavracijsko opremljen, tako da kupec odnosno najemnik lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje »Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani«, Miklošičeva cesta 19. poštni predal 297. 11530 OMtoa LjnMjMe Vsemogočni je odpoklical k Sebi našo predrago in nad vrne ljubljeno hčerko, sestro in svakinjo, gospodično MARIJO MARINKO učiteljico na Vrhniki danes, dne 28. t. m., ob 3. uri zjutraj, po dolgi mukepolni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere. Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 30. decembra t. 1., ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu V Ljubljani, dne 28 decembra 1934 Globoko žalujoči: MARJETA, mati; PEPCA, FRANCKA, ALBINA por. KUMER, IVAN, sestre in brat: •IOSKO, svak; SLAVKO, vnuk. in ostalo sorodstvo. 1154'. v novem Cetu n S prihodnjim zvezkom prične iiustrovani tedenski obzornik »ŽIVLJENJE IN SVET« svojo SEDEMNAJSTO KNJIGO, ki bo prav tako kakor vse dosedanje, posvečena intenzivnemu delu za razširjenje duhovnega obzorja širokih množic našega naroda. Prav naša sedanjost, ki zaposluje živce vsakega posameznika v najvišji meri, zahteva bolj nego vsaka druga minula doba sproščen ja in odklona od vsakdanjih skrbi in težav Zato ni čudno, da imajo n. pr. nogometne tekme toliko navdušenega občinstva. Toda ravno zate se sklicujeta znanost in umetnost na svojo ponosno pravico do vzgoje množic, kajti ZNANJE JE SILA, ki premaga prej ali slej vse življenjske neprilike — sila, pred katero ao brez moči vsi trenutni pojavi kakršnekoli krize. S tem prepričanjem bo izpolnjeval obzornik ^ŽIVLJENJE IN SVET; tudi nadalje svojo dolžnost vzgojitelja množic to preroka boljših časov. Kakor doslej, tako bo tudi v bodoče skrbel »ŽIVLJENJE IN SVET« za povzdigo duhovnega nivoja svojih naročnikov s poljudno znanstvenimi članki o vseh aktualnih vprašanjih sodobne vede. kakor tudi z zdravim razvedrilom in zabavo. V novi knjigi začne izhajati za rtaše čase pomembno in aktualno delo Essad bega ZAROTA ZOPER SVET z dokumentiranimi opisi najskrivnostnejše in vsevedne organizacije na svetu: Ceke ali GPU, ki obvlada s svojim terorjem šesti del našega planeta. Nadalje bo pričel izhajati silno napet potopis s slikami OD ATLANTSKIH BREGOV DO ANDSKIH VRHOV in nič manj zanimivejši to prav tako bogato ilustrirani potopis MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVALCEV iz plemena Kusangov, ki uživajo mrtvece. Poleg leposlovnih prispevkov naših književnikov bo začel izhajati kmalu po novem letu IZVIREN SLOVENSKI ROMAN ki bo s svojo vsebino priklenil nase vse čitatelje. Navzlic hudi gospodarski krizi se zaveda lastništvo >2IVLJENJA IN SVETA« svoje vzvišene dolžnosti nasproti naročnikom revije to je zato sklenilo, da kljub izpopolnitvi vsebinskega to ilustrativnega dela obzornika ne poviša naročnine v priče kovanju, da ga bodo naročniki podprli s točnim plačevanjem itak malenkostne naročnine ta s pridobivanjem novih naročnikov. Uprava in uredništvo cedenske reviie ,ŽIVLJENJE IN LIUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 SVET i Vsemogočni je rešil trpljenja in poklical k Sebi v boljše življenje našo nad vse skrbno, zlato mamico in soprogo, gospo Marijo Gombač ženo pol. stražnika K večnemu počitku jo spremimo v soboto, dne 29. t. m., ob 16. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, 28. 'decembra 1934. Žalujoča rodbina GOMBAČEVA * Po dolgotrajni mučni bolezni nas je zapustil ljubljeni oče, soprog, brat, stric, gospod Košir Jožko mesar Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 30. t. m., iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zagorju. Toplice—Zagorje, 28. XII. 1934 Žalujoča soproga F ANI in sin JOŽKO ter vse ostalo sorodstvo. ireiuje Davorin Ravljen. — Izdaja m konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. - Za inaeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LJubljani 55555555555555555555555555555555555J