TJSKA knji Slovenci smo še nadalje prisiljeni živeti pod pogoji ne samo nepreklicanih fašističnih zakonov temveč pod pogoji napredujočega raznarodovanja, pod pogoji skoro popolne jezikovne neenakopravnosti in brez slehernega sodelovanja v osrednjih organih oblasti, ki so še vedno monopol iredentističnih poglavarjev, a v sami ZVU nad dve tretjini v rokah birokratov rimske vlade. Mar tudi tokrat zaman sprašujemo, kdaj se bo to naše brezpravno stanje začelo popravljati? Poštnina plačana v gotovini Spedizionr in abbon post. 1 er TRST, sobota 9. januarja 1954 DR. ALES BEBLER O TRSTU IN O RAZMERAH V SLOVENSKI KOROŠKI Včeraj so minili trije meseci od objave oktobrskega diktata. Danes — po treh mesecih — je tisti predsednik rimske vlade, ki je toiažko vprašanje na Cani-Pldcgliju tako zaostril, da so v Londonu in Washing-tonu to navedli kot vzrok svojega sklepa o odhodu sedanjih čet in o prepustitvi ,uprave v naši coni Italiji in njeni vojski, da-nes je ta predsednik v o-stavki, in kot kale, ga nihče več ne namerava ponovno videti ne na Vimi-nalu ne v palači Chigi. Pellov prihod in odhod gledamo iz Trsta takole: Spričo volilnega rezultata ?d 7. junija je Pella prejel mandat za sestavo za-s časne vlade. da bi parlament lahko odobril letni Proračun; ker pa je začasnost hotel spremeniti v stalnost, je v ta namen Uporabil tržaško vprašanje, pred katerim ne bi v Italiji ^in v inozemstvu smel nihče z cčesom niti trenili toda kaj kmalu se je pokazalo, da ni tržaško vprašanje ono, ksr muči dar.es italijansko ljudstvo, temveč da so to pereča notranje - politična gospodarska in socialna vprašanja; zaradi teh je Pella odšel,-a za rešitev teh vprašanj • skušajo sedaj sestaviti sposobno vlado. Pa tudi zanjo, kakor za vse ostale, ne bo tržaško vprašanje tisto, zaradi katerega bodo nastajale in padale. Vse to je danes svetovni javnosti dobro znano. Italija danes ne potrebuje Trsta za reševanje svojih težav in ime našega mesta se v krcnkah sečanje -ne zadnje ~ krize rimske vlade sploh ne omenja. Toda — neverjetno — vendar ga omenja prav danes marsikakšen ugledni a- msriški dnevnik, za katerega se zdi, da hoče biti bolj Italijanski od samih Italijanov, bolj šovinističen od slehernega italijanskega šovinista. V teh treh mesecih — in to. bi, moral omenjeni ame-i'Jjki tisk pojasniti svojim citateljem so Trčačani med njimi skoro vsi iredentisti takoj po objavi osmooktobrskega diktata dovclj zgovorno izrazili voj obup in strah pred Prihodom stare, dobro znane z?^užnjevalke; zaman Smo čakali iredentističnih manifestacij, namesto njih 3e Trst spregovoril z ostro demonstracijo na Trgu Garibaldi - proti Italiji 'n proti diktatu. Istočasno so se dvignile mil‘jonske množice jugoslovanskih narodov, enote slavne Jugoslovanske ljudske armade Pa so se pomaknile na mejo naše cone, da preprečijo ponovno okupacijo tistega, kar ni Italijansko in fcar nikdar več ne sme biti italijansko; sledila so stovUna zborovanja po naših^ predmestjih in okolici, naše ljudstvo le v znak Protesta lzobesalo slovenske zastave, vrstile so se iz dneva v dan napisne akcije, ljudstvo je zbrisalo in porušilo italijanske napise, nenehne so bile manifestacije enotnosti in bratstva naših ljudi z jugoslovansko vojsko, kateri smo izročili nešteto zastav, za katere smo prepričani, da bodo vihrale v vseh na-®’h krajih, ol koder smo jih odnesli čez krivično ?iejo. M3.1 najučinkovitej-ke dogodke pa štejemo Podporo, ki smo jo bili de* lpžni s strani skoro vse hapredne mednarodne javnosti. Rimskim imperialistom pa 3e postalo jasno, da se tudi ta najnovejai diktat, ta najnovejši hitlerjanski akt ne bo megel uresničiti. Zato so hoteli s krvavimi de-mon3trac!jaml izsiliti vsaj njegovo delno uresničenje. Ni Jim usoelo. Mednarodna 3avncst Jih je označila tokrat s pravim imenom fašističnih razgrajačev in Provokatorjev Vendar pa tl provokatorji niso za svojo krvavo roboto prejeli zaslužene kazni. Se enkrat je ZVU — očitno po nalogu iz Londona in Washing* t°na — dokazala, da s fa* slsti nima namena ravnati tako, kot zaslužijo. In kot Je celo zapisano' v njenih zakonih in odredbah. Zdi se tudi da v Lon- Odložena konferenca soc.alistične internacionale LONDON, 8. — Konferenca evropskih socialističnih strank, *i je bila določena za 22. in 23. panuarja v Bruslju, Je bila odložena na 27 in 28. februarja. Dnevni red dela bo določilo 11 februarja v Londonu predsedstvo socialistične internacionala. donu in VVashingtanu zelo neradi slišijo našo zahtevo o ukinitvi fasistične zakonodaje. Kaj naj bi sicer pomenilo ono zahodno o-pozorido, o katerem je včeraj govoril dr. Bebler, da <SKEftA SVETA Besen izpad šovinističnih svetovalcev proti dodelitvi šole pri Sv. Ivann Slovencem Demokristjani zahtevajo razveljavljenje odloka ZVU, sklicujoč se na italijansko zakonodajo - Intervencija tov. Dekleve v prid Padričanov - Še o kri* zi ladjedelniške industrije - Odobritev 13. plače občinskim upokojencem ZVf/ je te dni končno izdala odlok, s katerim se novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu izroča v uporabo slovenskim šolam. S tem je končno izpolnila dano besedo polkovnika Marshalla, da bo omenjeno poslopje služilo samo za slovenske šole, ki so glede prostorov mnogo na slabšem kot italijanske šole, ki so v poslednjih letih dobile več novih zgradb. Ko sprejemamo to dolgo odlašano odločitev ZVU z zadovoljstvom na znanje, pa moramo takoj ugotoviti, da se bo vprašanje prostorov za slovenske šole s tem sicer nekoliko izboljšalo, da pa bo še vedno ostalo nezadovoljivo tako glede na število kot predvsem glede na kakovost. Večina slovenskih šol bo še vedno ostala utesnjena v starih, nesodobnih in nehigienskih prostorih, kakršni so v Ul. Lazzaretto Vecchio, v Ul. Scuole Nuove itd Zato, in pa še zato, ker je to prvič v osemletni upravi ZVU, da je bilo mestnim slovenskim šolam dodeljeno novo poslopje, predstavlja tokratni odlok ZVU v korist slovenskih šol v primeri z vsemi privilegiji, ki jih uživajo italijanske šole, neznatno drobtinico, naravnost atomski del tistega kar nam po vseh moralnih in pisanih ter svečano podpisanih zakonih, ki jih vsebuje mirovna pogodba glede STO, pripada, Toda tudi ta drobtinica je povzročila, da so tržaški italijanski iredentistični krogi v občinskem svetu včeraj in prej tudi izven njega še enkrat na najosornejš i način pokazali ves svoj fašistični odnos do slovenskega prebivalstva na Tržaškem. Pokazali so še enkrat povsem odkrito, kakšna bj bila usoda našega prebivalstva, če bi se uresničil osmooktobrski diktat, ki bi nas izročil na milost in nemilost Italiji, pod katero bi v kratkem razdobju izgubili še tisto malo pravic, kar jih uživamo. To dejstvo bi ne smelo iti mimo svetovne javnost i, bodisi tiste, ki je že pokazala, da zna pravilno vrednotiti sedanjo italijansko «demokratičnost« in predvsem tiste, ki se iz kakršnih koli razlogov še udaja utvari, da je povojna Italija s svojimi vodilnimi krogi nekaj drugega kot tista izpred poraza v drugi svetovni vojni. To dejstvo bi moralo končno le povzročiti, da bi ZVU prenehala z dajanjem potuhe italijanskim iredentistom v Trstu To dejstvo mora končno biti poslednje v dolgi vrsti opozoril, da z našo borbo na tem ozemlju dokažemo vsemu svetu našo odločnost, da se z vsemi silami u-premo povratku Italije v te kraje, povratku, ki ne bi pomenil samo našega narodnega pogina temveč le prvo etapo v izvajanju imperialističnih ciljev italijanske u-radne politike proti Jugoslaviji. Le s tako odločno borbo bomo obrnili pozornost sveta na nevarno igro, ki jo vodijo nekateri krogi na Zahodu glede Trsta, ko z raznimi odločitvami dajejo potuho italijanskemu fašizmu. Le s tako odločno borbo bomo končno nudili vsem demokratičnim silam na svetu, predvsem pa naši matični državi podlago, da se uspešno postavijo za naše pravice Odlok ZVU, da se novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu dodeli slovenskim šolam, je izzval na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta pravcato šovinistično komedijo. Odbornik Sciolis, ki odgovarja za šolstvo, je odgovoril na vprašanje, ki ga je postavil na eni prejšnjih sej demokrščan-ski svetovalec Harabaglia, ki je zahteval pojasnil, kaj nameravajo narediti s prostori nove šolske stavbe pri Sv. Ivanu. Sciolis je sinoči povedal, da je šele v četrtek zvedel, da je conski poveljnik odredil zasedbo tega novega šolskega poslopja po slovenskih osnov, nih in srednjih šolah. Ta odlok ZVU je tako razburil de-mokrščanskega odbornika, da se ni mogel izogniti odkritemu besu, ker mu ni bila dana možnost, da bi on in njemu podobni odločili o tem šolskem poslopju, ki bi gotovo ne bilo dodeljeno slovenskim šolam. Predvsem je demokristjane razburil »postopek« ZVU, ki je po njihovem mnenju «šla mimo pristojnih šolskih, organov in občinske uprave« Toda vse njihovo razburjanje in pripombe k odločitvi ZVU so najboljši dokaz, da je vsaj enkrat ZVU ravnala pravilno in da ni zaupala šovinističnim elemen. tom, ki bi poslopje zadržali zase, čeprav je bilo zgrajeno za slovenske šole. Sciolis je dolgo časa govoril o »diskriminaciji proti večini«, podal je celotno zgodovino tega novega šolskega poslopja ter med govorom priznal, da so italijanske srednje šole skoraj v normalnem stanju, kar se tiče šolskih prostorov, slovenske pa da so v slabšem položaju. To priznanje pa ga ni motilo, da ne bi zahteval preklic odloka ZVU, ki ga je imenoval za diktatorskega in dodelitev šolskega poslopja za italijanske osnovne šole pri Sv. Ivanu. V zvezi s tem je podal nekaj podatkov s katerimi je skušal dokazati »obupno« stanje italijanskih osnovnih šol pri Sv. Ivanu, ki je nastalo zaradi naseljevanja italijanskih družin po vojni v tem slovenskem predmestju. Sicer je priznal, da je polkovnik Marshall že pred leti obljubil gradnjo tega šolskega poslopja za slovenske šole, hkrati pa je tudi sporočil, da se je občinska u-prava takoj od začetka postavila proti Marshallovemu načrtu in zahtevala nove prostore za italijanske šole Kasneje je občinska uprava predlagala razdelitev starih in novih šolskih prostorov med italijansko in slovensko šolo tako, da bi v novo poslopje vselili samo razrede osnovnih šol. Odbornik Sciolis je hotel tudi dokazati nepravilnost in nelegalnost omenjenega ukrepa ZVU s tem, da je ZVU uradno priznala italijansko šolsko zakonodajo na tem področju, ki velja tudi za slovenske šole. Zato, je dejal prof. Sciolis, je odloijc ZVU celo ab. surden, ker gre mimo vseh pristojnih organov, ki bi morali odločati o dodelitvi šolskih prostorov. Govor je zaključil s protestom proti dodelitvi teh novih šolskih prostorov slovenskim šolam in dejal, da predstavlja to osebno dejanje poveljnika področja nezakonito dejanje. Takoj nato je povzel besedo vodja demokrščanske skupine v občinskem svetu prof. Gre-goretti, ki je tudi označil sklep ZVU za nasilno dejanje. Dejal je, da oni spoštujejo «nacionalne manjšine, ki so jim priznane vse pravice in še posebno pravice do vzgoje v svojem jeziku, toda ne morejo priznavati dejstva, «da se manjšina podpira na škodo večine«... »Ta ukrep ZVU samo še bolj zastruplja odnose med dvema narodoma«.,. «To predstavlja tudi dejanje zahrbtne politike britanske vlade do Italije... Ta ufkrep bi voril, da je on v zadnjih mesecih že posredoval in da upa, da bodo rimski organi v času poskrbeli za delo. Nočemo biti črnogledi toda zadnje izjave ravnatelja CRDA inž Au-relia ne dajejo prevelikega u-panja za nova naročila in se bojimo, da županove želje, ki so tudi naše, ne bodo kaj kmalu ugodene. Ob zaključku seje je občinski svet sprejel vrsto sklepov občinskega odbora med katerimi tudi sklep o izplačilu 13. plače občinskim upokojencem. S tem izplačilom bo imela občinska uprava 31 milijonov lir letno več stroškov. V prihodnjih dneh bodo vsi občinski svetovalci prejeli na dom načrt občinskega proračuna za 1954, leto, ki bo v kratkem dan v razpravo občinskemu svetu. Tudi o proračunu občinskega podjetja ACEGAT bodo razpravljali na moral dokazati, da je treba zahtevati od Italije posebne garancije za zaščito interesov slovenskih manjšinskih pravic«, itd. itd Govoril je tudi o krivdi maršala Tita. če ni prišlo do uveljavitve oktobrskega diktata. Ob zaključku je predložil protestne? resolucijo proti dodelitvi omenjenih šolskih prostorov slovenskim šolam, v kateri demokristjani protestirajo proti gornjemu odloku in zahtevajo «objektivno proučitev potreb slovenskih in italijanskih šolskih zavodov v odnosu na razpoložljive razrede in na število učencev«. Hkrati pa zahtevajo takojšen preklic odloka in prepustitev pristojnosti šolskim oblastem, ki naj same ugotovijo resnične in dejanske potrebe slovenskega in italijanskega šolstva, j Demokristjani so hoteli takoj izsiliti glasovanje svoje resolucije. Svetovalec Gep- i eni od prihodnjih sej. pi (PRI) se je odločno upri ' takojšnjemu glasovanju, ker bi takšen postopek nasprotoval pravilom občinskih sej. Pojasnil je, da je nepravično, da je bil o zadevi obveščen j samo vodja demokrščanske skupine, ki je lahko pripravil svojo resolucijo, medtem ko so vsi drugi zvedeli za stvar šele na seji. Sicer se je strinjal z demokrščanskim protestom in zahteval, da se na prihodnji seji začne z razpravo o tem vprašanju. Za razpravo na prihodnji seji so bili tudi svetovalci dr. Dekleva, dr Agneletto, dr. Pogassi, dr. Giampiccoli, prof. Paladin in drugi predstavniki skupin Sa_ mo predstavnik MSI se je zavzel za takojšnjo razpravo. Ob začetku seje je dr. Dekleva predložil zahtevo prebivalcev iz Padrič, ki zahtevajo od občinskega podjetja ACEGAT poravnavo člkode, ki so jim jo povzročili pri gradnji vodnega rezervoarja na Razklanem hribu. Poleg tega pa zahtevajo ureditev neke za vas potrebne ceste. Svetovalec Gianpiccoli je zahteval posredovanje občinske uprave pri hišnih lastnikih, naj ti vsaj delno popravljajo stanovanjske hiše, da ne bodo prerano razpadle. Podžupan Vi-sintin je zagotovil, da je in bo občinska uprava posredovala v zadevi v mejah zakonskih predpisov. Svetovalec Cusin (TBj je izrazil željo,, uda bi nudili širokim delavskim mno. žicam možnost izkoriščanja knjig občinske knjižnice Odbornik Sciolis je dejal, da bo ta možnost dana tedaj, ko bo imela knjižnica za to ustrezajoče prostore Svetovalec Ra-dich je protestiral proti novemu ukazu ZVU glede upravnega sveta tržaške podružnice INAM (bivša Bolniška blagajna), ki odvzema tržaškim delavcem pravico do soodločanja pri tej veliki delavski ustanovi. Svetovalec Morelli (MSI) je zahteval uvedbo nižjih cen plinu za hišne potrebe ogrevanja, kot je bilo to uvedeno že pred vojno. Odbornik Carra je odgovoril, da bodo to napravili takoi ko bodo lahiko zadostili normalno dobavo plina za kuhinjske potrebe. Svetovalec Agneletto je zahteval napeljavo električne razsvetljave tudi na tistem delu poti, ki pelje od glavne obmorske ceste pri Grljanu do miramarske železniške postaje. Razen tega je zahteval tudi razsvetljavo prvega dela stopnišča, ki gre od miramarske železniške postaje na Kon. tovel. Odbornik Carra je zagotovil, da bo za prvo zahtevo poskrbljeno, za drugo pa še ne, ker nimajo na razpolago nakazanih denarnih sredstev Svetovalec Geppi (PRI) pa je ponovno načel vprašanje krize ladjedelniške industrije in dejal, da mora župan osebno posredovati v Rimu, da bodo takoj nakazali Trstu naročila V nasprotnem primeru grozi 2000 delavcem odpust z dela. 2upan je odgo- S SEJE MlUSKEGft OBČINSKEGA S BETA ZAKLJUČENA RAZPRAVA 0 PRORAČUNIH OBČINSKE UPRAVE IN PODJETJA ACNA Občinski proračun je izenačen, upoštevajoč pri- terim se je spremenil neki spevek ZV L za podjetje ALKA Obnovitev „milj-clen poslovnika osebja pri po-i r . . s Le ga pusta“ - Velike izgube vode pri vodovodu Sklepi in odobritve conskega upravnega odbora Conski upravni odbor je na svojih zadnjih sejah, ki jim} je predsedoval conski pod-l predsednik odv. Persoglia, j proučil številna vprašanja u-j pravnega značaja. Med dru gim so odobrili sklep pokrajinskega odposlanstva, s ka- krajinski umobolnici in bolnici kroničnih bolnikov. Kot je znano, preneha za ženske, ki se poročijo, službeni od- Na sinočnji seji občinskega nos. Poslej je veljalo, da po-j sveta v Miljah so zaključili meni prenehanje službenega j razpravo o občinskem prora-razmerja prostovoljna zapu. i cunu za leto 1954 in o prora-stitev službe. Po sklepu po-! čunih občinske uprave vodo-krajirskega odposlanstva pa iR prevozniškega pod- bodo imeli tak primer za pra vi odpust, s čimer bodo prizadete bolničarke dobile pravico do odpravnine. Nadalje so bili odobreni naslednji sklepi tržaške občine: izročitev 54 kv.m občinskega zemljišča na Senenem trgu družbi «Esso Standard Italia-na», ki bo razširila razdeljevalce bencina, ki že tam obstajajo; sporazum med občino in železniško upravo glede podaljšanja tira od proge Trst-Sv. Sobota do mestne klavnice, upoštevajoč pri tem spremembo povezave po gradnji nove železniške proge v 2avlje; nakup potrebnega pohištva za novi občinski urad za določanje družinskega davka, kar se bo izvršilo na podlagi licitacije med raznimi krajevnimi podjetji. jetja ACNA. Predložene proračune so občinski svetovalci odobrili. Občinski proračun za leto 1954, kakor ga je občinski svet sprejel, je izenačen in predvi. deva s prispevkom ZVU za podjetje ACNA 141,926.336 lir dohodkov in prav toliko stroškov. V vsoti so vštete tudi .žiro postavke. Proračun uprave občinskega vodovoda predvideva . - 23,112.000 lir dohodkov in prav j ka: redni stroski za javne ve- ... v 1 finll/lA lOCrt (Vin Km) J — podjetja v svoj občinski proračun. Med izdatki v občinskem proračunu so najvišje postavke za plače uslužbencem (10,230.910 3 ir)., za plače tehničnemu osebju (8,534.730 lir), za strokovno šolo (3,100,000 lir) in za plačevanje bolniških stroškov (15,625-209 lir). Med razpravo o občinskem proračunu so nekateri svetovalci opozorili občinsko upravo, naj bo previdna pri brezplačnem dodeljevanju zdravil in plačevanju bolniških stroškov. V proračunu je tudi postav- toliko stroškov, proračun podjetja ACNA pa 92,781.670 lir dohodkov in toliko stroškov. Tak proračun pa je le še dobra želja, ker se zdi. da pri ZVU ne marajo več deliti pod. pore za \zdrževanje pomor- selice (350.000 lir). Zupan je pojasnil, da nameravajo organizirati (imiljski pust«, kar je že stara navada in če bi jo znali organizirati bi lahko ta privlačnost prispevala k turističnemu razvoju Posebni od. ske oroge in da pravijo, naj j bor je že na delu in bodo v . . . * . I.i X:________I fvnJlrnm mvnicoli n*iToyioi ■» občinska uprava vključi proračun svojega prevozniškega NOV USPEH BORBE BREZPOSELNIH DELAVCEV BREZPOSELNI KONČNO DOBE dolgo pričakovano izredno podporo Prošnje za podporo je treba vlagati v Trstu pri Zavodu za socialno zavarovanje, na deželi pa pri občinskih uradih Uradni list je objavil ukaz št. 147 ZVU o izplačevanju izredne podpore brezposelnim delavcem industrijske in trgovske stroke. Podpora je namenjena tistim delavcem, ki so bili 31. decembra 1953 nehote brezposelni Prizadeti morajo v ta namen vložiti prošnjo, na podlagi katere bodo dobili podporo, ki bo začela potekati dan kasneje od vložitve te prošnje. Da delavci dobe to izredno podporo, ki bo trajala 90 dni, je potrebno, da so v času petih let plačali vsaj pet tedenskih prispevkov za brezposelnost, ali pa en mesečni prispevek, če gre za uradnike. Brezposelni delavci in nameščenci morajo biti tudi vpisani v namestitvene sezname u- radov za delo tega področja na dan 21. novembra 1953. Kakor je že določal ukaz št. 196, izdan 21. oktobra 1949, ne pritiče ta izredna podpora tistim, ki dobivajo že drugo podporo, pokojnino, podporo po okrevanju v sanatoriju itd.; prav tako ne dobe podpore tisti brezposelni delavci in nameščenci, ki spadajo v družine, v katerih sta že dva družinska člana zaposlena, tisti ki delajo na lasten račun. Podrobnejše informacije in obrazce za prošnje dobe brezposelni, ki žive v mestu samo pri zavodu za socialno zavarovanje v Ul. Coroneo 2, medtem ko se morajo delavci, ki žive na podeželju, obrniti na svoje občinske urade. V Trstu se je začel rok za KAPLJA V MORJE SPRIČO RESNE KRIZE DANES V LADJEDELNICI SV. ROKA postavitev gredlja za motocisterno Ladja bo imela 2800 toa nosilnosti in bo vpisana v tržaški pomorski register - Njeno posadko bodo sestavljali Tržočani vlaganje prošenj včeraj vse do novega obvestila samo pri o-menjeni ustanovi vsak dan od 16. do 19. ure; na podeželju so tudi začeli sprejemati od včeraj prošnje v občinskih uradih. Prošnjo je čas vložiti do 14. februarja. Izredna podpora znaša približno enako kakor redne podpore za brezposelne, to je 220 lir na dan. Družinski glavarji dobe še po 80 lir na dan za vsakega sina, ki ni starejši od 18 let, in ki jim je v breme. Prav tako dobe enak dodatek za starše kakor določajo predpisi o družinskih do. kladah. To podporo je ZVU po dolgem času priznala brezposelnim, ki so .io že za časa svojih demonstracij postavili med svoje zahteve. Gre sicer samo za dobo treh mesecev ter za dve kategoriji delavcev, ki sta najštevilnejši. Razen najemanja pri SELAD ter toplih obrokov hrane so torej brezposelni s svojimi demonstra-I cijami v novembru dosegli ! tudi izredno podporo, kar je I dokaz, da se da pri nas kaj , - , - - I doseči le z odločnim nasto- j turistično sezono j pom. Vse to seveda ne rešuje rratkem razpisali natečaj nagradami za najlepši voz itd. Sodelovala bodo razna društva, tovarne in ustanove, občina bo dala svoj prispevek, pa tudi druge ustanove bodo doprinesle svoj delež. Pri razpravi o proračunu občinske uprave vodovoda, je odbornik, ki je za to odgovoren, povedal, da se zgubi velika količina vode. kar je 30 do 35. odstotkov prvotne količine. Začeli so iskati in so v dveh mesecih zasledili pri vodovodu kar 15 točk, kjer se je izgubljala voda. Tako se je na primer v Miljah samih v Ulici Dante izgubljalo dnevno 100 kub. m vode. V celem letu zgubijo na ta način vode kar za 2,500.000 lir. Med razpravo o proračunu podjetja ACNA je bilo ponovno govora o žalostnih gospodarskih razmerah te ustanove, ki so se poslabšale zlasti po ustanovitvi trolejbusne zveze s Trstom. Vsi zahtevajo, da ZVU podpre prevozniško podjetje, da se bo lahko ohranila pomorska zveza s Trstom. Glede proračuna te ustanove je neki svetovalec o» pozoril občinsko upravo, da so vsekakor previsoki stroški za osebje in da se ljudje pritožujejo, nad osebjem, ki je zaposleno pri avtobusnih progah. Ob zaključku seje je občinski svet sklenil, da se od 1. februarja dalje uvede v milj- ski občini trošarinski davek na likerje v višini 10 odstotkov na ceno. (iz JUGOSLOVANSKE CONE STO) Priprave za novo yiiG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo: Danes 9. januarja 1954 ob 20.30 uri na KONTOVELU Gorkega dramo Jutri 10. januarja ob 16. uri na KONTOVELU Gorkega dramo 1954 V dvorani bo zakurjeno. V ponedeljek 11. jan. 1954 bo v LJUDSKEM GLEDALIŠČU v KOPRU gostovalo operno gledališče z Reke z Verdijevo opero »TRAVIATA« in Tijardovičevo »MALA FLORAMY» sur* Odborniki, udeležite se polnoštevilno VII. rednega občnega zbora, ki bo v nedeljo 10. januarja ob 8.30 dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15/11. Danes ob 10. uri bodo v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah postavili gredelj za novo motorno cisterno, ki jo bo ta ladjedelnica gra. dila po naročilu tržaške pomorske družbe «Lussino». Motocisterna bo imela 2800 ton nosilnosti. Dolga bo 83 m, široka pa 13 m. Gradili jo bodo 12 mesecev in bo vpisana v tržaški pomorski re- vprašanja brezposelnosti, vendarle vsaj malce blaži bedo ljudi, ki že tako dolgo čakajo na delo. Še en nedolžen... 4-odstotno zaposlenostjo praktično brez dela. ~ Ko se je eden izmed iskanih Obvesmo v zvezi z novembrskimi faši- I stičnimi izgredi v Trstu in si- kmetovalcem - dvolastnikom Kmetijsko nadzorništvo obvešča vse dvolastnike, da je z 31. decembrom p. 1- potekla veljavnost vseh dvolastniških knjižic in osebnih dovoljenj. Vse dvolastniške knjižice in osebna dovoljenja je. treba o,- eotovostjo zapisali, da se mu ne bo skrivil niti las na glavi, čeprav se mož prav gotovo ni zaman tako dolgo skrival pp Italiji Tako se je tudi zgodilo. Battigelli je bil izpuščen iz zaporov in oproščen vsake obtožbe k čemur dodaja «Gior- w v. D Treta ' ^‘i najkasneje do 15. februar ------------ .. . narjev, ki bodo vsi iz irsta. { . pn področnem kmetij-' nale di Triesle«. da to dokaza to naročilo se je ladje-; "slfeni nadzorništvu Ulica Ghe-|zuje, da »tudi proti Battigelli-delnica Sv. Roka potegovala ga 6/j. ki j*, poskrbelo za ob- i ju kot proti številnim drugim . Ji _ . . ta_____A. rO lal/AŽt I om 17 rti 1 Š(’P- že nekaj mesecev, da bi se tako vsaj za silo izvlekla iz popolnega brezdelja. Prav ta ladjedelnica je namreč zadnje čase najslabše zaposlena izmed vseh ladjedelnic na Tr_ žaškem, saj je septembra izkoriščala komaj 15 odstotkov svojih naprav, po dokončanem popravljanju parnika «Smi-renski« in nekaterih drugih manjših delih pa je ostala s novitev veljavnosti za tekoče I pridržanim in potem izpusee leto 1954. Prošnje s predpisanimi do kumenti za nova dvolastniška dovoljenja se istotako sprejemajo do vključno 15. februar-ja t l. Rok za obnovitev vseh dvolastniških dovoljenj in za sprejemanje prošeni za no\a dovoljenja, poteče nepreklicno dne 15. februarja t. 1- ' nlm osebam ni bilo nič pozitivnega v njihovo breme«. Seveda, saj izgredov tudi ni bilo in kamenja tudi ni nihče metal in nad 70 policistov se je samih ranilo itd. itd. in tako ostanejo oni vedno čisti, vedno nedolžni kot jagnje... IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Gospodinji kradla denar in si kupovala oblačila Končno ji je -vzel*, še plašč in izginila Za svoje greha bo sedela St leti v Koroneu globe. 60.000 za odškodnino gospodinji in 25.000 lir za odvetnika zasebne stranke. Ukradeni plašč so vrnili gospodinji, vse ostalo blago pa zaplenili. Anita bo grenko plačala svojo krivdo in prav gotovo ne bo več kaj takega storila, ko bo odsedela kazen Predsednik dr. Gnezda; javni tožilec Visalli, branilec odv. Fr.lconer, zastopnik zasebne stranke odv. Catalani. Včeraj je bil na kazenskem sodišču zaradi večkratne kraje in zlorabe zaupanja proces proti 19-letni Nives Aniti Martinis, ki je prišla pred časom v Trst, da bi tu dobila zaposlitev, ker je doma živela v slabih gmotnih razmerah. Dobila je delo kot hišna pomočnica pri 31-letni gospodinji Ivanki Corsi por. Visen-tini v Ul. San Francesco 30-Od oktobra do novembra lanskega leta pa je izrabila gostoljubnost in zaupanje svoje gospodinje ter začela krasti v stanovanju, v katerem je bivala. Odnesla je skupno 50.000 lir iz predala omare v jedilnici in en plašč. Omaro je odprla s ključi, ki se jih je bila polastila brez dovoljenja in vednosti gospodinje. Dobro je vedela, kje je denar, ker je večkrat videla gospodinjo, od kod ga jemlje. Nekega dne, namreč 28. ok tobra. je Nives kar izginila, v stanovanju pa je pustila za gospodinjo listič in jo obvestila, da je vzela plašč, češ da mora takoj k svoji mate- ri a da svojega plašča nima. Gospodinjo je zaprosila, naj ji odpusti in je obljubila, da bo plašč poslala po pošti. Nekaj dni po odhodu pomočnice je gospodinja zaman iskala svoje čevlje. Tako je o tem obvestila policijo; po dveh dneh pa je sporočila po liciji, da je našla čeveljčke, ker jo je med tem Anita obvestila, kje so shranjeni. Policiji in gospodinji se je zdelo sumljivo ravnanje Anite, ki je trdila, da mora domov k materi; v resnici pa je šla na Opčine in si tam dobila neko sobico v Ul. Ricreatorio 26. Agenti civilne policije so jo poiskali in začeli zasliševati. V njeni sobi so napra vili preiskavo in dobili plašč, nekaj perila, jopice itd. Dekle je priznalo svojo krivdo in je tako prišlo na dan, da je v presledkih nekaj mesecev kradla gospodinji denar, s katerim si je kupila jopice, perilo itd. Pot v zapor je bila kratka. Včeraj pa so jo obsodili na 2 leti in en mesec zapora, na plačilo 13.000 lir Devescovi umrl Eksplozija ročne bombe v Ul. Rossetti 27, o kateri smo že poročali, je imela predvčeraj popoldne svoj tragični epilog. 17-letni Giovanni Devescovi, ki je pri eksploziji dobil hude poškodbe, saj mu je med drugim odtrgalo NEPAZLJIVOST VOZOČA ALI SUNEK BURJE? Avto brez šoferja se zaletel v dečka Zaradi padca si ie 12 letni Jožef Pahor zlomil nogo, me govemu sošolcu Liviu Pahorju pa le močan sunek strgal hlače 35-letni Adelino Buiat z Reške ceste 17 je sinoči pustil svoj avto «Belvedere» na Ul Paolo Diacono ter šel v gostilno v isti ulici. Ob 18.45 pa se je začel avto sam od sebe premikati po ulici, ki je ne-Jccliko v bregu, proti Ul. Giu-liani Na vogalu te ulice se je avto zaletel v 12-letnega niu JC II1CU UIUgHU UUUfiniu I je « v vv ---------- - levo roko, je kljub takojšnji ' Jožefa Pahorja ter ga kirurški intervenciji in takojšnji amputaciji roke, umrl. Truplo pokojnega so iz bolnice prenesli na dom. O zaključkih nadaljnje preiskave v zvezi z najdbo že omenjenih količin orožja v sobi, kjer je do eksplozije prišlo, policija ni dala še nobenega poročila, iz česar je mogoče sklepati, da se pr» iskava še nadaljuje. Nezgode na delu Na delu je včeraj popoldne padel z lestve z višine 4 metrov v cementarni v Zavljah 29-letni električar Federico Catoletto iz Ul Sinico 4 ter sl pri tem zlomil levo nogo. na tla Avto je oprasnil tudi Livia Pahorja ter mu strgal hlače. Za njima je bil še en deček istih let, vsi trije pa so bili iz Dijaškega doma. Pahorja, ki je dobil več ran, so prepeljali z avtom RK v bolnišnico, kjer so ga s prognozo 3Q dni sprejeli na ortopedski oddelek. Ugotovili so mu zlom. noge, nekaj prask po roki ter po glavi. Policija preiskuje ali ni šofer avta zavrl, ali pa ga je potisnil sunek burje. Ponesrečeni tatvini Ana Marija Poropat je kot po navadi šla večerjat v menzo v Ul, Gambini in obesila na obešalo svoj plašč. To je videl 18-letni Ladislao Carusi iz Ul. Crispi in smuknil iz žepa plašča denarnico s 3.100 lirami Stvar na mu ni šla gladko, ker je to opazil neki moški, tatiča zgrabil in ga izročil službujočemu policaju upravne policije Carusj je že star znanec policistov, ker je prevelik ljubitelj tuje lastnine. * * * Policija je aretirala tudi 41-letnega Alojzija Vragnaca, ki je osumljen tatvine petih ročnih torbic. Nočni čuvaj je namreč v javni ogrevalnici v Ul. Vidali opazil pet torbic, ki so ležale poleg omenjenega Vragnaca, ki se je zatekel v ogrevalnico. Poklical je policijo, ki je pregledala trgovine v bližini in ugotovila, da je v trgovini «Extra» na Trgu Barriera Vecchia št. 2 razbito izložbeno steklo Ko so poklicali gospodarja, je u-gotovil, da mu manjka prav tistih pet torbic. Nesreča angleškega pomorščaka Na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice so sprejeli 19-letnega angleškega pomorščaka I. Johnsona, kateremu so ugotovili globoko rano na kolenu in se bo moral zdraviti 2 meseca. Uradnik pomorske agencije «EUerman-Wilson», ki ga je spremljal, je povedal, da je pomorščaka zadela v koleno debela žica, ko se je njegova ladja zasidrala v starem pristanišču, Izpraznili so ji skoraj omaro Italia Antoni iz Ul. Crispi je prijavila policiji, da so ji ukradli iz omare v spalni sobi 2 para smučarskih hlač, volneno bluzo, potno torbo, volnene spodnje hlače in drugo blago Ker ji je že pred 1 meseceln zmanjkalo 6 brisač, pet rjuh itd., sumi svojo bivšo gospodinjsko pomočnico. Koprski okraj se že zdaj pripravlja na letošnjo turistično sezono. V ta namen so se v četrtek sestali v Kopru predstavniki vseh turističnih obratov okraja. Med drugim so sklenili, da bodo skupno s potovalnim uradom «Adria» že v januarju poslali v inozemstvo prospekte in propagandni material. Prav tako bodo odšli v inozemstvo koprski predstavniki turizma in bodo tam sklepali pogodbe. Na seji so še sklenili, da bo turistično podjetje «Adria» prevzelo sporazumno z inozemskimi turističnimi agencijami prevoz potnikov iz Celovca, Gradca in Dunaja v Portorož. Končno so še izdelali predlog cenika, po katerem bodo znašale cene penzionov v raznih turističnih obratih v koprskem okraju od 550 do »50 dinarjev. DRUŠTVO SJLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi dijake in prijatelje na plesno čajanko, ki bo v nedeljo 19, t. m. z začetkom ob 17. uri v Ul. R. Manna 29. Na razpolago bo mnogo lepih novih plošč. Rossetti. 16.00: «Zaliv groma«, J. Stevvart, J. Dru. Excelsior. 16.00: «Pajac», R. Skel-ton, J. Greer. Nazionale. 16.00: icTraviata 53», B. Laage, A. Franciolli, Mladoletnim prepovedano. Filodrammatico. 16.00: »Seminole« R. Hudson, A. Quinn, Arcobaleno. 16.00: «Kruh, ljube- zen in fantazija«, V. De Sica, G. Lollobrigida. Auditcrium. 16.00: »Javni sovražnik št. 1», Zsa Zsa Gabor, P. Stoppo. Astra Rojan. 15.30, 18.20, 21.30: «Največja predstava sveta«, J. Stewart, B. Hutton. CristaUo. (Trg Perugino) 16.00: «M'i kanibali«, S. Pampanini, F. Lulli. Mladini izpod 16 let prepovedano. Grattacielo. 16.00: «Alahovi ko- njeniki«, K. Grayson, G. Mac Rae. Alabarda. 16.00: «Cesarske vijolice«, C. Sevilla, L. Mariano. Ariston. 16.00: «Brodwayski ritmi«, G. Murphy, G. Simpns. AurOra. 16.00: »Kalifornijska osvojitev«, T. VVright, C. Wilde. Armonia. 15.15: «Beli stolp«, A, Walli, G. Ford. Garibaldi. 15.00: «Zenska, ki so jo hoteli linčati«, J. Luad, B. Donlevy. Ideale. 16.00: ((Prepovedani sad», Fernandel. Mladini izpod 16 let prepovedano. Impero. 15.30: «Prepoyedani valček«, A. VVolbroock, M. Harell. Italia. 16.00: ((Cesarske vijolice«, C. Sevilla, L. Marjano. Viale. 16.00: »Don Lorenzo«, L. Tajoli. Kino ob morju. 16.00: «Afriška kraljica«, H. Bogart, K. Hepburn. Massimo. 16.00: «Teror Londona«, P. Latvford, D. Addams. Moderno. 16.00: «Voščena krinka«, V. Priče, F. Lowejoy. Mladini izpod 16 let prepovedano. Savona. 15.00: ((Krinka iz blata«, G. Cooper, P. Thaxter. Vittorio Veneto. 15.15 «Priznam», M. Clift, A. Baxter. Azzurro. 15.00: «Scaramouche», S. Granger. Belvedere. 16.00: »Krilati vragi«, J. Wayne. Marconi. 16.00: «Slepa ženska iz Sorenta«, A. Lualdi. Novo cine. 16.00: «Konjenik puščave«, J. Leslie. Odeon, 16.00: »Junaška naloga«. Radio. 16.00: ((Jetniki močvirja«, J. Peters. SOBOTA, 9. januarja 1954. JIIKOSLOVASSKA CONA T It IS '1' A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.10 Jutrranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 14.15 Šport doma in po svetu: 14.40 Pianist Marijan Lipovšek izvaja parafraze na slovenske narodne pesmi; 17.30 Ob Soči, Jadranu in Vardarju v narodni pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Zabavni orkestri igrajo za židano voljo in ples; 21.00 Nas nočni koncert; 21.30 Izbrano cvetje z domače grede: 22.00 ((Krkavče v Slovenski Istri«; 23.00 Zadnja poročila' v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T K S I' II. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Šramel kvin- ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes zvečer ob 20.30 prva ga. la predstava Rossinijeve opere »Viljem Tell» za red «A» v par terju in balkonih ter za red «C» v galerijah. Dirigira Molinari-Pradelli. Jutri ob 16. uri tretja predstava VVagnerjeve opere «Parsi-fal» za red «D» v vseh prostorih z istimi nastopajočimi kot pri preišnjih predstavah. . .. Medcem ko se pri blagajni na- j J"n duet: ***.30 Zabavna daliuie nrodaia vstoDnic za da. ! glaSba; 14.00 Lopatntkpv: Concer-daljuje prodaja vstopnic za da , [jno za orkester; 14.20 Razne jazz našnjo premiero, se bo danes ?a- , zasedbe; 14.45 Glasba iz revij; čela prodaja vstopnic za jutriš- 15.00 Promenadni koncert; 15.30 njo predstavo. Še ena žrtev alkohola Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Jutri od 9, do 12. ure sestanek za zamenjavo znamk. Članstvu, ki se zadnjih sestankov ni udeležilo sporočamo, da posluje v ■ klubu krožna zamenjava in da bo razstava 30. in 31. t. m. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Antonije Pertot daruje Roža Cesar 500 lir za Dijaško Matico. Zaradi vinjenosti se je potolkel tudi 30-letni šofer Ivan Kovačič iz Sesljana. Ko.se je vračal iz nekega bara, je padel po stopnicah in se ranil pu obrazu Ozdravel bo v 101 njena v sence in v druge dele dneh I glavo. Okraden Albanec 23-letni albanski begunec Djord.ie Kočo je prijavil policiji tatvino -kovčka z raznimi oblekami, zaradi česar je utrpel 100.000 lir škode. Kovček so mu ukradli v taborišču pri Sv. Soboti, ko je bil odsoten Povozil jo je kolesar Kn se je 17-letni Oktavij Diler iz Doline peljal po Ul. Flavia na delo. je nenadoma zagledal na Trgu Valmaura pred seboj neko žensko. Čeprav je zavrl, se je zaletel vanjo in jo podrl. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ugotovili, da gre za 55-letno Ano Florido od Sv. M. M. spodnje št. 1242 in da je ra- Pestra operna glasba; 16.00 Odda-1 ja za najmla.iše, nato slovenski | motivi; 17.00 Plesna glasba; 17.30 i Slavni violinisti; 18.00 Folklorne ; melodije in plesi; 18.40 Lahke me-j lodije; 19.00 Pogovor z žer.o; 19.15 i Pestra operetna glasba; 20.00 Šport j 20.05 Zbor Slovenske filharmonije; 20.30 Južnoameriška glasba; 21.00 Malo za šalo - malo zares, nato pestra glasba: 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 5.: 22.47 Vabilo na ples; 23.30 Polnočna glasba. TRST *. 11.30 Simfonična glasba; 13.25 Operna glasba; 14.C0 Pesmi brez besed; 15.00 Ugo Betti: «Naše sanje«, igra v 3 dejanjih, nato lahka glasba; 18.20 Plesna glasba; 20.45 Sirom po svetu s pesmijo. M, O V IU 1 J A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35, 630, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Opoldanski orkestralni spored; 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Nove knjige; 13.10 Slovenske narodne pesm-i in plesi; 13.45 Jezikovni pogovori (ponovitev); 14.00 Zabavna glasba; 15.15 Zabavna glasba; 17.10 Poje Liubjjanski komorni zbor; 17.30 Med kmečkimi pevci in godci; 18.10 Lahka orkestralna glasba: 20.00 Pisan sobotni večer. VČERAJ DO DANES PI.4NINSUI 1'l.liS IB. I. 1B54. Nezgoda vinjenega Španca Pri Stramarju je policijska patrulja našla na tleh nezavestnega in ranjenega mladeniča, ki ga je nato avto RK iz Milj odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer so mu obvezah številne rane na glavi. Tu so ugotovili, da se imenuje Jose Luis Alaxon Cabrera, da je Spanec, da mu je 19 let in da je vkrcan na norveški cisterni «Rona», ki je zasidra, na pri «Aquili». Španski mladenič se je pač opil in se pobil prj padcu na tla. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8, januarja 1954 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 8 oseb. UMRLI SO: 59-letni Bruno Rocco, 21-letni Fulvio Donaggio, 16-letna Marija Brajnik, 76-letna Giuliana Stampfl, 82-letna Filo-mena Bonivento vd. Cumuzzo, 83-letna Maria Fattor vd. Minut, 68-letna Amelia Tomasonl por. Rensi, 69-letni Martino Fasano. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Predvčerajšnjim ob 8.45 je priplula iz Benetk prazna italijanska ladja «Rosalba». Ob 10.45 je prispela iz Benetk italijanska ladja «Risano» z 42 tonami tovora. Ob 7, uri je prispela jugoslovanska ladja «Sinj», prazna- Ob 14. uri je odpotovala v Messino kanadska ladja »Point Aconi«, prazna. Ob 16.45 je odplula proti Bariju italijanska ladja «Cagliari» z 2.100 tonami raznega blaga in dvema potnikoma. Ob 17. uri je odpotovala v Reko jugoslovanska ladja »Črna gora« z 2.400 tonami raznega blaga in dvema potnikoma. Ob 17.15 je odplula proti Cipru jugoslovanska ladja «Sabac» s 5.400 tonami raznega blaga. Ob 19. je odplula v Ravenno italijanska ladja »Tagliamento« z 260 tonami nafte. Ob 19. uri je odplula tudi jugoslovanska ladja «Solin», prazna. Ob 24. uri je odplula v Gruž italijanska ladja »Patrizia« s 300 tonami raznega blaga. Včeraj ob 0.15 je odplula v Benetke italijanska ladja «Irma» z 820 tonami raznega blaga. Včeraj ob 0.20 je prispela iz Benetk jugoslovanska ladja «Zagreb» s 100 tonami bombaža. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernini 4; Millo, Ul. Buonarotti 11,: Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro in Nerl, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kril: 66 - 60 Gasilci: 2 - 22 Pollclla 2 - 2} PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 24. t. m, smučarski izlet v Crni vrh. Vpisovanje vsak dan od 18, do 19. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 3,5, najnižja 1,2, ob 17. uri 2,7. Zračni tlak 1011,5 milibarov v porastu. Veter 26 km vzhod sever-vzhod. Vlaga 50 odstot. Nebo jasno, morje valovito, toplina morja 8,0 stopinj. KNJIŽNIČARJI IN DRUŠTVENI GOSPODARJI 1 Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem da jim nudite PRIMORSKI DNEVNIK. Najbolje, da se nanj kar naročite. — Telefonirajte na štev. 37338. (Jitatelji in naročniki! KDOR PORAVNA CELOLETNO NAROČNINO ZA LETO 1954 V ZNESKU ».200 lir PREJME V DAR LEPO SLOVENSKO KNJIGO. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« GLAVNE ZNAČILNOSTI NOVEGA JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA Zvezna ljudska skupščina je pooblastila Izvršni svet, da iz. da začasne gospodarske ukrepe, Njihov namen je, omogočiti, da bi začeli predpisi gospodarskega sistema veljati v začetku t, m. kakor je bilo določeno Ko bo sprejet družbeni plan za leto 1954, sr bo na podlagi teh ukrepov razvijalo gospodarsko življenje. Novi gospodarski ukrepi so vaien dogodek v jugoslovanskem gospodarstvu. To era v zaprav pomeni, da bo začel poslovati cel mehanizem, no-veBa gospodarskega sistema, ki so ga pripravljali več mesecev in katerega cilj je orno. Bočiti komunam, podjetjem, in gospodarskim organizacijam da bodo samostojneje poslovala. Poseben pomen novih predpisov o gospodarskem sistemu je v čedalje večjem prenašanju usmerjanja gospodarskega življenja na ljudske odbore, odnosno komune m omogočanja znatnejšega delovanja gospodarskih zakonov na trgu. Res, sedanji gospodarski in splošni položaj še zmeraj ne omogočata, da bi dali komunam toliko gospodarskih srea stev, kolikor jih. bodo dobile z nadaljnjim razvojem gospodarstva in gospodarskega sistema. Ti ukrepi, ki pravzaprav pomenijo uveljavljanje predpisov novega gospodarskega sistema, so za jugoslovansko gospodarstvo velikega po. mena Gre dejansko za novo fazo v odstranjevanju ostankov upravnega upravljanja gospodarstva — sistema u-pravljanja, katerega šivi so je. li pokati ko so v Jugoslaviji vzpostavili delavsko samoupravljanje, Upravnih spon rešena proizvodnja in ttg bosta lahko skladneie napredovala. S 1. januarjem so začeli veljati vsi ukrepi novega gospodarskega sistema, s katerim bodo razvoj gospodarstvi usmerjali in urejali. Gre pred vsem za obresti na osnovni in obratna sredstva, za davek na promet proizvodov, za davek na dobiček, za nov sistem amortizacije, za nov način obdavčenja kmetov po katastru itd. Obresti na osnovna sredstva bodo plačevale vse 9°~ spodarske organizacije po njihovi vrednosti. Bolj bodo seveda obdavčena podjetja z večjo organsko sestavo sredstev (boljša tehnična opremljenost) . Ker pa so takšna Podjetja navadno tudi bolj produktivna, bodo obresti ne koliko vplivale na izenačenje Pogojev in položaja na trgu Po stopnji opremljenosti različnih podjetij. Višina obresti bo znašala v letu 1954 6 odst. od osnovnih sredstev za vse panoge, razen elektrogospodarstva, prometa, gostin stva, kmetijstva in nekaterih gospodarskih organizacij s slabšo tehnično opremo, k i bo do plačevale 2 odst. Te obresti bodo spodbujale Podjetja k dovolj rentabilnemu poslovanju in bolj racionalni uporabi osnovnih sredstev. Vzemimo kateri koli dve podjetji, izmed katerih ima eno denimo trikrat večjo vrednost osnovnih sredstev. To podjetje bo plačevalo trikrat večje obresti. Jasno je. da nobeno podjetje ne h* bilo kos konkurenci trga, če ne bi racionalno izkoriščalo osnovnih sredstev, ker bi bilo s tem, da plačuje obresti na neizkoriščena sredstva, nerentabilno. Davek na promet bo p omagal vskladiti in urediti cene in potrošnjo, bo pa tudi vazno sredstvo, da bodo zajeli akumulacijo, Čeprav to ni nov ukrep v jugoslovanskem gospodarskem sistemu, se zdaj prvikrat širše pojavlja. Zajel bo v glavnem tisto področje proizvodnje, na katerem so imele doslej odločilno vlogo stopnje akumulacije skladov. Davčne stopnje bodo različne, po vrstah proizvodov, kakršen bo pač razpon med proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami, večji a H manjši. Davčne stopnjo pa bodo enake za enake ali sorjd ne proizvode ne glede, kdu jih proizvaja. To pomeni, da bodo davčne stopnje enake za vsa podjetja, ki proizvajajo enake ali sorodni- proizvode. S tem bodo podjetja znatno izenačena glede svojih obveznosti do družbe. Posledica tega bo, da bo ostreje prišlo qo izraza vprašanje rentabilnosti Poslovanja in bolj zaostala podjetja bodo bolj kakor doslej primorana povečati svo jo delovno storilnost, če se bodo hotela obdržati (drse-danje in individualne stopnje, akumulacije niso pozitivno de. lovale v tej smeri), na pr dvoje podjetij, ki izdeluje isto vrsto izdelkov, denimo kr.n-serve, bo plačevalo enak davek na dohodek, ne glede na to, kolikšni so njuni proizvodni itroiki in v kakšnih razmerah poslujeta. Bolj zaostalo podjetje bo torej mora to proizvodnjo zboljšati, če se bo hotelo na trgu obdržnti. Ctrprav bo davek na promet v prihodnjem letu približno štirikrat večji, kakor je bil leto* {znašal bo v celoti kakih 125 milijard din), bo davek na promet, ki bo zamenjal stopnje akumulacije, o-mogočil podjetjem, da hod o bolje vskladila cene in ne bo ovira, da bi se prihodnje leto industrijsko blago pocenilo, kdkor je predvideno. Izmed ostalih predpisov, ki bodo uveljavljeni z novimi gospodarskimi ukrepi, je treba poudariti tudi davek na dobiček. Tudi obdavčenje dobička bo proporcionalno, toda zvezna stopnja davka na dobiček bo enaka za vsa podjetja in znašala bo 40 odst. doseženega dobička. Velika novost v gospodarskem sistemu je tudi uporaba novega sistema amortizacije. Od 1. januarja obračunavajo sredstva za amortizacijo po vrednosti osnovnih sredstev, ugotovljeni s popisom v letu 1953. Tako bodo zagotovili zadostna sredstva za vzdrževanje in zamenjavo teh sredstev, kar je bilo eno najbolj perečih vprašanj jugoslovanskega gospodarstva, ker amortizacijski zneski doslej nisr, bili zadostni. Izmenjava s tujino in za zu. nanjetrgovinski sistem sta u-rejena z več predpisi, ki so tudi začeli veljati s 1. januarjem 1954, Čeprav so na tem področju zaradi specifičnih problemov jugoslovanske plačilne bilance predvideni tudi ukrepi upravnega značaja (o-mejevanje uvoza in izvoza blaga), vendar bo prinesel novi sistem znaten napredek v smeri liberalizacije te gospodarske dejavnosti, Med ukrepi gospodarskega sistema, ki veljajo od 1, januarja, je treba omeniti tudi novi sistem obdavčenja kmetijskih proizvajalcev (progresivno obdavčenje po katastru). Glavna značilnost vseh teh ukrepov in , predpisov vzet j v celoti je v tem, da se t istimi merili merijo vse go spodarske organizacije in pod., jetja v nasprotju s stopnjami akumulacije, ki so jih uporabljali individualno, za vsako podjetje posebej in ki so tako destimulativno vplivale na povečanje rentabilnosti in medsebojno tekmovanje podjetij. Ce delajo razlike, jih delajo samo za posamezne go. spodarske panoge, ki so v posebnem položaju, ki niso dovolj razvite in ki jih je treba spodbujati ter podpirati njihov razvoj. Ze s tem, da upoštevajo vse čini telje proizvodnje in prometa — živo delo, proizvajalna sredstva — postavljajo ukrepi no. vega gospodarskega sistema o enak položaj tudi neposredne proizvajalce in jim omogočajo, da široko razvijejo tekmovanje na trgu. Sp 1» ... tepi, <, « (1... . Največji hangar iz aluminija, ki ga sedaj gradijo na londonskem letališču za potniška letala vrste eCometn imvEH položaj urnimi v sz Medtem ko zasluži kolhoznik od 300 do 600 rubljev in od 150 do 900 kg žita na leto, gredo prejemki in razni privilegiji predsednikov kolhozov in sovhozov v desettisoče Kot enega glavnih vzrokov težavnega položaja v kmetijstvu je na septembrskem SZ poudaril nezainteresiranost pridelovalcev. Ob tej priložnosti objavljeni podatki nam kažejo samo dvoje: Prvič, zaradi pospeševanja nekaterih kmetijskih panog je denarna vrednost delovnega dne v raznih panogah zelo različna. Največja je v kolhozih, ki goje industrijske kulture, najslabše pa je plačano delo v živinoreji. Po podatkih Gruščeva na sestanku plenuma znaša razpon med denar- no vrednostjo delovnega dne v živinoreji v Ukrajini in kolhozih, ki pridelujejo bombaž na področjih Srednje A-zije 1:9. Drugič, zelo nizek je zaslužek od dela v kolhozih na splošno. O tem je Malenkov na zasedanju vrhovnega sovjeta SZ lani v avgustu rekel; «Kot posledica slabega družbenega gospodarjenja imajo kolhozi le nezadostne dohodke v naturi in v gotovini. Kolhoznikom plačujejo nizke zaslužke v gotovini, žitu in drugih pridelkih za njihove r DOKTOR TIJVBERGEN 0XF0RD V._____________J reden ne bo zavedel od presenečenja nad svojim uspehom, ga bo pa Lorenz pozval, da naj skupno z njim teče kot neumen stran od rac, maha z rokami in se nato v primernem trenutku vleže na trebuhu na zemljo. In če bo po tem svojem tako malo resnem obnašanju pogledal navzgor, bo videl, kako so race v zraku letele za njim, nato se pa zbrale okoli njega in ga hrupno pozdravljale na svoj način. Kadar uspe človeku, da tako daleč kontrolira obnašanje živali, ni dvoma, da mora temeljito poznati in razumeti to obnašanje in njegove vzroke. Vrednost počitka Lorenz nadalje trdno veruje v počitek. Kakor tudi je znanstveniku pri njegovem delu deloma potrebna marljivost poslovnega človeka, to ne predstavlja najvišje oblike znanstvenega dela. Nove ideje, nove miselne smernice prihajajo samo, kadar lahko sproščeni možgani asimilirajo in predelujejo podatke, s katerimi razpolagajo. Znanstvenik mora imtfti priložnost, da lahko premišlja o vsem, kar ima v mislih. Znanstvenik pri tem sicer ne napravi velikega vtisa, ker se tak odmor stvarno zdi brezdelje. Toda ideje lahko pridejo na misel tudi med spanjem; in Lorenz ve to dobro. In samo po končnem uspehu lahko napravimo razliko med lenim človekom in počivajočim mislecem. Z Lorenzom sem tesno sodeloval skozi 15 let in zdi se mi, da je to najdragocenejša stvar, ki sem se je naučil od njega. Prej sem delal skoraj kot mravlja, njegov vzgled pa je iz mene napravil spet bolj normalnega človeka. Lorenz polaga nadalje veliko važnost na biološki študij obnašanja; trdi, da z biološkim študijem lahko proučimo vzrok, delovanje in evolutivno zgodovino obnašanja prav tako kot se lahko študira vsak drugi opazen življenjski proces. Obnašanje je odvisno od delovanja organov in to delovanje se lahko prav tako registrira in meri kot delovanje ledvic pljuč ali srca. Organi, ki usmerjajo ob- našanj?, so globoko prikriti v živčnem sistemu in so neverjetno zamotani. Zato tudi vemo še tako malo v pogledu obnašanja.. Vzroki obnašanja opazi čustvena razgibanost in mogsl preprečiti svojim vznemirjenost pri živalih, j krtom, da ne bi iz rjuh izglo-Lahko na primer domneva-1 dali koščkov za napravo svo- Zdi se mi, da bi moral razložiti to malo bolj podrobno. Želji po razumevanju raznih pojavov kot tudi pojava obnašanja, lahko ugodimo na različne načine. Kadar vidimo na polju pribo ali galeba s trepetajočimi migi ali s teptanjem z nogami, mogoče ne razmišljamo o tem, kaj pravzaprav dela. Ce pa to pogledamo od blizu, bomo opazili, da ti gibi spravijo na dan deževnike, ki reagirajo na te gibe zato, da bi ušli svojemu smrtnemu sovražniku, krtu, in prilezejo na dan, s čimer pa postanejo žrtev te ptičje zvijače. Tako bomo spoznali, kako lahko obnašanje ptiča spravi iz zemlje na dan deževnike in bomo zadovoljni s tem spoznanjem. Mnogi bodo s to razlago popolnoma zadovoljni in bodo mislili, da zdaj razumejo obnašanje ptiča. Biolog pa je zadovoljen samo na pol in hoče raziskati tudi vzroke obnašanja. Skušal bo torej odkriti, kaj dovede ptiča do takega obnašanja, in bo pozorno proučeval spodbude, s katerimi lahko ptič spozna in najde deževnike, in notranji proces, ki dovede ptiča do tega, da v določenem času gre na lov za deževniki medtem ko se v drugem času zanje sploh ne briga. Nekateri mislijo, dobro vedoč. da gredo sami jest, če so lačni, da tudi živai je takrat ko je lačna, ali morda zato ker je lačna in da grebe priba s svojimi nogami zato, ker «ve» da bo to spravilo na dan njen obed. Mnogi ljudje se zadovoljijo z domnevo, da to poskuša žival nagonsko. Pa ne glede na to, da ne bomo nikdar vedeli kaj kaka žival poskuša, bi to lahko bila delna razlaga, ker še ne vemo ka.i povzroča gibe ptiča. Niti človeškega obnašanja ne moremo razlagati izčrpno s poznanjem nagonskih pojavov, ki jih občutimo in poznamo; tudi človeško obnašanje se mora razlagati z vzroki, Nevarnost sprejema funkcionalnih ali nagonskih in subjektivnih razlag za zadovoljujočo rešitev je v tem, da bi s tem lahko pozabili naše raziskovanje odločujočih vzrokov. Koliko vemo o živalih Lorenz in njegovi kolegi se sicer ne protivijo drugim študijskim metodam (med katerim so tudi ugibanja o živalskem nagonu), vendar poudarjajo, da zaradi teh drugih metod ne odpade^ nujna dolžnost, da se prouči tudi mehanizem obnašanja. Cesto se trdi, da se lahko mo, da je pes prestrašen, ko ga vidimo teči ali slišimo otožno lajati ali opazimo druge podobne pojave. Ce bi se pa zanesli na taka posredna merila, bi prišli do zanimivih dilem. V zvezi z begom jih gnezd, in tudi ne preprečiti papigam, da ne bi potrgale vseh gumbov na rjuhah, ki so se sušile na prostem. Zakaj pa so njegova žena in starši trpeli vse to? Samo zato. ker Lorenz ni bil psa bi lahko vprašali: ali ko- zadovoljen, ako ni imel okoli der, ko se zvije namesto da ‘ . bi pobegnil, ne kaže strahu? In kar zadeva ((izražanje«: nekatere opice se razjezijo, pokažejo zobe in spako, ki jo navadno pomotno imajo za smeh. Lahko se dogodi, 'ce se mi pred njimi smejimo, da cpicc tudi odgovorijo z nasmehom ali vsaj mi tako mislimo vse do trenutka, ko preidejo v napad besnosti. Ce . se lahko tako zmotimo pri «Prstan kralja Salomona,) go- nam najbližjih živalih, kako j vori ® odnosih človeka do bomo lahko poznali subjek-|Pf°y. t^^Jovor^Lo- tivne pojave, ki se dogajajo sebe trume živali in so njegovi starši pravilno mislili, da se bodo mogoče otroške igre njihovega sina nekoč spremenile v resno delo; včasih se igra spremeni postopno v delo, če med obema m prave razlike. Človek in pes Krasno poglavje knjige na primer pri kaki morski zvezdi ali kakem metulju? Lorenz in njegovi sodelavci nočejo zanikati, da bi živali ne bile podvržene subjektivnim pojavom in zato nikakor nočejo trdtti,- da bi žival ne bila ničesar drugega kot stroj; omejujejo se na to, da izjavijajo; «ne vemo«; in to je po mojem mnenju edini pošten odgovor na to vprašanje. Znanstvenik mora biti dovolj močan, da prizna meje svojega načina mišljenja. Lorenzov sistem je že dosegel velike uspehe. Eden od najvažnejših je v tem, da začnemo spoznavati koliko živali je v človeku, čeprav odklanjamo, da bi v živali videli sebe. Tako začnemo_ spoznavati, da velik del človeškega obnašanja določajo procesi, nad katerimi ima človek sam le zelo omejeno kontrolo. Hormoni odločajo o tem če se lahko zaljubi ali ne. Človek se ne more ustaviti če se prestraši in se ne mo-le upreti joku otroka. Celo pri izvajanju ((nadzorstva samega sebe» igrajo vlogo mehanizmi. «Prstan kralja Salomona« Mnogim se zdi, da je poniževalno gledati na človeka s tega stališča. Toda kako lahko rečemo, da je poniževalno priznanje znanstvene resnice o nas samih, kar naravno ne more biti več kot delna resnica? Ali ni mogoče, da smo v preteklosti imeli previsoko mnenje o nas samih in da zato pomeni sodobni študij biologije za nas mrzlo prho? Lorenz pripoveduje, koliko skrbi mu lahko povzročajo njegove živali in koliko jeze so povzročile njegovim staršem in pozneje njegovi ženi. Ena od glavnih skrbi je bila zaščita njegovega otroka pred nekaterimi nevarnejšimi živalmi. Duhovita rešitev je bila zavarovati otroka v kletki. Za razne nevšečnosti pa ni bilo leka. Tako na primer ni renz samo kot znanstvenik, ampak tudi kot velik prijatelj živali. Imel je vedno pse, ki jih je skušal razumeti. Zapisal je zelo modro stvar: često vzrejajo in vzgajajo pse ne da bi se ozirali na njihove najdragocenejše lastnost'., ki jih napravljajo za dobrega prijatelja omikanega človeka. Sodobni človek ima nujno potrebo po navezanosti na druga bitja, ker je prekinil toliko svojih stikov z naravo. Večina ljudi se ne ukvarja več z lovom... Sicer je končno to stvar, bolj pripravna za moške. Mnogi se odpovedujejo celo uporabi lastnih nog. ki jih ponižujejo s tem, da z njimi pritiskajo pedale koles ali vzmeti avtomobilskega pedala na plin. Mnogo ljudi ne goji v svojem življenju niti enega samega živega bitja, živali ali rastline. Ni se čuditi, dasi mnogi od nas živo želijo ožjih stikov z naravo. In Lorenz trdi, da ((potrebuje človek v viharnem toku sodobnega življenja nečesa, kar ga od časa do časa spominja, da je on še vedno isti, nif mu pa ne more tega bolj tolaži j i-vo zagotoviti, kot štirinožna žival, ki mu zvesto sledi«. delovne dneve.« Sovjetska statistika po vojni sploh ne objavlja podatkov o povprečni višini dohodkov kolhoznikov ali kolhozne-ga gospodarstva za delo v kolhozih. Objavljajo samo dohodke posameznih kolhozov in sicer tistih, ki imajo tako ali drugače velike dohodke. Po našem približnem proračunu se giblje povprečna vrednost delovnega dne v vsej SZ od 1 do 2 rublja v gotovini in od 0,5 do 4,3 kg žita. Pri tem je treba poudariti, da v posameznih krajih ali zaradi slabe letine ali iz drugih razlogov na posredovanje partijskih vodstev zmanjšajo vsoto denarja ali količino žita, ki bi ga bilo treba deliti, ali pa sploh ničesar ne raz-dele. Se nedavno so bile podobne intervencije sekretarjev partijskih forumov zelo pogoste. Po najugodnejši presoji se povprečje določenih delovnih dni na kolhoznika giblje od 200 do 300. Zelo pogosto namreč poudarjajo, da del za delo sposobnih kolhoznikov ne doseže niti enega delovnega dne, ali pa ne izpolni določenega minimuma delovnih dni, ki znaša 100 do 150, na leto. Ce to upoštevamo, znašajo celotni letni dohodki kolhoznika za delo v kolhozu 300 do 600 rubljev (toliko znaša povprečna mesečna plača delavca) in od 150 do 900 kg žita na leto. Zaradi tako nizke vrednosti delovnega dne kolhozniki beže v mesta in iščejo tam zaposlitve. Tisti, ki ostanejo, pa marljiveje obdelujejo svoje ohišnice, da bi pridelke z njih prodali na kolhoznem tr_ gu po nekoliko višjih cenah. V nasprotju z majhnim številom delovnih dni in s slabim plačevanjem delovnih kolhoznikov pa so dohodki predsednikov kolhozov neprimerno večji. Sistem izpodbujanja predsednikov kolhozov je podrobno izdelan. Predsednik kolhoza dobiva: do 90 delovnih dni redno vsak mesec v odvisnosti od setvenih površin in števila živine v kolhozu; od 25 do 400 rubljev mesečno v odvisnosti od celotne, ga dohodka kolhoza; od 5 do 15 odst. celotne mesečne vsote delovnih dni po številu let, ko je bil predsednic kolhoza; od 15 do 40 odst delovnih dni od letne vsote delovnih dni za preseganje plana donosa žita; od 15 do 40 odst. delovnih dni za prekoračanje plana industrijskih kultur, krompirja in sočivja; od 15 do 40 odst. delovnega dne za prekoračenje plana produktivnosti živinoreje. Za vsak odstotek prekoračenja plana raz. voja živinoreje dobi ob koncu leta še 10 odst. delovnih dni od vsote, ki je bila predsedniku dodeljena za živinorejo. od 5 do 25 odst. delovnih dni od mesečne vsote delovnih dni za prekoračenje plana števila konj, Ce upoštevamo vse te oblike dodatnih prejemkov predsednika kolhoza, vidimo, da mu računajo na leto 4000 do 6000 delovnih dni in kakih 5000 rubljev. To pa je prib’ližno 20-krat več kakor znaša povprečna letna vsota kolhoznikovih delovnih dni. Se večja je razlika v sovho zih. Naturalna premija traktorista (razen osnovne plače) ne more znašati nad 80 do 130 kg žita. Direktor sovho-za pa lahko dobi kot naturalno premijo 400 kg žita in 100 kg mesa. Razen tega dobiva denarne premije in sicer v višini enomesečne plače, za prekoračenja plana odkupa še 10 odst. mesečne plače kot dodatno nagrado. Ob izpolnitvi vseh planskih nalog in prekoračenja plana dobav državi dobi direktor sovhoza premijo v znesku 12 do 24 mesečnih plač. Letna premija traktorista pa sme znašati največ 20 do 30 odst. njegovega celotnega zaslužka. Vtem ko se letna plača kmetijskega delavca v sovhozih giblje od 4000 do 5000 rubljev, je znašala samo premija direktorja «Tihoreškega» žilnega sovhoza 27.500 rubljev. Novi odloki CK in vlade s področja kmetijstva niso prinesli sprememb v sistemu gmotnega izpodbujanja kmetij, skih delavcev v sovhozih. Glavni cilj novih odlokov je v razvijanju sistema gmotne zainteresiranosti zlasti delavcev strojno traktorskih postaj. Ti odloki naj bi bili poroštvo za izpolnitev vseh u-krepov, predvidenih za pospeševanje kmetijstva. S 1. januarjem 1954 naj bi odšlo na kmete 100.000 kmetijskih strokovnjakov (agronomov, veterinarjev in inženirjev), ki so doslej delali v mestih v raznih ustanovah. Da bi jih gospodarsko zainteresirali za odhod na kmete, so jim priznali več novih privilegijev. Direktorji STP in njihovi namestniki ter drugi strokovnjaki imajo na razpolago brezplačno stanovanje, kurjavo in razsvetjavo Dobe tudi ohišnice in kredite za zgraditev hiš. Kolhozi jim morajo zato zagotoviti brezplačna prevozna sredstva. Razen tega dobivajo še premije, ki znašajo kakor na pr. za vodstvo sovhoza 24 alj že več rednih mesečnih plač. Glavni ukrep sovjetske vlade za zboljšanje položaja v kmetijstvu — 100.000 novih strokovnjakov, ki naj bi odšli na kmete — pa zadeva na velike težave. , Prvi pohod teh strokovnakov iz mesta na vas je končan. Tisti, ki so se odzvali pozivu vlade, so dobili najboljša mesta v STP v bližini mest, prometnih zvez in podobno. So pa tudi takšni, ki so prešli iz oddelka za kmetijstvo v sovjetu v glavno upravo STP in se tako vključili v ((proizvodnjo«. Večina strokovnjakov pa še čaka. Dejstvo, da je vzlic znatnim privilegijem, ki jih obetajo kmetijskim strokovnjakom in vodilnemu kadru na vasi, tako velik odpor proti odhodu na kmete, dokazuje, kako bedne morajo biti življenjske razmere v sovjetski vasi Tu lahko najdemo delni odgovor na vprašanje, zakaj se sovjetski oblasti zdaj najbolj upira prav vas. IVO PELICON Sim ETIČNA VLAKNA IN MODNA INDUSTRIJA Čeprav je večina žensk še vedno zvesta čisti volni in čisti suili, se vendar vedno bolj zanimajo tudi za tkanine iz sintetičnih vlaken. Delno je to pripisati dejstvu, da si izdelovalci ne zadovo-ljujejo več samo s posnema-njem tradiciontalnih tkanin, ampak da izdelujejo tudi tka- 4. HM It CA 1953: < Najbližji On je na pr, umoril znane- btalillOV prijatelj, IljeaOV v a revolucionarnega prvaka . , ... 1 • Sergeja Ordžonikidzeja zato, na]ZVestC]Sl UCeneC lil ker je ta sumil vanj. Ob- najbolj hrobnV tOVariŠ* tožnica zatrjuje, da je Berja skozi leta razpletal svoje _____________ spletke proti Ordžonikidzeju in da je po njegovi smrti | in sicei prvenstveno z BERJA DECEMBRA 1953: € Agent in- za notranje zadeve Gruzije Dekanozov, bivši pomočnik ternacionalnega imperializma, ministra za notranje zadeve iTrininlpr in Vnhllfl umrlflTl Gruzije in poznejši pomoem' izaaiaiec in vuuun, pruaun ministra za državno varnost tujim vohunskim službam» SZ Kobulov, dalje bivši ko- s pomočjo svojih sodelavcev | riščanjem preganjal tudi Ordžonikidze-jevo družino. Obtožnica zatrjuje dalje, da je Berja likvidiral tudi Ke-drova, ki je bil član partije že od leta 1902. ter bil član prezidiuma Ceke ter pozneje vodstva GPU v času Džeržin-skega. Kedrov je bil Berji nevaren baje zato, ker je vedel za njegove zveze s tujimi vohunskimi mrežami. Tako je Berja deloval skozi 33 let in šele v najnovejšem času je bil razkrinkan. Obtožnica namreč pravi: «Po smrti Josipa Visarjono-viča Stalina, ko so reakcionarne imperialistične sile o-krepile svojo subverzivno delovanje proti Sovjetski zvezi, je Berja ojačil svojo dejavnost z namenom, da bi u-resničil svoje zločinske cilje izko- organov ministrstva za notranje zadeve, da bi se povzpel na oblast. To je omogočilo, da se je v kratkem času razkrinkal kot izdajalec svoje domovine in da si bili nasproti njemu pod-vzeti potrebni ukrepi, s katerimi se je dokončala njegova sovražna dejavnost. Ko je Berja postal v marcu leta 1953. minister za notranje zadeve, je storil najveeje napore, da bi postavil svoje sodelavce na najbolj važna mesta v tem ministrstvu. Njegovi skriti agenti so potem preganjali poštene uslužbence, ki so se upirali slediti Berjevi poti. Berja in njegovi sodelavci so se trudili, da bi ponovno oživili ostsnkc nacionalistično buržoaznih e-lementov v republikah Sovjetske zveze, poizkušali so razvneti mržnjo med narodi Sovjetske zveze irt izpodkopati prijateljstvo ostalih narodov nasproti velikemu ruskemu narodu. Posebno pozornost so posvetili Trans-kavkaziji, kje so se Berjevi ljudje vrinili v organe oblasti, da bi v danem trenutku prevzeli oblast«. Jasno je, da je v tem delu obtožnice ključ vsega Berje-vega vprašanja, ki je verjetno imel namen prevzeti Stalinovo nasledstvo. Tega pa sta se zbala Malenkov in Molotov. Povsem razumljivo, da je Berja pri preiskavi priznal vse, kar mu je obtožnica očitala. V poročilu o sojenju je bilo rečeno, da je Berja ((priznal krivdo za vrsto zelo hudih zločinov proti državi«. Ko je 10. julija Pravda v že o-menjenem članku tolmačila iz- dajstvo Berje, je napisala: ((Neizpodbitna dejstva dokazujejo, da je Berja izgubil lik komunista in da se je prelevil v degeneriranega buržaja in postal dejansko agent mednarodnega imperializma«. Po teh besedah bi kazalo, je bi! Berja v svoji preteklosti, vse do Stalinove smrti, dober komunist, da je bil pra vi lik komunista. Tudi iz es*a-lega, kar je v tem č'an.. ' ....: ... NOV DOKAZ DISKRIMINACIJE PROTI SLOVENSKI MANJ ŠINI Poslanska zbornica zavrnila peticiin slovenske učiteljice za razveljavljenje Jaši,slične obmejne čistke" ml leta 1930 Ker ni hotela z Goriškega na službeno mesto v Italijo, so jo odpustili brez pokojnine in odpravnine • Italijanski parlament j* bistvo njene peticije popolnoma spremenil Vložila je kazensko ovadbo, ki so jo na predlog republiškega pravdnika arhivirali Kdo je v parlamentu spremenil bistvo peticije, demokristjani ali komlnformlstl, ali oboji v popolni soglasnosti? Kakor so naši čitatelji že obveščeni iz pisanja našega lista, ki je leta 1952 objavil članka pod naslovoma »Zakaj večni Rim — vemo, zakaj sveta Gorica — šele okušamo« in ((Nezakonito ravnanje šolske uprave z učitelji in učiteljicami slovenske narodnosti«, je bila leta 1930 zaradi obmejne fašistične čistke (bonifiea fascista del confine) osnovnošolska učiteljica B. po večletnem službovanju premeščena iz goriške pokrajine v Južno Italijo, kamor pa ni hotela oditi in je bila zaradi tega odpuščena brez pokojnine in odpravnine. Po padcu nacifašizma je leta 1946 vložila na šolsko skrbništvo v Gorici prošnjo za ponovni sprejem v seznam (ruolo) italijanskega učiteljstva. Šolska uprava je prošnji ugovarjala in je vse do danes ni rešila v prvi instanci in celo preprečuje, da bi prišla pred drugo instanco na podlagi člena 328 kazenskega zakonika. Zaradi tega je bila prisiljena vložiti na parlament peticijo v smislu člena 50 italijanske ustave, naj vlada podvzame ukrepe, ki bi zajamčili enakopravno ravnanje z učitelji in učiteljicami slovenske narodnosti, da bi se jim nudila potrebna pomoč in zaščita po javnih uradih in da bi dosegli poravnavo škode, ki jim jo je povzročila obmejna fašistična čistka. Ko je leta 1950 učiteljica B. poslala peticijo parlamentu, je pričakovala, da jo no odobril. Izkazalo pa se je, da mu že od vsega začetka ni bila všeč; (pravzaprav je poslala dve peticiji, in sicer eno 23. oktobra 1950 na poslansko zbornico, drugo pa 2. decembra 1950. senatu). Ze naslednje leto je šolska uprava poskušala prepričati učiteljico, da bi preklicala svojo prošnjo od leta 1940 za ponovni sprejem v seznam učiteljstva z namenom, da bi tudi peticija postala brezpredmetna. To pa ji i.i uspelo, o čemer smo pisali v štev. 63 in 159 našega lista od leta 1952. Po dveh letih m pol čakanja ji je aprila 1953 poslanska zbornica poslala «Re-soconto sommario«, v katerem je bilo med drugim napisano, da so njeni peticiji 31. marca 1953 pod predsedstvom predsednika Gronchi-ja ugodili. Meseca maja pa ji je poslanska zbornica poslala uradno glasilo «Atti parlamentari« z obširnim zapisnikom seje od 31. marca 1953. Poročilo je ugodilo peticiji učiteljice B. za sprejem zakonskega postopka, ki naj bi uredil položaj osnovnošolskih učiteljev, ki so se uprli fašistični premestitvi. V veliko presenečenje pa je bila v tisku objavljena peticija popolnoma druge vsebine kot peticija od 23. oktobra 1950. Očitna je bila neskladnost med besedilom njene peticije od 23. oktobra 1950 in besedilom odobrene ter objavljene »peticije* v «Atti parlamentari«. Učiteljica B. ni v svoji peticiji nikoli zahtevala kakega novega zakona, ker je sprejem odpuščenih državnih uslužbencev iz političnih razlogov že urejen z zakonom štev. 9 od 6. januarja 1944, zakonom štev. 301 od 19, oktobra 1944 in zakonom štev. 1488 od 12. decembra 1947. Nesmiselno bi bilo zahtevati nov zakon, ker bi s tem pri« znala, da je njena zahteva za ponovni sprejem v stalno službo po zakonu neutemeljena in ker bi s tem bila dana šolski upravi možnost, da prošnjo kratkomalo zavrne. Učiteljica B. je v peticiji od 23. oktobra zahtevala, naj parlament pri vladi poskrbi za zaščito slovenskih učiteljev in učiteljic, da ge rešijo njihove prošnje za ponovni sprejem v službo ’n da jim bo omogočeno napredovanje kot predvidevajo že obstoječi zakoni. O tem ni bilo v uradnem glasilu «Atti parlamentaris in v njem objavljeni «peticiji» niti besedice, in sicer iz enostavnega razloga, ker je treba javnosti prikriti, da šolska uprava zahtevi noče ustreči. Uradno glasilo «Atti parlamentari« govori le o slovenskih učiteljih, ki so bili odstranjeni iz Istre. Učiteljica B. pa ni v Istri nikoli službovala, ampak je bila odstranjena iz goriške pokrajine. Po členu 50 italijanske ustave imajo vsi italijanski državljani pravico pošiljati zbornici -.voje zahteve. Te pravice se je poslužila tudi naša učiteljica v korist skupine učiteljev slovenske na- 16. januarja občinska seja v Gorici Pretekli torek se je vršila J® kazensko ovadbo, občinskega upravnega rodnosti. To je njena osebna politična pravica, zato nihče ne more njene zahteve spreminjati ali prilago-jevati. «Peticija», objavljena v sAtti parlamentarni ni peticija učiteljice B., zakaj poslanska zbornica je njeno vsebino spremenila in jo neupravičeno podpisala z imenom naše učiteljice. S tem svojim ravnanjem je poslanska zbornica preprečila izvrševanje njene politične pravice, kar ni dovoljeno po členu 294 kazenskega zakonika. ((Peticija« i objavljena v «Atti parla- j mentari« se zdi po svoji vse- j bini dobronamerna, v resni- | ci pa je spremenjena. Po vsem tem je učiteljica B. vprašala zbornico, ali je bila odobrena njena izvirna peticija od 23. oktobra 1950, ali tista, ki je bila objavljena v «Atti parlamentari«. Od glavnega tajnika je dobila le izmikajoč odgovor. politične organizacije postavile rimskim oblastem, ne da bi bile sprejete. Vzemimo to za prakso, za zakonito diskriminacijo, saj tako tudi je... in zato naj se nad tem nihče ne čudi. Take so postave (cvečnega Rima«. P* j-ČH v- :: i ' Hr £- »i H2 frli: : -ir- r . Danes, 9. januarja ob 19.30 is jutri, 10. januarja ob 16. uri bo otroška dramska skupina iz Standreža priredila baj,ko Cvetka Golarja v treh slikah dvorani ,,Zlati pajek” Gcrici Vstopnice so v predprodaji od danes naprej na sedežu ZSPD v Gorici, Ul. Ascoli št, 1 ter v Standrežu pri Miri Pavletičevi. Sedeži 150 lir — stojišče 100 Ur *— otroci 50 Vir, Dvorana bo zakurjena. — Vabljeni vsi, posebno pa šolski otroci ! Penami-Partizan 1:1! MONTEVIDEO, K. — Beograjski Partizan je igral ne-j odločeno 1:1 v nočni tekmi s! prvakom Urugvaja Penarotom. j seja odbora, na kateri so razprav ljali o zadevah upravnega značaja. Na dnevnem redu je bila tudi točka o določitvi dneva prihodnje seje občinskega sveta, ki so jo določili za soboto, 16. januarja ob 16. uri v občinski dvorani na Korzu Verdi. Med številnimi točkami dnevnega reda bo občinski svet razpravljal tudi o občinskem proračunu za leto 1954. Promet na letališču v mesecu decembru Iapi Priletelo in odletelo Je 21 tovornih letal, ki so pripeljala 95, odpeljala pa 99 potnikov Na goriškem letališču je bil v mesecu decembru 1953 sledeči zračni promet; Pristalo je 21 tovornih letal, ki so tudi odletela: pripeljalo se je 95 potnikov, odpeljalo pa 99. Precejšen je bil v tem mesecu blagovni promet. Odloženo je bilo 864 komadov prtljage. 2110 kg blaga ter 487 kg pošte; naloženo pa 796 komadov prtljage, 938 kg blaga in 498 kg pošte. ki pa jo je preiskovalni sodnik rimskega sodišča, na predlog republiškega pravdnika, arhiviral. Zanimivo pri vsem tem je to, da je nekdo v parlamentu, ali demokristjanski ali kominformistični tabor, verjetneje slednji, zakaj kominformistični poslanec od KPI profesor Alessandro Natta, član VI. stalne komisije za javni pouk v poslanski zbornici, je bil poročevalec v tej zadevi, spremenil bistvo zahteve. Toda poleg tega je zanimivo tudi to, da kljub vsemu prizadevanju učiteljica B. ni utegnila zvedeti, kdo je bil tisti, ki si je upal spremeniti vsebino peticije, in da so v tem molku vsi popolnoma soglasni. V bratovščini bratec ne izda bratca, v tolovajski druščini tat ne izda tata. Zato je zaman, dd bi se trudili izvedeti, kdo je tisti, ki je napravil slovenski učiteljici in njeni načelni zahtevi po priznanju enakopravnosti slovenskih u-čiteljev pred zakonom tako krivico. Ne čudimo se, zakaj koliko zahtev so že slovenske ODGOVOR «VANDRAVCU» LISTA «G10RNALE Dl TRIESTE»!SENAT -02 razpravljal ------------------------------------------ —---------J O ZAKONSKEM OSNUTKU Potni listi bodo veljali 5 let? Medtem ko se sedaj plača zanj dva tisoč lir, bo potem stal 5 tisoč lir Vsakdo naj pomela pred svojim pragom Gorica je znana kot mesto, kjer se prične delati lepo število stvari, ki se slabo obnesejo in ne dokončajo. Od časa do časa cve-tejo društva, ustanove, a nekatere prej, druge pozneje lepo zaspijo spanje pravičnega in le malokatero takšno podjetje se obnese. Prt nas, goriških Slovencih, je to znan pojav, ki je bil večkrat grajan v časopisih; kakšenkrat se je izhod našel, povečini pa ne. V preteklosti je bilo kulturno življenje goriških Slovencev precej razvito, dandanes pa žal v mestu samem ne uspeva skoraj nič več tn le dijaki držijo še glave pokonci ter se od časa do časa predstavijo občinstvu. Pri naših someščanih Italijanih pa ni nič bolje. Tudi tam ustvarjajo maloštevilni nadobudneži razna društva, ki pa kmalu propadejo, bodisi zaradi pomanjkanja zanimanja ali zaradi notranjih ’ trenj. Vendar se še ni zgodilo, da bi kak slovenski časopis zasmehoval take poskuse, kvečjemu je le obžaloval njihovo hiranje in propadanje. Zdi se pa, da nekateri naši sosedje, ki so najbolj podkovani z dvatisočletno rimsko kulturo, niso do nas enakih misli, kakor mi o njih mislimo. Navadnemu «človeku s ceste» ne OBLASTI OMALOVAŽUJEJO POMEN VPRAŠANJA MLADINE NA GORIŠKEM Mladina goriške pokrajine se skoraj ne more zaposlili V letu 1949 je bilo 3289 mladincev in mladink, ki so zaman iskali za poslitev, v letu 1952 pa se je število zvišalo na 4245 • Zaposlujejo dekleta pod 18. letom starosti, da jim ni treba izplačevati celotne mezde Eno najbolj perečih vprašanj brezposelnosti, ki vlada v goriški pokrajini, je vprašanje mlade delovne sile, za ka_ tero ni, razen v majhnih izjemah, nikjer zaposlitve. Eno izmed sindikalnih vodstev je pred kratkim objavilo podatke, po katerih je bilo v naši pokrajini leta 1949 povprečno 3289 mladincev in mladink, ki so brzeuspešno izkali zaposlitev, v letu 1952, to je pred dobrim letom dni, pa je njihovo število naraslo kar na 4245. S tem je jasno pokazano, da je možnost zaposlitve v teh krajih skoraj nemogoča; povečanje števila mladih ljudi, ki iščejo prvo zaposlitev, se je ne samo povečalo zaradi novih mladincev in mladink, ki so se vpisali v urad zn delo, marveč predvsem zaradi pomanjkanja delovnih mest za mlade delavce, ki so se že pred dvema ali tremi leti prvič vpisali v spiske brezposelnih, pa dela tudi v tako dolgi borbi nikjer niso mogli najti. Da ni možnosti zaposlitve v naši pokrajini, temu so dokaz številni mladinci, ki brez vsakega poklica tavajo po ulicah in večkrat zaradi golega življenjskega obstoja pričnejo z izbiranjem in iskanjem starega železa in s tem izstavljajo nevarnosti svoje živ- ljenje. Obstajajo v goriški po. krajini velika podjetja, toda razen tržiških ladjedelnic, ki so po nekajkrat zaposlile mlade delavce, predvsem sorodnike in sinove odpuščenih u-pokojencev ladjedelniških podjetij, ni tovarne v pokrajini, ki bi lahko zaposlila in izučila mlade brezposelne delavce in delavke. Ce so bile kje možnosti zaposlitve, so te možnosti s pomočjo oblasti izkoristila ezulska društva in na ta delovna mesta vrinila številne ezule. Majhne tovarne za sladkorne izdelke, likerje ali biškote, ki so po vojni zrasle v Gorici kot gobe po dežju zaradi proste cone, ki, kakor se zdi, obstaja le v korist lastnikov takih podjetij, zaposlujejo kvečjemu dekleta stara pod 18 leti, samo zato, da ni potrebno izplačevati celotnih mezd, ampak le mizer-ne plače, s katerimi ne morejo uslužbenke dostojno živeti. V novi tovarni za izdelavo različnih potrebščin za tobačno industrijo v Drevoredu XX. septembra pa je uprava maloštevilnim delavkam-šivi-ljam postavila tako visoke po. goje za sprejem v službo, ki jih mlada dekleta prav gotovo ne zmorejo. Niti oblast in niti nobena stranka se ne pozanima, kaj bo nikdar prišlo na misel, da bi zasmehoval kakega tujega umetnika ali kako njegovo delo. Tega ne bo storil noben slovenski kmet; noben slovenski intelektualec ne bo podcenjeval Danteja, Verdija ali Carducci-ja. Tega «barbarin ne delajo. To pa delajo nosilci zapadne civMzaci jen, «kr-ščanske» umetnosti. Hočete vedeti, kdo je to? ((Vzorni« adivagatore dome-nicale» ponedeljske izdaje lista uGiornale di Triestes, ki r številki od 4. januarja pravi, da bi goriški Slovenci lahko predvajali Nušiča prav sedaj, ker smo v pred-pustu. Clankar hoče ironizirati «kulturno mrtvilo» goriških Slovencev, a. tokrat je slabo zadel, ker v istem članku obravnava žalostno stanje, v katero je zašel aPiccolo Teatro Citta di Gorizias, o katerem se v goriških italijanskih časopisih precej piše. Predragi «divagatorey>, slovenska umetnost in slovenska kultura v Gorici nista zamrli in tudi ne bosta, čeprav so to vaše pobožne želje in čeprav boste v ta namen nosili vsak dan ■ v stolnico devet debelih sveč. Porok z«- to vam je slovenska študirajoča, kmečka in delavska mladina, ki bo znala zbrati okrog sebe vse slovenske ljubitelje ne samo dramske, ampak tudi vsake druge umetnosti, in naše dvorane bodo vedno polne, ne pa kot vaše, na pol prazne, kjer gledalci samevajo, in še od teh gledalcev je dober del Slovencev, ki si želijo umetnosti, pa naj prihaja od koder koli. Na oder vam bomo prinesli Nušiča in druge slovenske in italijanske dramatike, ker nismo ozkosrčni in ne poznamo razlike v kulturi in umetnosti, ker je omikani človek ne sme poznati. Ce je za vas dovolj sto ljudi v dvorani, kjer predvajajo Saroyana, Goldonija, Alfierija, Molii-rea in druge dramatike, in Neugodne posledice turnej jugoslovanskih klubov Malone v danes še en popoln uspeh. V jugoslovanski! štafeti na 15 km so nastopile nogometni klubi prve zvezne | 7. dvema ekipama, ki sta si obe ŽENSKE SMUČARSKE TEKME V GHINDELWALI)IJ Tudi v štafeti Rusinje prve V slalomu je zmagala Nemka Ossi Reichert GRINDELWALD, 8. — So-1 povzemamo, da bi morali od vjetske smučarke so dosegle I Jugoslovanov biti navzoči na se dogaja s 5.000 mladimi ljudmi brez poklica in dela na Goriškem! Ostali bodo brez poklica, brez možnosti za za- ! gneča pri ogledovanju nog služek, ker so jim zaprta vra- | •- *»--------------------- >-*- ta v vsa večja podjetja, v j manjša ali pa v obrt pa jih j gospodarji sprejemajo vedno j manj, Čemur je kriva predvsem j splošna gospodarska kriza, k' preveva vse sektorje industrijskega in trgovskega življenja. Postali bodo možje, katerim bodo za vedno zaprta tudi i vrata v inozemstvo, ker tudi tam potrebujejo strokovno sposobne delovne moči. Za dela pil javnih delih, kot so popravila cest, gradnja stanovanj, melioracije polj, za ta dela pa je dovolj starejših lju. di, ki so že družinski poglavarji in kateri so zaradi tega najbolj upravičeni do te zaposlitve. Govori se, da bi bilo potrebno člene uredbe o prosti coni prilagoditi potrebam, b-ziroma za zmanjšanje brezposelnosti predvsem mladih ljudi, najti v okviru teh členov možnost zaposlitve mlade delovne sile. Toda tudi s pravičnejšim izkoriščanjem proste cone se število skoraj 5 000 mladih brezpaselnih ne bi mnogo zmanjšalo, zatorej jj treba predvsem dvigniti industrijsko, trgoVirisko in tudi kmetijsko delavnost. in drugega ter pri poslušanju umazanih mbarzellettit itgran comica» v vsakovrstnih revijah, potem to nas ne zadovoljuje. In tudi nima nihče pravice, da bi se nam, ki se v rvoji »kulturni za-htevncstin še nismo tako «visoko povzpeli«, zaradi tega smejal. Na vrsti smo mi, da se smejemo! Aretiran zrti domnevne Mne M Kil etee« V sredo zvečer so orožniki iz Standreža aretirali 65-let-nega Francosca Palza iz Mo-rara, ker so pri njem našli dva dežna plašča. Pri njem so tudi našli železniški vozni listek Tržič-Gorica. Po tem sklepajo, da je Palz oba dežna plašča, od katerih je eden zelene barve in drugi rjave, ukradel nekje v vlaku, ko se je iz Tržiča proti Gorici vozil v sredo zjutraj. V času, ko so ga orožniki aretirali, je Palz hotel prodati plašče v kavarni Bologna za 2 tisoč lir. Ta teden so v rimskem senatu razpravljali o novem zakonskem osnutku glede izdaje potnih listov za inozemstvo. Zakonski osnutek, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, predvideva izdajo potnih listov za dobo petih iet. Oblasti bodo po tej uredbi dolžne izdati potni list vsakemu državljanu, ki je izpolnil svoje obveznosti do države. To je v skladu z določili le-publiške ustave, v kačerih je rečeno, da ima vsak državljan pravico do svobodnega kretanja tudi v inozemstvu. Taka liberalizacija glede izdaje potnih listov je Italiji potrebna tudi zato. ker so zaradi vedno večjega naraščanja prebivalstva potrebni čim ožji stiki z inozemstvom, da bi tako omogočili večje izseljevanje odvečne delovne sile. K<}t se predvideva bo znašala pristojbina za potni list za dobo petih let 5 tisoč lir, medtem ko znaša sedaj 2 tisoč lir na leto. Poleg tega pa bodo nekatere kategorije, kot n. pr. tudi novinarji, deležni še posebnega popusta. Padec po stopnicah Pretresla sl je možgane In se ranila po trebuhu Včeraj okrog 12.40 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia 20-let.no Katerino Braidot iz Moše. Ul. XXIV. maja 88, katera je doma padla po stopnicah senika. V bolnici so ji zdravniki ugotovili rano na glavi, udarce po trebuhu ter pretres možganov. O vojni škodi Pred kratkim je poslanska zbornica v Rimu odobrila zakon o izplačilu vojne škode. Med drugim je v tem zakonu ponovno določen čas za prijavo vojne škode. Rok za vložitev prošenj velja 20 dni od dneva objave zakona v Uradnem listu. Opozarjamo pa, da so stare prijave vojne škode še vedno v veljavi in se iih ne more spremeniti. Gojenec udari! z glavo ob vrst« 14-letni Aldo ■ Guerrinl, gojenec zavoda aConvitto S. Lui-gin v Gorici, Ul. Orzoni, je včeraj dopoldne ob 10.40 nesrečno zadel ob vrata in si ranil čelo. Dečka so najprej odpeljali na Zelen; lcriž v Ul. Morelli, odkoder ga je rešilni avto odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili potrebno zdravniško pomoč. lige so na daljših ali krajših turnejah v inozemstvu. Partizan je celo v Južni Ameriki Crvena zvezda je iz Egipta odšla v Sudan itd. Vse to bi ne bilo nič posebnega; prvenstveno tekmovanje je pre^ kinjeno in klubi imajo torej čas, končno pa se jim take turneje tudi finančno izplačajo. Vendar se ne sme pozabiti, da za nogomet letošnje leto ni navadno leto, temveč da nas ne loči več prav mnogo časa od finalnih tekem za svetovno prvenstvo. Razen drugega dela prvenstvenega tekmovanja, ki ga bo treba zaključiti še pred finalnim tekmovanjem, pa čakata Jugoslovane še dve važni tekmi, od katerih je še odvisno, ali bodo sploh šli na finale v Švico; to sta tekmi z Grčijo in Izraelom v Atenah in v Tel Avivu. Da stvari niso najbolj ugodne, so sedaj priznali tudi odgovorni jugoslovanski funkcionarji. Predsednik Nogometne zveze Jugoslavije Branko Pešič je izjavil sodelavcu Tanjuga, da je odhod klubov, ki imajo igralce v državni reprezentanci na turnejo v tujino, precej otežkočil načrt komisije za sestavo in priprave državne reprezentance v zimski dobi. Predsednik JiZJ je dejal, da so prav priprave za kvalifikacijske tekme z Izraelom in Grčijo, ena najvažnejših nalog Nogometne zveze Jugoslavije v začetku tega leta. Zaradi odhoda klubov na turneje je morala komisija, ki ji je bila poverjena izdelava natančnega načrta priprav, zamenjati prvoten načrt. Ta komisija bo predložila upravnemu odboru, naj bo skupen trening vseh reprezentantov od 9. do 18. marca v Splitu, da bi se vsaj v tem kratkem času izboljšala fizična kondicija nogometašev in da bi se igralci vigrali ter navadili drugi na drugega. * * * KAIRO, 8..— Madžarska nogometna reprezentanca pride proti koncu januarja v Egipt, kjer bo odigrala tri ali štiri tekme z egiptovskimi moštvi v Kairu, Aleksandriji ki v pokrajini Sueškega kanala. <= * * PARIZ, 8. — Rogera Mar-chea, kapetana francoske nogometne reprezentance, so francoski novinarji imenovali za ((francoskega atleta 1953». * * * RIM, 8. — Na olimpijskem stadionu v Rimu bo 24. t. m. nastopil Racing Club iz Buenos Airesa v tekmi proti Romi. osvojili prvi dve meisti in to zcpet z velikim razmakom pred naslednjo, tretjo ekipo, ki sta jo sestavljali dve Nemki in ena Svedinja. Četrta je bila italijanska štafeta. Rezultati: 1. SZ, ekipa «A» 1.04:14 (Careva 21:44. Sučina 21:21., Maolenikova 21:09). 2. SZ ekipa «B» 1.06:10 (Leontijeva 21:47, Katkova 21:29, Bolotova 22:54) 3. mešana ekipa Nemčija -Švedska 1.13:32 (Amann 24:28, Lewdin 24:42, Gehring 24:22). 4. Italija 1.14:16 (Mus 24:54, Parmesani 25:36. Taffra 23:46). Po uspehu, ki so ga dosegle ruske tekmovalke, je odgovorni rsovjetski funkcionar izjavil, da tse bo Sovjetska zveza udeležila tekmovanja za svetovno prvenstvo v prihodnjem februarju na Švedskem. Obenem je povabil štiri švicarske smučarke na tekme v Rusijo. Tako mislimo mi.. Atalanta - Lazio i X Milan - Spal i Napoli - Genoa i Novara • Trlestlna i Palermo - Juventus 2 Homa - Legnano I Sampdorra - Bologna 1 Torino - Inter X 2 Udinese - Fiorentina 1 X Brescia • Verona 1 X Catania - Como 1 LanerosslV.-Pro Patria 1 X Lecco - Parma 2 X Messma - Marzotto l X Lucchese - Lecce t Rusinje imajo čisto svoj način treninga, s katerim so nemalo zaprepastile zahodne smučarke. Vstanejo zjutraj ob uri in telovadijo pred hotelom na pol gole. Po zajtrku nadaljujejo trening pod vodstvom trenerja Alekseja Bajenova. Pc kosilu spet trenirajo, nato pa odidejo takoj k počitku. Švicarski strokovnjaki pravijo da Rusinje niso smučarke, marveč lokomotive; no, to so včeraj in danes tudi dokazale na tekmah. Trener Bajenov je dejal, da so morali Rusi zaradi pomanjkanja snega pTecej spremeniti nsčrt za priprave ruskih smučarjev za letošnje svetovno prvenstvo. V Švici so Rusinje središče pozornosti. Stare so približno po 20 let. Zanima jih vse, kar ja v zvezi .e smučanjem, zato večkrat na dolgo in široko razpravljajo s švicarskimi strokovnjaki o problemih smučanja. GRINDEIAVALD, 8. — Nemka Ossi Reichert je zmaqsl8 v slalomu s časom 2:02.5 V prvem teku je dosegla 59-8, v drugem pa 1:02.7. Za njo sta se uvrstili Trude Klecker (Avstrija) in Lucienne Schmitt -Couttet (Fr.). Kanadčanka Joenne Hewson se je plasirala na sedmo mesto, toda odbili so ji pet sekund, ker je zadela v vratca in tako je v klasifikaciji na 11. mestu. Cas pod eno minuto je dosegla samo Rei-chent med vsemi 59 tekmovalkami. Proga je bila dolga 500 m in na njej je bilo 36 vratc. Ker je žirija določila, da v drugem teku ne nastopijo tek-! movalke, ki so dosegle manj kot 1:16, je odpadlo 23 tekmovalk, med njimi tudi M, G. Marchelli. Rezultati; 1. Reichert (Nemčija) 2:02.5; 2- Klecker (Av.str.) 2:02.6; 3. Schmitt (Fr.) 2:03.7; 4. Mahringer (Avstr.) 2:05.6; 5. Berthod (Švica) 2:06.3; 6. Nista (Norv.) 2:(W.6; 7. Buch-ner (Nemč.) 2:07.3; 8. Erny (Fr.) 2:07.6; 8. Blattl (Avstr.) 2:08.7; 10. Agnel (Fr.) 2:i0.7; 11. Hewsom (Kan.) 2:12.1. tem tekmovanju Skriba, Korenčan, Rojina, Oman, Zidar ia Saksida. Naravnost iz Avstrije pa bi morala pirispeti Rogelj in Langus). 16 letni Bonlieu novi francoski vrhunski smučar Na francoskem smučarskem nebu se je pojavila nova zvezda ■— komaj 16-letni alpski vozač Bonlieu. Ob tre« ningu na višinah Plan Rose, 3.000 m nad morjem, je pokazal v slalomu tolikšne sposobnosti, da vzbuja pri Francozih velike nade za dober plasma na svetovnem smučarskem prvenstvu. Največji optimisti so celo mnenja, da bo postal svetovni prvak. Ali pa bo Bonlieu izpolnil pričakovanja svojih rojakov, bo pokazalo bližnje svetovno prvenstvo. ANDERMATT, 8. — Gott-fried Buehler je zmagal na skakalnih tekmah na Gotthar-du s skoki 53 m, 49 m !n 52 m in 305,5 točke. Tudi drugi je bil Švicar, Sutter, s 301,8 t. Norvežan Rolf Saue je bif tretji z 293,5 t. V nordijski kombinaciji je zmagal Švicar Regli. V teku na 16 km pa Švicar Bricker. FILADELFIJA, 8. — Teniški turnir profesionistov v Filadelfiji se je končal tako, da si je prvo nagrado v višini 4000 dolarjev osvojil Pancho Segu» ra. Za njim sta se plasirala Pancho Gonzales in Frank Sedgman. $ * * MANILA, 8. — Na prijateljskem teniškem dvoboju med Filipini in Belgijo po načinu tekmovanja za Davisov pokal vodj po prvem dnevu Belgija z 2:0. Rezultati: Warfier - Dey-ro 13:11, 6:3, 6:3; Brichant * Ampon 6:3, 7:5, 6:4 DEŽURNA LEKARNA t Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Korzo Italia 106 - tel. 31-52. kino CORSO, 16.30: »Moški imajo rajši plavolaske«, barvni film, J. Russel in M. Monroe. VERDI. 16.30: «Cilj: Mongo- lija«, barvni film, R. Wid-ma rck. ' CENTRALE. 17: »Strastna pesem«, N. Pizzi in V. Spadaro. VITTORIA. 17.15: «Titanic». MODERNO. 17: ((Znamenje odpadnika«, barvni film, R. Montalban in C. Charisse. Jugoslovanski kolesarji v Franciji? Prireditelj tradicionalne «Cestne dirke po Franciji« je poslal po Kolesarski zvezi Jugoslavije povabilo jugoslovanskim tekmovalcem, naj bi v začetku letošnjega leta sodelovali na tem velikem tekmovanju francoskih amaterjev. Koledarska zveza Jugoslavije se je povabilu odzvala in zaprosila prireditelja za podrobnejša pojasnila, * !? O GENOVA, 8. — Na clkto-crossu, ki je veljal tudi za izbirno tekmo za svetovno prvenstvo, je Pertussi zmagal na 22 km dolgi progi s 35<’ prednosti pred Malabrocco. TOKIO, 8. — Prvič po vojni je japonsko zunanje ministrstvo izdalo vizum za 19 sovjetskih hitrostnih drsalcev, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva v hitrostnem drsanju v Tokiu, Sovjetsko moštvo s prvakom Gončarenkom na čelu je že odpotovalo iz Moskve. Tudi Jugoslovani v tekmi za Kongsbergov pokal VICENZA, 8. — Danes so bili poskusni skoki za medna-radno tekmo za Kongsbergov pokal. Skakali se niso skandinavski skakalci, ki so prispeli šele ta večer, pač pa Italijani, Francozi, Jugoslovani in Avstrijci. Najbolj so se pri teh poskusnih skokih izkazali tako po stilu kot po dolžini skokov Avstrijci. Jutri bodo najpTej nastopili mladinci, zvečer pa bodo sikoki na razsvetljeni skakalnici. Prava tekma pa bo v nedeljo ob 14.30. Pričakuje se seveda zmaga Skandinavcev. (Po jugoslovanskih časopisih Rose in Hartwig prvaka v dvoje ADELAIDE, 8. — Mervyn Rose in Rex Hartwig sta v dvoje premagala v finalu Le-wisa Hoada in Kena Rosewal-la s 6:2, 6:3, 4:6, 6:4 in si tako osvojila prvenstvo Južne Avstralije. KEN ROSEVVALL tudi v dvoje n! postal prvak, čeprav je Imel za partnerja Hoada m Američan Tony Trabert se bo v finalu za prvenstvo Južne Avstralije zopet spoprijel z Levvisoro Moadoro. Odgovorni urednik STANISLAV Kfc-NKO - UKEDN1STVO: ULICA MONTECCHI « <> III nad - Telefon »tevllka 93-80S in J4-638. — PoSUil predal 50a — UPKAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA št, 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v Sinnl t stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLHJ za vsak mm Širine 1 stolpca ra vse vrst* oglasov po 25, din. — Tiska Tiskarski savod ZTT — Podružn Gorica Ul. S. Pellico 1-1,1. Tel. 33-82 — Rokooist se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 330, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 Ur, Fe d. IJud. repub. Jugoslavija: Iavod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.9874 — Za FLRJ: Agencija d*mokrstičnega lnozem. tiska. Drl založba Slov«. nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 606 . f 893 — Izdaja Založništvo tržaSkcga tiska O. ZOZ . Trst