Zgodnja
Katoltšk cerkven lftst«
Danica i shaja vsak petek na celi poli, in velji po posti *s celo leto 4 gld. 60 kr., »a pol leta 2gld. 40 kr., lačett-rtlet« 1 pd. 30 kr V tiskaraici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., sa cetert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan prnstiik . iside Danica
dan poprei.
"	-	~	~	ust a
Tečaj XXVI.
V Ljubljani 28. sušca 1873.
Stoji sred morja skala, Buči krog njč vihar, Da bi pred njim bežAla, Dervi se v nj6 veikdar. Poslopje na tej skali V nebeški dom kupi, Zastonj so vanj spušali Sovražniki moči.
Viharjev vsih togote Nad nj6 se razperše, Ozidje vse krasote Zre mirno nad zvezde: Sej prišei ga postavit Nebeški Mojster sam, Z nezmago ga poslavit, V stanovanje dat ga nam.
V	poslopja svetem dvoru Kraljevi tron stoji,
V	skrivnostnem pa šotoru Sam Božji Sin živi.
Ce tudi vsi prestoli Bi v prah se grudili, Moči je ni nikoli, Da tčmu konc stori!
Glej, starček sivoglavi Ko stražnik tam stoji, Kljubuje vsi zabavi, Dva ključa v rok' derži; Z nebes je podeljena Oblast mu dvojna clo; — Oblasti moč nobena Poderla mu ne bo!
Je treba imen'vati Prečudno Skalo kom ? — Ti moraš sam poznati Ratoljške Cerkve dom. {je starčka bi rad vedil, Se v sveti Rim podaj, Navdušen boš besedil: Bog živi Pija naj!
Ant Namre.
Ms pastirskega Usta MjJubiJanske škofije.
Premilostni škof zavračajo vernike na zveličavni 40danski post, v kterem so nam z veči gorečnostjo in priserčnostjo premišljevati skrivnosti odrešenja, terplje-nja in vstajenja našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, ki naj bi si jih globokeje v spomin vtisnili in se obilneje kakor navadno vdeleževali sadu našega odrešenja.
Naslednjič je obširniše razlagano kraljestvo Božje: kje je, kaj je kraljestvo Božje, po čem spoznamo, da je k nam prišlo? — Le edina katoliška Cerkev nam zamore dovolj no razlagati te. vprašanja, ki je steber in terdnost resnice, ta Cerkev, kteri je Sin Božji dal vso oblast, kteri je obljubil sv. Duha cfo konca sveta, kteri je postavil vidnega poglavarja sv. Petra in njegove naslednike rimske papeže: v tej edini Cerkvi je kraljestvo Božje na zemlji. Kristus, ki jo je postaTil, je Edi-norojeni nebeškega Očeta, Stvarnik vsih reči, učenik in čudodelnik, ki je 8 svojim od smerti vstajenjem po-terdil, da je v časti Boga Očeta.
Božje kraljestvo, ki ga je Jezus prinesel na zemljo po sv. Pavlu ni, dobro jesti in piti, ampak pravičnost, mi r in torai vesel j e v sv. Duhn. Mir je nam pridobil Jezus Kristus, ki nas je opravičil zgolj po milosti in zastonj, nam zaslužil pristop k Očetu. (Efež. 2.) Resnično, v Kristusu Jezusu se je prikasalo Božje kraljestvo ljudčm na zemlji.
Edino potrebno je tedaj, da išemo tega Božjega kraljestva in njegove pravice. V to kraljestvo nas Kristus kliče, ki pravi: „Pridite k meni vsi . . . Vzemite moj jarem nase ... in bote pokoj našli".
Kako pa pridemo v kraljestvo Božje? Sv. apostelj odgovori, da „po veri" . . . Vera paje dar Božji in ob enem človekovo lastno prizadevanje, ker k notranjemu nagibanju milosti Božje mora pristopiti prosto privoljenje človekovo, da imamo delavno vero.
„Brez vere ni mogoče Bogu dopasti. Kdor veruje in bo keršen, bo zveličan". Vera je k zveličan ju ne-ogibljivo potrebna.
Vera v Jezusa je bila potrebna, ako je kdo kotel dobrote od njeea prejeti. Kaor koli je od Kristusa pomoči pričakovsu in ga za njo prosil, je mogel verovati, da Kristus zamore in hoče pomagati. Kteri so Jezusa pomoči prosili, so bili v tacih potrebah, ki jim noben zdravnik, noben človek ni mogel pomagati: od rojstva slepi, gluhomutci, krulievi, obsedeni. Ker so pri Jesusu pomoči iskali, so kazsli, da so ga imeli za kaj več kakor za človeka, za preroka od Boga poslanega, sa Mesija. Imeli so nadnatorno vero, in taka vera je potrebna, taka vera nas opravičuje, taka vera je delavna ▼ ljubezni.
Vera je začetek, podlaga, korenina opravičevanja. Prava kersanska vera je delavna v ljubezni; če nas duhovne dobrote, nebeški darovi ne veselč, nimajo prave vere. Kjer ni ljubezni, tam ni prave vere.
Nasledvajo prelepi sadovi vere: Ijabesen, do-
brotljivost, prizanašljivost, krotkost, zvestoba, zmernost, zderžnost, čistost. „Pravič-ni živi iz vere". Po veri so bili Bogu prijetni očaki, po veri so mučenci premagali orožje trinogov, preterpeli preganjanje, smert.
Vera svet prenavlja in poveličuje, nejevera žalost interpljenje na svetu množi. Z vero premagamo greh. Čedalje več jih je pa, ki veri nasprotujejo, z vsemi pomočki vernike plašijo, jim jemlje veljavo v očitnem življenji. Nasledki tega nejevernega duha se tu pa tam tako kažejo, da nas groza spreletujc. V tacih okolišinah: „naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela, in hvalijo Očeta, kteri je v nebesih".
Ti tukaj postavljeni stavki so večidel s svetopisemsko besedo razširniŠe izpeljani in z dokazi vter-jeni. Nasledva sklep s priserčnim opominovanjem:
„Sveto življenje kristjanov je nar več pripomoglo, da se je Jezusova vera po svetu razširila in vterdila. Kdorkoli veruje, ia je le v Jezusovem imenu ljudem zveiičanje dano, naj kaže z besedo in z djanjem, da je Jezus Kristus Z eličar sveta. Prav goreče molimo, da naj bode posvečeno Božje ime, da naj pride k nam B žje kraljestvo, da naj nagiba naše serce liubezen do Jezu-a Kristusa. Sosebno molimo za svetega Očeta, vidnega, nezmotljivega poglavarja svete Jezusove Cerkve, m<>limo za deželško gosposko, molimo za vse brate, da edino potrebno prav spoznavajo in z vsem prizadevanjem dosegajo."
,,Tako bo tj o sveti post k svojemu žveličanju preživeli in bomo vesele veiikoučne praznike obhajali ko prip avo k častitljivemu vstajenju. Duh gospoda našega Jezusa Kristusa nas razsvetljuj, vodi in poterjuj, dokler ne bomo vredni spoznani vdeleževati se Jezusovega veličastva v nebesih".
Da bi sveti Oče rimski papež pokazali poterplje-nje z našo slabostjo, se mi oblast dali to-le polajsanje zastran postne zapovedi vernim ljubljanske škofije o-znaniti: A. Zapovedani postni dnevi, ob kterih se sme le enkrat do sitega jesti, so ti: 1. Vsi dnevi štirdeset-dan«k» ga p »sta zunaj nedelj. 2. Srede in petki v agentu. 3. Srede, petki in sabote v kvaternih tednih. Sabo-tc pred binkoštno nedeljo, dnevi pred praznikom sv. Petra in Pavla, vnebovzetja Marije Device, vseh svetnik v, ču tega spočetja Marije Device in Gospodovega rojstva ali pred svetim dnevom. B. Dnevi, ob kterih mesne jedi niso pripušene, so ti: 1. Vsi petki v letu. 2. Vsi kvaterni dnevi. 3. Pepelnična sreda, veliki če-tertek, vse sab te štirdesetdanskega posta, sabota pred binkoštno nedeljo, dnevi pred praznikom sv. Petra in Pavla, vnebovzetja Marije Device, vseh svetnikov, čistega spočetja Marije Device in Gospodovega rojstva ali pred svetim dnevom.
Ob sabotah v letu, tedaj zunaj sabot v štirdeset-danskem post j, je vživanje mesnih jedi pripušeno; v štirdesetdanskem postu je vživanje mesnih jedi, ki se jim pa ribe ne smejo pridevati, vse dni pripušeno, zunaj pepelnične in kvaterne srede, petkov in sabot in poslednjih treh dni velicega tedna. Polajšane dni štirdesetdanskega posta vživanje mesnih jedi tudi zvečer ni prepovedano.
Kdorkoli se v štirdesetdanskem postu polajsa-nja poprijema, je dolžan take polajšane dni tri 0Č6I1A-se in tri češenamarije moliti, ali pa po svojem premoženje vbogajme dajati.
Če kdo se večega polajšanja potrebuje, naj poprosi svojega spovednika ali svojega fajmoštra, ktere s tem pooblastim, da smejo tako polajšanje dajati.
V Ljubljani s škofijskega sedeža v praznik pre-svetega Imena Jezusovega 1873.
•Fernef, škof.
Vsakdan/i hruh,
ali: kratke pravila za življenje — za mesec mali traven.
(Iz spisov sv. Frančiška Salczija).
1.	dan. Bodi previden-na v zvezi prijateljstev, posebno z osebami druzega spola; lahko se zmotiš in na-koplješ si veliko Škodo, ako tudi bi v začetku čednost k temu priliko dala.
2.	dan. Ako imaš priložnost kaj dobrega storiti, glej, da malo pomišljuješ in veliko delaš.
3. dan. Skerbno očišuj svoje nagnjenja; zakaj skor vsi ljudje imajo ljubezen po svojem lastnem kusu, in le malo njih po pameti in po kusu Božjem.
4.	dan. Večkrat sem rekel, kdor ni ponižen, tudi ni čist, in rekel sem, ker Bog dopusti v nar ostudniši grehe pasti, da bi prevzetnost duha upognil in pokoril.
5.	dan. Naše govorjenje naj navadno soli zmerna dobra volja.
6.	dan. Do vsih se dobro obnašajmo; še veči in več dobrovoljnosti pa skazujmo tistim , kteri nas več potrebujejo.
7.	dan. Previdnost, pravi sv. Anton pušavnik, je čednost, brez ktere še pobožnost čednost ni, zakaj prava čednost ne more obstati brez prave in svete previdnosti.
8.	dan. Zatiraj kolikor je moč skerbljivost in ne-pokoj, ker nobena reč duhovnega napredka bolj ne zaderžuje, kakor to.
9.	dan. Nc dopusti svojemu duhu v nečimernih in praznih mislih se muditi, zakaj berž ko je kdo tega vajen, se bode tudi v hudobnih in škodljivih mislih za-derževal.
10.	dan. V suhoti in zopernosti zaupaj, v zadovolj-nosti in sreči ^e boj, zmiraj in vselej pa ostani v ponižnosti.
11. dan. Nemogoče je doseči zedinjenje duše z Bogom razun le z zatajevanjem.
12. Na noge! skleni, da hočeš raji lOOkrat umreti, kakor pa bolj kakor Boga kaj druzega ljubiti.
11.	dan. Kdor bližnjega premišljuje brez ozira na Boga, je v nevarnosti, da ga ne bo čisto, enako in stanovitno ljubil.
14.	dan. Vsaka tudi še tako majhna radost, ki izvira iz pobožnosti, te stori nezmerno bolj zadovoljnega, kakor pa vsaka, tudi naj veči sladkost sveta.
15.	dan. Ne verjemi, kar ljudje govore od tebe; navadno so prilizovavci, če tudi se velikrat sami ne zavedč.
16.	dan. Prostost duha je v tem, da pohlevno in radovoljno storimo vse to, kar spoznamo, aa je volja Božja.
17.	dan. Veliko se jih prizadeva za popolnamost, pa malo jih jo doseže. Veš za kaj ? Ker nimajo polnega zaupanja v Boga in polne vdanosti v njegovo očetovsko previdnost.
18.	dan. Brez glave storjena je bila se vselej ska-žena; to naj ti služi v svarilo, da je treba delati zmiraj z mirnostjo in krotkostjo.
19.	dan. Rajši je treba vse zgubiti, kakor pa upanje in serčnost, in sklep, Boga za vselej ljubiti.
20.	dan. Kaj je zato, da so nam ti tako kratki trenutki življenja včasi britki, samo če bo naša večnost srečna!
21.	dan. Ako živiš z višimi mem sebe, stavi njib pravične želje nad svoje lastne ne potrebne opravila.
22.	dan. O kako lahko je gorečnost doseči, ako se skoz dan pečaš z dobrimi mislimi »n kratkimi zdihljeji.
23.	dan. Postrežbe, ki jih storimo takim ljudem, za ktere čutimo malo nagnjenja in priveržljivosti, so veliko bolj zaslužijive, ker pri tem nima opraviti naša lastna ljubezen, ampak ljubezen Božja.
24.	dan. Z nikomur nima človek veči vojske kakor sam seboj.
25.	dan. Du«a, ktera se oberne od greha k čednosti, naj ne misl;, da bo vse na enkrat storila. Zarija polagoma prežene temote.
26.	dan. Komur je Bog vse , njemu zamore svet (posvetnost) le nič biti.
27.	dan. Prav močno dopadljivi v oččh Božjih so tisti, kteri so iz ljubezni do njega radi prezirani in zaničevani.
28.	dan. Zunanja nravnost (Čednost) veliko pripomore k znotranji, in zvišuje mir in pokoj duha.
29.	dan. Spolnovanje sploh zapoved Božjih in njegove Cerkve ni zadosti; vsaki naj misli na posebne dolžnosti svojega stanu, da jih spolnuje, ker brez spol-novanja teh bi bil sovražnik Božji, in bi se pogubil.
30.	Pripravljaj svoje serce, da od ljubeznjive previdnosti Božje sprejemaš ravno tako vdan terplje-nje, kakor veselje, ne da bi ga ali želel ali odvračeval.
Kako bi se našim bratom r Bosni pomagata.
(Konec.)
Posebno primerno se je skazalo za Bo?no djanje trapistovskega molitvenega in delavnega reda. Trapi-stovski samostani so že od nekdaj imeli veliko in dobrotno m< č na celo okrajino, kjer koli so se vstanovili, in taki vpliv je posebno zaželen v Bosni. Mohamedan in kristjan sta premalo marljiva, nedelavnosti podver-žena. Že zarad svoje vere v slepo zgodo (fatum) turk rad vse v nemar pusti, in kristjan odrejen med moha-medani, se tudi od njih lahko uči lenobe, kolikor še sam ni k temu nagnjen.
Pri vsi rodovitnosti zemlje gospoduje torej velika zanemarjenost v Bosni. Neutrudena delavnost pri tra-pistu je torej kristjanskemu poljodelcu močen spodbud-ljej k pridnosti in delavnosti. Učijo se pa tudi od tra-
Eistov ne le samo delati, ampak tudi bolje, ložej in olj umno delati. Trapistovski samostan, ako je doveršen, ima sam vse rokodelce in le ti pridejo iz raznoterih krajev, vsak s svojimi skušenostmi in vsakterimi znan-stvi, ktere v kloštru še bolj dopolnujejo ; zato cela dežela ima prid od njih obertnosti in poljodelstva. Tra-pisti nimajo bogastva, kakor premožni posestniki in grajšaki, išejo toraj s primeroma majhnimi pomočki svoj namen doseči; toraj vse njih djanje tudi revni in manj premožni ložej posnemajo.
V Bosni so si pa trapisti še posebej postavili to nalogo, da mladenče podučujejo v rokodelstvu in kme-tovavstvu. Kadar keršanski Bošnjak začne z rokodelstvom se pečati in zemljo bolje obdelovati kakor turk, se bode ložej povzdignil k samostojnosti, bo na svojo roko delal, si zemlje pridobil, in to je pervi pogoj, da
se tudi po duhovno izobrazi. Nov zarod bo moslima prekosil, leni turk b"de pri svoji vnemarno»ti za vsak napredek tako rek<»č segnjil, njegove lepe njive ia travniki bodo sčasoma prihajale zopet v posest tistim, kteri in so bili ugrabljeni, ker v kristjanih ne bo imel več b-bcev, da bi mu j h obdelovali, on pa bi lenobo pasel in kristjana samovoljno terpinčil, pa še v rnoha medanstvo zapeljeval.
Dečinski vstav, ki bi ga napravili, ima pa tudi prav posebno ta namen, da uboge sirote rešuje in oteva uiohamedanskega verolovstva. Zakaj turki na take volkovi, kadar umerje kak keršansk zakupnik. Turški gospodar namreč pri takem primerljeju vdovo in hčere ranjcega moža v« rže iz koče, dečke pa si obderži, da si jih odredi za prihodnje hlapce ali sužnje, kakor je po njegovi šegi in navadi. Tako taki reveži nevedoma zajdejo v izlain (inohamedansko nejevero). Ni davno tega, ko so turki lGletnega mladenča, čigar oče v jfči zdihuje, posledn jič pregovorili, da je mohamedan pos*al. In da bi se ne mogel več skesati, so bile precej vse šege odpada nad njim zveršene in nesrečnemu odpadniku je bila ponudena gospodarjeva hči v zakon, kar je revež tudi sprejel ter svojo sveto vero za zanikerno turkinjo zamenjal.
Za tako ubožnieo pa, se ve, ni denara, in dosedaj tudi nobena pot ni odperta zanj, razun po darovih u-smiljenih ljudi, po kakoršni poti so se tudi redovniki Trapisti zamogli ondi vseliti. Ne davno soste.vljeni naš odbor v pomoč kristjanom na jutru, in zlasti v Bosni, bi pač lepo delo storil, ako bi mogel k taki mladenš-niei s pomočjo dobrih ljudi kaj opraviti. Trapiški samostan nima pomočkov k temu, dolgov pa tudi ne more več brez velike nevarnosti delati, zlasti ker mora sker-beti tudi za vzderžanje usmiljenih sester v Banjaluki. Včasi se najde kako dobro serce, ki zamore pomagati z večim zneskom, ali ki se v poslednji volji spomni tacih človekoljubnih namenov. Radi bi pa neizrečeno častiti redovniki dosegli še to dobroto za ubogo mladino, in sv. Oče Pij IX so jim prav posebno iz tega namena dali misijon v Bosni.
Naj bi naši južni bratje Hervatje, pa tudi naši sosedje Slovenci po vsdi straneh z odborom v Ljubljani se zedinili in pomagali pomočkov iskati, da se hitro kaj stori in delo za naše brate pospešuje. Malo je časa, ko je odbor na Kranjskem pričel delati, in že se je precej storilo. Prav veliko cerkvene robe, zlasti mašnih oblačil, je odpravljene v Marijo Zvezdo v Bosno, in te reči se bodo razdelile po vs.h ondotnih krajinah, kjer koli jih potrebujejo.
Ravno te dni pa je mil. škofu Vujčiču poslanih za več sto gold. raznih cerkvenih posod, novih pušic za sv. olje, kotličev in skled za kerševanje, nekaj ke-lihev, moštranic itd., tudi za Bosno. Ako se je v malo mescih pokazal blagoslov Božji tako obilno, se smemo zanašati, da bode v prihodnje še bolje. Naj opomnimo o tej priliki, da tudi v Adrijanopel* smo te dni poslali vse nabrane darove za bulgarski misijon in zlasti za ondotno šolo, namreč nekaj čez dve sto gl. Bog plačaj vsim dobrotnikom.
*) Ravno došlo pismo naznanuje nektere zadeve o ondot-nem misijonu čč. oo. „vstajcnja Kr." Njih general Kai-sievič, ki je bil nedavno sam v Drinopolju, kakor imo naznanili, je za ondotni misijon vzel 10,000 frankov na posodo, za ktere se bode plačevalo po C odstotkov; in to je storil zato, ker tamkaj sc mora plačevati po 12 odstotkov. Po usmiljenji Božjem, pravi čast gosp. prednik, bomo morebiti še le z zmago »v. Cerkve vred is svojih nadlog se izmotali.
*
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Gorice. Lepi izgled dobrega keršanskega Očeta imamo letošnjo zimo tu v Gorici nad presvitlim gospodom nadvojvodom Karolom Ludovikom, bratom njih veličanstva cesarja Frančiška Jožefa. Zavoljo bolehnosti dveh svojih sinkov, nadvojvodičev Franceta in Otona, ao jima presvitli njun Oče zvolili Gorico v zimsko prebivališče.
Med druzimi pobožno katoliškimi opravili te pre-svitle družine opomnim tu le samo pervo sveto spoved nadvojvodiča Franceta, ktero so mu presvitli Oče odločili na 21. t. m., ki so prišli nalašč v ta namen in k tej slovesnosti z Dunaja.
Že 20. dopoldne so prišli Oče z obema sinkoma v nadškofovo kapelo k sveti maši. Celi dan potem je bil odločen v pripravo k temu svetemu opravilu ; nad-vojvodič je v pričo svojega presvitlega Očeta ponavljal resnice sv. vere po katekizmu in tudi svete molitve o-pravljal, ktere so Oče kleče na g dih tleh spremljevali.
Popoldne pa sta Šla obadva k spovedi. Nar poprej so presvitli Oče z veliko pobožno3tjo opravili spoved in to sicer — nekoliko prehlajeni — v neki sobi nadškotove palače — ozaljšani v ta namen s svetimi podobami. Na to je nadvojvodič ta sv. zakrameot prejel v nadškofovi kapeli, pred svojim učenikom, preč. gospodom dr. Maršalom, c. k. dvornim kaplanom, s kterim sta pred in po spovedi vse dotične molitve opravila kleče na stopnicah oltarja. Presvitli Oče pa so bili ta čas na koru kapele, ter so tako rekoč spremljevali sveto pobožnost svo jega sinka — toliko z očmi, kolikor z ginjenim sereem. Po dopolnjenem svetem opravilu je nadvojvodič z od veselja bliskečimi očmi iz kapele gori na kor pritekel k svojemu Očetu naznanit jim veselje svojega serca in radost svoje nedolžne dušice, očišene slehernega madeža v kopli zakramenta sv. pokore. S solznimi očmi in z očetovsko zadovoljnostjo poljubijo nadvojvoda svejega sinka: nato se podajo ž njim proti domu. Na jutro po tem, to je 22. t. m., so imeli pre-vzvišeni knez iu nadškof sv. mašo v svoji kapeli, pri kteri sta jim stregla omenjeui dr. Maršal in njih tajnik, ter so med mašo presveto obhajilo delili presvitlemu nadvojvodu, ktere mu je angelčku podoben na strani klečal njih -iinek.
Gotovo se je vsemu temu pobožnemu in svetemu opravilu pridružil tudi duh ranje nadvojvodinje Marije Anuncijate, pobožne soproge nadvojvoda in matere nadvojvodičeve, ktera je sicer prezgodaj ti družini od-merla, bode pa gotovo ne manj, pač d i še več za njo storili /atnogia pred obličjem večnega Boga.
Po pravici želimo iu molimo, naj večni in dobrot-ljivi nebeški Oče to bogoljubno presvitlo družino vsestransko blagoslovi, in podeli svoj mogočni blagoslov vsi katoliški cesarski rodovini. Naj bi pač vsi velikaši in plcmenitniki spoznali, da ravno le katoliški duh, in nič Iruzega ne, ima m jč Avstrijo ohraniti in osrečiti.
IVeka/ zgubljenega se iše.
(Konec)
Poglejmo le, kaj in kako lažnjivo časnistvo dela. Danes razglasijo obrekovanja čez kakega duhovna, redovnika ali sicer čez kaj cerkvenega. Preklic pride dostikrat se le Čez več tednov v kakem katoliškem listu, sami nikoli ne prekličejo, ali pa tako, da bi bilo skoraj boljše nič. Kaj je lože j, kakor da bralci, če tudi vsega ne verjamejo, nekaj vender le, ali saj njih spoštovanje do cerkve je spodkopano. Drugikrat kaki nauk prav nesum-
ljivo in vender krivoversko stavijo, ga zvijačno raz-jasnujejo, krive sklepe delajo i. t. d. Da bi se to prav razjasnilo, je dostikrat treba zgodovinskega, učenega preiskovanja; ali koliko jih ima čas in zmožnost za tako delo? Spet drugikrat s prečudno in ostudno nesramnostjo resnice tajijo, ter vse, kar je katoličanu naj svetejšega, z blatom ometuiejo. Vemo, da se vse to oa začetka ne verjame, ali ker si malokdo zn£ in zamore vse razjasniti, ostane v sercu kolikor toliko nejasnega, temotnega; želo dvoma v sercu obtiči, verno prepričanje je ranjeno, potrebno spoštovanje zgubljeno. In naj bi tudi kdo premogel vse laži spregledati, vse krivo si razjasniti, brez škode vender ne bo ostal. Kdor nesramne pripovedke rad bere, veči del tudi ve, da se to ni zgo-diloj da je vse izmišljen«, ali serce je vender skaženo in napolnjeno z nesramožljivimi podobami, kar se sem ter tje v govorjenji in djanji pokaže. Ravno tako se godi vsakemu, kdor brezbožen list vsaki dan prebira. Zna biti ne verjame veliko, ali zna biti tudi nič ne; ali um in serce je okuženo, napolnjeno s pregrešnimi podobami, z meglico dvoma itd., namesti kat. prepričanja in gorečnosti nastane duhovna vnemarnost in zamerza, ktera se povsod razodeva.
Če vam ne zadostuje naše svarjenje, poglejte na dandanašnji svet. Kako pač je v malo letih ves drugačen postal! Kdo je nevero v malo letih med ljudstva razširil? Kdo je ljudstvu up do nebeškega plačila iz serca iztergal? Kdo ga učil le po svoji spačeni natori in poželjnosti živeti, živeti edino za ta svet itd.? Ne bilo bi konca ne kraja, ako bi hotli dandanašnje brezbožno in neversko življenje na tanko popisovati, pa po čemu? Sej z lastnimi očmi vidite, kaj in kako se godi, in žali Bog — ni ga upanja, da bi bilo kmalo bolje. Vsega tega so zraven druzih vzrokov naj več krivi brezbožni, judovski časniki in listi. Po velikih mestih izhaja na stotine nekeršanskih časnikov, kteri žolč in strup razlivajo po deželah in kraljestvih zoper vse, kar je katoliškega, in dan na dan se iz tega vira nasituie in napaja tisuč in tisuč rodbin, mladih in starih ljudi. Je li po tem čudo, da je pri katoliškem ljudstvu tolika mlačnost in vnemarnost, dostikrat še celo zaničevanja vernih resnic in pobožnega življenja? Pač ni čudo.^ da je temu tako, čudo bi bilo, ko bi bilo dru^ač. Čudo pa je, da očetje in hišni gospodarji, ki vendar gotovo želijo doživeti veselje nad otroci, vender sami take mu-taste — zato pa nič manj nevarne — zapeljivce dan na dan v svojo hišo »puščajo, jih še celo z dragim dnar-jetn plačujejo, da poprej spridijo njih otroke in domače, da s tem sebi in otrokom žalost in nesrečo nakopavajo, ter le gotovemu pogubljenju nasproti hitijo.
Zato se enkrat povzdignemo svoj pastirski, svarilni glas, ter vas keršanske očete in gospodarje v imenu Jezusovem, kteri bo naš in vaš sodnik, prosimo: Časnika, kteri nauka Jezusovega seboj ne prinese, ne puščajte v svojo hišo; ne plačevajte, ne podpirajte ga in ne storite se deležnih njegovih hudobnih del. Vedite, da bo treba od duš vam izročenih ojster odgovor Sodniku dati; tedaj ne bodite v svoji slepoti njih lastni zapeljivci, ter krivi časne in večne nesreče sami sebi in svojim izročenim. Preč z vsakim nekersanskim časnikom, naj bi vam bil še takojjub; spominjajte se pogosto besčd Izveličarjevih: „Če te pohujsa tvoje oko, tvoja desna roka ali noga; verzi jih od sebe; ker boljši ti je z enim očesom, z eno roko ali nogo v življenje iti, kakor obč očesi, obe roki in noge imeti, pa verže-nemu biti v večni ogenj".
Podpirajte pa toliko bolj dobie katoliške liste, ker po njih se resnica zagovaija, katoliška vest vterjuje, in kar je dvomljivega raszjasnuje, sploh na vse strani
lahko veliko dobrega razširja. Glejte, kako nam sovražni svet spoznava, koliko moč ima nekeršansko časnistvo, ter jim niso stroški preveliki ne trud pretežaven, da ga popolno v svojo oblast dobijo. Žali Bog, da moramo izreči, kako so tudi tu „otroci sveta modrejši v svojem djanji, kakor pa otroci svetlobe". (Luk 10,8.) Zatorej prosimo in opominjamo, ako vam je še kaj mar za vero in zveličan je duš: podpirajte dobre časnike, spoštovajte in imejte jih kot branitelje ^cerkvenih pravic in ko po-magavce vaših učenikov. Ce tudi znabiti vam osebno ni potrebno zredoma kaki dober časopis brati, naročite si ga vender, dajte ga drugim brati ; tako bote dvojno milošnjo delili, ter z njo časniku in bližnjemu pomagali. Za vaš mali dar vam Bog s svojim blagoslovom poverne. Preljubi! časi so nevarni; „satan hodi okoli ko rjoveč lev, ter gleda, koga bi požerl, po mnogih potih si prizadeva ljudi zapeljevati in jih pogubiti; „temu se vi ustavljajte terdni v veri',. (Pet.)
Vi pa, duhovniki in dušni pastirji, kteri ste z nami sodelavci v vinogradu Gospodovem, veste iz skušnje, kaj premorejo dobri in kaj slabi časni! i. Kaj neki bo izdalo vaše pridigovanje, če poslušavci dan na dan po nekeršanskih časnikih berejo nasprotne nauke in zaničevanje sv. vere? Zato proč s takimi časniki! — da bi jih vi sami v hišo sprejemali in podpirali, si od vas ne moremo misliti — ampak proč s takimi časniki, „pridigovajte", prosite, opominovajte in svarite, naj se komu prileže ali ne, z vso poterpežljivostjo in naukom'* (II. Tim. 42.), dokler vam izročene ovčice ne popuste strupene hrane hudobnih časnikov in se obernejo na dobre pašnike kat. časnikov, ter se trezne hrane, nauka Jezusovega deržijo in izveličajo". — Tako tedaj so pisali švicarski škofje o brezbožnih časnikih. Zelo enako so svarili zadnje leta veči del vsi nemški škofje posamezno v svojih pastirskih listih. In koliko so sv. Oče papež Pij že grajali nekeršansko časnistvo, keršansko pa spodbudovali in oserčevali, to je menda znano. Kdor takih marljivih glasov — menda vsaj naj veljavniših — ne posluša, ter pri vsem tem brezbožne časnike podpira : pri njem ni jasno, pogreša se nekaj, zgubilo se je nekaj in nanj se poda napis tega členka:
,,/&? se nehaj zgubljenega !tl
„Ein starker Tabak, aber guter Tabak", bi morebiti Nemec jekel. Koliko lep sad beseda zbranih škofov rodi v Švici, se je vidilo kmali v začetku (Gl.: ,,Danica št. 5. t. 1.); vidi se pa tudi sedaj neprenehoma, ko je vse katoličanstvo na nogah za brambo svoje cerkve in celo bolji protestantje z njimi vlečejo.
Kako častitljivo spričevanje dajejo švicarski škofie „suo Clero", ko tako zanesljivo terdijo: „da bi jih Vi sami v hišo sprejemali ter podpirali, od Vas ne moremo misliti/. — „Pressc" ali judovsko ali sploh mavtarsko, in v kterem koli jeziku — pa v keršanki hiši^ ali celo „in domo clericali!!" ... v taki hiši se je nekaj zgubilo, kar v hišo gre in „se iše;" --in nekaj se je privalilo v hišo, kar nima v hiši prostora, ampak v hlevu, — ne med „verniki,', ampak med „brezvčrniki" in „ nej e verniki".
Velji tukaj edino beseda Odrešenikova: „Kdor ni z menoj, je zoper mene; kdor z menoj ne zbira, on raztresa". Iz lista, ki je Cerkvi sovražin, se ne pobira za Kristusa. Radi ponavljamo prislovico od tatu in tistega, ki mu je vrečo (žakelj) deržal: ali pa ni tat čednosti in vere on, ki brezbožen časnik piše, „žakljar" pa ti, ki si ga naročujes?
Ker brez izgledov ni pridige", pravi neki učenik, naj jih se tu par dostavim. „Zavolj naznanil, pravi marsikdo, moram ta ali uni časnik imeti". Poznam n. pr. Človeka, ki je nekdaj domač vladni časnik rad pre-
biral, zlasti zavolj naznanil. Od kar pa je na levo za-krenil, ga že nad 15 let več ne bere. Ko sva se od tega neki dan pogovarjala, je rekel: Nekoliko mi je bilo po njem dolg čas, d» bi bil pa zato škodo terpel, se vender ne spominjam; vem pa gotovo, da zato nisem bil nikoli ne lačen, ne bolan. — Zavolj domorodstva si ta ali uni časnik naročujem, ti zaterjuje drugi. Bilo je pred kakima dvema letoma, ko je župnik slovenskemu vredniku pisa!: „Za zdaj pošljem še naročnino, če znabiti zadnjikrat, na bom jaz, ampak bote Vi krivi. Ali vredujte časnik v keršanskem duhu, ali pa mi ga več ne pošiljajte, če tudi priloženo naročnino ohranite". — Pravo, g. župnik! rečem danes tu v Danici, kar sem takrat ustmeno rekel. Resnično, z naročevalei liberalnih časnikov bi ne hotel biti deležnik ne njih djanja, ne njih plačila.
„Dixi et" .... „qui potest capere, capiaL"
Z dežele.
Z Dolenskega. Po Kostanjevici in okolici šumi glas, kako jako so se v petek 14. sušca gostdi ,,liberalni možje'* z mesom v eni mestni gostilr.ici, ktera menda ni prav posebno vestna v posvečevanji postov kat di-ške Cerkve. Bil je vmes po svojem rogovilstvu zoper Cerkev in slovensko reč dobro znan c. kr. vradnik. Ta mož je tako poln spoštovanju do svoje matere sv. Cerkve , da je tudi nekega pričujočih pregovarjal , da naj meso je. Toda siljeni se v to nikakor ne podi. Nazoč meščan se poteguje za cerkveno zapoved; ali vradnik vse to zasmehuje in gerde bruha zoper duhovstvo in zoper cerkvene naredbe, ravno s prehoda rae-mogredočega domačega župnika zove ,, l.. pa", kar meščana, se ve da, močno razdraži , in ko se meščan pošteno poteguje za čast svoje sv. vere in duhovstva, zlasti domačega, pita ga vradnik s „f— hlapcem*'. (Te besedi ste navadne v ustih tega ,.liberalnega < iikanea", ki z njima pita poštene katoličane!); potem pa stori „majsterštuk liberalske izobraženosti": on namreč meščana namaže z mesom po ustih! Si more li kdo misliti veči zaničevanje postne zapovedi in gerši neobtesanost, kakor jo je ta vradnik tukaj razodel? Mož, s toliko nesramnostjo razžaljen, gre iz kerčme in to divjaško silovitost povsod pripoveduje. — Prašamo: Ali imajo ta namen vradniki, da bi verno, davke plačujoče ljudstvo v njih veri begali in jih zasramovali? Ali ni zato postava, da podložne v njih pravicah in svoboščinah varuje in mirne ohrani, kaj? Ravno ta vradnik je leta 1>Š70 priderdral kar nenadoma z ene svojih vednih komisij na neko ženitvanje, in je precej in očitno napadel tam nazočega učitelja T., z besedami: „Sie sind auch ein Pfaffenknecht!" Potem pa jo je pričel s svojim pi-sačem v sredi med svati udrihati po duhovnih, zlasti po sv. Očetu, kterega, češ da, hočejo „nareaiti za Boga itd." Učitelj, zdaj gostilničar in posestnik na Go-renskem, ga zavrača, svatjapakar sterme. Nazadnje se oserči neka mlada žena, ter pričo vsih vradnika in njegovega pisača prav dobro obere. Vozniku pa se naroči, naj urno zapreže, da take goste popred odpelje. Mar ni to res lep apostelj „liberalne olike?" Pač gotovo ni škoda, da mož je tukaj brez vse veljave, in toraj svoje liberaluške omike, če tudi jo na pretego hvali, večidel skoraj nič ne prodi. Koliko pa mož, ki z ljudstvom tako dela, vladi koristi, to naj ona sama gleda.
M—n.
Is Celja ima verli „Slov. Gospodar" nsznanilo, da so mestni celjski gospodje obhajali pri sv. Jožefu o bletnico ss Cirila in Metoda. Zbralo se je bilo mnogo vernikov. Povedal je „Gospodar" da braterna šteje sedaj 17,092 udov, največ is Kranjskega. Pograjal
je Štajarce, da se premalo vdeležujejo. — Staj are i bratje, zcdinimo se v molitvi, da se na prošnjo ss. Cirila in Metoda pospeši spreobračanje naših razkolmh bratov, kterih je milijone in milijone. Moliti je pa treba tudi za naše brate doma, kterih mnogi v veri ploh vlečejo za „vst*voveici", kar je po načelu eno z brez verstvom. Ne dremajmo več, zakaj vse tako kaže, da tisti napovedovani veliki odpad se bliža, ko bo blagor tistemu, ko zvest ostane do kocea, zakaj: ,,veliko je poklicanih, malo izvoljenih.41
Iz ŠuCčTSktgi). (Dopis. Konec.) Foglejmo še v Su-loturn- Marsikdo b: mislil, da je tukaj ravno taka, kakor v (jeiicvi, pa ;e vse drugač. V Genevi je boj na raw)Zi ai.skem, ali (ako hočete) na pravoznansko cer verem polji, v Soloturnu je b«»j dogmatičen, in toraj veliko itevarniši. - Ba/el-ka škofija (s sedežem v S« loturiiu/ je lajveča na Švicarskem. Pod to škofijo spadajo prebivavci 7 kantonov, namreč: Soloturn, Beri. Aargnu, Tl.iiigaii, Bazel, Lucern, Zug.
Bazoiški »«kof v Soloturnu ima med duhovi i d« re f<*a v-ika Gšvind-a p-» irrenu, žepni-; a v Olt'li m ii Dui.ki 11 u. i a liosn-čni je popolnoma pozabi! Boga. i i ni se samo vdeb-žil marsikterih repostavnost in nepo koršine. temi.č lansko leto je celo spisal neko brošuro zoj e.- celibat. Škofu je odpovedal pokoršino in f ostal Diiilirigei j< nar, pa hotel tudi dtihovnijo v to zapeljati. Škof v Soloturnu, 11 il. gsp. Kvgenij Lichat, ga j' razre čase trikrat opominjal, ko je pa vse opomin e vanjo pre derzno zaničeval, kaj ;e hotel druzega storiti, kakor ga izobčiti, odstaviti od dulio*nije n masnih ojravilV Za neke radikalne gospode, kakor so zlasti Vigier, An deivvert, je bila to naj vgodniši prilika, si za Bizmarka pete pobrusiti. Hitro so zdergnili skupaj zbor vsih kan tonov te škofije in so poterdili odpadnika v njegovi službi, Škota Lachata so odstavil, kakor da bi bil njih hlapec; kapitelr.u pa ukazali, da naj postavi velikega namestnika. — Lepi sklepi! Vendar kapitel se v to ni < dal, in tako so imeli rogovileži še eno zadrego več. udi duhovstio cele škofije se je odločilo za svojega Škofa, in poleg tega se je jelo še ljudstvo gibati: toda bilo je ostro prepovedano zbore imeti in škofu pisariti. Ze pred pri glasovanji za odstavljmje Lachata kantona Lucern in Zug nista hotla glasovati. — Kudečkarji so škofu poslali pismo, v kterem so naznanili vzroke (!?), zakaj ga orittavijo od škofijstva, da mu celo stanom anje od poved 1 Jej o. T< da škof Lachat je vse dozdevne vzroke z določno ej-trostjo overgel, in na koncu pravi, da bo vedno opravljal šk< fovo službo, iu si prizadeval svoje verne poterjevati v pravi veri, in se ve da tudi v po-koršini do posvetne gosposke. Kar se mene tiče, pravi, ne zametu jeni sprave, tudi ne nobene prošnje; toda jaz hočtin in moram ali kakor pravi in zvest kat. škof biti, delati in verne voditi, — ali pa kakor vreden škof in dober pastir svojih ovČic za nje življenje dati — pa-ti! — Kakor Bog hoče! —
Po štenjo takemu škofu ! kliče ,,Oasetta romanseha*'
To so besede pervih H stoletij keršanstva. _ In les !
Ljudstvu pozna vrednost svojega pastirja in gospodje radikalci vidijo, da so osamoteni, kat« 1 ška reč vedno bolj zmaguje, celo protestantovski listi grajajo to početje radikalnih svetovalcev in njim svetujejo ,,edino pomoč", namreč: naj svoje službe popuste. Pa kolika zagrizena hudobija! Vidijo že, da je vse zoper nje, vendar ne od stopijo. Ui.e dni so celo vojake razpostavljali, zlasti po Thurgauskem, da bi krotili ljudstvo, ako bi rabilo silo. Toda katoliški Švicar je umna, prevdarna glava, in gospodje bodo javaljr.e kdaj napravili kak umetno prisu-kan upor. Ljudstvo se zbira, sklepa mirno svojo reč, in jo izročuje kantonski vladi. Radikalni gospodje si že obetajo nekega Herzoga altkatolika iz velike Nemčije
za general-vikarja. Hiacint pa Herzog, lepa možaka! — Upam, da ,,pustna'* njih cerkev se ne bo širila. Našim dobrim Šveiningarjem sem včeraj, 2. sušca, v obširnem govoru pojasnil, kaj da je ta altkatolieizem ; in pa nezmotljivi papežev nauk. >aša soseska je dobra, vendar je treba jih podučiti, da vedo, kako se obnašati, ako prilomasti zgrabljivi volk.
Švicarski šofje so ukazali v čast sv. Jožefu od 9—11'. sušca obhajati devetduevnico, da bi po njegovi mog. čni prošnji cd Boga dosegli srečni izid sedanjih cerkvenih zadreg.
Iz Romanije. Poglavitno naše mesto je Bukarešt s preko H'<MM>0 prebivalci, med njimi je čez 20.000 katoličanov; razprostira so napiijetr.i ravnini, in je kaj okusno sozidano. Velikih in visokih paiač je sicer malo, a kolikor jih je, so le, e. Drugač so poliišiva v obče nizke, pri tleh, ali z < niui samim nadstropjem. Sploh je njegovo lice bolj orientakko; posebno kar se tiče tlakov nt snage, razločuje se mnogo od zatočnih večih mest. — Nahaja se res v Bukareštu čez dvajset tisuč katnličai.ov. Zalibog, je večina njih katoliška le po imenu, kajti v spolno anju svojih katoliških dolžnosti so mlačni. Žalostna ali resnična prikazen dandanašnje dobe, nejeverstvo in brezboštvo razširja se otrovrii kugi enako daleč p » svetil, ter spodkopuje in spodjeda človeško društvo, skoraj povsvod se sveti veri zapreke postavljajo in pripravlja se ji boj. Brezvestni mavtarji napenjajo, kar morejo, svoje moči, ali gotovo zastonj, ker zmaga je b la in bo le na strani svete Cerkve, prave naše matere. —
Spoznavši žalostni stan svojih katoličanov, trudijo se mil. naš škof Ignacij Pavli za zboljšanje, kolikor le mogoče. Da bi v katoliškem in nravnem oziru Roma-niji lepši prihodnost odperli, vstanovili so v Bukareštu bogoslovsko semenišče. Ker tako početje velike inateri-jalne pomoči potrebuje, obernili so se na vse svoje znance iz prešnjih svojih misijonov, kteri so jim nabirali in jim še nabirajo darove v prelepi ta namen*). Lansko jesen podali so se prezvišeni prelat celo sami Še z enim svojih duhovnov v Avstrijo, na Magjarsko, Bavarsko, od koder se Še niso vernili, nabirat miloščine, da bi sozidali to spomlad na zemljišči, kterega so v Bukareštu za pet tisuč zlatov kupili, za semenišče pripravno poslopje. — To bode samostan Pasijonistov s cerkvijo, kajti vsi naši seminaristi bodo redovniki. Mla-denči, kar jih je tu, so verli, ter sme se vsega dobrega od n jih pričakovati. Iz tega zavoda prišli bodo izverstni misijonarji in učitelji, kar je Romaniji jako potrebno. — Pasijonirti oskerbujejo že dolgo misijone v Romaniji. Tudi prezvišeni naš škof so Pasijonist.
Ker je pak ta red po mojem mnenju Slovencem malo znan, mislim, ne bo napečno, ako nekoliko o njem spregovorim. —
Vtemelitelj Pasijonistev je sv. Pavel Križniški — imenitnega rodu Daney — rojen v Ovadi, ne daleč od C eno ve na Italijanskem. Ze v pervi mladosti pokazal je veliko ljubezen do Kristusovega terpljenja. V sveti resnobi zderževal se je navadno otročjih iger, pridno je molil, mnogo sc postil in miloširijo delil. Iz ljubezni do samote odpovedal se je sijajnim ženitvam in bogati dedišini. Ko je tako od dnč dne v keršanski popolnosti napredoval, čutil je v sercu po notranjem razsvetljenju vedno goreČneji željo, da bi vidil svoje in bližnjega moči obračati le v Čast Božjo. Zato je začel misliti,
*) Naprošeni smo bili tudi mi, da naj v Danici priporočimo ta misijon, kar naj bo opravljeno s to lepo priliko, in ni nam treba obširuiše govoriti, ker čast. gosp. dopisnik razlaga potrebne okolišine.
Vr.
kako bi vstanovil društvo, kterega namen bi bil : po-vikševati čast božjo, in to posebno s češenjera terp'jenja našega Odrešenika. - - Toraj je želel, naj se tudi njegovi redovniki imenujejo od Križa in terpljenja našega Zveličarja Jezusa Kristusa, ali z eno bese fo .,Pasijooisti, terpinci".
V	takem premišljevanji zamaknjen je vidil nekega dne v prikazni redovniško obleko, ktero naj nosijo njegovi bratje, to je, iz černeg* debelega sukna talarju podoben habit s sercein na levi persni strani, sredi kterega je križ in čer'.:e: Jesu XlJI Passio (terpljenje Jezusa Kristusa,); opasujejo se s černim usnjatira pasom.. —
Življenje Pasijonistov je ojstro v obleki, v živežu, postu in mnogoterem pritergovanji.
Samostane postavljajo, kjer je moč, na samotnem kraju.
Dandanes je že ta red močno razširjen, vzlasti v misij onih so duhovni sinovi svetega Pavla Križevega celavni. —
Umeri je sveti Pavel Križevi kot svetnik v Rimu 16. novembra 17To.
Pod vlado Pija IX — bil je 1. oktobra 1852 zveličan imenovan in 29. junija 1867 med svetnike prištet. —
O tukajšnih katoličanih naj &e omenim, da je v našem mestu le ena sama farna cerkev in sicer majhna; vendar pa ni skoraj nikoli čisto polna. V njej se pridiga vsako nedeljo v nemškem in m «gjarskem jeziku. Razun v ti cerkvi se opravlja tudi vsako nedeljo slovesna služba Božja v škofijski kapeli, ktera je čisto majhna, in tudi le redko kadaj polna. Tudi tu ste vsako nedeijo dve pridigi, ena v laškem in druga v francoskem jeziku. —
V	nedeljo, 9. t. m., pričeli smo Odnevno svečanost v čast sv. Jožefa z izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Kaj lepa in ginljiva je ta slovesnost. Prične se vsaki dan ob 4 popoldne, in ker je v tukajšnem škofijskem poslopju očitna normalna š-la, ktera mine vsaki dan ob 4 popoldan, gredo vsi učenci po šoli v kapelo našega Izvcličarja molit.
Pri romanskem narodu je opaz*ti globoko versko čut; le ško<-la, da v toli-i nevednosti tiči. Romani-Va-lahi — le te besede ne slišijo radi — tukaj nas nekoliko po strani gledajo. Vlaški duhovni, razkoljenci, so pak z nami močno prijazni. V začetku, ko sem v Ro-manijo prišel, obiskal sem iz radovednosti ene njihovih cerkev. Te so navadno male, z dvema ali še več kup-1 jami v gerškem zlogu sezidano. Na zunanjih stenah namalani so navadno sv. apostol ji in evangelisti, tudi znotraj so stene polne kip v ; prižuic in orgel nimajo. Sv. maša se pri njih ne bere pred altarjem, kakor pri nas, ampak za altarjem, tam je tudi njih svetišče. Ko sem pervikrat v tako cerkev stopil, sem mislil, da v svetišče, kjer se mašuje, drugi ne sme, kakor njih duhoven, ali temu ni tako. Celo mene še z enim Pasijo-nistom, mojim tovaršem, peljal je prijazni vlaški duhoven tje, in nama je vse razkazal. — Kakor ljudstvo sploh, je tudi njegova duhov.šina grozno nevedna; in jaz mislim, da bi se marsikteri izmed njih vernil v naročje sv. katoliške Cerkve, ako bi mu bila resnica znana. — Duhovnov, menihov in nun imajo romani mnogo; kadar pridem v mesto, srečujem jih pogosto.—
Kakor tudi je sedaj tukajšno katoliško obzorje žalostno, obeta vendar lepši prihodnost. V vinogradu Gospodovem je tukaj mnogo, prav veliko dela, samo malo delavcev. Ali keršanska ljubezen je močna in mej ne poznd. Upamo, da vsemogočni, večni Oče, kteri z neskončno modrostjo in previdnostjo vesoljni svet vlada, bode naše delo, naš misijon blagoslovil, ter nam svojo pomoč podaril. —
Posvetili smo slabe svoje moči v čast Božjo in v blagor bližnjega, delali in trudili se bomo ter b jevali se za največi in najbolji svetinjo človeštva, za sveto Cerkev, ter preganjali zmot oblake. Bog nam pomozi!
Conf. Albert.
Iz Istre. 19. Marca. Kolikor več se puhli liberalizem šopiri, toliko bolj se katoliški duh zbujuje. Čudno hrepenenje se je v Ospi zbudilo za sveti kr:žev pot — in v malo časa se je iz dobrovoljnih priučskov postavil krasni križev pot. To je res naj b djši zdravilo za bolne človeške serca. Kako je potolažeu zcmel ski popot nik, kadar pobožno križev pot obmoli. Izdelal ga je umotvorni zavod g. Heindl nov na Dunaju za 270. gl. Prečast. gosp. M. Bravhar, mnogosluž >i dekan v Ospi, poskerbeli so v soglasji s starešini in občinskimi predstojniki, da se je vinestenje in blago-dovljenje prav častitljivo opravilo 1. nedeljo v postu. Č. o. Jožef, ka-pucin iz Tersta, je pa tako ginljivo govoril, da je po-slusavce v s^rce ginil in močno spodbudil k tej pobož-nosti. - Imam tudi povedati veselo novico, da tukaj se je nek prostomiselnik prav lepo z Bogom spravil ia poboljšan svet zapustil.
Bratovšina vodnega češčenja presv. Rcšnjega Telesa se veselo širi tudi po deželi.
Za prihodnje poslance v deželni zbor se v obče govori, da ajdov nečemo; temuč zbrali bomo katoliške možake. (Tako je prav; kadar bo lo po vsi Avstriji sami pravi kristjani v zbore in zastope voljeni, potlej se je boljšega nadjati. Vr.)
Iz Ljubljane. Tacjblattarijr. — Satan je hotel neki dan .,pobožen biti", gre v pusavo k Zveličarju in mu z višave razkazuje vse mile dobrote, rekoč: „Vse to bom tebi dal, — le pred me poklekni in me moli!"
Vstavoverski Tagblatt, skušnjavec in terliea ubo-zili Slovencev, je tudi une dni hotel „pobožen biti" in je pričel „katekizem učiti' mil. škola in kranjsko duhov-stvo, dasira-no Slovencem nima nič obetati, ker sam živi le od njih obiranja in černjenja. Padite pred moje malike in jih molite! je njegov hripavi glas; pa »kazal se je še veliko bolj butoglavega pri tem opravilu, kakor njegov šepavi mojster na Karantaniji.
Ta najemnik, ki je t dikrat že vero in vse z blatom ometal, kar je katoličanskemu Slovencu sveto, je zdaj „v imenu vere" mil. škofu levite bral, kako je bilo treba duhovstvo pestiti in ujzdati, ka^ar se je namreč poganjalo za cerkvene in narodovne pravice. Duhovstvo pa po svoji navadi za ne vem kako zanemarjeno in ob-•iivjačeno razkričuja, po velikem delu, pa da so visi pastir s svojim prijenjevanjem sokrivi „an dem trostlosen Zustande der Verkommenheit".
Iz ust raj veljavniših mož se je velikrat slišalo pričevanje, da ljubljanska škofija ima med drugimi naj izverstniše duhovstvo. To poterjuje ravno ta obrekljivi in umazani list s svojim večnim kričem; na slab sad se ose ne vsedajo. Stokrat je ta steklenjaški „ekser-cicienmeister" z grehom obkladal duhovstvo, ker ne molči n. pr. pri volitvah, da bi mogli liberaluhi same take v zbore spraviti, kterim so cerkvene in narodove pravice tern v peti, duhovstvo pa „vsega zlega krivi-čijo, kar se je v deželi zgodilo".
V tisoč varijacijah Tgbl. vsak dan ponavlja v temle pomenu: Ti cerkev z duhovstvom nosi bremena, nosi nar težji butare vsih davkov, priklad, prišipnin itd. s vsirai drugimi plačevavci vred Govoriti, prositi, oporekati pa nimaš nič. Naj žugajo tudi Cerkvi in narodu nasprotne naredbe in postave; ti moraš molčati in vso hvaležno sprejeti. To je katoliški nauk, to tebi Kristus zapoveduje, in to včm jest „Tagbiatt — vi: pa-
5ež, Škofje, duhovni ne veste nič. Ako vi temu nasproti elate, kar jest ,,Tagblatt" rečem, se pravi to: „der Gesittung ins Gesicht sehlagen, das Volk verdummen, den Fortschritt und die Freiheit knebbeln, die Grund-
Sfeiler des Staates untergraben". To je ,,žalostno za uhovstvo, za vero, za nravo", — in tako dalje „sine fine".
Pa povejte vender, ali ni „ta skerbni oče za du-hovsko čast in za vero" ravno tisti Tagblatt, ki tako nesramno laže čez duhovstvo. redove, ki vso vero in
enake pravice !4<
Njegova vedna „absurdnost", ktero smo mu že večkrat ošibali, ga je sicer v drugem členku nekoliko spekla. češ, naj le pove prosto tudi duhoven svojo misel in politiško prepričanje; toda z ozirom na spodobnost in na čast svojega stanu. To je prav in vsega pre-mislika vredno; pa kako se to vjema z večnim kričem zoper politiko dunovstva? Ali se ne zdi, da ta struna tako le brenka : Le vdeležujte se politike, vendar nikoli ne tako, da bi kaj z njo opravili in nam vstavovercem v škodo šli?
Vzrok vse njih „tilozofije" je jasen. Gg. vstavo-▼erci čisto dobro ved6, da v deželi ne bojo po svoji volji gospodovali s svojim lažnjivim liberalstvom, dokler se bode tudi katol. duhovstvo svojih pravic popriiemalo in dokler bo katoliški narod po dolžnosti spoštoval svoje duhovstvo. Zato so vstanovili svoj brezvestni list, kte Tega umazano delo je od začetka: katoliško Cerkev v nič devati, in duhovstvo ob veljavo pripravljati. Zato tudi zdaj, ko se ravni deželi za novega višega pastirja, „v imenu vere", to je „konfesijonslozne" — rogovilijo, da bi deželi prikoledvali koga tacega, kteri bi bil manj „potens exhortari in doctrina sana" (sv. Pavel), bolj pa „potens" mahati po tistih svečenikih, kteri bi vstavo vercem ne bili po volji.
Tudi katoliiko politična drnžba je pisavcu strašno na poti; zdi se mu to tako čudna kolobocija vere in politike, ,.da bi se ji rad smejal, pa ne more, ker mu na jok gre" — se ve da: zakaj družba zanikarnosti, lisič nosti in brezbožnosti cerkvenih in narodnih sovsražni-kov in nasprotnikov odkriva in prav po zasluženji šiba. Meni celo, da čast ne pripusti duhovnu biti ud take družbe . . . Kaj pa, ali je čast biti katoličanu ud take družbe, ki v katoliški deželi katoliški Cerkvi nasproti dela in vzderžuje celo časnik, ki krivoverstvo in nejevero uči? In v tako družbo ste vabili tudi duhovne ! O zlata doslednost!
Sv. Oče so ravnokar vsim nemškim katol. druž bara poslali svoj blagoslov: tedaj so pač papež druzih misel „o častivrednosti" teh družb, kakor ljubljanski Tagblatt! Pa kaj čete? Kristusov namestnik ne zna „katekizma razlagati!" na to si je „privilegium" vzel ljublj. Tagbl.
Pa še ena reč pisavca kaj hudo peče. Ta preklicana prižnica", ki pa spet ,,politizira'* in morebiti enkrat v letu kdo jh»svari zoper to, kar cerkveni sovražniki vsak dan po svojem „pridigarji" Tagbl. laž-njivega , obrekljivega, brezbožnega in zoperverskega p<» mestu in po deželi trosijo. To je pa že spet čisto in popolnoma „zoper Kristusov nauk", kakor Tagblatt gkatehizira.,! Pač res; sej Kristus je svaril ljudi zoper Farizeje in bičal njih nejevero: Bog ne daj pa, ko bi tudi kaki katolišk pridigar le z besedico se dotaknil novih farizejev! Sveto pismo sicer take učenike, kteri k pregrehi molče, imenuje „mutaste pse"', od kterih bo večni Sodnik duše pogubljenih tiijal, in sv. Oče
Pij IX v svojih okrožnicah služabnike Božje sicer o mnozih prilikah opominjajo, da „naj odkrivajo naklepe brezbožnih": toda ljubljanski Tagbl. zopet ve vse to bolje, kakor pa namestnik Kristusov; kajti on se uči katekizma pri pečenki o kvaternih sredah v steklenjači pri spodbudnih govorih svojih gg. tovaršev in še marsikje drugod. (Konec nasl.)
Iz Ljubljane. G Fr Zajie. akademiški podobar v Ljubljani, ima narejeno lepo podobo Kristusa za na križ, 5 čevljev in 3 palce visoko, pripravna n. pr. za kako pokopališč, za v cerkev, ali enake prilike. Cena je 50 gl. Drez križa. Pri podobarji (pri sv. Jakobu št. 29) zamo-re pismeno vse zvedeti, kdor bi želel z njim se dogovarjati. Znana spretnost g. umetnika je porok, da je delo dobro, in kakor domači umetnik je še posebnega priporočeva-nja vreden.
Miazgled po #retu.
Poslednje novice. Pruska zbornica je odložena za nektere tedne, potem ko se je n>d cerkvijo stresla s svojimi mavtarskim: postavami. Kakor pa v Avstriji po sprejetih neposrednjih volitvah opozicija ne bo manjši, ampak še veči, enako bode na Pruskem v oziru na zopercerkvene postave. — Na Spanjskem se zmiraj bolj rudeči. Zbornica je ukljub naj hujšega nasprotovanja Figuerasovega izvolila odbor za vladanje in zborovanja ustavila. Madridski rogovileži hočejo slovesno praznovati pariško klanje, ki ga v oklicu imenujejo „nre-slavno vstajo ljudstva v Parizu." V Badajocu je bilo rudečkarstvo srenjske vradnije že razkropilo in začelo „posestva velikih gospodov med seboj deliti". Glej: sad brezverstva! Glej sad brezbožnih in mavtarskih časnikov! —Na Angleškem ostane Gladstonovo minister-stvo, ker D. Izraeli si ni upal kermila sprejeti. — Na Japonskem ie strašno preganjanje kristjanov. Našli so tam keršanske srenje, Ki so se več gtoletji brez duhovnov in Božje službe ohranile samo s kerševanjem, in zdaj ko jih je vlada zasačila, jih grozovito preganja. Pri tem imajo svojo roko tudi brezbožni mavtarji, ki so Evropo v tolike zadrege spravili. Na tisoče revežev jc že umerlo vsega hudega, in umirajo še zmiraj. Leta 1870 so jih trinogi blizo 4000 pregnali, in lani je bilo slišati,da nad 1000 teh je v terpljenji in pomanjkanji shiralo, druge je umorilo trinoštvo, veliko jih zdihuje še zmiraj po ječah. Med tem pa se neka japonska družba po Evropi šopiri in semtertje korači med slavospremstvom evropejskih ministerstev, akoravno je med njimi liberaluh Ivakura, kakor pravijo nekako deležen tega preganjanja. Tudi znamnje našega časa. Tema je bila po vsi' zemlji ob Kristusovi smerti na križu: za temo in strašnim terpljenjem je prišlo vstajenje. — Sv. Oče so za patrijarha v Jeruzalemu 21. t. m. izvolili ondotnega posvečenega škofa mil. gosp. Bra-ko ta. — Na Laškem so zopet velike povodnji. — Po Bulgarskih vaseh se boje splošne vstaje zoper otoman-sko vlado.
MBobroinl darovi•
Za sv. Očeta. Vradnik 1 gl. 4 kr. — Duh. z Go-renskega 2 gl. 10 kr. — Za pirhe g. K. 2 gl. — G.
J. A. 2. gl.
Za afrikanski misijon. Po g. Knificu M. Zajic 5 gl. — Neimen. 1 gl. — Neimenovana dobra roka hra-nilnične bukvice, vredne 6 gl.
Za misijon v BukareŠtu. G. J. S. 1 gl.
Za misijon g. mis. Čebulja 1 gl. iz Postojne. —
Odgovorni vrednik: Loka JGfM. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikofl dediči v Ljubljani.