TRST sobota 22. januarja 1955 Leto XI. • Št 19 (2948) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808, 37-338 UWDNISTVO: UL. MONTECCHI št. *, III. nad. — TELEFON »J-«0» IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. st. 37-338 — OGLASI: od 8.-I2.30 in od 13.-18. — Tflefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak min višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-tipravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletni, 900. poli e: na 1700, celoletna 3200 Kr. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ „ Trst Pogajanja v Rimu in koristi NOVE ZNAČILNOSTI NOTRANJEPOLITIČNEGA RAZVOJA V ITALIJI Jejo Rimu se zopet nadalju- meta z zalednimi državami gospodarska, pogajanja e1‘ Soostalimi oblika-^ožrtosu ar e9a sodelovanja, ke, Taj Ja t0 *° eelo veli- Slo”e Podpreti s pr,Pravljenost n,'r‘l jamstvi ’.nn.rnimi držav- SKORAJ MILIJON DELAVCEV STAVKA DANES V NEMČIJI Opolnoči so rudarji in kovinarji začeli s 24• urno stavko v protest proti napadom delo’ dajalcev na pravico delavskega soupravljanja ka 0a Jamstvi taki* . p° Ph ovira TzreZT^' rcQHO V1SOm Ob restna mera l tr9t (preko 7 ft:,anskc l° stane sredcl Odstotkov). -"‘.- S.?' krM" Gl~— 6 odst ) znatno l^Ta niaiL!imskih Poga-Pfafoftjji. -ključno na teh *"0čuja, fc,"*'0 lvovskega odprtih ^ 1,0 ccli vprašanj,katerih *ešitev bn Ee »"nVanZ"°a°ma obsežne,-Ustvoriia n' s°delovanje m povečan.)e iurr°ne za 'njaue. trgovinske za- Uv Inn. P°gaidjo za skleni-Pr°nietu' \. 0 Pomorskem 0°je - ' 1 k' ustvarila po- ?'®ni>>iaipUOda,jn}e konkretne rn.nl -v te] smeri. Po nota t0 bila osnova odelovanje med tre-ttgjšimi jadranskimi m kri^v rc®»o ?hd<- skupnega i. gorskih”rr'('coa vprašanja po-k kekn >)r°9‘ Benotke, Trst ' .-,i0 s' brez dvoma .UfopjL,,, 1 -a Promet srednje-drž'1 in ' istočasno IV2’1*! ’f*9.,e Prit, Po„ pri naporih zn „ -y„£°rSkih ki na, on. n promet na Ja-b0 , take T*„Prt. okrepitvi sodelova-kkp nl°hs'yo ** vedno cel !irednj ! vPrašanj, ki v Trn mert zanimajo zlasti 30 SC konkretno lc delavnim ^aoslovanskim to-'c'io M avtomobilom, ko vola b'ag° »® tržaški trg, ,;ffr »o n' urejen z nobe- to;»ydbo ,n samo nekako v mn. Tako stanje ie ''i ; 0°spodarsko nemopoče "bla° °,S,UJe kaprica nekega hod , da se Prepove pri-ivtnu ormh avtomobilov ali -a normalno prc. , dejavnost, V preteklo. BONN, 21. — Skoraj mi- lijon zahodnonemških rudarjev in kovinarjev ter uradnikov o obeh industrijskih panogah je opolnoči začelo 24-urno stavko v protest proti i ofenzivi delodajalcev na pra-itolijanske- vico delavskega soupravljanja podjetij. Stavka je bila proglašena samo v Porurju Porenju in na Nižjem Saškem, vendar jo bodo podprli tudi delavci v nekaterih drugih mestih. Taka bo stavkalo 5000 delavcev in uradnikov rudnika v Hetmstedtu. Stavka bo izvedena kljub poskusom vlade, ki doslej sicer ni hotela odkrito nastopiti, temveč je poskušala izsiljevati delavce s trditvijo, da bo Stavka škodovala naporom za združitev Nemčije. Zveza nemške industrije jekla pa je izdala izjavo, ki pravi, da «stavke. ni mogoče upravičiti z nobenim sporom glede mezd ati^ delovnih pogojev# in zatrjuje, da industrijci ne morejo stavke imeti za upravičeno. Ravnateljstva premogovnikov v Porurju pa so na table Za obvestila osebju dale pritrditi besedilo včerajšnjega vladnega sporočila o stavki. Ravnateljstva so nadalje pozvala uslužbence, naj pridejo na delo. Proti stavki se je izrekla samo zveza višjih uradnikov premogovne in jeklarske industrije. Tako v delodajalskih m vladnih krogih kot tudi v Vzhodni Nemčiji poskušajo prikazati stavko kot akcijo proti nemškemu oboroževanju in proti pariškim sporazumom. V tem smislu piše tu di ves vzhodnonemški tisk vzhodnoberlinski radio pa od daja pozive vzhodne komin-formovske stranke in raznih vzhodnonemških sindikatov delavcem v bonnski republiki, naj «spremenijo stavko v uvod v veliko akcijo proti pariškim pogodbam#. Enako piše tudi glasilo Kp Zahodne Nemčije «Freies Volk#, cini Severom le m.alo »ti bcif|JC d° takih Primerov ie v precejšnjo škodo tu- °'Hlo ( ,fične dejavnosti. Rešitev V; vprašanj bi omogočila Jtavitev tovornega trnu-e0a avtomobilskega pro- Določitev razprave o Severni Afriki v francoski skupščini PARIZ. 21. — Francoska narodna skupščina je s 519 gia. sovi proti 100 odobrila predloge predsednikov parlamentar nih skupin, naj se določi za 2. in 3. februarja razprava o petih interpelacijah o položaju v Severni Afriki in treh interpelacijah o Fezzanu. Glede na pogajanja o tunizijski avtonomiji ie danes tunizijski državni minister Mon gi Slim v Ženevi izjavil, da se je v celoti sporazumel z glavnim tajnikom stranke Neode- stur Ben Jusefom o nadaljnjih pogajanjih s francosko vlado. Slim je prišel v Ženevo včeraj na posvetovanja z Ben Jusefom. Dalje je Slim izjavil, da stališče tunizijske delegacije v celoti odgovarja stališču neode-sturskih voditeljev Burgibe in Ben Jusefa. Predvsem se strinjajo o petih točkah izjave, ki jo je januarja podal Ben Jusef in v kateri zahteva posebno avtonomijo za policijo, sodstvo in šolstvo. Pri pogajanjih bo tunizijska delegacija zahtevala, naj se Tuniziji v poznejšem času dovoli avtonomna vojska in avtonomna diplomacija. Poudaril je. da je ((bližnji smoter pogajanj prava notranja avtonomija, kakor jo je obljubil Mendes-France na ženevski konferenci lansko leto. dolgoročni smoter pa je popolna neodvisnost dežele#. V zvezi s preosnovo francoske vlade javlja izvršilni odbor demokristjanske parlamentarne skupine, da se je poslanec Jue'as sam izločil iz skupine, ko je v novi vladi sprejel mesto ministra za prekomorska ozemlja. Radikalni poslanec Henri Caillavel. ki je bil imenovan za državnega tajnika v notranjem ministrstvu, pa je danes odstopil in je izjavil, da zaradi pogostega menjavanja položaja ne more uspešno vršiti svojega posla. Prej je bil Cail-iavet državni tajnik za prekomorska ozemlja. Sovjetski poslani i posvetovanju v Moskvi LONDON, 21 - Sovjetsko poslaništvo v Londonu javlja, da bo poslanik Malik odpotoval jutri z letalom v Moskvo na posvetovanja s svojo vla- do. . . . . . Kakor je znano, je sovjetski poslanik v Parizu Vinogradov že nekaj dni v Moskvi, medtem ko te poslanik Zarubin odpotoval sinoči iz Washing-tona na «redna posvetovanja# v Moskvo. Posvetovanja o posredovanju OZN za prenehanje spopadov ob Formozi %1>A predlagajo evakuacijo otokov ob kitajski obali, ki so v rokah kuomintanških sil? - Čtienlaj dal dovoljenje družinskim članom zaprtih Američanov, da jih obiščejo na Kitajskem - Hammarskjoeldova jamstva PEKING, 21, — Agencija uNova Kitajska» javlja, d.a je bilo pri včerajšnjem bombardiranju kuomintanških letal na Fučou ubitih 120 civilistov, 180 pa je bilo ranjenih. BEOGRAD. 21. — Veleposlanik Zahodne Nemčije v Beogradu Hans Kroll je bil premeščen za veleposlaniku v Tokio. Ni še znano, kdo bo novi nemški veleposlanik v Beogradu. GROTON, 21. — Ameriška podmornica na atomski pogon «Naut!lus» je včeraj izvršila prve poizkuse za potapljanje. Pod vodo je ostala eno uro. Poizkuse so nadaljevali danes. W A S H ING T ON, 21. — Novozelandski ministrski predsednik Holland, ki je sinoči prišel v \Vashington, je novinarjem potrdil, da se namerava razgovarjati z ameriškimi voditelji o Formozi. ni pa hotel dati drugih nojasnil glede možnosti, da bi zahtevali intervencijo Varnostnega sveta. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da sedaj znova temeljito proučujejo vse strani položaja, ki je nastal v Formoškem prelivu. Na vprašanje, s kom se angleška vlada sedaj posvetuje, je predstavnik odgovoril: «V glavnem z ameriško vlado#. Konservativni list «Daily Te-legraph# pa piše, da je zunanji minister Eden naročil britanskim aredstavnikom v OZN, naj tipajo teren glede možnosti zmanjšanja napetosti na tamkajšnjem področju. List omenja med drugim možnost posredovanja QZN in poudarja, da bi po mnenju nekaterih opazovalcev Sovjetska zveza prav tako kakor zahodne sile želela preprečiti razširitev spopada. «Daily Express» pa trdi, da misli Velika Britanija na možnost sklicanja mednarodne konference, na kateri naj bi rešili vprašanje Formoze. Po trditvah tega lista je Eden baje obvestil ZDA, da Velika Britanija ne bi mogla podpreti morebitne ameriške oborožene intervencije v obrambo otokov ob kitajski obali, ki so v rokah kuomintanških sil. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa ni hotel danes komentirati vesti, da namerava 'Eisenhower zahtevati od kongresa pooblastilo, da z ameriškimi letalskimi in pomorskimi silami izvede evakuacijo kuomintanških sil z nekaterih otokov ob kitajski obali, če bi to bilo potrebno. Republikanski senator Knowland pa je izjavil, da se mu zdi, da bo Eisen-hower poslal prihodnji teden kongresu poslanico o položaju na Daljnem vzhodu. Predstavnik ameriške vlade v Tajpehu, Rankin je danes govoril s predstavnikom for-moških oblasti glede predloga za prenehanje sovražnosti, ki ga je omenil Dulles. V obveščenih krogih izjavljajo, da te Rankin obrazložil ameriški načrt za izvedbo tega predloga in da se je razgovarjal tudi o nekaterih vprašanjih v zvezi s položajem na otoku Tašen. Skupina ameriških strokovnjakov na tem otoku je namreč zapustila otok preteklo noč, potem ko so kitajske sile otok močno bombardirale in zasedle bližnji otok -Tik-jangšan. Medtem pa se je danes zjutraj ponovno sestal ameriški svet za varnost pod predsedstvom Eisenhovverja. Ta svet, ki $e običajno sestane enkrat tedensko, je imel že včeraj se-jo. Domneva se, da so na obeh sejah razpravljali predvsem o Formozi. V New Ycrku in Pekingu pa so istočasno javili, da je kitajski ministrski predsednik Cuenlaj izjavil glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu ob priliki njegovega obiska v Pekingu, da so kitajske oblasti pripravljene dati družinskim članom ameriških obsojenih vojakov in tistih, ki so še podvrženi preiskavi, dovoljenje za njih obisk in da bodo dobili potrebne vizume za pri. hod na Kitajsko. Glavni t a j nik OZN Hsmmarskjoeid ie sporočil, da jamči, da se tem članom ne bo nič zgodilo v primeru, da odpotujejo na Ki- tajsko. Uradni predstavnik državnega departmaja Henry Suydam pa je danes izjavil, da jih ne more opogumljati, če hi želeli odpotovati «na področje, kjer ni normalne zaščite. ki jo nudi ameriški potni. list#. Dodal je. da kitajska vlada lahko esamo z osvoboditvijo zaprtih Američanov j pokaže razumevanje#. Takoj po napovedi kitajske pobude so v nekaterih krogih OZN izrazili mnenje, da bi pobuda utegnila biti prvi korak za osvoboditev jetnikov. Pekinška vlada, tako zatrjujejo v teh krogih, ne bi hotela dati zadoščenja \Vashingtonu z uradno izpustitvijo jetnikov, pač pa bi jih izročila njihovim družinskim članom, če bi ti prišli na Kitajsko. To potovanje naj bi jim tudi nudilo priložnost, da se prepričajo, da Kitajska ni takšna, kakršno jo prikazujejo v tistib a-meriških krogih, ki nasprotujejo slehernemu pomirjenju na Daljnem vzhodu in sleherni politiki mirnega sožitja med narodi. O * * PESAVAR, 21. — Včeraj so podpisali prijateljsko pogodbo med Kitajsko in Afganistanom. Afganistansko zunanje ministrstvo je objavilo poročilo, v katerem pravi, da določa pogodba navezavo ((tesnejših političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med c-bema državama#. Odloženo za deset dni razpravljanje o oborožitvenem , PARIZ. 21. — Na današnji seji delovne skupine začasne to Soley je pristanišče, kjer so se napadalci izkrcali, ko so začeli svoj napad. Uradno poročilo pravi, da so kostariška letala močno obstreljevala področje severno od Santa Rose. ki je še v rokah napadalcev. Nekateri kostariški častniki so izjavili, da je večina napadalcev zbežala čez mejo V Nikaraguo. zveze so sklenili odložiti raz- ! Santa Rose in El Arno. Puer pravljanje o francoskem na- i-j — Črtu oborožitvene agencije za deset dni. 31. 'januarja se bo skupina ponovno sestala in proučila poročilo o delu posebne komisije NATO o stan-dardiziranju in proizvodnji orožja. Odložitev za deset dni je bila sklenjena, da bi izvedenci lahko podrobneje proučili francoske in nemške predloge. pa tudi, da bi vlade imele čas določitj svoje podrobno stališče do teh predlogov. Zahodnonemški minister za gospodarstvo Ludwig Erhard, ki je delovni skupini predložil posebno spomenico, nasprotno francoskim načrtom o oborožitveni agenciji, je danes izjavil, da Zahodna Nemčija tej agenciji načelno ne nasprotuje in da se ji zdi mogoče doseči osnovo za sporazum. Erhard, ki je govoril na tiskovni konferenci, je izjavil, da bo nemška vlada storila vse, kar je mogoče, da se doseže sporazum o francoskem načrtu, da pa ne more odobriti agencije, ki bi bila naddržavnega značaja, zlasti že bj škodovala svobodni konkurenci in svobodnemu gospodarstvu, ki je »Zahodni Nemčiji omogočilo tolikšen razmah v njeni zunanji trgovini#. Izvršni odbor Razrednih sindikatov je po proučitvi in oceni dejstev v zvezi s sindikalno ustanovno skupščino, ki naj bi se pripravila in vršila v Trstu, povzel in pojasnil svoje stališče v naslednji izjavi: ko. decembra je tajništvo CGIL sklenilo sklicati v Trstu ustanovno sindikalno skuščino s sodelovanjem sindikatov Zveze dela in vseh ostalih tržaških sindikatov, ki bi se je hoteli udeležiti, ter predstavnikov trenutno neorganiziranih delavcev. Sklep CGIL izvira iz globoke in razširjene sindikalne razcepljenosti, iz položaja nezadovoljstva m pasivnosti tisočev in tisočev delavcev in torej iz velike šibkosti tržaškega sindikalnega gibanja, saj je več kot polovica delavcev izven sindikatov, ostali pa so vključeni v tri sindikalne organizacije. Voditelji Zveze dela Ra-dich, Gombač, Tominez in drugi so izjavili, da so se in da se strinjajo s sklepom CGIL. da je treba začeti izboljševati sindikalni položaj tržaških delavcev z dobro pripravljeno in spodbudno ustanovno skupščino. Vodstvo, člani in simpatizerji Razrednih sindikatov so pozdravili sklep CGIL kot važno in nujno dejanje in so doslej storili vse, kar so mogli. da bi mu olajšali uspeh. V več kot 40 dneh od konstruktivnega sklepa tajništva CGIL je prišlo na tržaškem sindikalnem področju do mnogih stvari, ki dokazujejo, da se vodstvo Zveze dela ni strinjalo z zamislijo ustanovne skupščine. Njegova delavnost v tem pogledu dokazuje, da se prizadeva odvzeti dobri in konstruktivni pobudi vsa vsebina in da se hoče paralizirati. Več kot mesec dni so molčali o razlogih, o pomenu in o vrednosti ustanovne sindikalne skupščine v Trstu, med tržaškim; delavci niso razširili besedila sklepa CGIL, niti «Unita» niti «11 Lavoratore# niti «Umta Ope-raia» niti «Delo» niso obvestili delavcev, da je sklep CGIL o ustanovni skupščini predvideval vabilo vsem organiziranim in neorganiziranim delavcem, da se je udeležijo, niso začeli niti dajali pobude za nujno potrebno bratsko diskusijo med delavci raznih smeri in med raznimi sindikati. Nedavni sklepi in stališča Glavnega sveta Zveze dela pa potrjujejo namen, da se pobuda CGIL v praksi razvrednoti, kajti namesto organizacijskega odbora za sindikanlo ustanovno skupščino so ustanovili navadni koordinacijski odbor in niso rekli niti besede o dejanski sindikalni ustanovni skupščini, ki bi poživila delavsko vrste, vnesla vanje zaupanje, odstranila sindikalno razcepljenost in tako omogočila v Trstu široko, demokratično in močno sindikalno organizacijo, vključeno v CGIL. Očitni so torej poskusi, da bi prevladali posebni interesi za ceno interesov velike večine tržaških delavcev. Izvršni odbor Razrednih sindikatov opozarja na te namene in poziva delavce, včlanjene v Zvezi deia ali v drugih sindikatih, delavce, ki so trenutno izven sindikatov, člane tovarniških odborov, sindikalne predstavnike v podjetjih ter lastne člane in simpatizerje, naj odločno nastopijo in zahtevajo od-tist.ih, ki so odgovorni za politiko sindikatov Zveze dela, naj se skliče resnična ustanovna skupščina. Tržaški delavski razred nujno potrebuje obnovo svojih sindikalnih sil in odstranitev skrajno škodljive razcepljenosti. To je mogoče doseči z ustanovno skupščino, kot jo je nakazala GCIL. Toda do preporoda sindikalnega gibanja tržaških delavcev ne more priti z mašili ali z navadnim zborovanjem, ki bi ohranilo vse pri starem ali položaj celo poslabšalo; do njega lahko pride samo z odločnim in bratskim naporom vseh najbolj zavednih delavcev ne glede na njihovo usmerjenost ali narodnost ter z dokazano dobro voljo sindikalnih vodstev. V ta namen je nujno, da delavci dosežejo, da se njihovi interesi spoštujejo in da prevladajo nad posebnimi interesi, potrebno je, da delavci uveljavijo svojo voljo, da se resno pripravi in organizira sindikalna ustanovna skupščina vseh tržaških delavcev#. Predsednik Rene Cotv uradno povabil Tita na obisk v Francijo Draškovič pozitivno ocenjuje sovjetsko izjavo o Nemčiji in Mendes-Franceov predlog o ustanovitvi agencije za oborožitev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Predsednik francoske republike Rene Coty je povabil predsednika republike maršala Tita, naj obišče Pariz. Uspešna ofenziva kostariških sil SAN JOSE', 21. — Kostariška vlada je danes javila, da so njene čete zopet zavzele mesto La Cruz ter Puerto So-ley, ki je tudi na severozahodnem delu pokrajine Gua-r.acaste. Kostariški tisk piše, da gre za prvo fazo operacij za ob-komisije Zahodnoevropske | kolitev napadalcev severno od Odpravnik poslov francoskega veleposlaništva v Beogradu Buren des Rosiers, je danes obiskal namestnika državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja in ga zaprosil, naj obvesti predsednika republike, da ga predsednik francoske republike Rene Coty vabi, naj obišče uradno Pariz. V Beogradu so z zadovoljstvom spiejeli vest. da je predsednik francoske republike povabil maršala Tita. naj obišče Francijo. Vabilo tolmačijo kot željo Francije, da v duhu tradicionalnih stikov vzpostavi prisrčnejše odnose z Jugoslavijo. Izmenjava obiskov najvišjih državnikov obeh držav bi po mišljenju v Beogradu prispevala h krepitvi evropske solidarnosti in ohranitvi miru Menderesov poziv Naserja naj pristane na razgovore Posredovanje libanonske vlade? - Danes začetek konference v Kairu - Tudi Iran bo sklenil pogodbo s Turčijo? CARIGRAD, 21. — Turški ministrski predsednik Mende-res je nocoj pozval egiptovskega predsednika Naserja, naj pristane na medsebojne razgovore «v katerem koli kraju sveta#. Menderes je izjavil, da se načelni sporazum med Irakom in Turčijo o načrtu obrambne pogodbe «ne sme imeti za gibanje proti Arabski ligi, pač pa si prizadeva, da ne bi bilo dvomov o dejstvu, da imamo opravka s sporazumom, ki išče sodelovanje z vsemi arabskimi državami#, ((Hočem jasno poudariti, je zaključil Menderes. da je pogodba, ki jo mislimo skleniti, odprta vsem arabskim drza vam#. Menderes je danes sprejel v Carigradu egiptovskega poslanika ter se je z njim raz-govarja) dve uri in pol ob navzočnosti zunanjega ministra Kepruluja. Medtem se v Kairu pripravljajo na jutrirnio konferenco. Sirijski ministrski predsednik in zunanji minister sta danes zjutraj prišla z letalom v Bei-rut, od koder «tn nadaljevala zažela konferenca vladnih I nadaljnje stike. predsednikov arabskih držav, da pregledajo položaj, ki je nastal zaradi sklepa Iraka, da sklene obrambno pogodbo’ s Turčijo. Oba državnika sta se v Beirutu o tem razgovarjala z libanonskimi voditelji. Sinoči je prišel v Beirut tudi bivši iraški ministrski predsednik Fadel Jamali na svojem povratku iz Damaska in je imel daljši razgovor s predsednikom libanonske republike Samunom. Navzoč je bil tudi predsednik libanonske vlade. Po razgovoru je Jamali izjavil. da je izročil predsedniku Samunu osebno pismo iraškega kralja Feisala ter je obrazložil politiko Iraka in vzroke, zaradi katerih se je Irak odločil, da sklene pogodbo s Turčijo. Jamali je opozoril na kočljiv položaj, ki je nastal zaradi odpora egiptovske vlade proti sklepu iraške vlade, kakor tudi zeljo Iraka, da bi znova zavladalo razumevanje med državami članicami A-rabske lige. Pripomnil je, da bi s tega stališča libanonsko posredovanje bilo zelo korist- pot v Kairo, kjer se bo jutri i no za ustvaritev ozračja za Iz Washingtona pa javljajo, da je perzijski šah med svojim obiskom v Washingtonu namignil, da bo ((Perzija v kratkem sklenila vojaške sporazume s Turčijo in drugimi sosednimi državami. V perzijskih uradnih krogih potrjujejo, da bodo aayi kmalu pobudo v tem smislu, toda ta pobuda ni še «blizu». Ponesrečen upor v Guatemaii GUATEMALA, 21. -‘Predsednik Castillo Armas je .iv nes na tiskovni konferenci izjavil, da je ori včerajšnjem poizkusu upora zgubilo življenje 10 ljudi. Včeraj je namreč nenadoma izbruhnil upor proti vladi in uporniki so se skušali polastiti vojaškega o-porišča Aurora. Predsednik je dalje izjavil da so aretirali okoli 100 oseb Proglasili so tudi obsedno stanje na vsem ozemlju Obtožil je bivšega poslanika v Rimu Cosenzo, da je bil organizator upora. v svetu. V Beogradu ugotavljajo, da piše Jugopress, da je povabilo predsednika francoske republike prispelo prav v času, ko se uveljavlja neodvisna in miroljubna zunanja politika Jugoslavije, ki temelji na načelih miroljubne koeksistence, medsebojnega spoštovanja. nevmešavanja v notranje zadeve drugih in krepitve aktivnega sodelovanja med državami ne glede na njihovo družbeno ureditev. rit« Na današnji tiskovni konferenci je Branko Draškovič pozitivno ocenil ratifikacijo balkanske zveze v grškem parlamentu in dodal, da je govor zunanjega ministra Stefanopu-losa ob ratifikaciji popolnoma v duhu splošne politike Ireh zavezniških držav. Uradno je potrdil, da se bodo trije zunanji ministri sestali 28. februarja v Ankari, in je izrazil prepričanje, da bo do tega sestanka turški parlament ratificiral balkansko zvezo. Na vprašanje, kako ocenjuje nedavno izjavo sovjetske vlade o Nemčiji, je Branko Draškov-.č odgovoril: »Sma- tram, da je nezaupanje, ki ga je ta izjava izzvala na Zahodu, posledica prejšnje sovjetske politike. Toda ne glede na preteklost bi bilo treba nove sovjetske predloge proučiti z mnogo dobre volje#. Branko Draškovič je nadalje pozitivno ocenil predlog Men-des-Francea o ustanovitvi a-gencije za oborožitev. Takšna agencija bi po mnenju Branka Draškoviča bila koristna, ker bi omogočila medsebojno nadzorstvo oborožitve in bi mogla kasneje služiti tudi v sistemu omejevanja oborožitve. V zvezi z napovedanim sodelovanjem Jugoslavije v Organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) je Branko Draškovič izjavil, da je jugoslovanska vlada izrazila željo pri članicah in tajništvu OEEC. da pošlje svojega opazovalca v organizacijo, številne države članice so podprle jugoslovansko željo. Jugoslovanska vlada pričakuje odgovor tajništva. ♦ Glede trgovinskih pogajanj z vzhodnoevropskimi državami je predstavnik tajništva za zunanje zadeve izjavil, da bodo v kratkem na njihovo pobudo začela trgovinska pogajanja s Poljsko, Romunijo in Bolgarijo. Na vprašanje, kaj je z Albanijo. je Branko Draškovič odgovoril, da z jugoslovanske strani ni nobenega razloga, da se pogajanja ne bi začela tudi z Albanijo, in da je treba razlog, da doslej do tega ni prišlo, iskati na drugi strani. B. B. Seina poplavila Pariz PARIZ, 21. — Reka Seina je danes v Parizu prestopila bregove in poplavila nižje predele mesta. Skupine delavcev so pod močnim dežjem ves dan zadelovale razpoke v nasipih, toda vsa prizadevanja so bila zaman. Voda je vdrla tudi v kleti Burbonske palače, kjer je sedež narodne skupščine, ter v kleti znamenite Notredamske cerkve. Pristojni uradi napovedujejo, da se bo raven vode v bližini postaje Austerlitz še dvignila na 6 metrov, v nedeljo pa na 7,15 m. Za jto-nedeljeh pa predvidevajo, da bo dosegla višino 7,32 metrov. Položaj se je poslabšal v pariških predmestjih ter v departmajih Seine in Oise ter Kerne in Marne. Qb teh rekah so obsežna področja poplavljena in več ljudi je moralo zapustiti domove. Zelo naglo se dviga voda v reki Oise. ki je poplavila površino več sto hektarov. Voda v Rodanu se je danes zjutraj nekoliko znižala. na področju Avignon, kjer se kanjo zliva Si.ona. pa je na-rastla hitre;e, kakor so pričakovali. Položaj je še vedno resen v bazenu reke Ain, kjer je voda popolnoma obkolila nekatere vasi ter so morali evakuirati 709 oseb. Na levem bregu Saone je na dolžini 50 km m na širini 2 do 4 km nastalo veliko jezero. Vse pre. bivalstvo se trudi, da reši imetje in živino. Vladni predsednik Mendes-France je danes skupno z notranjim ministrom Mitterran-dom obiskal področja ob Sei* ni, ki so prizadeta zaradi poplav. LONDON, 21. — V Severni Škotski, kier je zaradi snega in ledu več vasi bilo popolnoma odrezanih, je danes mraz nekoliko popustil in zato se bojijo novih poplav. Medtem pa še dalje dovažajo prebivalstvu hrano in druge najnujnejše potrebščine z letali in helikopterji. § padali tud, krmo za živino. Z ladjami so danes pripeljali živila tudi na nekatere otoke skupine Shetland. SFOMmmtl DUIK VI Na današnji dan je bil leta 1788 rojen v Londonu George N. Byron, veliki angleški pesnik. Danes, SOBOTA 22. januarja Vincencij, Sviloj Sonce vzide ob 7.39 in zatone °h 16.55. Doižina dneva 9.16. Luna vzide ob 6.28 in zatone ob 15.28. Jutri, NEDELJA 23. januarja Emercijana, Voljka Ustanovitev proste luke in naloge bodoče Po izjavi ravnatelja Javnih skladišč vsebuje ukrep o prosti luki prehodne norme, dokončne pa bo določila mednarodna konferenca Pred dvema dnevoma je generalni komisar Palamara izdal odlok št. 29, s katerim je ponovno vzpostavil režim proste luke v tržaškem pristanišču, kot je obstajal do 1940. leta, ko so s kraljevim odlokom znatno omejili svobodno gibanje blaga v pristanišču. Novi predpisi o prosti luki so pomembni za tržaško pristanišče, saj je sistem omejitev, ki je bil v veljavi vse do sedaj, izredno zaviral svobodo trgovine in zaradi tega tudi negativno vplival na obseg prometa skozi pristanišče in to zlasti na trgovske operacije s tistim blagom, ki prinaša pristanišču in celotnemu tržaškemu gospodarstvu največ zaslužka. Dr. Bernardi, ravnatelj Javnih skladišč, ki bodo še naprej upravljala prosto luko, je o tem ukrepu izjavil: «Ukrep generalnega komisarja vsebuje v bistvu prehodne norme za upravo proste luke, kot jo predvideva sporazum, podpisan v Londonu. Od posvetovanj z ostalimi državami, zainteresiranimi pri tržaškem prometu, je odvisna izdelava dokončnih ukrepov, ki bodo zagotovili, na osnovi deklaracije o sporazumu, čim širšo uporabo proste luke v soglasju s potrebami mednarodnega prometa* V bistvu gre torej za začasne predpise, ki bodo veljali do sklicanja mednarodne konference o tržaškem pristanišču, kjer bo dobilo pristanišče dokončne norme zato, da se bo mednarodni promet lahko razvijal brez vsakih zaprek. Pri tem gre za več vprašanj, glede katerih ni sedanji odlok generalnega komisariata št. 29 v polnem soglasju s členi 1. - 20. priloge VIII. k mirovni pogodbi. Tako ni v omenjenih členih priloge mirovne pogodbe nikakega določila, ki bi izvzemalo iz režima proste luke kakršno koli blago. Clen fi odloka št. 29 generalnega komisarja pa določa, da nima izvencarinskega značaja tisto blago, ki se porabi v okviru prostega pristanišča, vključno material za obratne naprave, kot tudi blago, s katerim se pogosto tihotapi (monopolni predmeti, saharin itd.) Ta člen je izredno raztegljiv in dopušča znatne omejitve tudi za vrsto blag. ki narmalno ne spadajo med blaga, podvržena tihotapstvu. Poleg tega omogoča ta člen restriktivne mere za izvoz najrazličnejših izdelkov in surovin strateškega pa tudi ne-strateškega značaja proti deželam sovjetskega bloka. Znano pa je, da še vedno velja ameriški «Battle Act» iz leta 1951, ki znatno omejuje in strogo nadzoruje vsak izvoz proti omenjenim deželam in katerega izvršuje tudi italijanska vlada. Razlika je tudi v formulaciji načela, da se ne smejo v pristanišču ustanavljati cone, ki bi bile pod suverenostjo neke druge države, Clen 6. odloka generalnega komisariata pravi: aPosebnu področja pridržana izključno eni sami državi, se v prostem pristanišču ne smejo ustanoviti». Clen 3 /2. priloge mirovne pogodbe pa vsebuje bistveno drugačno formulacijo: ((Vzpostavljanje prostih con v prosti luki, ki bi bile pod izključno oblastjo katere koli države, je v nasprotju s statutom Svobodnega tržaškega ozemlja». Tu gre za zamenjavo izra- i za »oblast« z izrazom »pridržan*. Odlok generalnega komisariata je torej ta člen poostril. Manjša je tudi razlika med določbami, ki urejajo gibanje oseb v okviru proste luike. Priloga mirovne pogodbe tako govri, da se lahko svobodno gibajo osebe, ki imajo »dovoljen opravek», odlok generalnega komisarja pa o osebah, ki izvršujejo ezaJconito dejavnost». Posebna določila pristaniškega poveljnika, katera so bila že pred nekaj dnevi objavljena v tisku pa zelo striktno in ozko razlagajo to «zakonito dejavnost*. Bistvena razlika med določbami priloge mirovne pogodbe in novim ukazom se nanaša tudi na določbo o upravi pristanišča. Ta razlika je nastala logično, saj je vrsta členov priloge mirovne pogodbe v nasprotju z dejanskim pravnim položajem, ki velja sedaj v Trstu. Po mirovni pogodbi bi moral pristanišče upravljati ravnatelj, katerega bi določil guverner na predlog vladnega sveta. Clen 10. odloka št. 29 pa pravi; «Prosto pristanišče bodo upravljala j javna skladišča «Magazzini Generali* v Trstu.* Prav vprašanje uprave in sodelovanja zalednih držav pri upravi pristanišča pa je osnovni predmet polemike okrog bodoče ureditve tržaškega pristanišča in so to vprašanje n. pr. Avstrijci vedno stavili na prvo mesto. Ukrep generalnega komisariata je torej nujno le začasen in predstavlja osnovo za pogajanja, izpopolnitev ter dokončne norme, katere bodo sprejeli na konferenci zainteresiranih držav, kot je predvideno s pismom italijanske vlade jugoslovanski. Vendar bo ta ukrep vsaj začasno v znatni meri olajšal poslovanje pristanišča, saj je bilo naravnost nedopustno, da so vse do letos morali prenos vsakega zaboja iz skladišča v skladišče prijavljati carinskim organom in izvršiti prenos v spremstvu carinskih uradnikov. Mednarodna konferenca pa bo poleg nekaterih različnih tolmačenj bistvenih členov priloge VIII morala nujno u-poštevati tudi one člene mi- ri osno tarif, uslug in carinskih, zdravstvenih, policijskih in drugih predpisov. 3. Države, ki prevzemajo obveznosti po tem instrumentu ne bodo podvzele nikakih ukrepov glede pravilnikov in tarif, ki bi umetno odvračale promet od proste luke v korist drugih morskih pristanišč. Ukrepi, ki bi jih vlada Jugoslavije podvzela v korist prometa proti lukam južne Jugoslavije, se ne bodo smatrali za ukrepe, ki imajo za cilj, da umetno odvračajo promet. Izpolnjevanje tega določila, kot tudi čim ugodnejša ureditev proste luke pa predstavlja osnovno orožje v rokah Trsta, za obrambo svojega pristaniškega prometa in z njim za krepitev osnovne tržaške gospodarske dejavnosti. MED ZBOROVANJEM Skupine delavcev - kovinarjev pred poslopjem v Ul. Vecellio, kjer so imeli predvčeraj zborovanje po uspeli 1-urni stavki, s katero so izrazili svojo zahtevo po izboljšanju poenotenih mezd in akordnih tarif. Delavci so stali na ulici, ker niso mogli v dvorano, ki je bila že prenapolnjena. Sliko je posnel naš fotoreporter, predno mu je policija preprečila izvrševanje službene dolžnosti in ga za 3 ure odvedla na komisariat. POLOŽAJ TRŽAŠKEGA DELAVSTVA VEDNO BOLJ KRITIČEN Ali ste že vurašali na telefonski štev. 36-491 naj Vam pošljejo vabilo za planinski ples? Vstop bo saino proti vabilu ! rovne pogodbe, ki imajo izključno mednarodnopravni značaj. To je predvsem člen 16.. ki pravi: 1. Blagu, ki se prevozi po železnici med prosto luko in državami, ki se je poslužujejo, bo zajamčena svoboda tranzita po običajnih mednarodnih konvencijah od struni Svobodnega ozemlja in držav po katerih se blago prevaža, brez vsakršne diskriminacije in brez carine, kakor tudi brez vsakršnih pristojbin, razen tis tih, ki se plačujejo za storjene usluge. 2. Svobodno ozemlje in države, ki prevzemajo obveznosti po tem instrumentu, in po katerih se v kakršni koli smeri viši tranzitni promet o katerem je tu govora bodo storile vse, kar se tiče bla- govnega prometa proti prosti luki ali iz nje; te države ne bodo podvzele nikakršnega diskriminacijskega ukrepa, od- Zadnja pot župnika Andreja Gabrovška Včeraj so v Boljuncu pokopali domačega župnika Andreja Gabrovška, ki je nenadoma umrl v sredo, 19. t.m. v starosti 61 let. Pokojnik se je rodil leta 1891 v Rovtah pri Vrhniki, služboval pa je vedno na primorskem in je te kraje vzljubil že za časa svojih študij v Gorici. Od leta 1924 do 1941 je bil kaplan v Rojanu. Bil je značajen in pošten, razumel je nadloge in stremljenja delovnega ljudstva in vedno se je odločno zavzemal za naše pravice. Bil je velik ljubitelj svojega naroda in mu ostal zvest tudi v najhujših časih, ko so ga skupaj z mnogimi drug.mi zavednimi Primorci leta 1941 odpeljali v internacijo v Bergamo. Po vojni je urejeval list «Tednik», katerega je ustanovil. Pozneje pa prišel v spor s svojimi predstojniki, ker je ob priliki smrti Virgila Sčeka objavil članek, v katerem je poudarjal - njegove zasluge. Ker ni hotel kloniti pritisku, kateremu je bil podvržen prav v zvezi s tem člankom, je list raje pustil ukiniti. O delovanju in trpljenju, pokojnika je spregovoril včeraj v farni cerkvi v Boljuncu msgr. Ukmar med obredom za pokojnikom. Pogrebni sprevod so otvori-li osnovnošolski otroci iz Bo-ljunca, za njimi pa je bila vrsta vencev in šopkov cvetic, ki so jih pokojniku poklonili farani in prijatelji. Za krsto so stopali duhovniki, nato pa občinski svetovalci dolinske občine skupno z županom, učiteljstvo in ravnatelj strokovne šole v Dolini. Poleg vaščanov in okoličanov pa so se pogreba udeležiti tudi vidnejši predstavniki nekaterih slovenskih političnih skupin na Tržaškem in Goriškem. Zadnje poslovilne besede sta pri odprtem grobu izrekla župnik iz Boršta in domači učitelj. Svojemu dolgoletnemu župniku s,, domači pevci zapeli v zadnji pozdrav n\ igreri se povrne*. Vsem, ki so ga poznali, bo pokojni Gabrovšek ostal v .blagem spominu. Ponovna otvoritev podjetja Kozmann v negotovosti zaradi številnih ovir Podjetje Genel takoj odpusti 20 delavcev, drugih lO pa prihodnji mesec - Še vedno nič novega glede jute za konopljarno Vprašanje podjetja Kozmann, kjer so odpustili vse delavce zaradi zapore tovarne, bi moralo biti rešeno potem, ko so napovedali, da je skupina italijanskih industrij-cev kupila podjetje in obljubila nadaljevati proizvodnjo. Zvedelo pa se je, da so novi lastniki v težavah zaradi nekaterih zakonskih predpisov. Na restanku med novimi lastniki in tovarniškim odborom, so novi lastniki sporočili, da so naleteli na razne zapreke in na finančne tažkoče zaradi prenosa lastnine. Bojijo se. da se bodo pogajanja za nakup tovarne, ki so bila že skoraj zaključena, ponovno zavlekla ali pa celo razbila. Na včerajšnji skupščini so delavci tovarne Kozmann, ki sedaj ne obratuje, razpravljali o predlogu novih gospodarjev, da jim izplačajo odpravnino. in jih odpustijo, z dela. Novi lastniki obljubljajo ponovno zaposlitev večjemu delu delavčev, ki so bili'do sedaj zaposleni, če bodo pogajanja za nakup srečno zaključena. Pričakujemo torej, da bo državna oblast čimprej odstranila zapreke in da bo tovarna Kozmann začela ponovno obratovati. >» * * Delegacija 117 že odpuščenih delavk Tržaške konopljar-ne je bila včeraj ponovno na generalnem komisariatu, da izve, če je kaj novega v zvezi z dobavo jute tovarni. Odgovorili so jim. da do sedaj niso dobili nobenih novic. Pričakujejo pa, da bodo v Rimu po posredovanju lastnice tovarne baronice Segre, ki se je včeraj razgovarjala z državnim podtainikom Perra-rijem-Aggradijem, nakazali Tržaški konopljarni dovolj surovin za redno obratovanje. # # * Včeraj je bil na sedežu združenja industrijcev sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavniki podjetja Genel zaradi napovedanih 30 odpustov. Podjetje u-pravičuje odpuste s pomanjkanjem dela. Sindikalne organizacije pa so temu oporekale češ da podjetje Še vedno daje delo zasebnim šiviljam. Kljub odločnemu nastopu sindikalnih predstavnikov, da bi preprečili odpuste, so predstavniki podjetja izjavili, da bodo takoj odpustili 20 uslužbencev, drugih 10 pa da bodo odpustili prve dni prihodnjega meseca. Delavska zveza je zahtevala sestanek na uradu za delo, da preprečijo odpuste. * * * Na združenju industrijcev je bil včeraj tudi važen sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavniki tovarne igralnih kart Gambissa. Tudi ta tovarna je napovedala odpust 20 uslužbencev zaradi pomanjkanja dela. Pogajanja med sindikati in podjetjem trajajo že več časa. Predstavniki podjetja so povedali, da bodo odložili odpuste do 31. januarja, da počakajo, kaj bo vlada odgovorila glede povišanja davka na igralne karte od 200 na 500 lir za zavojček. Lastniki podjetja pravijo, da bi obdržali v službi vse delavce, če bi dosegli pri vladi vsaj nekatere ugodnosti, ki bi lahko zagotovile nadaljnjo redno proizvodnjo igralnih kart. Pritožujejo se. da je novo obdavčenje igralnih kart povzročilo znižanje proizvodnje na eno šestino. Znano je tudi, da mora davek plačati tovarna predno proda igralne karte trgovcem. Zaradi povišanja davka ima tovarna sedaj v zalogi veliko količino igralnih kart, ker se je prodaja na drobno zelo znižale. dostavijo občinskemu oddelku za davke in takse sezname svojih najemnikov za vsako poslopje posebej, in sicer do 31. t. m. Seznam mora vsebovati vse podatke, ki so naznačeni na posebnih formularjih, ki jih prizadeti dobe zastonj na občinskem oddel- «Homeric» pristal ob pomolu št, 5 Včeraj ob 19. uri je ob pomolu št. 5, kjer se običajno razklada premog, pristala potniška prekooceanska ladja »Homeric*, ki bo v nedeljo ku za davke. Kdor tega ne ; Q(jpiula iz Trsta na otvoritve bo storil bo kaznovan. nQ pQt prQtl New Yorku (< 20.15 Naš sobotni večer zj* r bitelje narodne glasbe; 21.W.y dijeka igra: Saša Vuga: «*'-«! na obsoška povest*; 22.00 * šite z nami, H I. <> V r. A 3 .1 A 254,6 m ali 1178 kc U Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 11 15.00. 17.00. 19.00 in 22.00. J 11.05 Glasbena medigra; Edvard Lalo: Koncert za če® ( orkester; 12.10 Svoje skladov; harmoniko izvaja Martin hfi vrh: 13.10 Opoldanski k 14.10 Melodije za razVgLi' 15.15 Lahka glasba; 15.40 "pit ska narodna glasba; 16.00 , bena medigra; 16.10 UtriOSJfl literature: Pesmi Daneta k,f 16.30 Želeli ste — poshjfjf 17.10 Glasbene uganke; m-tši 2 ztkovni pogovori; 18.15 naše m-ale; 20.00 Pisan večer. ^ Odgovorni urednik •STANISLAV RENKO fff Tiska Tiskarski zavod ZTT d Potovalni in turistični ur* I uADHIA - EXPHKJ>» Ul. Cicerone St. 4 Pr* Telefon 29243 prireja večdnevna a" -, denska zimovanja v 6 ^ \ skih krajih na Pr,rTJ^i na Pokljuki, v Kranj'j, gori, na Bledu, v B j, nju, Planici itd. P° lJjj ugodnejših cenah. B* tega preskrbi v najk ( šem času individua turistične vizume ,, tranzitne vizume ter P reja .kolektivne izl«te tu in inozemstvo PO SESTANKU V NEZNATNEM ŠVIC Svetovni industrijski mogotei v tekmi za oborožitev Zapadne Kemčije 2a ameriške velikane General Motors, Dupont in General Electric ter za evropske Krupp, Siemens, Norsk Electro, Fiat in Bredo, nova V/ehrmacht ne predstavlja strah, ampak zlato jamo doba je dinamična, 11 smo dinamična država, po-J^takem morajo biti dina-‘cna tiidi naša dejanja«, je Popolni tišini bonnskega Pndestaga izjavil mož z moč- ki ga ne tlači putika, ko gre za topove. On in z njim vsi porurski magnati jo nestrpno dočakali svobodo akcije, ki jim jo obljubljajo pariški sporazumi. Pa ne samo tile. Na I ni p1 imi ličnicami, ki «usmerja» | obzorju so se pojavili tudi “'niško politiko. Pred Bundes-'gom se je obravnavalo JPrasanje nemške oborožitve, °da 80-letni mož, ki »usmer-)a» Nemčijo, Adenauer se ni BaJbolje izrazil. Naša doba je *ares dinamična, toda njegov govor je izzval še bolj naglo reakcijo. Bundestag je v na-Pristal na ratifikacijo pa-.ls ih sporazumov. Adenauer Ploskal, toda voljo nemškega parlamenta in to odobra-^anje je bilo čuti tudi tam, *Jer so to pričakovali: v to-varnah orožja. Četudi londonsko - pariški •Porazumi še niso dokončno o obreni od vseh onih parla-ontov evropskih držav, ki So Podpisale pariške sporazu- je postalo jeklo dragoce- V-: d J 4 % % i s d i*! iii tV'i % iK',i 1A t y s* it' \r of e< K ti*' Jr Jr iU»‘ i* d- «* A me, ®a kovina. V svetu je zavla-"ala topovska mrzlica Wall reet, londonsko, pariško, Jbseljsko, bonnsko in rimsko v?rz°_ so zajele špekulacije. ^°gočno razburjenje, ki je ob tem, nas po svojih oh« • spominia na nemirno uobje, ko so vladale zaseb-e vlade — karteli. Nemška oborožitev je odpr-a nove možnosti. Finančni in industrijski magnati upajo, da m bodo pariški sporazumi mo®°bili Je bolj natlačiti že-*• '^ehrmacht ni več krva- * nevarnost Wehrmacht je, ^spodje, eldorado, zlata laska ve^ 7*ata *cot pe' 21, oktobra lani, takoj P° otvoritvi pariških razgovo-?Y’ je dobro informirani 'Monde« pisal, da se vojni dobavitelji z vsega sveta gne-'ei° okoli zbranih ministrov jh jim vsiljujejo svoje ponud-be. Medtem ko se je javnost Ukvarjala šele z ugibanji, kaj °° Prinesel Pariz, so bili to-varnarji topov in vojaškega ‘"steriala že dodobra poučeni Ko je Dulles, ki se je še v'dno bal za to, ali bodo nje-*°vi načrti sprejeti ali ne. Poiskal na razne ministre, so ameriškega velikana Ge-1 intim '*T>t'ors že povabili na *'Sa n° veeeri° svojega biv-— Piedsednika, sedanjega »tra mrkega vojnega mini-\yash. '1'ona. In tedaj so iz bodo ln®*ona že javljali; ZDA ®'mširi,0prem'le prv'h šest Kin divizij. p°datk.h Sledil Dupont- Po mist britanskega «Ekono- žava**- *a “ihdustrijska dr dolar lme.la lani 998 milijonov rai ■le.y, tistega dobička. Sko- Bim dolarjev! Toda lari*>nt 86 2aveda, da do do- lonslL? pridea nagl° z nay-oMOtoi nogavicami in zob- S tSaCnetkami’ ampa* s to-cesi ’ t 'n kemičnimi pro-Erni’, j S° namenjeni vojni Itvo v Dup°htovo cesar- treri, ke,m,cnih Proizvodov je Učnih proizvodnjo sinte-S zDmes>. ki so 'važne za dupont dlog bil sprejet. Predin*-, prolzvalal"= letal, je »vočno hr8radnJ° 'etal z nid' »prejet. Z‘n°' Predlog -’e bl> Siemens, Phillips (daljinome-n, višinomeri za letalstvo, računske, radarske naprave, podmorniške naorave), Fiat in Breda ter norveški Norsk Electro, Schneider, ICI itd. Kot piše «Figaro», je prišlo do tajne konference, ki so jo imeli evropski magnati v nekem švicarskem mestecu Zermattu. »Gospodje, kdo bo delal topove« je vprašal Krup-pov predstavnik na konferenci, ki je vsaki dve uri menjala svojega predsednika. Na tem sestanku, ki je zelo spominjal na kartelske konference na katerih se delijo in določajo svetovna tržišča, ni bilo onih, ki bi se hoteli vzdržati. ni bilo ljudi, ki bi se odtegovali. Kljub temu pa je bil sporazum iluzoren. Na sestanku, kjer naj bi si Dili razdelili svet na posamezna tržišča pa do tega sporazuma ni prišlo in individualna akcija je ostala povsem svobodna: in tako se je začela tekma v ponujanju topov. Neki nemški minister je c-pozoril Američane, da bo monolitni nemški «gospodarski čudež« postal krhek kot fUigran, ako se njegovi klasični domovini kartelov in topov ne zaupa, ali ne določi levji delež naročil. Zato so, kot piše bonnski dopisnik lista »France Soir«, nemški industrialci zavzeli zelo rezervirano st lišče do Mendes-Franceovega stališča za osnovanje »agencije za oboroževanje«. Francozi smatrajo, da če jih že silijo k pristanku na nemško oborožitev, da bi vendar-le bilo «fair», da topove vsaj deloma izdeluje tudi njihova industrija. Toda Krupp izjavlja, da njegova tovarna topo v povezavi z jeklarnami Es-sen-Borbeck, ki je bila po voj ni popolnoma demontirana, lahko vsako minuto izdela po en top. Pa naj bi to bilo ko mu všeč ali ne... Evropa je nekoč skušala združiti svojo proizvodnjo premoga in jekla. Pred dvema letoma je Francoz Jean Mon-net sestavil Evropsko skupnost premoga in jekla ali tako imenovani Pool, toda ljubezen med volkovi traja le malo časa. Monnet je dal o-stavko, ker smatra, da se je njegova struktura «Pool» zelo razmajala. Ta skupnost bi bila morala biti prvi korak k ustvaritvi nove enotne Evrope. Ko se je govorilo o u-voznih-izvoznih tarifnih postavkah, ko se je govorilo o izvoznih premijah, o prevoznih problemih, o valutni kontroli in podobno, je obstajala možnost sodelovanja, pa četudi ni bila preveč rožnata. Toda v bitki za topove so se ti odnosi zapletli. Skupna akci- ja se je raztopila kot sneg pomladi. Vsi si želijo samostojno oblikovati svoje jeklo v topovske cevi. Sicer se niso popolnoma razšli, toda za sedaj rešujejo skupno le obrobne probleme. Njihove medsebojne odnose so motili topovi. Ko pride, ali če sploh pride do dokončne ratifikacije pariških sporazumov, bo mnoge topovske magnate, ki so životarili v drobnih in srednjih naročilih, ali pa pri naročilih «rnehkega» blaga, zajela prava mrzlica. Apetiti ljudi, ki živijo od grmenja topov, so se ponovno povečali saj vidijo, da so na vidiku možnosti velikanskih profitov. Maršal Tito s fotoapar atom v Segadon pagodi Kljub temu, da je maršal Tito zapustil Burmansko unijo že pred nekaj dnevi, zasledimo v burmanskem tisku zelo obširna poročila in komentarje o Titovem obisku v Burmi. Posebno pozornost je vzbudil med tamkajšnjimi krogi Titov govor na rangun-ski univerzi. sRanggon Dailyi> piše o tem, da je rangunsko vseučilišče dalo Titu naslov častnega doktorja prava, da to ni bila samo čast za predsednika Tita, ampak tudi za rangunsko univerzo. Nadalje piše časopis, da bo Titov govor o koeksistenci zelo koristen ne samo za burmanske politične kroge, ampak tudi mnogo širše kroge v svetu. Burmanski tisk, nadalje mnogo piše o odmevu, ki ga je imelo zaključno poročilo o razgovorih med Titom in O Nujem. Burmanski časopis «New Life of Burma» piše. da mnenje, ki sta ga izrazila Tito m O Nu, ne izraža samo velikega razumevanja med tema dvema državnikoma, ampak pokazuje, po kateri poti bi se lahko dosegel svetovni mir. Ob koncu list zaključuje, da vsi ljudje na svetu, ki si žele miru pozdravljajo to popolno medsebojno razumevanje. Različna mnenja o deželni avtonomiji V zadnji številki revije »Trie-ste« je več javnih in političnih delavcev izrazilo svoje mnenje glede deželne avtonomije, ki naj bi jo v smislu 116. člena italijanske ustave podelili Furlaniji — Julijski krajini, in za katero se, iz izključno političnih razlogov, o-greva le prof. Diego De Castro. V včerajšnji številki našega lista smo prinesli mnenje prof. Carla Schiffrerja o tem vprašanju, iz katerega iz- , - . . ... haja, da je v sedanjem poli-1 govornik avtonomistične ure-tičnem položaju nemogoče pri- ddve države in cim sirse av-stopiti k taki rešitvi, in to ne tonomije krajevnih javnih u-samo zaradi tega, ker gre za bi prebivalstvo teh krajev postalo predmet pogajanj, še manj pa predmet mednarodnih dogovorov»!! Res čuden, da ne rečemo komičen način, kako nekateri pojmujejo sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo!). ... kaj (iiuvanni Hunti Giovanni Conti, senator, bivši podpredsednik ustavodajne skupščine, odločen za- PO LETNEM OBČNEM ZBORU DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV V LJUBLJANI Trideset slovenskih j e lani doživelo Društvo šteje 103 člane - 82 literarnih nastopov in predavanj - Pomembno prevajalsko delo iz tujega slovstva - Zelja, da se čimveč slovenskih del prevede v druge jugoslovanske jezike Deseti redni občni zbor Društva slovenskih književnikov, ki se je vršil 17. t. m. v Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev, ni bil nika-ka asenzacija«, potekel je brez žolčnih debat in skoraj brez kake posebne razprave. Udeleženci so imeli v svoji sredi pisatelja Iva Andrica, zastopnika Zveze književnikov Jugoslavije in Društva književnikov Srbije, pesnika Gustava Hrkleca, zastopnika Društva književnikov Hrvatske, Toneta Kralja, predsednika Društva slovenskih likovnih umetni- kov, in zastopnika slovenskih skladateljev L. M. Škerjanca. Med uvodnimi pozdravi je pesnik Gustav Krklec opozoril na posebni položaj sloven- r GOSPODARSKE VESTI .J CESTA LJUBLJANA - KOPER El ii^t.tUdi P°djetje General 'ctric, ki Motor«'”’- 'ie kot General soripi„ !n ^uP<>nt «poslovno» Ulj ' .° z. nncističnimi kar- lo u red voJho, se je ponudi- ®i m s°del°vanju. Sest divizij hinjhna stvar. *n“°vaZDAP°Ve ne dela^° sa' ,0Pi Sb amPak tudi v Ev- Krupg Gustav von Bohlen tešnjp. se ie izražal, da »vse *tared°d0povi»- In t0 gesl° dana«„- KrupPa je geslo tudi Jega Kruppa Alfreda, Promet po cesti Ljubljana-1 po družbenem planu v ta na-Koper se je skoraj podvojil I men 750 milijonov dinaijev. tpr zaradi tega že goli eosno- Vendar ostali del trase se ne bo tako kmalu dograjen, ker tehniki predvidevajo najmanj 17 'mesecev za dograditev ceste če bi razpolagali s potrebno mehanizacijo. V vsoti nakazani iz zveznih sredstev pa niso bila upoštevana tudi sredstva za obširnejšo mehanizacijo in bo treba na počakati. Italijanski deficit ter zaradi tega že goli gospodarski račun vzdrževanja sedanje makadanske ceste , ud Črnega Kala pa do priključka 'avtoceste Ljubljana-Trst pri Senodolah zahteva čim hitrejšo dograditev tudi tega odseka avtoceste Ljubljana-Koper. Uprava za ceste LRS je že izdelala obširen program za modernizacijo tega dela ceste. Frogram predvideva Cesto prvega razreda z zmogljivostjo 700 vozil na uro Cesta bo široka 8 m in v glavnem asfaltirana, na klancih pa tlakovana Ker je to območje močno izpostavljeno kraški burji in snežnim zametom bodo zgradili pri Senožečah in med Kozino in Klancem zaščitne zidove. Cesta bi se izplačala približno v osmih letih in pol. Do sedaj je zgrajeno cestišče od Kopra do Rižane in od Rižane do Črnega kala pa je v gradnji in bo kmalu gotovo. Načrti so že izdelani tudi za ostali del in bi lahko taeoj pričeli z delom. Za letos je iz zveznih sredstev predvidenih to pri piacimi zvezi Italijanska plačilna bilanca proti Evropski plačilni zvezi je bila 1. decembra 1954 močno pasivna in je znašal skupni deficit 242 milijonov dolarjev. Stanje se je torej občutno poslabšalo v primerjavi s stanjem v istem obdobju 1953. leta. V mesecu decembru 1954 je deficit pora-stel kar za 27 milijonov dolarjev. ske književnosti v sklopu Jugoslavije ter omenil velik u-speh knjige Josipa Vidmarja, ki je izšla pri zagrebški založbi «Zora». Dejal je, da povprečen Slovenec pač nekako lahko bere knjige tudi v srb-skohrvatskem jeziku, medtem ko z druge strani to ni mogoče ter se je zavzel za to, da bi slovenske avtorje v drugih jugoslovanskih republikah čim več prevajali. Po kratkem uvodnem nagovoru predsednika Društva slovenskih književnikov Franceta Bevka je podal poročilo upravnega odbora tajnik Beno Zupančič. V poročilu je dokaj obširno obravnavanj delo odbora in društva, tako na znotraj kot na zunaj. Število članstva se v preteklem letu ni mnogo spremenilo, kajti društvo ima danes z dvema novima članoma Ivanom Matičičem in Mitjo Mejakom 103 člane. Društveni odbor si je pomagal pri delu z nekaterimi komisijami, kot so komisija za socialno zavarovanje in gospodarska komisija. V poročilu je bilo govora tudi o potovanjih književnikov v inozemstvo. V Slovenijo na obisk je bil povabljen avstrijski pisatelj Josef Per-konig, ki je na Dunaju plasiral štiri slovenske knjige. Jesenskega sestanka književnikov v Beogradu se je udeležilo več članov. V zunanji dejavnosti društva so bili najvažnejši literarni nastopi ter predavanja Literarnih nastopov je bilo lani kar 82. Odbor se je pri tem držal načela, da pošilja ekipe samo tja, kjer jih ljudje res želijo. Na ta način se je društvo povezalo s številnimi prosvetnimi društvi in u* stanovami, s kmečkimi, delavskimi in mladinskimi organizacijami, s šolami, delovnimi kolektivi itd., hkrati pa se je dostojno oddolžilo ob raznih proslavah. Slovenski književniki so v lanskem letu imeli tudi precej predavanj. Samo v okviru Ljudske univerze v Ljubljani so predavali Juže Kastelic, Filip Kumbatovič. Lino Legiša, Anton Slodnjak, Josip Vidmar in Boris Ziherl, v okviru 50-letnice rojstva Srečka Kosovela pa Bratko Kreft v Ljubljani, Litiji in Tomaju, France Bevk v Sežani itd. Slovenski književniki vidno sodelujejo tudi v drugih ustanovah, organizacijah in komisijah. Tako je odbor predlagal nekatere čiane v založniške svete, vendar ti sveti v glavnem še niso zaživeli, ker še ni izšla nova uredba o založbah. Zastopnik društva v Svetu za prosveto in kulturo je bil Bratko Kreft, v odboru za proslavo slovenske Moderne Fran Albreht itd. Iz poročila upravnega odbora smo tudi zvedeli, da je bila letošnja originalna knjižna žetev zelo zadovoljiva. Nihče ne dvgomi, da je pisanje in izdajanje knjig prva in najpomembnejša stvar literarnega življenja. Treba je reči, da so v primeri s preteklimi leii slovenske založbe lani mnogo bolj upoštevale slovenskega pisatelja, za kar jim je treba izreči priznanje. V letu 1954 so izdali slovenski književniki tale dela (tu upoštevamo izdaje novih ali ponatise starejših del, prevode v jezike drugih jugoslovanskih naro dov in končno uprizoritve odrskih del). V Novem Sadu je izšel prevod romana Vladimira Bartola «Alamut». France Bevk l<’ izdal dve knjigi. »Tuja kri« ter »Lukec in njegov škorec«, medtem ko je v Sarajevu izšel njegov prevod «Crna bra-ča». Matej Bor je v knjižni cblilti izdal dve svoji drami; «Vrnitev Blažonovih« in »Kolesa teme«. Stanko Cajnkar je izdal povest »Zvestoba«, France Filipič pa knjižico pravljic in zvezek igric (»Pravljica o bratcu in sestii-ci», »Reci mi; človek«). Nestor slovenskih pisateljev Ir. Sal. Finžgar je objavil «Gostača Matevža«. Janez Gradišnik je sodeloval s svojim prispevkom v zbirki petih avtorjev »In minila so leta«. Za pesnikov jubilej so - sicer z zamudo — izšle Izbrane pesmi Alojza Gradnika »Harfa v vetru«. «Gozdne steze« se imenujejo nove črtice Matevža Hočeta. Oskar Hudalcs je objava »Hrastovo listje«, Ignac Koprivec pa dve noveli pod naslovom «Nevidna steza«. Lojze Kovačič je izdal novele, Ferdo Kozak prav tako obsežno zbirko novel »Od vojne do vojne«. Lojz Kraigher je objavil razpravo o Ivanu Cankarju. Jože Kranjc se je po daljšem času javil z otroškimi igricami »Nevenka in šcncea. Plodovit je Miško Kranjec, ki je izdal kar tri knjige («Nekoč bo lepše«, «Stiri novele« in »Zgubljena vera«).*' V Zagrebu je izšla knjiga Bratka Krefta »Kalvarija iza sela«. Peter Levec, mladi pesnik, je izdal svojo drugo pesniško zbirko »Zeleni val«, Bogomir Magajna pa ponatis pravljice «Racko in Lija«. Ob visokem življenjskem jubileju Ksaverja Meška je izšel prvi zvezek njegovih «Izbranih del«. V ljubljanskem Mestnem gledališču so se zvrstile že številne uprizoritve komedije Mire Mihelič »Zlati oktober«. Ponatis je zgodovinska povest Jožeta Pahorja «Serenissima». Pisatelj Ivan Potrč je izdal roman «Na kmetih«, Lojze Rebula pa »Devinskega sholarja«. Kot ponatis iz »Slovenskega poročevalca« je izšla partizanska povest Ivana Ribiča «Ljudje onkraj reke«, Josip Ribičič je izdal dve knjig' «Tinkin zajjček« in »Trije na pohodu«, Josip Vidmar je poleg »Eseja o Prešernu« objavil še »Meditacije«. V Prištini je v šiptaršpini izšla knjiga Venceslava Winklerja Sarajevd (Odabrane siovenač-ke novele), izdajo »Jugoslovanske knjige« v Beogradu v francoščini («Quelques prosa-teurs yougoslaves«, kjer sta poleg Prežihovega Voranca zastopana tudi Juš Kozak in Ciril Kosmač in še podobno izdajo «Jugoslavije» («Some Yugoslav Novelists«) v angleščini. Poročilo je na koncu dodalo ,da se sodelovanje književnikov pri revijah ni dosti izboljšalo. Po poročilu gospodarja Antona Podbevška in blagajnika Franceta Vodnika je Božo Vodušek poročal o literarnih nagradah Društva slovenskih književnikov, t. j, o pravilniku, ki ga je sestavila posebna komisija ih po katerem se bodo nagrajevala vsako leto najboljša slovenska izvirna dela. Društvo književnikov bo podelilo dve nagradi po 150.000 din, vendar pa ne pridejo v poštev dela, ki bi prejela eventualno Prešernovo nagrado ali nagrado Zveze književnikov Jugoslavijei Kolikor bodo taka dela izšla, bodo nagrajena vsako leto 15. maja- Občni zbor je tudi sprejel predlog, da društvo prispeva 100.000 din za nagrobni spomenik Otonu Zupančiču. S priznanjem je občni zbor sprejel na znanje (po predlogu Antona Ingoliča) postavitev spomenika Josipu Jurčiču v Mariboru ter nameravano postavitev spomenikov Aškercu in Prežihu. Stavljen nasprotujoče si interese obeh pokrajin. Rrof, Schiffrer pa hkrati poudarja, da je po njegovem mnenju osnovno vprašanje obnova tržaškega gospodarstva. Kaj pravi Nonni? Nenni. voditelj italijanske socialistične stranke, spominja, da je že v svojem govoru 17. oktobra 1.1., ko je nastopil proti londonskemu sporazumu, govoreč o vprašanjih, ki se po tem sporazumu p"-stavljajo na dnevni red, dejai, da bi bilo primerno proučiti način kako bi izvedli 116. člen ustave, ki daje posebno avtonomijo deželi Furlanija — Julijska krajina. Pri tem omenja pravno oviro, namreč dejstvo. da Trst ni priključen Italiji, in da bi zaradi tega bilo treba najti obliko, s katero bi povezali obe pokrajini. Omenja tudi različne interese med obema pokrajinama in nesorazmerje prebivalstva, kar bi se po njegovem mnenju dalo premostiti, če bi se upoštevale izkušnje (ne vse pozitivne, dodaja), ki nam jih nudi praksa deželne avtonomije na Južnem Tirolskem. Na prvem mestu v političnem in upravnem pomenu deželne avtonomije, je za Nennija vprašanje proste luke in v »italijanski funkciji« Trsta, k se zanj oblikuje v poslanstvu italijanske kulture in trgovinske izmenjave z Vzhodom, ne pa v bojnem razpoloženju proti slovanskemu svetu Vprašanje ni lahko rešljivo, toda treba ga je rešiti, pod-črtaya Nenni in dodaja: »iVič ni lahko za Trst, v položaju, v katerega ga je potisnila vojna Toda, če nočemo tvegali, da se osvoboditev spremeni v razočaranje, se je treba opreti na krajevne moči in sposobnosti in z njimi računati; njim je treba prepustiti glav na nalogo za pospešenje obno-ve, ob budni pomoči države.* «Pupla a gjelit«, v Beogradu je bil tudi predlog, da bi vzi-pa knjiga Borisa Ziherla »O dali spominsko ploščo Zofki eksistencializmu«. Zbirka no- Kvedrovi. vel Bena Zupančiča »Veter, v novem upravnem odboru in ceste« zaključuje pisano vrsto izvirnih slovenskih del preteklega leta. Našteli smo jih po abecednem redu avtorjev, kakor jih je podalo poročilo upravnega odbora. Skupna bilanca je takale: 30 književnikov je doživelo okoli 40 izdaj. Pri tem pa ni všteto pomembno prevajalsko in u-redniško delo slovenskih književnikov, pa tudi ne tista dela, ki so za tisk že pripravljena, pa ne bodo nosila letnice 1954. Vsaj omeniti je treba še izbor slovenskih novel, ki jih je izbral in prevedel Tone Potokar in so izšle v Društva slovenskih književnikov so; predsednik France Bevk, čigar izvolitev je občni zbor že petič toplo pozdravi, podpredsednik Fran Albreht, prvi tajnik Beno Zupančič, drugi tajnik Mitja Mejak, blagajnik France Vodnik, člani odbora pa so: Ivan Potrč Josip Vidmar, Vladimir Kralj, Miško Kranjec, Bratko Kreft in gospodar Anton Podbevšek. V nadzornem odboru so: Alfonz Gspan, Janez Gradišnik in Jože Pahor, v častnem razsodišču pa France Koblar, Cene Vipotnik in Milan Sena. (fz «Ljudske pravice#) F. N. ... hni TeKsilurl Italijanski demokrščanski senator Tiziano Tessitori, visoki komisar za higieno in zdravstvo, je mnenja, da mo-, ruta videmska in goriška pokrajina imeti svojo lastno deželno upravo. To svoje stališče utemeljuje z različnosti' v gospodarski strukturi roe_ Vidmum in Gorico na eni sira ni in Trstom na drugi stra ni; tu gospodarstvo, ki temelji izključno na industriji m trgovini, tam jia gospodarstvo s prevladujočim poljedelskim značajem. Skupna deželna avtonomija bi povzročila nasprotje v interesih, kar bi motilo normalen potek upravo dejavnosti dežele, katere predstavništvo bi bilo približno po dveh tretjinah furlanko in po eni tretjini tržaško. Zaradi tega je Tessitori mnenja, da bi bilo mnogo primerneje Ja ima Trst svoj poseben statut, ki naj zaščiti njegove koristi in urejuje posebne zahteve njegove slovenske manjšine. In vprav v tem dejstvu (obstoj slovenske manjšine, ki ;o ščiti londonski sporazum) vidi Tessitori razlog za svojo tezo. Zaradi obstoja te manjšine, ki bo nujno vodil do nadaljnjih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, je treba Trst ločiti od Vidma in Gorice. ker tam, po njegovem mnenju ni Slovencev, ki bi se potegovali za to, da se z njimi ravna na poseben način in ki so ostali povsem «ravnodušni glede jugoslovanskih nacionalističnih sugestij». In tu odkriva Tessitori najbolj ranljivo točko svoje teze: če ustanovimo enotno deželo iz vseh treh pokrajin (Videm, Gorica in Trst), bi to pomenilo najmanj nevarnost, «da pobarvamo celotno mejo no ‘lrbiza Kot cono z mestnim prebivalstvom». To bi bila zelo huda napaka za sedaj — pravi Tessitori —- in zlasti za bodoče, ker «ne smemo sami nuditi izgovorov, da stanov ter neustrašen kritik birokratičnega rimskega centralizma, se ne spušča v podrobnosti glede deželne avtonomije za Furlanijo — Julijsko krajino, ker prepušča to vprašanje v rešitev izvedencem in krajevnemu prebivalstvu. ampak brani načelno zamisel deželne avtonomije proti oviram, ki jih postavlja centralizem, poudarjajoč, da se morajo centralisti prepričati «DA TRST NI BIL NACIONALISTIČNO «0SVOJEN» ALI, KAKOR SE JE PONAVLJALO IN SE PONAVLJA, uPONOVNO OSVOBOJEN*, DA bi GA VPISALI V SEZNAM PASIVNIH KRAJEV!* ... kaj Manila Ililina Manlio Udina, profesor za mednarodno pravo na tržaški univerzi se dotika vprašanja izključno s pravnega stališča. Dokler ne pride tudi formalno do priključitve k Italiji, bi bilo težko ustanoviti deželo B'urlanija — Julijska krajina; a tudi po formalni priključitvi se vprašanje deželne avtonomije za to deželo postavlja drugače kakor v primerih Val D’Aoste in Južne Tirolske, ker gre za vprašanje reciprocitete. Kar se tiče deželne avtonomije za Furlanijo — Julijsko krajino je profesor Udina mnenja, da bi kazalo ustanoviti raje dve ločeni deželi, namreč furlansko z videmsko in pordenonsko pokrajino in Julijsko s Trstom (in Tržičem) in z Gorico (s Cervigna-nom). ...In kaj Manilo Cecovtn! Manlio Cecovini, šef pravnega urada vladnega komisariata v Trstu, zagovarja bolj u-pravno decentralizacijo kot deželno avtonemijo, ker je -« po njegovem mnenju — za Trst in deželo danes bolje da ostane tudi formalno tesneje povezana s centrom To u-pravno decentralizacijo primerja z značajem, ki ga ima valdostanska deželna avtonomija. Sicer pa — zaključuje Cecovini — velja staro pravilo, da je zakon dober ali slab, kakršni so pač ljudje, ki ga 'morajo uveljaviti. Glavno je, da postane dežela gibčen in življenjski , organizem, in da ne gre pri tem le za nadomestitev državne z deželno birokracijo. PREJELI SMO: Oleg Mandič, OD KULTA LU-BANJE DO KRŠČANSTVA. Uvod u historiju religija. Matica Hrvatska. Izvanred-no izdanje. Zagreb 1954. Str. 480. Engen Pusič, AMERICKA U-PRAVA. Matica Hrvatska. Ekonomska knjižnica (urednik Rudolf Bičanič). Zagreb 1954. Str. 352. «SADJARSTVO, VINARSTVO, VRTNARSTVO«, leto XLII. štev. 1. 1955. Izdaja «Kmečka knjiga« v Ljubljani. Miklošičeva cesta 6. — Glavni in odgovorni urednik docent inž France Adamič. Letna naročnina 250 din. v Trstu se naroča pri ZTT, Ul. sv. Frančiška 20-111. Tel. 37-338. #NASA VAS«, štev 1, leto IV, januar 1955. List slovenskega kmetijskega zadružništva. Izhaja dvakrat na mesec. Letna naročnina 360 din. Glav. in odg. urednik inž. Jož« Berkopec. Izdaja založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Številka je posvečena Beli krajini. Naroča se tudi v Trstu pri ZTT, Ul. sv. Frančiška 20-111. Tel 37-338. »NASA SODOBNOST«, štev. 10. leto II. 1954. — Izdaja Državna založba Slovenije v Ljubljani. Urejujeta Boris in Ferdo Kozak. Letna naročnina 800 din. V Trstu se naroča pri Založništvu tržaškega tiska Ul, sv. Frančiška 2U-III. Tel. 37-338. iiJSPEVEK K RAZPRAVI Avtonomija Tirolskem *♦. D-* č'en '’ani»e'in' zakon ureja izvrše-(tt, , 'Ihdske pobude in «re- krah V0” 0 deželnih in po-Nblskih zakonih. ČETRTI DEL rajevne javne ustanove 54. člen j>iha. Pred'tev krajevnih jav-hisi , anov. $0 določeni pred-haln zajamčijo proporcio-hih Predstavništvo jezikov-or«aSkupin pri ustanavljanju eattov in ustanov samih 55. člen CuD^ava si pridržuje pravi- ■ da uredi organizacijo in siovanje ustanov, . ki raz-. lajo svojo dejavnost tud v*n meja dežele. 56. člen ; Ureditev občinskega oseb-a je prepuščeno občinam sa-j. ’m* spoštujoč splošna nače-n»uk’ bi i'h m°gel deločiti eki deželni zakon. PETI DEL Deželna posest in imovina 57. člen Ceste, avtoceste, železnice in vodovodi izključno deželnega obsega, ki jih bodo določili predpisi za uveljavljenje tega statuta, sestavljajo deželno posest. 58. člen Gozdovi, ki so državna last v deželi, rujniki, kamnolomi in rudniki šote, kadar niso na razpolago lastniku zemljišč: zgradbe, ki so sedež deželnih javnih uradov, s svojo opremo in druga imovina, namenjena za neko deželno javno služnost, sestavljajo imovino dežele, ki z njo ne more popolnoma svobodno razpolagati Državna nepremična imovina, ki se nahaja v deželi, postane imovina dežele. Predpisi za uveljavljenje tega zakona bodo vsebovali na čin za izročitev zgoraj orne njene imovine od strani dr 1 žave. Nepremičnine, nahajajoče se v deželi, ki niso last nikogar, pripadajo imovini dežele. SESTI DEL Deželne in pokrajinske finance 59. člen Deželi pripadajo dohodki iz hipotekarnih davkov, izterjanih na njenem ozemlju, nanašajočih se na imovino, ki leži na istem. 60- člen Deželi pripada odstotek donosa državne loterije, monopola in pristojbin in davkov na promet, izterjanih na o-zemlju dežele Odstotek se določi vsako leto, sporazumno med vlado in predsednikom deželnega odbora. 61. člen Deželi pripada donos vladnega davka, izterjanega v deželi za uporabljeni električni tok in plin. 62. člen Glede koncesij velikih napeljav javnih voda, ki obstajajo v deželi že dodeljenih ali ki jih bodo dodelili v kakršenkoli namen, država prepušča v korist dežele devet desetin zneska po zakonu določene letne pristojbine. 63. člen Dežela more določiti davek do vošine 0.10 lir na vsako kilovatno uro v deželi proizvedenega električnega toka. Tega davka se oproščajo italijanske državne železnice za tok, ki ga uporabljajo izključno za svojo službo. V mejah deželnega ozemlja se ukinja uporaba 53. člena e-notnega teksta zakonov o vodah in o električnih napravah, ki je bil odobren s kraljevim odlokom 11. decembra 1933.. štev. 1775. 64. člen Dežela mora določiti pristojbine na bivanje, zdravljen nje in turizem. 65. člen Dežela more z zakonom odločiti lastne piistojbme sklad no z načeli državnega davč nega sistema, in davčno doklado na zemljišča in zgradbe. 66. člen Dežela more razpisati notranja posojila, za katera jamči izključno ona sama, da poskrbi za naložbe in dela traj« nega značaja, in to za znesek, ki ne ime presegati rednih dohodkov. 67. člen Pokrajinama pripada devet desetin donosa uržavnoblagaj-niškega davka na zemljišča in zgradbe in na zemljiško rento na njunem ozemlju. 68. člen Pokrajinama pripada devet desetin donosa dohodninskega davka, izterjanega na njunem ozemlju. 69. člen Dežela more z zakonom dovoliti povišanje davkov, pristojbin in prispevkov, vštev-ši trošarine, ki pripadajo občinam in pokrajinama, kakor tudi presežke zemljiških davčnih doklad v mejah, ki so potrebne za dosego proračunskega izravnavanja, 70. člen V cilju, da se pokrajinske finance prilagode dosegi namenov in izvrševanju po zakonu določenih funkcij, jima deželni svet dodeljuje letno delež deželnih davčnih dohodkov v sorazmejju z donosom, ki ga dosežejo na ozemlju od nosne pokrajine. 71, člen Dežela in pokrajini imajo pravico vpogleda v ugotovitvene operacije, ki jih vrše državni davčni uradi in jim nuditi podatke, in infonnajpije Omenjeni uradi pa morajojozemlju dežele. poročati dežtli in pokrajinah ma glede ukrepov, ki so jih sprejeli na osnovi dobljenih informacij. 72. člen Dežela, pokrajina in občine imajo lasten proračun za finančno leto, ki se krije s sončnim letom. 73. člen Proračuni, ki jih sestavi deželni odbor, in obračuni, ki jih spremlja poročilo odbora, se odobre z zakonom deželnega sveta. Za odobritev je potrebno pritrdilno glasovanje večine svetnikov trentinske pokrajine in onih bocenske pokrajine. Ce te večine ni, da odobritev notranje ministrstvo. 74 člen Dokler je blagovna izme njava z inozemstvom podvržena omejitvam in pooblastilom države, ima dežela pravico dovoljevati slične posle v mejah, ki bodo določene sporazumno med vlado in deželo. V primeru izmenjave z inozemstvom na temelju kontingentov, ki zadevajo gospodarstvo dežele, bo tej določen delež pri uveznem in izvoz- nem kontingentu sporazumno med vlado in deželo. 73. člen Splošni predpisi o nadzorstvu nad devizami, ki jih izdaja država, veliajo tudi r,a Za uvozne potrebe dežele p« država določi del aktivr.e razlike med devizami, ki se stekajo iz trentinskega izvoza in onimi, ki jih porabijo z« uvoz. SEDMI DEL Vltdno predstavništvo v deželi 76. člen Vladni komisar v deželi: 1. vzporeja, skladno z vladnimi smernicami, razvijanje državnih pristojnosti v deželi in nadzoruje poslovanje odnosnih uradov, izvzemši one, ki se nanašajo na sodstvo, obrambo in železnice; 2. nadzoruje izvrševanje tistih funkcij, ki jih je država prenesla na deželo in pokrajino m na druge krajevne javne ustanove in sporoča deželnemu ali pokrajinskemu predsedniku morebitne pripombe; 3. vrši posle prefekta, v kolikor jih ta statut ali drugi zakoni ne poverjajo deželnim organom ali drugim državnim organom. 77, člen Vladni ’ komisar skrbi za vzdrževanje javnega reda, za kar odgovarja notranjemu ministru. V ta namen se more posluževati organov in sil državne policije, zahtevati uporabo drugih oboroženih sil, v smislu obstoječih zakonov in pod-vzeti ukrepe, predvidene V drugem členu enotnega teksta v zakonu javne varnosti. Izvzete so pristojnosti, ki spadajo po obstoječih zakonih pod kompetenco notranjega ministrstva. V VIII. delu je govora o u-pravnem sodstvu prve stopnje. Tu je važna določba (79. člen, zadnji odstavek), da je pogoj za imenovanje mirovnih sodnikov, njihovih namestnikov, zapisnikarjev jn sodnega sluge popolno poznavanje italijanskega in nemškega jezika. IX. del (82. in 83. člen) govori o primerih, ko je mogoče izpodbijati deželni ali pokrajinski zakon in to s strani države .deželnega ali pokrajinskega sveta, če gre za kršitev ustave deželnega statuta ali za kršitev enakopravnostnega načela med jezikovnimi skupinami. DESETI DEL Uporaba nemškega in ladinskega jezika 84. člen Kljub načelu, da je v deželi italijanščina uradni jezik, je uporaba nemščine v javnem ,življenju zajamčena, v koli- kor glede tega določajo predpisi tega statuta ali v posebnih zakonih republike- 85. člen Državljani nemške narodnosti bocenske pokrajine morejo uporabljati svoj jezik v odnošajih z organi in uradi pokrajinske javne uprave ali ko imajo deželno pristojnost. Na sejah kolegialnih organov dežele, pokrajine in deželnih javnih ustanov je moč uporabljati nemški jezik. Organ1 in uradi iz prejšnjega odstavka uporabljajo v dopisovanju in v ustnih od-uošajih prosilcev jezik. Ce se vrši po uradni poti, se dopisovanje vrši v naslovljenče-vem domnevanem jeziku. 86. člen V bocenski pokrajini morajo na uradih javne uprave, v odnešajih z državljani nemškega jezika uporabljati tudi nemška krajevna imena, če je pokrajinski zakon ugotovil njihov obstoj in odobril reklo. 87. člen Zajamčen je pouk ladinskega jezika v osnovnih šolah, v krajih kjer ga govore. Pokrajine in občine morajo spoštovati krajevna imena, kulturo in tradicije ladinskega prebivalstva. Deveti del (88., 89., 90., 9*1., 92., 93., 94., 95., 96. in 97. člen) govori o dopolnilnih in začasnih določbah. (KONEOJ, IX lIBdllVK fiOBJflim X BEIV1EŠHI 8MHfBHII.il, Kmetovalci bodo osebno izvolili svoje predstavnike v Vzajemne blagajne Z zgraditvijo šolskega poslopja hi se otroci oe učiti po hlevih Govori se, da je vlada določila za gradnjo Sole nekaj denarja ;; = • i: i* * * * V vasi Breg, ki spada v občino Gorjani v Beneški Sloveniji, ljudje govorijo o denarju, ki ga je vlada namenila za gradnjo šole v njihovi vasi. Obenem bo zgradila tudi otroški vrtec. Starši zaradi stalnih obljubovanj, ki se ne uresničijo, nimajo najvecjega zaupanja, da bo tokrat bolje. Vseeno pa na skrivnem upajo, da se ne morejo zavlačevati v nedogled sedanje slabe razmere. zaradi katerih morajo imeti onemoglim prispevalo že precejšnje število podjetij in zasebnikov. Med drugimi sta v zadnjem seznamu prispevkov tudi didaktično ravnateljstvo iz Ul. Croce in iz Doberdoba, ki sta darovali 14,100 lir in 5.850 lir. Skupna vsota do sedaj pre-jetnih prispevkov znaša 1.066.449 lir. Poskus samomora otroci šolski pouk po zasebnih , ... hišah in hlevih. Vaščani so i s prerezanjem zil v zapestju itak hudo prizadeti, ker nimajo nobene dobre ceste, niti elektrike. Želeti bi bilo, da bi se njihove skrite želje vendar le enkrat izpolnile. Uspelo predavanje z nasiovom «Azi|a danes> Predvčerajšnjim je bilo v prostorih ZSf-j} v Gorici tretje predavanje v okviru Debatnega kluba. Predavanje je Imela urednica Primorskega dnevnika tov. Dorica Makuc. Zaradi živega zanimanja za aktualno predavanje je bilo prisotnih veliko ljudi iz mesta in podeželja. Predavateljica je svoje predavanje z naslovom« Azija danes* začela z ugotovitvijo, da bi azijski kontinent na zemljevidu lahko označili z rdečo barvo, ker predstavlja žarišče uporov azijskih narodov proti kolonializmu za lastno svobodo. Na azijskem kontinentu se srečujejo tudi interesi dveh blokov in dveh velesil Sovjetske zveze in Amerike, ki vsaka s svoje strani skušata razširiti svoj vpliv. Proti temu pa se najodločeneje borijo a-zijski socialisti. Govoreč o teh najnaprednejši silah Azije je predavateljica omenila njihovo skupno konferenco in stališča, ki so jih azijski socialisti zavzeli do evropsaih somišljenikov in predvsem do njihove nadaljnje borbe za osamosvojitev azijskih narodov in ureditev naprednega družbenega sistema v vsaki državi posebej. Iz njihovega dosedanjega delovanja je bilo razvidno, da hočejo notranjo in zunanjo politiko voditi samostojno brez moskovskin receptov, na osnovi marksistične teorije in lastnih izkušenj. Vodeč tako samostojno politiko, so se azijski socialisti našli na skupni poti z jugoslovanskimi socialisti. To je potrdil tudi obisk maršala Tita v Indiji in Burmi, kjer so si državniki dveh samostojnih držav in predstavniki nove Jugoslavije izmenjali poglede na današnje družbeno in politično dogajanje v svetu. Ti sestanki so bili zgodovinskega značaja; na njih je bila poudarjena potreba po miru in prijateljskih odnosih med državami z različnimi notranjimi sistemi. Izjavi o mirni koeksistenci je bil posvečen zadnji del predavanja. Predavateljica je naglasila tiste točke izjave, ki govore o potreb' mirnega reševanja sporov med državami, ker je edino tako mogoče povečati v svetu področje miru in zmanjšati vpliv dveh svetovnih blokov, ki v sovraštvu med državami iščeta povečanje njunih vplivov in zaostritev mednarodnega položaja. Včeraj dopoldne si je iz doslej neznanih vzrokov poskušal vzeti življenje komaj 27-letni Marino Vecchi iz Gorice, Ul. Leopardi 28. Domači so ob 9. uri našli Marina v stanovanju v mlaki krvi; imel je prerezane žile obeh zapestij ter manjše rane na trebušnem de. lu telesa. Sreča je bila, da so mladeniča pravočasno našli in preskrbeli za njegov prevoz v bolnico. Tu mu je bila dana prva pomoč. Nesrečni mladenič je izven nevarnosti. V bolnici bo moral ostati 40 dni. Opozarjamo neposredne obdelovalce, ki so izpolnili formularje za županstvo, s katerimi so si pridobili glasovalno pravico za izvolitev občinskih odborov Vzajemnih blagajn za bolniško zavarovanje, naj nikomur ne podpišejo pooblastila, ali pa da bi podpisovali na prazno, kajti obveščeni smo, da so demo-kristjanski Bonomijevi aktivisti organizacij neposrednih obdelovalcev skušali izsiliti od nevednih kmetov pooblastila, da jih bodo pri marčnih glasovanjih zastopali. Tako ravnanje škoduje interesom neposrednih obdelovalcev, ki se morajo sami brigati za to vprašanje in ki bodo iz svoje srede izvolili najbolj umne neposredne obdelovalce ter na ta način izločili sleherno politično špekulacijo. Lov na lisico v Doberdobu Ravnateljstvo lovskega odseka v Doberdobu sporoča, da organizira za prihodnjo nedeljo lov na lisico. Sestanek je določen za 8. uro v gostilni «Vittoria» v Doberdobu. Vabljeni so vsi lovci, ki bi želeli udeležiti se napovedanega lova. ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI ŠPORTNI ODNOSI IN KDAJ BO KAJ V TRSTU? Tekma odbojkarskih repre- ; zentanc Italije in Jugoslavije j bo 20. marca v Mariboru, i Na plenumu odbojkarske l zVeze Jugoslavije so določili | program tekem v prihodnji se. i zoni, Ko so sklepali o sporedu j mednarodnih tekem, je plenum : predvsem upošteval, da bo le- | tos prvenstvo Evrope. Program I tekmovanj je bil zato precej ; skrčen in zaradi tega niso mo- i gle biti sprejete ponudbe za J tekme s Poljsko in Turčijo, j Sklenjeno pa je bilo. da bo ju- : goslovanska reprezentanca od j igrala tekmo z moško ekipo > Italije. j Največjo pozornost bodo le- ] tos posvetili pripravam za ev- ZIMSKOSPORTNE PRIREDITVE Italijani in Avstrijci v Megevu Norvežan Gundarsen v Garmischu Italijani imajo zlasti močne tekače * Zmaga Korošice Jarčeve v smuku v Saint-Gervaisu Istočasna je dvoje velikih mednarodnih smučarskih prireditev, ena v Franciji pod Mont Blancom, druga pa v znanem zimskošportnem centru Garmisch-Partenkirchnu. Prireditev v Franciji je najbrž močneja zasedena, zlasti v alpskih disciplinah. Opaziti pa je veliko moč italijanskih tekačev, ki so se odlično plasirali v teku na 15 km je zmotil pri mazanju in je moral potratiti mnogo dragocene energije na zaledenelih predelih. V ženskem smuku so zopet dosegle velik uspeh Avstrijke, medtem ko Švicarka Berthod to pot nima sreče. Rezultati: Tek na 15 km — moški: 1. De Fiorian (It.) 1.01 '02”; 2. Jean Com- tako na prvi kot na drugi j Mermet (Fr.) 1.01 4; 3 prireditvi. Tako so v Fran-1 pagnom (It.) 1.0149 : 4. Della-ciji zasedli poleg prvega še j dio (It.) 1.02’08’ ; 5. Chiocchetti šest mest med prvimi dese-1 (It.) 1.02 35 ; 6. Hocher (Švica) ropsko prvenstvo, ki bo od 13. i timi, v Nemčiji pa so se med j 1.02 40”: 7. Mich (It.) 1.02'43 prvimi desetimi plasirali 'i. Prucker (It.) 1.02*45”; 9. Rey SPOR Z USTANOVO TRE VENEZIE V nedeljo dopoldne sestanek najemnikov Pomenili se bodo tudi o Vzajemnih blagajnah do 28. junija v Bukarešti. Sklenjeno je bilo, da bo na ■ prvenstvu sodelovala tudi žen- j ska ekipa. Trening reprezen- j tantov se bo začel takoj pod j vodstvom zveznih in republi- | ških trenerjev in bo trajal do i 15. marca. V okvir priprav za prvenstvo spada tudi srečanje moških in ženskih ekip Jugoslavije in Italije v Mariboru dne 20. marca, reprezentanca pa bo odigrala še dve tekmi 24 aprila in 7. maja. Obe reprezentanci bosta igrali v Beo- štirje Italijani, in med temi dva na tretje in četrto mesto takoj za dvema Nordij-cema. V zenskem smuku pa je (Švica) 1.02‘52”; 10. Chatrian (It.) 1.08*13”. Smuk — ženske: 1. Louise Jaretz (A.) 2'01”2; 2. Puzzi Frandl (A.) 2’01”9: 3. Carla V nedeljo dopoldne ob 11 bo v prosvetni dvorani v Pev-mi sestanek najemnikov Ustanove Tre Venezie. Razpravljali bodo o sporu med najemniki in Tre Venezie, katerega) sedaj rešuje beneško sodišče. Ker se prav sedaj v Rimu razpravlja o najemniških pogodbah, bi bilo dobro, da bi se sestanka udeležilo čimveč prizadetih kmetov, ki bodo seznanjeni s stanjem spornega vprašanja, obenem pa se bodo pomenili tudi o obveznem bolniškem zavarovanju neposrednih obdelovalcev kot ga predvideva zakon Vzajemnih blagajnah-, SEJA ODBORA PREFEKTURE Odobritev trošarin za prihodnje leto Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval prefekt dr. de Zer-bi, so odborniki proučevali in odobrili več ukrepov pokrajin, ske uprave ter raznih občin pokrajine. Tako je bila za goričko občino odobrena trošarina za leto 1955, povišek takse za zakol in ojačanje javne razsvetljave na Svetogorskem trgu. Občina Doberdob: odobrena je bila trošarina za leta 1955 ter spremembe obračuna za leto 1954; občina Steverjan: trošarina za leto 1955 in pravilnik o pogrebcih; občina Sovodnje: honorar organistom in cerkovnikom; pokrajinska uprava: oddaja zemljišča v Ul. dell'Ospedale. vele. Bolezen je Levpuščka zelo prizadela, saj mu je skoraj izpraznila dobro založen hlev. Kmetovalce skrbi, da bi se bolezen ne razširila tudi v njihove hleve. Upamo, da so živinozdravni-ške oblasti poskrbele, da se bolezen zatre. Juventina na tujem igrišču Juventina bo v nedeljo igrala povratno tekmo proti Ju-ventusu v Tržiču. Prvo srečanje je bilo v Sovodnjan, kjer sta se ekipi razšli brez zmage (1:1). Nogometašem želimo, da bi se vrnili vsaj z neodločnim rezultatom, . če ne že kar z zmago v žepu. Prispevki za sklad zimske pomoči Do sedaj Je za sklad zimske pomoči brezposelnim in Živinorejcu levpuščku poginilo pet glav živine Po Pevmi, goriški okolici in mestu se je raznesla vest, da je pevmskemu živinorejcu Andreju Levpuščku v začetku tedna obolelo več glav živine. Medtem ko mu je pet glav po kratki bolezni poginilo, se sedaj bori, da mu bi vsaj preostale tri živali ozdra- K I N O CORSO. 17: aRomeo in Julija«, panoramsko platno. L. Har-vey in S. Shentall. VERDI. 16: «Ujetniki neba«, cinemnscop. J. Wayne. CENTRALE. 17: «Oči brez nasmeška«, L. Oliver. VITTOR1A. 17: «Kočisov sin«. MODERNO. 17: «Okrvavljeni krempelj«. J. Sheffield. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. ZAHVALA Ob hudi in nenadomestljivi izgubi, ki je zadela našo družino, smo dolžni izraziti najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam stali ob strani v najbrid-kejših trenutkih, ali so kakorkoli izrazili svoje sočustvovanje. Posebna zahvala in priznanje nosilcem, pevskemu zboru. darovalcem cvetja ter vsem udeležencem pogreba, ki so s svojo prisotnostjo izkazali pokojnici zadnjo čast. Standrež, 19. januarja 1955. Družina Makuc Fran cin dosegla velik uspeh Marchelli (It.) 2’03”9; 4. Suzan-— najbrž svoj dosetjanji naj-1 ne Thioiiere (Fr.) 2 09”3; 5. večji - Korošica Jarčeva, ki ■ T)da Hofherr (A.) 2'06”: 6. Mije zasedla prvo mesto pred , nuz20.chcnal (It.) 2'07”2; 7. Ed-mednarod- ; Lajg (Nemč.) in Thea Hoch-| leitner (A.) 2'07”7: 9. Madelei- ostalimi znanimi ni mi imeni. MEGF.VE. 21. — Mednarodni smučarski teden Mont Blanca se danes je nadaljeval s tekom na 15 km za moške in ženskim gradu proti Bolgariji, moška ' smukom. reprezentanca pa bo 30. aprila j Vreme je bilo pred začetkom igrala v Beogradu s Francijo. Nato bo od 22. maja do 11. ju- ne Front-Beier (Fr.) 2'08’T: 10. Dagmar Rom-Peis (A.) 2'08"3; 11. Madeleine Berthod (Švica) 2’08"4. GARMISCH - PARTENKIR-CHEN. 21. — Na mednarodni tekmi v teku na 15 km je zmagal Norvežan Gundar Gundarsen, ki je trener nemških teka- teka skoraj toplo, po začetku pa je potegnil severni veter in nija skupni trening reprezen-' razpršil oblake. Temperatura tantov vse do odhoda v Buka- ! se je takoj znižala in proga je j čev in je tako seveda progo rešto. Po končanem evropskem i na mnogih mestih zamrzla. ta- do potankosti poznal. Na dru-prvenstvu je na sporedu samo ] ko da ie mazanje smuči mar-i gem mestu je bil Šved Gunnar še tekma s Češkoslovaško, in j sikomu zmešalo račune, med Larson in že na tretje in četrto sicer ženskih ekip v Mariboru j drugimi tudi Francozu Benoitu mesto sta se plasirala Italijana ali v Ljubljani in moških ekip Carrari, ki je bil favorit, a je Zanolli in Mismetti. Tudi osmo v Zagrebu. J moral odstopiti; dejal je, da se in deveto mesto sta zasedla _______________________________________________________________________ Italijana. Posebnega aplavza pa i je bil deležen Američan David Tilton zaradi svoje vztrajnosti: j prišel je zadnji na cilj — s poldrugo uro zamude. Oba Nordijca sta se za prvo mesto zelo ostro borila. Prvih osem kilometrov je vodil Larsson, potem je Norvežan zmanjšal razliko in pri 10 km je bil le še dve desetinki sekunde za ŠAHOVSKE vesti Brez Gligoriča in Fudererja letošnje prvenstvo FLRJ 1. Piccolin Romeo (It.) 30'28”; 2. \Vangsvik Einars (Norv.) 30'52”: 3. Boillat Rolando (Sv.) 31 ’02”; 4. Schenatti Antonio (It.) 31’07”; 5. Hischier Bernardo (Švica) 32'04”. Tek na 15 km: 1. ex-aequo Carrara Benoit (Fr.) in Hartik-hainen Pentti (Fin.) 54’54”; 3. Lonkila (Fin.) 55T2”; 4. Larsson (Šved.) 55’18”: 5. Mermet (Fr.) 55’46”; 6. Korhonen (Fin.) 56'20”: 7. De Fiorian Fcderico (It.) 56’29”: 8. Delladio Arrigo (It.) 57’; 9. Prucker Alfredo (It.) 57’34”: 10. Chatrian Inno-cenzo (It.) £57*37”; 11. Loetscher (Švica) 57’57”; 12. ex aequo KJE BODO IGRALI? Milan, Inter in košarkarji v Bologni - brez igrišča Uprava Inter ja zatr jvije, da bo teK* tna s Fiorentino gotovo na S. SifV DE FLORIAN Chiocchetti Valentino in Mich Vigilio (It.) 58’03”: 14. Weiss (Nemč.) 58’35"; 15. Fattor Poni-peo (It.) 58’38”. — Odstopil je: Ottavio Compagnoni. % # $ MOSKVA. 21. — Na sovjetskem prvenstvu v hitrostnem drsanju v Almi Aati je Tamara ________________________________________________________ ■ Švedom. V naslednjem kilome- j Py]ova zniagala na 50o m . ! tru je Gundarsen prevzel vod-j47 )> na sooo m pa Vera Post. Za deseto šahovsko prven- > Clan LUSK. mojstrski kan-|st,vo, toda Šved se ni udal m i njkova s 5:18 2, medtem ko je stvo, ki se začne 1. februarja I didat Slavko Krivec je zasto- ' je v 14 km spe( prešel v vod- j ^jIa Ryjova druga s 5:22.2. ' v Novem Sadu. so se doslej! pal jugoslovanske študente na j sivo. Gundarsen pa je v finalu prijavili velemojstri Pire, Tri- i mednarodnem tekmovanju teh- j dal iz sebe zadnje sile in uspel funovič in Kostič, mednarodni ■ nikov v Heerlenu na Nizozem- j priti prvi s petimi sekundami mojstri Milič; Matanovič. Puc ! skem. Krivec je iz sedmih par prednosti. in Ivkov, mojstri Janoševič, j tij nabral 6 točk. izgubil je] Kezultat teka na 15 km — zmagovalcem Djuraševič, Trajkovič in Bog-; edino partijo z danovič. mojstrski kandidati! Versveldom (Nizozemska). Segi, Smederevac, Vukovič, j % $ Vospernik in Matulovič. Hrvat. ! Ruska velemojstra Smislov ski šabisti se še niso prijavili. ] in Keres sta ob povratku iz Velemojster Kostič se bo tur- j Hastingsa odigrala v Stockhol nirja zanesljivo udeležil, dr. j m simultanki na 30 deskah. Vidmar in Gligorič pa sta od- j Smislov je 26 partij dobil m o # * BELJAK. 21. — Cortina Ho-ckev Club - Villach S. V. 9:5 (4:0. 3:5, 2:0). povedala svojo udeležbo, prav tako tudi Fuderer. 4 remiziral. Keres pa je dobil 29 partij in le eno izgubil. u * * Dva Jugoslovana v Mar del Plata Šahovska zveza Jugoslavije je prejela od argentinske šahovske federacije dopis s prošnjo, naj pošlje dva izmed najboljših šahovskih mojstrov na letošnji tradicionalni turnir v Mar del Plato. Argentinci bodo plačali stroške bivanja in potovanja. Ker bo tudi v Buenos Airesu šahovski turnir, je možno, da bosta jugoslovanska mojstra, določena za Mar del Plato, sodelovala tudi na turnirju v Buenos Airesu. V kolikor bi bil eden izmed njiju “luderer spada danes med naj- FUDERER moški: I. Gundarsen (Norv.) 49'44”; 2. Larsson (Šved.) 49'49”: 3. Zanolli (It.) 51’34”: 4. Mismetti (It.) 51’54”: 5. Haugg (Nemč.) 52’46”; 6. Nie-j . , minen (Fin.) 53'07"; 7. Birau* | »emskih m eno italijansko mo-(Fr.) 53’20”; 8. Luigi Carrara j stvy se bo beležilo mednarod-(It.) 53’25”; 9. Busin (It.) 53-31”; I nega 10. Ericsson (Šved.) 53’33"; 11. Dotzler (Nemč.); 12. Mougel i ... . . . .. (Fr.); 13. Vetter (Av.): 14. M1 karnevalskih prireditev. L • r- _____ ,r, Turnirja se bodo Gianm Car.ara (It.). 15. Falk- (Beograd). Aris ner (A ). 1 Šport za karneval v Viareggiu VIAREGGIO. 21. — Pet ino- moškega košarkarskega j (urnirja v Viareggiu od 6. do 10. februarja v času tamkajš-ilskih i udeležili: Skoki v Garmischu GARMISCH - PARTENKIR-CHEN. 21. — Nemec Sepp Ho-henleitner je zmagal na nočni tekmi v smučarskih skokih pred švedskimi in skakalci. Z olimpijske skakal nice je izvedel dva skoka po (Solun), Derby Lions (Livorno. amer. vojaško moštvo), Servette (Ženeva), Borac (Ca-čak) in Sporting Club (Via-ieggio). VIAREGGIO, 21. — Organi-finskimi ' zator)i mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja so si prizadevali, da bi na tur- 57.5 m. Siede: 2. Eino Kirjonen "irJu »»delovalo tudi moštvo (Fin.) 56.5 in 58.0; 3. Max Bol . River Plale « Argentine, ven- kart (Nemč.) 57.0 in 56.0; 4. ! (1*[ je to moštvo sodelovanje Hermann Anwander (Nemč.) ? in Franz Denger (Nemč.) 56.0 obljubili, da bi pnsli drugo 56.5: 6. Evert Stringlund le]0- Fuderer bo )e-ta odpotoval iz Južne Amerike naravnost v New York, kjer se bo pomeril v dvoboju z Reshewskim. * O <■ V glavnem mestu Urugvaja v Montevideu je bil mednarodni šahovski turnir, na katerem je sodeloval tudi stari francoski velemojster dr. Bernstein. Zmagal je Letelier (Cile), drugi je bil dr. Bernstein, argentinski velemojster Najdorf pa je bil šele tretji. nadarjenejše igralce na svetu«, je po turnirju v Hastingsu na-j pisal »Manchester Guardian«, i Dirka po Egiptu (Šved.) 56.0 in 55.5. Nemec Max Bolkart je po stavil nov rekord na olimpijski skakalnici z 89 m. Rekord, ki ga je pred kratkim postavil Avstrijec Walter Steinegger. je znašal 88.5 m. Kritična točka Letošnjega turnirja se bodo torej udeležili: Partizan (Beograd), Austria (Dunaj), First (Dunaj), Hajduk (Split), Ba-vern (Muenchen), Club Foot Bali (Barcellona), F. B.C. (Chiasso), Milan, Sampdoria, skakalnice je pri 80 m. Finski! Fiorentina Atalanta Triestina KAIRO. 21. - V IX. etapi trener Eino Kirjonen je skočil Udmere, Lane«»anjm dirke po Egiptu je zmagal An- ! 88 m. glež Bretin pred Vermeulinom j (Fr.) in Dahlgardom (Dan.) | Na smučarskih tekmah v Le Splošna ocenitev se za prvih ! Brassusu so bili v nedeljo do- deset skoraj ni izpremenila. Petrovič je deseti. seženi sledeči rezultati: Tek na 7500 m - juniorji: Viareggio, vsega skupaj torej sedem inozemskih in devet italijanskih moštev. Kako bodo moštva med seboj igrala, bo določil žreb v prihodnjih dneh. Za prihodnjo nedeljo so bile na sporedu kar štiri košarkarske tekme, med temi tudi Vir-tus - Roma, ki pa morajo vse odpasti, ker dvorana, ki so jo doslej uporabljale košarkarske ekipe, še vedno ni na razpolago (in mogoče sploh ne bo). To bo že druga nedelja, da Virtus ne igra. MILAN, 21. - Milan in Inter od prihodnje nedelje naprej ne bosta mogla več igrati na občinskih stadionih S. Siro in Arena. Občinska uprava govori o neizpolnjevanju neke obveznosti in pravi v svojem sporočilu dobesedno: «Občinska u-prava sporoča, da je prisiljena odreči uporabo občinskih stadionov nogometnima društvoma Milan in Internazionale zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki traja ze od začetka prvenstva in ki ga kljub večkratnim ustnim in pismenim opominom društva niso odpravila. Zaradi tega se tekma med Inter in Fiorentino v nedeljo 23. t. m. ne bo mogla odigrati na občinskih stadionih«. Sporočilo nič ne pove. za kakšno neizpolnjevanje obveznosti gre, zdi pa se. da gre za j neplačevanje najemnine v višini. kot jo zahteva občina. Sporočilo občine in prepoved dostopa v občinska stadiona S. Siro in Arena je povzročilo veliko zaprepaščenje med športnimi krogi, ki jih predvsem skrb: zaradi tekme prihodnje nedelje med Interjem in Fiorentino. Ta tekma ie namreč važna tudi s finančnega stališča. Voditelji Interja so na razna vprašanja v zvezi s tem odgovorili, da bo tekma kot po navadi na S. Siru, češ da so že dosegli začasni sporazum z občino. Tudi pri Milanu pravijo, j da se vrše pogajanja z občin- j skimi organi, da se omogoči i prihodnja tekma Milana na ' domačem igrišču. Zadrtj£t -vest: tekma bol MILAN, 21. — Odgovorni občinski odbornik je danes zvečer dal ANSI sledečo izjavo: »Inter je danes plačal vse. kar je dolgoval občinski upravi, zato je ta dovolila, da se tekma pdihodnjo nedeljo odigra na stadionu S. Siro. Milan še ni plačal, in če ne bo pravočasno izročil občini, kar dolguje, ne bo dobil igrišča. Vsekakor ima še čas, ker bo tekma šele 30 januarja«. Podpredsednik Milana Busi- ni pa je ANSI izjavil; oMi w mo plačali jutri, ker bo tek1*1 prihodnji torek«. .LONDON, 21. — Zaradi sk bega vremena in neuporab0* sti igrišč so že odpovedali t' katere jutrišnje prvenstvek tekme v Angliji. TAKO MISLIMO 1® Catania - Roma Genoa - Novara Inter - Fiorentina Juventus - Atalanta Lazio - Triestina Napoli - Sampdoria Pro Patria - Bologna Spal - Milan Udinese - Torino Como - Padova Monza - Lanerossi Vic. 2 Empoli - Sanremese 1 Prato - Bari X 1 1 X t 1 1 2 X 1 2 2 X 1 2 I Palermo - Marzotto Bolzano - Livorno Egipt • Grčija 1:1 KAIRO. 21. — Nogoffl^1 tekma med Egiptom in Gr^ ki je veljala za prvenstvo SJ dozemlja, se je končala n* ločeno 1:1 (1:1). LONDON, 21. — Sedanji tf ner Rome Jesse Carver je sp1] jel ponudbo za trenerja ^ štva Coventry, ki igra v an kakor sunek z nožem v srce. V njej so vihrali in besneli se nerojeni otroci njenega duhii in terjali od nje utelesitve Ko Je pospravljala sobe alt pomivala posodo, so ji te njene neutelešene osebnosti stopale pred oči in vse, kar Je prišlo od zunaj, ji je kakor z nožem rezalo živce m se ji zabadalo v srce. Zato se pozorni bralec slovenske literature ne bo čudil, da je moral imeti njen sin pisatelj dvojno izkušnjo, ko je pisal novelo ^Neznani člnitelj« “), v kateri prikazuje predsmrtno grozo pesniškega ustvarjalca, ki so ostale v njem zaradi zunanjih razmer neutelešene osebnosti in podobe njegove kreativne fantazije. Mama Je stopila, kot pripoveduje v svojih spominih, v zakon žtvljenjfko povsem neizkušena in nepripravljena. Govoril sem že o njeni naivnosti, ki se je je v marsičem držal* vse življenje. Ta naivnost je bila in je še danes, kjer žive nasi ») Vladimir Bartol: »Nernani ftinltclj«, revija iiModra ptica«, Letmk V, (1933-34) in v zbirki novel »Al Araf« (1935), ljudje še kolikor toliko patriarhalno, ena izmed značilnih lastnosti primorskega človeka v nasprotju s Kranjcem, ki je trd in stvaren realist. Drugih mošk;h ni poznala, razen iz primerne razdalje, in tako se ji je zdel njen zakon njen najboli usodno zgrešeni korak v življenju. Otroci, ki smo po očetu Kranjci in smo prevzeli po njem tudi kos njegove življenjske stvarnosti, smo drugačnega mišljenja. Svoj zakon je smatrala mama za izrazito nesrečen in v svojih spominih pripoveduje, kako se je še tedaj, ko jih je pisala, kesala, da ni odšla, preden se je poročila, na Štajersko, kjer so ji ponujali službeno mesto. *) O očetu bom pisal pozneje. Jaz mislim, da bi moja mama po svojem karakterju težko našla moza, s katerim bi mogla biti zares srečna. Verjetno je bil v njenem izrazito osebnem in življenjsko občutenem odklanjanju sveta, kakršen je. tudi vir in izvor njenega pisateljskega navdiha. Toda ta mamina živčna in duševna preobčutljivost je imela tudi svoje pozit;vne strani za življenje. Kljub svoji izrazito primorski naivnosti, jo je njen instinkt v glavnem vodil tako, da je znala uspešno rešiti na videz nerazrešljive probleme, ki jih je na primer v hudih časih prve svetovne vojne stavljalo življenje njej 'n njeni družini. Kajti oče. pa čeprav še tak realist, se v življenju skoraj ni znal obrniti in je vsa teža skrbi in cdločitev ležala na mami. o njeni jasnovidnosti v sanjah glede lastne oolezm in bolezni otrok sem pisal v uvodu. Naj navedem primer, ki ga omenja v svojih spominih in ki je ostal njej sami dolgo neopažen, kakor ga po moji vednosti tudi še ni upoštevala slovenska slovstvena zgodovina. «Leta 1896 sem v «Zvonu» opisala«, piše moja mama v spominih**), «svojo idealno ljubezen do Kersnika v II. Sliki >z življenja. Začela sem povest, da se je ranil na lovu ter obležal v snegu m mrazu ter si s tem nakopal jetiko in umrl. Kako sem se začudila, ko sem čitala Prijateljevo knjigo «Kersinik in njegova doba« ta videla, da je Kersnik leto dni po natisku moje Slike res tako zbolel in umrl. *) Marica Nad,!iško\: Hailolova: «lz mojega življenja«. «RazgW