Ameriška Domovina
70%° P*Vljc - -
Lan:8'1
iSUVM MMi GA	h o /wi e«
NO.
,r°oklvy?ct 3/?e
^227	*** lAiWUA0<8 t&htf	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 3, 1970
J\f y	MCRICAN IN SHUT
StOVCNlAM
MOBNWO NCWSPAR®
STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
iCalija bo obnovila zveze i rdečo Kitajsko
Pogajanja o obnovi rednih diplomatskih o d nosov so že dolgo v teku in se bližajo sedaj uspešnemu zaključku.
RIM, It. — Italija je pretrgala diplomatske stike z rdečo Kitajsko 1. 1949 in se za kitajski režim ni menila do 1. 1963. Od takrat naprej je v Italiji naraščala struja, ki zagovarja obnovo stikov s Peipingom. Prvi, ki se je resno zavzel za to idejo, je bil takratni ministrski predsednik Fanfani, vendar pa razmere še niso upravičevale upanje, da bo iz te moke kaj kruha. Ideja je pozneje dobila novega zagovornika v socialističnem voditelju Nenniju.
Zakulisni stiki med Rimom in Peipingom so obstojali ves ta čas. Pretakali so se skozi Tirano, Bern, Varšavo in sedaj skozi Pariz. Pogajanja so menda pred zaključkom. Treba je urediti še najvažnejšo točko: usodo Čangkajškove Formoze, ki jo je Italija svoje dni priznala. Odprta je sedaj kanadska pot: Italija naj prekine zveze s Formo-za, kot je to storila Kanada. V Rimu niso navdušeni nad tem izhodom iz zadrege.
Ako bodo stiki med Peipingom in Rimom obnovljeni uradno, bo seveda Italija morala glasovati, da pride Kitajska v ZN.
Da Italija želi obnovo, sta merodajna dva razloga. Italija ima že sedaj s Kitajsko do $120 milijonov letnega blagovnega prometa. Z obnovo stikov bo promet gotovo hitro narastel, ker bodo mogoči tudi kreditni sporazumi. Dalje bi bila obnova tudi v korist sedanji vladi, ki jo napadajo, da se ravna preveč po ameriški zunanji politiki. Ako bi Italija in Kitajska izmenjali poslanike, bi ta očitek, ki se ga posebno rada poslužuje italijanska levica, odpadel.
V kočljiv položaj bodo prišli italijanski komunisti. Kitajski komunisti spodkopujejo namreč že dolgo uradno italijansko komunistično stranko, kjer le morejo, ker stranka drži z Moskvo. So že ustanivili v Rimu svojo lastno “kitajsko” vejo komunizma. Sedaj mora uradna italijanska komunistična stranka zagovarjati obnovo diplomatskih stikov, dasiravno dobro ve, da bodo od tega imeli korist le italijanski komunisti kitajske vrste.
Karmna! Cishiag umrl
BOSTON, Mass. — Včeraj popoldne je umrl Richard kardinal Cushing v starosti 75 let. Dolgo je bolehal na raku. Bil je 26 let nadškof v Bostonu, drugi največji nadškofiji v ZDA. Papež Janez XIII. ga je imenoval za kardinala leta 1958.
Pokojnni kardinal je bil trd
Na beograjski univerzi v Jugoslaviji brez
posla 9% delavstva!
BEOGRAD, SFRJ. — V vsej
je zopet začelo vreti
Obsodba študenta, ki je kritiziral gospodarske razmere v Bosni, ie dvignila nezadovoljne študente.
BEOGRAD, SFRJ. — V Ju-in odločen protikomunist in je'goslaviji se še dobro spominja-zato javno podprl John Birch jo, v kakšen političen vrtinec so družbo, skrajno desničarsko or- spravili 1. 1968 beograjski štu-ganizacijo v ZDA, ki je trn V clentje jugoslovansko javnost, peti vsem liberalno usmerje- Sam Tito se je moral vmešati v nim. Bil je prav tako vnet za’demonstracije, da je pomiril sodelovanje z vsemi krščanski- razburjene akademske duhove, mi in drugimi verami ter je na Na njegov pritisk je režim dal tem polju veliko delal v letih po prav študentom in ugodil njiho-drugem vatikanskem vesoljnem vim zahtevam. Svojih obljub cerkvenem zboru.	I režim ni držal, zato je na tihem
Sposoben upravnik in vodnik kipelo na beograjski univerzi je zgradil nešteto cerkva, usta-'dalje.
navijal nove fare, gradil bolniš-j Sedaj je zopet zavrelo kot le-nice in skrbel za mladino. Na- ta 1968. Povod za sedanje nemi-stopal je tudi proti rasnemu za- re na univerzi je dal proces pro-postavljanju črncev. Znan je bil ti bosanskemu študentu Mijano-zlasti v vsej deželi kot prijatelj (viču, ki je bil obsojen na 20 mein duhovni vodnik rodbine Ken^secev ječe, ker je v nekem pod-nedyjev, zlasti še pokojnega talnem študentovskem glasilu predsednika ZDA John F. Ken- napadel režim ne samo na pro-nedyja, kateremu je pri Vme- svetnem polju, ampak še bolj v stitvi za predsednika ZDA go-'splošno političnih vprašanjih, voril.	[očital je režimu, da imajo bo-
Richard kardinal Cushing je sanski delavci tako nizke plače, slabel zaradi bolezni in je letos da pri njih stradajo, zaradi te in zaradi starosti od-1 Postopek proti obtoženemu stopil kot bostonski nadškof. ^ Mijanoviču je bil precej sličen Na njegovo mesto je papež Pa- prejšnjim pravdam proti štu-vel VI. imenoval Humberta S. dentom. Zabeljen je bil vseeno Medeirosa, ki je komaj pred do- s par zanimivimi izjavami. Mi-brim mesecem prevzel svoje po- janoviča sta branila advokata
Zetoma L. B. J. ni do farme
deželi je okoli 360,000 delavcev brez rednega posla, od tega največ v Kosmetu, kjer je brez posla 26.7G delovne sile, nato v Makedoniji, kjer nima zaposlitve 19.5% delavcev, najnižja v Sloveniji, kjer znaša le 3.5%.
V Sloveniji je brezposelnih sorazmerno malo zato, ker jo vsak, ki je pri volji, pobere preko meje v Nemčijo ali Avstrijo, kjer je dela dovolj. V tujini je trenutno po uradnih podatkih okoli milijon Jugoslovanov na delu. Če bi bili ti doma, bi bilo brez posla dobro tretjino vse delovne sile! Kaj takega Jugoslavija ni doživela niti v času velike gospodarske krize, ki je zajela po borznem zlomu leta 1929 ves svet!
Komunistični režim, ki je s svojo nesposobnostjo pripeljal Jugoslavijo v tak obupen položaj, se mora za pomoč iz stisko zahvaliti v prvi vrsti Zahodni Nemčiji, kjer je zaposlenih trenutno okoli pol milijona Jugoslovanov, ki rešujejo Jugoslavijo tudi s tem, da pošiljajo domov svoje zaslužene in prihranjene marke v milijonih. Letos naj bi bili Jugoslovani, zaposleni v tujini, poslali v Jugoslavijo že okoli 300 milijonov dolarjev, nemških mark in drugih trdnih deviz.
Predstavniški doni brez
e moči
PRINCETON, N.J. — Gallu-
dr. Strugar in Popovič, ki sta študente komuniste branila že Zltatne SprSmC
pred vojno v kraljevski Jugo-j slaviji. V svojih govorih sta'
AUSTIN Tex - Bivši nred P«*««!*, a* * mor«	vonvcev x.
rex. — mvsi prea-	. %,je bilo zaključeno zadnjo sobo-
dnik L. B. Johnson ie ornds,	M«“”V,C b. r ^1 ‘1 to, jo pokazalo, da je z« demo-
proti istim obtožbam, ki jih ie ,	. C-, , , . ro,,
spravil na dan tudi kraljevski kra*e b,I° tedaj 53/° PovPrasa-
sednik L. B. Johnson je prodal Johnson City Banko za okoli 2.7 milijona in del svoje zemlje za okoli $250,000. Trdijo, da bo postopno prodal večji del svoje zemlje, ker njegovima zetoma Put Nugentu in Charlesu Robbu ni do bankarstva in rančar-stva.
Rdeči Kitajski se obeta rekordna letina
HONG KONG. — Poročila iz Kitajske trdijo, da je letina odlična in da bo največja in naj-j boljša, odkar so na oblasti komunisti, če ne pride v nekaj pri-ihodnjih tednih do kake prirod-ne nesreče ogromnega obsega.
Sato se ne upa povabiti Nixona na Japonsko
TOKIO, Jap. — Predsednik japonske vlade Eisuku Sato je dejal, da bi povabil predsednika ZDA Nixona na uradni obisk na Japonsko, pa se ne more odločiti za to, kakor hitro se spomni težav, ki so leta 1960 privedle do odpovedi že napovedanega o-biska predsednika Eisenhower-ja na Japonskem.
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, deževno in hladno. Najvišja temperatura okoli 53.
režim.
Da se pomirijo duhovi, je u-prava zaprla filozofsko fakulteto, ki je sedaj kot 1. 1968 vir vseh izgredov in neredov. Voditelji demonstracij so zopet študentje komunisti, ki niso zadovoljni s politiko sedanjega rdečega režima. Očitajo režimu, da s svojo taktiko spodkopuje temelje “prave socialistične rav-nopravnosti”.
------o------
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi kesali
nih, za republikance pa 47%. Gallup je ugotovil, da je to pri-
Helsinkih, pa bili po nekaj tednih prekinjeni in obnovljeni letos aprila na Dunaju. Tam so po vesteh iz Washingtona in Moskve kar napredovali, pa bili 14. avgusta preloženi s sklepom, da se bodo nadaljevali v Helsinkih 2. novembra. Včerajšnji prvi sestanek obeh delegacij je bil v prvi vrsti uradna otvoritev obnove razgovorov, redno delo pa se bo začelo šele prihodnje dni. Računajo, da bodo razgovori trajali kakih 5 do 6 tednov.
Združene države so na Dunaju poleti predložile načrt omejitve strateškega orožja na temelju sredstev za prenos jedrskih bomb proti ciljem. Skupno število teh naj bi bilo na obeh straneh enako, vsaka stran pa si lahko sama izbere obseg posameznih vrst teh sredstev, medcelinskih raket na kopnem, raket v atomskih podmornicah in strateških letal.
Sovjetska zveza na načrt ni odgovorila, stavila je le nekaj vprašanj in dopolnil. Tako je bližno stanje, kot je bilo pri vo- Moskva hotela vključiti v stra-litvah 1. 1968. Zato ni računati teško orožje vsa ameriška letala na bistveno spremembo moči v Evropi, ki so sposobna ponesti med obema strankama v Pred- atomske bombe nad Sovjetsko
V HELSINKIH UPANJE
Pri začetku obnovljenih razgovorov o omejitvi strateškega orožja med ZDA in ZSSR v finskem glavnem mestu sta obe strani včeraj izrazili upanje na uspeh.
HELSINKI, Fin. — Včeraj so Ko se hoče Sovjetska zveza bila obnovljena pogajanja za o- znebiti ameriškega jedrskega o-mejitev jedrskega strateškega rožja v Evropi, smatra okoli 700 orožja ZDA in ZSSR. Ameriški svojih raket za srednje daljave, zastopnik Gerard C. Smith je ki jih ima nameščene na svojih prišel sem že pretekli petek, tleh in namerjene proti svobod-sovjetski zastopnik Vladimir ni Evropi, za taktično orožje, Semjonov je prišel dan kasneje.,ker “ne ogrožajo Združenih dr-Oba sta izrazila upanje, da bodo žav”.
razgovori uspešno potekali in j Tako gledanje na strateško o-privedli do sporazuma. Ameri-^nžje bo brez dvoma huda ovira ški zastopnik je bil v tem po-jZa hiter sporazum. Res je gledu pogumnejši, med tem ko Pr^ tem, da z njim nihče ne raje bil Rus zadržan in oprezen. čuna. Zadovoljni bodo že, če bo-
Razgovori so se začeli lani v)C'0;j IuZ§ov°ri potekali ‘poslovno” brez medsebojnih napadov
stavniškem domu.
Demokrati naj bi bili po tem
zvezo ali njene satelite, pa tudi ona Šeste flote in seveda vse ra-
povpraševanju za 2%^ močnejši,j kete z jedrskimi glavami. ZDA toda to ne bo veliko povečalo smatrajo to orožje za taktično števila demokratskih kongresni-! in ga seveda ne vključujejo v kov, vsekakor manj kot v dru-'razgovore.
gih letih kongresnih volitev, ko	....... ............ -
ni bilo volitev p r e d s e d nikaj ko izgube od 6 do 26 kongres-ZDA. V Kongresu je sedaj 192 nikov pri današnjih volitvah. O-republikancev in 243 demokra-jbičajno je bila ta izguba vedno tov. Sodijo, da republikanci 1 ah- vsaj še enkrat večja.
Upokojenci-volivci prihajajo zmeraj bolj do veljave
in če se bodo nadaljevali.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je bilo objavljeno, da bodo imeli ameriški vojaki v Južnem Vietnamu od 16. novembra 1970 pravico tekom svojega enoletnega roka tam do 2 tednov dopusta v ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči sta predsednik ZDA R. Nixon za republikance in sen. E. Muskie za demokrate imela zadnji predvolivni nastop na televiziji za vso deželo. Republikanci so prenašali Nixo-nov govor od pretekle sobote v Arizoni, kjer je ostro obsodil nasilje skrajnežev v zvezi z napadom nanj v četrtek v San Joseju v Kaliforniji ter zagotovil, da “dokler je on predsednik, ga ne bo nihče zadržal” v njegovih stikih z narodom. Sen. Muskie je dolžil Nixona, da blati demokrate, ko je v zadnjih dneh v volivnih nastopih, pozival volivce, naj volijo republikanske kandidate, ker ti so gotovo odločno proti vsakemu nasilju, za “zakonitost in red”.
MOSKVA, ZSSR. — “On ni dobil Nobelove nagrade za nič,” je ugotovil Nikta Hru-ščev o Aleksandru Solženi-cinii. Ko je bil Hruščev še
Iz Clevelanda in okolice
ADZ bo praznovala 60-Ietnico obstoja—
Amerika Dobrodelna zveza — ADZ bo praznovala v soboto, 14. novembra 60-letnico svojega obstoja z velikim banketom v SND na St. Clair Avenue. Banket bo ob 6., nato sledi spored m ples. Vstopnice so naprodaj v glavnem uradu ADZ. Belokranjsko martinovanje—
Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v soboto, 14. novembra, v Slovenskem domu na 'Holmes Avenue. Za ples bodo igrali “Veseli Slovenci”. Vstopnice se dobe pri vseh članih kluba in v Starčevi cvetličarni, 6131 St. Clair Ave. Danes so volitve—
Danes so volitve v Kongres, v državno skupščino in vse glavne državne urade, volitve okrajnega komišenerja in avditorja ter sodnikov. Odločiti moramo volivci tudi o vrsti predlogov in vprašanj. Volišča bodo odprta od 7.30 zjutraj do 7.30 zvečer! Pojdimo vsi volit, bodimo zavedni in odgovorni državljani! Seja—
Društvo Carniola Hive 493 T. M. ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue, spba št. 1.
Klub slov. upokojencev v Euclidu ima v četrtek ob dveh popoldne redno sejo v SDD na Recher Avenue.
Važna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 182 KSKJ ima važno sejo jutri, v sredo ob dveh popoldne v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Po seji zabava in prigrizek.
Moskva ho še dalje prožila krajsvns vojne
CLEVELAND, O. -- V državi Ohio je šestina volivcev stara preko 65 let. To pomeni več kot sama številka. Upokojenci imajo namreč več smisla za vsakdanjo politiko kot drugi volivci, pa tudi več časa in interesa. Socialni položaj upokojencev je tak, da so navezani predvsem na pokojnine. Te so praviloma male, izjema so tisti, ki se lahko postavijo z dvojno pokojnino. “Federalna” pokojnina je že sama po sebi več kot skromna, povrhu pa še razgrizena po draginji.
Vse to postavlja za upokojence le par želj na prvo mesto, dočim jih imajo drugi volivci navadno na kupe. Upokojenci želijo večje pokojnine, manj stroškov za stanovanje, zdravstveno in bolniško oskrbo ter cenen prevoz. Vse te želje se dajo izpolniti le od javne uprave, ki je v rokah voljenega vodstva. To je razlog, zakaj je med upokojenci več zanimanja za politiko kot med drugimi volivci. Zanimanja ne morejo zadovoljiti
in radovednosti ne nasititi, ker je javnih uprav — federalne, državnh, okrajnih in občinskih vse preveč, da bi človek mogel njihovemu poslovanju slediti v podrobnosti. Ni nobenega komunikacijskega organa, ki bi dajal, recimo, redne tedenske preglede o poslovanju vseh javnih uprav. Saj še za federalno upravo nimamo takega organa.
Zato upokojenci niso tako na tekočem o javnih poslih, kot bi radi bili, radi tega pa tudi z večjim veseljem čakajo, da pridejo volivne dobe. Upajo, da bodo takrat zvedeli kaj več o konkretnih političnih predmetih, njihovo upanje je pa le redkokdaj izpolnjeno.
Tudi letos je bilo tako. U-pokojencev so se v svojih govorih, izjavah, programih, o-klicih in načrtih spomnili redno le kandidatje za kongres in kandidatje za guvernerje. Drugi kandidatje so na upokojence mislili le takrat,
kadar so to zahtevale ali priporočale posebne okoliščine. Tako se je godilo tudi v naši ohajski državi. Vsi štirje glavni kandidatje (oba demokratska za senatorja in guvernerja in oba republikanska za ista voljena mesta) so se v svojih oklicih redno spomnili upokojencev in jim zatrjevali, da poznajo njihove težave in želje in da jih bodo zagovarjali z vso vnemo, ako bodo izvoljeni. Drugi kandidatje so mislili na u-pokojence n a v a dno takrat, kadar so jih imeli pred seboj.
Ne smemo jim delati krivice. Večina upokojencev ima svoje organizacije, ki navadno temeljijo na njihovi nekdanji narodni preteklosti ali so pa nastale na pobudo raznih dobrodelnih akcij. Vse te organizacije niso povezane med seboj.
To upokojencem onemogoča, da bi vršili na politike in seveda tudi na kandidate tak pritisk, kot bi ga lahko. So ga pri vsem tem, kolikor se je
dalo. To potrjujeta izjavi demokrata Gilligana in republikanca Clouda, ki sta oba pokazala dosti zanimanja za u-sodo upokojencev in obljubi-bila vso pomoč. Gotovo ne smatrata svojih izjav za vo-livno blago, vesta pa tudi, da guvernerji sami po sebi ne morejo ničesar brez sodelovanja z zakonodajami. Te praviloma nimajo toliko razumevanja za socialna vprašanja kot guvernerji sami.
Letos so imeli kandidatje več koristi od upokojencev kot prejšnja leta. Draginja je namreč p r i silila kandidate, da so iskali povsod požrtvovalne sotrudnike pri propagandnih akcijah. Tu jim je prišla pomoč upokojencev kot nalašč. Opravljali so radi običajna pisarniška in propagandna dela, ki bi jih bilo treba drugače drago plačevati. 2e hvaležnost bi zahtevala, da izvoljeni kandidatje na to ne pozabijo. Naj bi vsaj v tem slučaju ne veljal pregovor: Nehvaležnost je plačilo sveta.
WASHINGTON, D.C. — A-meriški strokovnjaki za sovjetsko mednarodno politiko trdijo, da morajo Združene države računati s tem, da bo Sovjetska zveza v naslednjih dveh deset-vodnik ZSSR, je dovolil natis letjih skušala stalno zaplesti in objavo Solžcnicinovega dela ZDA v vedno nove krajevne “En dan v življenju Ivana vojne in na ta način zmaniše-Denisoviča”, v katerem je ta vati njihovo svobodo v medna-živo in stvarno predstavil ži- rodni politiki, pa tudi njihov vljenje v sovjetskih delavskih vpliv v svetu, taboriščih v času Stalina., Znani britanski strokovnjak Letos je bil Solženicin izklju- za sovjetsko politiko Malcolm čen iz Zveze sovjetskih piša- Mackintosh opozarja posebej, teljev, ker se ne pokorava da Sovjetska zveza ne gleda na partijskim predpisom in zah-^‘pogajanja” z očmi Zahoda, am-tevam. V Moskvi trdijo, da je pak c[a so ta za njo le druga hil to vzrok, da mu je Nohe-|Vrsta “strateškega orožja”. “Do-lova ustanova podelila nagra- be pogajanj”, ki jo je napovedal do za literaturo in ne vred- 0b svojem nastopu preds. ZDA nost njegovega literarnega Nixon kot naslednico “dobe so-dela.	jočenj”, dejansko ni. trdi ome-
SAIGON, J. Viet. — Včeraj so njeni britanski strokovnjak za B-52 napadle nekatera rdeča m0sk0vsk0 politiko, oporišča v severnem deluj v daljšem razpravljanju o Južnega Vietnama prvič po sovjetski politiki poudarja, da več tednih, pa nadaljevala se v zadnjih 20 letih ni bi-kljub monzumskemu deževju stveno spremenila, da pa so po-bombardiranje Hočiminhovih staij v Moskvi sedaj podjetnejši poti iz Severnega Vietnama in napadalnejši, ker smatrajo, preko Laosa na jug.	' da so v jedrskem strateškem o-
FARIZ, Fr. — Francoske oblasti so obtožile lastnike dvorane pri Grenoblu, kjer je v nedeljo zjutraj našlo smrt 144 mladih ljudi, uboja vsled malomarnosti. Dvorana ni dobila nikdar uradnega dovoljenja za odprtje, ker ni bila pregledana glede varnosti pred požarom in pravilnosti električne napeljave. Javnost dolži tudi same oblasti, ki so dopustile, da se je to zgodilo.
NEW YORK, N.Y. — Britanski zastopnik je pozval glavno
rožju dosegli nekako enakost z ZDA.
— Brazilija je po obsegu površine četrta največja država na svetu.
skupščino ZN, naj ne sprejema nobene nove resolucije o Srednjem vzhodu, ampak naj se drži one iz novembra 1967. Pozval je obe strani na Sred-njem vzhodu, naj podaljšata sedanje premirje. To v četrtek poteče.
Ameriška Domovina
V \A I I/ I C- H V
6X17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
o tem vprašanju še par tednov ne bo mogoče stvarno debatirati. Volivna kampanja se boji vsakega pesimizma kot vrag križa. Nepristranska debata je začasno onemogočena, sicer se pa teh par tednov tako ne more na gospodarskem polju kaj važnega zgoditi. Morda bomo dočakali par političnih potresov, ki bodo pa imeli na gospodarski razvoj le prehoden vpliv.
Ta mesec bodo butnile gospodarske skrbi zopet z vso silo na dan. Inflacija še ni namreč pokazala vseh svojih slabih posledic. Kar jih bo še prišlo na dan, bodo tem bolj boleče, ker se bodo pojavile v začetku zime. Dobro bo takrat to, da se administraciji ne bo treba za vsako ceno obe-j sati na optimizem, lahko se bo spustila tudi v stvarne debate. Takrat bo vsak gospodar Millsovega formata dobrodošel. Čim več jih bo, tem bolj bomo na čistem, kako zavreti inflacijo in draginjo.
I
BESEDA IZ NARODA

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO______
■b , gg	No. 212 Tuesday, Noc. 3, 1970
Kongresnik Miils o gospodarstvu
Krizagftlama na grob i Harije Terezije Kanželič, mm vrlimi predstojniki šolskih sester
vodstva k o n g regacije nastala druga svetovna vojna, ki je uničila vse, kar so prve sestre in njih naslednice s trudom postavile. M. Terezija je morala gledati, ko so Nemci izganjali sestre iz Doma, ki so jokale in odhajale v svet. Srečne, katere so imele sorodnike in šle k njim.
A stare, izgarane brezdomke?
| Bog jim je naklonil sočutnih src. In samostanski Materi je krvavelo srce v neznosni boli; v skrbi, če bodo mlade vztrajale, če bodo ostale zveste Gospodu.
V Rim, k sv. očetu Piju XII. se je zatekla v svoji najtežji uri življenja, ki je bila odločilna ne samo za njo, ampak tudi za nas vse. V Piju XII. je res našla sočutnega očeta. “Ne samo Nemci ubijajo nas Slovence, tudi Italijani, sv. oče.” “Tudi Italijani,” je žalostno ponovil za njo. Ni o-stalo samo pri sočutju. Pomagal ji je z nasveti, kam se naj obrne. S p o m o č j o p. Mandiča, hrvatskega frančiškana v Rimu, je dobila hiši na Via Colli 10. S štirimi sestrami se je vselila.
Tu je bil sedež vrhovnega sveta do leta 1956. Nekaj let po svetovni vojni je kupila še hišo na Via dei Colli Farnesipa 140. Prosila je našo provinco, naj ji pomaga z denarjem. Tudi nam je takrat trda predla, ker smo zidale šolo v Lemontu— a vseeno so naše sestre rade doprinesle svoj delež za materino hišo.
Prve rimske sestre z m. Terezijo vred so bile zelo uboge. Preživljale so se s čuvanjem pri mrličih in s podporo, ki so jo pošiljale sestre. Posestva v Jugoslaviji, ki so jih Nemci zaplenili, niso bila nikoli vrnjena. Vse šole: učiteljišče, gospodinjske šole, meščanske, osnovne, vsega je bila kongregacija oropana. V Rimu so morale začeti znova, zato smo imenovale m.
jetzt kann er gehen,” se je šaljivo izrazila, ko je po 21-letni službi odložila breme vrhovne predstojnice na mlajše rame. C. mati M. Terezija Vidan ji je sledila.
Po vojni je m. Terezija večkrat prišla v Ameriko na uradni obisk. Vedno smo se je veselile. Četudi je morala skozi grozote vojne v Sloveniji in v Rimu, je vendar ohranila veselost značaja. Kot otroci smo se ob večerih zbirale okrog nje, da nam je pripovedovala o naših sestrah v domovini, Italiji, Afriki in Južni Ameriki. Nagovarjale smo jo, naj ostane kar med nami ali pa naj pride nazaj k nam, ko bo potekla njena službena doba. Samo obiske nam je obljubljala. Vleklo jo je srce v Rim, kjer je ostala do svoje smrti.
Mati Terezija je bila zvesta hči sv. Cerkve. Ljubila jo je in priporočala svojim hčeram ljubezen do nje. Živela je s Cerkvijo, trpela iz njo in s sv. očetom posebno zadnja leta. Koliko je premolila! To je bil njep glavni posel. Obiske je rada sprejemala. Veliko jih je bilo. Sestre iz materine hiše so jo rade presenečale. Znanci iz domovine so se oglašali pri njej, kadar so bili v Rimu, Tudi ameriški Slovenci so radi zavili na Via dei Colli 10.
Zadnje čase ji je zelo oslabel spomin, kar ni čudno pri 94. letih. A drugače je bila prisebna — nič čudaškega ni bilo na nji videti. Sestre so pazile na njo kot na punčico svojega očesa. Rada je šla vsak dan na sprehod po vrtu. Pravijo, da je majhen, a je pred tremi leti pisala m. Terezija: “Vsak dan grem o-krog po našem gruntu.” šaljivost je najbrž odnesla s seboj. V nebesih radi sprejemajo take... čmerik se branijo.
Četudi smo bile vsa dolga leta ločene od nje, vendar jo bomo pogrešale. Vedele smo, da moli za nas in riaše zadeve. Tolaži nas pa misel, da bo še posebno
Končno se smemo imenovati Slovenci
Kako goreče bi nam ranjki nas, ameriške sestre, priporoča- škof šele daneS; v sedanjih raz_
la Bogu, saj je sama videla naše delovanje in potrebe, ki so z našim poklicem v zvezi. Naj tudi nam izprosi take požrtvovalnosti, duha molitve in gorečnosti za božje interese, kot je po-užival njo. Naj sveča njenega vzgleda ne ugasne v naši kongregaciji, naši ameriški provinci. Priporočamo jo v molitev.
Šolska sestra
KANSAS CITY, Kans. — T' svet mislil, kako smo Šolske se-senci kupole sv. Petra, na Via stre zaplankane. Vse, kar sedaj dei Colli 10 v Rimu je 20. oktob- vidita, vama bo nekoč prav pri-Kongresnik W. Mills spada med naše najbolj konso-'ra 197q zadnjig utripnilo srce šlo,” naju je učila in bila je po lidirane” politike. V svojem volivnem okraju je tako sigu-'m Terezije Hanželič. Večkrat prestani skušnji tako ponosna ren, da še sedaj ni zašel med volivce, da jim razloži svojo je v zadnjih letih pretilo, da se na naju, da sva morali s spriče-politiko. Ga poznajo in mu zaupajo. Na drugi strani je šel ustavij a skrbna ljubezen sester vali k g. prelatu... “Pikovo dana konferenco Ameriške bankarske zveze v Miami Beach, !ga je vedno pognala v nov za- mo” sva videli v operi in se vra-ki med njenimi člani gotovo ni Millsovih volivcev, zato pa'gon Nazadnje ni nobeno Ifekar-čali ob 12h v Marijanišče. Skoro so vodilni ljudje v našem bankarstvu. Njim seveda Mills niško zdravii0j nobena sestrska nisva mogli verjeti, da sva v ni mogel vezati otrobov, moral jim je odkrito povedati, kaj nega ve- pomagala. Kristus, ki “kloštru”. To je bila ena stran misli O gospodarstvu in gospodarskem stanju. Kar jim je j0 je poklical na svojo njivo njene vzgoje naraščaja. Druga povedal, je pa drugi dokaz za njegov ustaljeni politični po- pred 71 j0 je kpcai po pia- pa je seveda bila, da v mladih lož,aj. Zbranim bankarjem ni namreč povedal nič optimi- vilo; «pridk neVesta, in sprejmi srcih upodobi Krsitusov lik. To stičnega, kot bi se spodobilo za volivno kampanjo. Nadro- kronoi zasiUižiia si jo! Po štiri-^‘likanje” je pa večkrat izzvalo bil jim je samo bridke, toda stvarne resnice, nekako ta-1 indevetdesetih letih romanja po solze... O, tudi o tem imam kole:	'sc izni dolini si sedaj odpočij na spomine ... lepe.
Stanje našega federalnega proračuna ni rožnato. Pro- mojem Srcu!” Upamo, da je bi-J Ko je naša kongregacija preračun se bo končal s primanjkljajem med $12 in $20 bili- Ia njena smrt res taka, kot nam	vzela	delo	v	diaspori,	je postala
joni. To je zelo huda stvar. Ko je namreč Nixon lani pred- jo slika domišljija.	Saj drugač-	m. Terezija	prednica v Zemunu,
ložil svoj proračunski predlog, je bil proračun skoraj iz- na ni mogla biti, ker tudi Sv. Tam je blagonosno delovala, do-ravnan. Radi lepšega je bil naračunap prebitek $1 bilijona, pismo podpre našo vero, ko pra- kler ni bila 18. julija 1935 izvo-ki pa vanj nihče ni verjel. Sedaj moramo pričakovati, da vi, da je “smrt pravičnih drago- Ijena za vrhovno predstojnico, bo primanjkljaj znašal 6 do 10 bilijonov. Tako hude zmote'cena pred obličjem Gospodo- s častjo je sprejela na svoje rabi ne smelo biti. V proračunu se finančni strokovnjaki lah-jvim”. Če ni naša dobra, blaga me križ, ki je ravno njo bolj žu-ko zmotijo za par odstotkov, ne pa kar za 10%.	mati med pravičnimi, ki je sa- lil kot katero njenih prednic.
Nikjer ni zapisano, da proračunski primanjkljaj ne bo mo za Boga in njegove interese Saj je ravno v dobi njenega še večji. Dohodki padajo hitreje, kot so v tajništvu za fi- živela, Zanj delala vse življenje1 nance pričakovali. Ako bi režim kaj dal na uravnovešenost in zraven trpela na	duši in tele-
proračuna, bi moral začeti zmanjševati izdatke, kakor hi- su — če ni — kdo	pa je potem
tro je opazil, da dohodki usihajo. Tega ni napravil. Zato je “pravičen”? njegova odgovornost za napačno oceno tem večja. Da jc j Naša mati Terezija je tudi a-Mills prišel s svojo oceno stanja v federalnih financah rav- meriškim Slovencem znana, no sedaj sredi volivne borbe, mu ne bi mogli zameriti. Je Mnogi ste jo srečavali v Rimu. demokrat in ne posebno priljubljen v sedanjih uradnih Morda je tu in tam še kak njen krogih. Tudi republikanci mu ne prizanašajo, kadar se jim'gojenec iz Marijanišča. Vem, da nudi prilika.	ie tu Precei duhovnikov, ki so
Kar moramo zameriti Nixonovi finančni politiki, je jo spoštovali. Eden od njih m: njen prevelik optimizem. Ko je Nixon lani sestavljal in po- je nekoč dejal, naj mu takoj pi-pravljal Johnsonov proračunski načrt, bi moral vedeti, da šem, kadar jo bo Bog odpoklical, se na gospodarskem obzorju že nabirajo oblaki in da se “da bom molil za njo”. Zato hi-bodo morda razkadili, morda pa tudi ne. Previdnost bi mu ,tim s to posmrtnico. Po telefonu bila svetovala, naj ne oblači proračuna v lepšo obleko, kot 30 nam naznanile žalostno vest je treba, ker ga bo morda bodočnost usekala po prstih. Pa jz Remonta. “Podrobnosti sledi-je to spregledal in začel hoditi po Johnsonovih potih, dok- jo v pismu.” A kdo bo čakal na ler mu gospodarski zastoj ni odprl oči.	j°? Ce bo koga zanimalo, bomo
Nixon ima svojo srečo. Ni namreč treba pričakovati, 36 morda kaj povedali o njene-da bi Millsova zaskrbljenost kaj vplivala na sedanjo vol iv- imu pogrebu, ko bomo izvedeli, no kampanjo. Pa bi lahko in ne ravno v korist Nixonovi Mati Terezija je bila rojena gospodarski politiki, ki ponavlja tradicionalno napako 19. febr. 1876 v Hardeku pri Or-vseh republikanskih režimov; da namreč preveč varuje in- 'možu. študirala jo v Mariboru terese bogatih davkoplačevalcev in jim le takrat nalaga no- pri šolskih sestrah. Leta 1899, ve davke, kadar ni nobenega drugega izhoda. Pri tem bi se 15. avgusta, je postala novinka, le težko mogel sklicevati tudi na demokratskega prednika Frančiškovega duha se je navze-Johnsona, ki je delal isto napako. Sedaj mora vsa dežela la še v noviciatu, ker je m. Mar-plačevati v obliki draginje kazen za te finančne napake, gareta Puhar, ustanoviteljica Iz papirnatega dolarja tudi Amerika ne more pričarati traj- družbe, še živela in jo je s. Vene blaginje, še manj pa trajne konjunkture.	ronika večkrat pripeljala k no-
Mills je tudi kritično ocenil poglede sedanje admini- vinkam na obisk. Vse, kar jim stracije na stanje našega gospodarstva. V tem mu je dal je m. Margareta priporočala, se prav tudi senator Mansfield, ki je običajno zelo previden, je mladi novinki vtisnilo globo-kadar kritizira republikanske režime.	ko v srce. In tega Frančiškove-
To, kar je Mills povedal sedaj, bo prišlo do veljave še- ga duha je odnesla s seboj kot le po novem letu, ko bo Nixonova administracija predlo- Aagoceno zapuščino naše usta-žila novi proračun. Takrat se bo že jasneje videlo, ali jc noviteljice. Vse svoje dolgo živ-Millsove ocena pravilna ali ne. Ako'je pravilna, ne bo mo- Ijenje je rasel v nji Kristus po gel Nixon trditi, da je njegov proračunski načrt uravnove- Frančiškovi duhovnosti. Kristus šen brez novih davkov. Našo javnost je dosedanja dragi-m Frančišek...! nja že toliko izmodrila, da ve, da se primanjkljaji v razpo-J Mlada sestra Terezija je bila nu 6-10% ne dajo izbrisati kar hitro iz finančnega računo- poslana iz Maribora v Ljublja-vodstva, ako ni v njem predvidenih novih davkov.	no- Likala je marijaniške dečke.
Mills je pesimist tudi glede odgovora, ali naša admini- v nekaj letih je postala pred-stracija zna krotiti inflacijo. Pri tem se sklicuje na pretek- 3t°jnica> ko je m. Lidvina nalest. L. 1968 je na primer federalna administracija vztra- stoP^a sv°i termin vrhovne jaja pri dodatnem davku na dohodnino in s tem omejevala predstojnice v Mariboru. Mari-vpliv inflacije, zato so pa federalne rezervne banke dajale 3ani3^e ie P°d prelatom Kala-preveč posojil in s tem prekrižale ves načrt federalne upra- norn in njenlmi vodstvom nave. Posledice te politike še do danes niso iztrebljene.	predevalo, že takrat je posku-
Trenutno, tako pravi Mills, je denarna politika na pra- aala u!:)jrati nova P°ta in ie 3ku-vem tiru, kar je treba zapisati v dobro federalnim bankam. šala vae mog°če, da bi šolske Proračunska politika, ki bi morala stremeti proti uravno- sesire cl°3egle kolikor mogoče vesju, gre pa v nasprotno smer. To postane lahko vir veli- visok° izobrazbo. Spominjam kih zadreg. Zanj je bodočnost jasna: ali je treba zmanjšati sej ko sva s 3estro Bernadeto federalne izdatke ali pa misliti na nove davke, drugače už-ivali gostoljubnost Marijani-bomo res zagazili v gospodarsko krizo, ki se jo ne bomo šča ~~ k 1919 sva obiskovali uči-iahko znebili.	teljski tečaj v Ljubljani — da
$koda, da Mills ni podrobneje razložil svoje zaskrblje- sva rriorali povsod s študenti: na nosti. Drugi finančniki so jo, pa žal le v odlomkih. Seveda izlet’ v kino> 0Per0 • • • “Da ne bo Mohr hat seine Pflicht getan, poteh k Slovencem prišel, je to
Tako je naslovil “Katoliški glas”, glasilo slovenskih duhovnikov v Italiji, 15. oktobra letos poročilo o uzakonitvi rabe in imena za slovensko narodno manjšino v Italiji. Glasi se takole:
V zamejstvu in v domovini je Prav tako pa bo odigral važno sprejem zakonskega predloga J vlogo v vseh tistih vprašanjih, svetovalca dr. Štoke naletel na ki zadevajo slovensko manjšino velik odmev. Skoro vsi časopisi in ki se jih je dežela bala do-so pisali o zmagi dežele Furla- takniti konkretneje. nija-Julijska Benečija nad rim-J Važen pa je ta zakon tudi za-skim centralizmom. Pisal pa je radi tega, ker bo veljal po vsem o tem tudi italijanski tisk. Vse- ozemlju naše dežele, torej tudi kakor je to skoro zgodovinski; v Beneški Sloveniji in v Kanal-dogodek, saj vemo, kako težko ski dolini. Poleg tega pa bo je včasih doseči nekaj načelne- marsikomu med nami, ki se ga ga za naše slovenske pravice, je že oprijemal čut manjvred-Zakon Slovenske skupnosti v^nosti pred italijanskim prebi-deželnem svetu ne rešuje kon-1valstvom, vlil nove osveščeval-kretno slovenskih vprašanj, ne- ne slovenske zavesti. Morda se dvomno pa odpira vrata, tako v^bo odslej marsikdo bolj zavedel deželnem kot tudi v državnem svojega jezika, svojega rodu in okviru, konkretnemu reševanju svoje dolžnosti, ki mu jo je na-mnogoterih še odprtih vprašanj, ložil sedanji čas:	da je namreč
Če pomislimo na ne tako dav- tvorec predvsem pravične bone čase fašizma, ko nismo bili dočnosti, v kateri ne bo ljudi s pravzaprav deležni omembe v težnjami pa asimiliranju svoje-zakonih, na ulicah pa opljuvani ga sodržavljana, ki ni istega roza “ščave“, če pomislimo na du oz. jezika, trpko dobo, ko smo skoro morali! Je pa dokončno izglasovanje biti v podzemlju kot neki noma- jako pomembno za nas tudi za-di, “znani, a neimenovani” ljud- radi tega, ker je ponovno izpri-je s posebnimi interesi, potem !čalo resnico, da smo še mlad naje ta zakon prinesel nedvomno rod, ki si mora vse svoje pravi-novega svežega zraka v našo ce šele priboriti z vztrajnostjo, stvarnost.	z delom in ne s kakimi demago-
Štokov zakonski predlog bo škimi prijemi, ki nas ne prive-odprl — vsaj upamo — novo dejo nikamor. In če smo voljni stran v zakonskih določilih de-]si vztrajno prizadevati za kon-žele Furlanija-Julijska Beneči-j kretno uresničitev naših upra-ja. Posebej v zadevah, ki so v.vičenih narodnostnih zahtev, izključni pristojnosti deželnega potem to pomeni, da smo v nasveta, kot na primer vprašanje j šem delu stvarni, preudarni in oznake krajev in socialno-eko-j dalekovidni. Morda smo torej nomske prihodnosti Slovencev, res stopili na novo, širšo in rav-v naši deželi itd., bo ta zakonski j nejšo pot. Bog daj, da bi bilo ta-predlog odigral pozitivno vlogo. | ko!
oznanjal in tudi izvajal. Sam ljubi Bog ve, koliko duhovnih vaj in duhovnih obnov je bil imel v vsem času svojega izgnanstva med nami v ZDA in v sosednji Kanadi.
Mšeina škofa Rožmana
CLEVELAND, O. — V mesecu novembru smo, ko se spominjamo smrti škofa Gregorija Rožmana. Dne 16. tm. bo že 11 let, odkar se je bil poslovil od nas.
Rajnki škof Rožman nam je v begunstvu in zlasti še potem v emigraciji dvoje naročal: varujte naši dve naj večji narodni svetinji: vero in materinski jezik! Ob vsaki priložnosti nam je bil to poudarjal, posebej pa še ob duhovnih vajah ali duhovnih obnovah.
Da sta danes med nami zlasti ti dve naši veliki svetinji — vera in materni jezik — resno o-groženi, o tem najbrž nihče izmed nas ne dvomi. Živimo namreč v času izjemne duhovne stiske, ki grozi uničiti naj dražje vrednote človeštva.
Rajnkega škofa Rožmana sta ves čas njegovega begunstva trla skrb, kaj je dolžan storiti, da bodo njegovi ljudje v begunstvu ohranili svoji največji svetinji: vero in svoj jezik. Kot škof, kot duhovni pastir svojega ljudstva, je hitro spoznal, da so za njihno ohranitev prvenstve-Terezijo drugo ustanoviteljico nega pomena slovenske duhov-
merah, priporočal duhovne vaje odnosno jih tudi sam vodil! A njega ni. Ostala pa nam je njegova dediščina, njegovo največje očetovsko naročilo in poslednja volja. Rojaki, bratje Slovenci, možje in fantje, ali smo še kos varovati to veliko škofovo dediščino in izpolniti njegovo sveto voljo? — Upam, da smo.
Fantje in možje, iz velikega Clevelanda in njegove bližnje in dalnje okolice, prosim, priglasite se takoj k letošnjim slovenskim duhovnim vajam, ki bodo za nas od 13. nov., ob 6. zvečer, pa do 15. nov. tl., opoldne, v jezuitskem domu duhovnih vaj na 5629 State cesti, v zahodnem delu našega mesta. Vodil jih bo naš dobri rojak duhovnik dr. P. Krajnik. Priglasite se v svojem domačem župnišču ali pa tudi pri Francetu Severju, 1064 Addison Rd., tel. št. UT 1-4982. Obenem s priglasom naj vsak nakaže na račun stroškov za duhovne vaje $5. — Hvala in v velikem številu na svidenje v Domu duhovnih vaj!
France Sever
naše kongregacije. “Močna žena” je stala ob razvalinah naše družbe, a klonila ni. Trpela je in zaupala. In Bog ji je naklonil
ne vaje, in sicer za može in fante kakor tudi za žene in dekleta. Takoj prvo leto svojega emi-grantstva jih je organiziral ter
milost, da je smela biti deležna jih potem ni opustil vse do svo-vstajenja k on g r egacije. “Der je smrti. Kamorkoli je na svojih
N® proslav® 2H-ldiii?ce efesfoja “Triglava”
v illwaiikeeji!
MILWAUKEE, Wis. — Vabimo na jubilejno proslavo 20-let-nice društva Triglav, ki bo v soboto, 14. nov., ob 6. uri zvečer v dvorani župnije sv. Janeza na Cold Spring Rd.
Društvo so ustanovili Janez Grum, Ivan Kunovar in France Rozina, ki so 17. novembra 1950 sklicali ustanovni občni zbor. Skozi vso dvajsetletno dobo je društvo prirejalo igre, Miklavževe večere za mladino, pustne zabave, materinske proslave in spominske dneve. Društvo je vsa leta imelo tudi svoje redne članske sestanke, predavanja in
več let tudi slovensko sobotna šolo. Ko je društvo pred 10 leti s pomočjo članstva kupilo zemljišče, ki meri 15 akrov in se sedaj imenuje Triglav park, j c tam postavilo dom, kapelico, kuhinjo in moderna stranišča. Danes ima park svoj lastni vodovod in elektriko. Od nakupa zemljišča dalje društvo na svojih prostorih prireja letne slovenske piknike.
Iz kratkega poročila je razvidno, da je društvo Triglav bilo zelo delavno ter si je z nesebičnim delom ustvarilo ugled med tukajšnjimi Slovenci in A-merikanci.
Ob tej priliki izrekamo toplo zahvalo vsem rojakom in rojakinjam, ki so tekom dvajsetletne dobe spremljali našo dejavnost ter nas tako moralno in gmotno podpirali. Na tem mestu gre posebna zahvala tudi A-meriški Domovini, ki je vsa ta leta blagohotno objavljala v listu naše društveno delovanje in priobčala društvene dopise. Bog naj povrne vsem.
Spored proslave
P o z d r av predsednika društva Janeza Limonija.
America the Beautiful, Hej Slovenci — poje zbor Triglava.
Govor duhovnega vodje društva p. Klavdija Okorna. Slovenska zemlja; Triglav; Zdravica (Prešeren) — poje zbor Triglava.
Židana marela, ples — rajanje deklet “Slovenski nagelj”. Večerna molitev (Cankar) — dekliški kvartet.
Duet: Na mostu; Plovi, plovi barčica — pojeta R. Kotar in Minka Mejač.
Župančič: Duma (odlomek).
Gor čez izaro (simbolična vaja); na harmoniki spremljata Frank Sezon in Franci Coffelt. Jurčič: Deseti brat — Krjavelj v gostilni (odlomek).
Spored so pripravili:	Ernest
Majhenič, Vlado Kralj in Dara Strmšek.
Pri klavirju spremlja Ivanka Merkun.
Spored vodi in napoveduje Izabela Kraljeva.
F. R.
KANADSKA DOMOVUNA
Iz slovenskega Toronta
Veliko misijonsko
srečanje
Zadnja nedelja v oktobru letos bo v zgodovini slovenskega katoliškega občestva zopet zapisana z velikimi črkami. Zanimanje za slovenske misijonarje in za njihovo delo je pritegnilo množico vernih, ki so napolnili obe dvorani na Manning . Ave. in še druge prostore, kot galerijo in hodnike. V dvorani pri Mariji Pomagaj smo zopet videli v prijetni družabnosti župljane iz obeh slovenskih župnij.
Ob 3h popoldne so se zbrali člani in članice Baragovega misijonskega krožka in drugi prijatelji misijonov v cerkvi Marije Pomagaj, kjer so molili uro molitev, rožni venec in litanije ter prejeli blagoslov z Najsvetejšim; vse za misijonski blagoslov.
Ob 4h so se že napolnili prostori pod cerkvijo. Predsednik Baragovega misijonskega krožka g. Janez Marentič je s pozdravom začel prireditev. Najprej je dal besedo župniku g. Tonetu Zrncu C.M„ ki je pozdravil zbrano srenjo in jo pohvalil za njeno misijonsko gorečnost. Glavni govornik na prireditvi pa je bil član krožka g. Peter Markeš. Njegov govor je bil namenjen predvsem mladini, ki ni ograjena s pregradami nacionalizma, ki rada pomaga in se zanima za probleme sovrstnikov. To mladino, ki je imela na prireditvi večino, je povabil, naj pristopi k Baragovemu misijonskemu krožku, da bo tako aktivno posegla v misijonsko delovanje. Mladina v A-friki, Aziji, na Japonskem je v potrebi: lačna je, obleke potrebuje in nevedna je. Pisma misijonarjev govorijo, koliko je potreb in koliko imamo možnosti pomagati. Delo v misijonskem zaledju naj postane del zanimanja naše mladine.
Po govoru je prevzel vodstvo g. Bogo Avsec in ob njem mala Kavčičeva. Pred seboj na odru sta imela razstavljenih čez sto misijonskih daril, ki so jih poklonila dobra srca. Sreča jih je svojevoljno delila navzočim po dvorani. Bilo je veliko napetega pričakovanja, ogledovanja, veselja in tudi manjhnih razočaranj, ko se uppnja niso izpolnila. “Cisto malo je še manjkalo ..se je slišalo tu in tam. Čeprav ni sreča obiskala prav Vseh, pa so le vsi odhajali iz dvorane s sam ozodovoljstvom, da so preživeli prijeten nedeljski popoldan in doprinesli nekaj 2 dobro misijonsko stvar.
Tudi kuhinja je pomagala, da so bili ljudje dobre volje. Dobre gospe so napekle peciva in pripravile kave. Članice krožka so Postregle vsem, ki so si v odmoru zaželili malice. Tako je bila misijonska prireditev zopet lep dogodek in spričevalo o misijon ski zavednosti torontskih Slovencev. O finančnem uspehu bom pa poročal drugič, ko bodo vsi podatki zbrani in urejeni. Za danes samo: Bog plačaj vsem, ki so k uspehu pripomogli!
Misijonski por.
“Zanke”
Prejeli smo pošiljko nove slovenske knjige, ki jo je pripravila slovenska politična emigracija. Izšla je v Argentini v založbi Slov. kult. akcije zbirka novel, ki jih je napisal slovenski mučenec Narte Velikonja. Knjigi je naslov “Zanke”. Vsebuje 11 črtic, ali bolje novel. Knjigo je lepo opremil .arhitekt Jure Vombergar. Stane $4 in je prav lepo darilo za Božič n. pr
Še vedno dobivamo naročila za veliko družinsko Pratiko, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu. Sporočiti moramo, da je prva pošiljka takoj bila razprodana, druga pa še ni dospela, dasi smo že naročili novo.
Sedaj so začeli ljudje segati po dr. Pušovi “Klasje iz viharja” ($3.50 po pošti). Je res zanimivo branje, kot nalašč za te-le jesenske večere, ko je zgodaj noč in ni več dela okrog hiše. Ob takih večerih misli tako rade uhajajo nazaj v kraje mladosti in v čase, ko je bila Slovenija še svobodna ...
Prihajajo tudi vprašanja po knjigi “Odprti grobovi”. Knjiga — že drugi del — je izšla v Buenos Airesu. Knjige smo že naročili, a pot, po kateri hodijo iz Argentine, je dolga in zamudna. Upamo, da bodo tukaj pred koncem zime.
Toliko za danes o knjižnih novostih.
Uprava Slovenske pisarne
618 Manning Ave.
Toronto 4, Ont.
toliko študentov, profesorjev, Ije preko Buffala, kjpr je meja staršev in duhovnikov, da ni med Kanado in Ameriko. Na vseh mogla sprejeti velika dvo-Jmeji lahko sediš kar v avtomo-rana v Maple Leaf Gardens. Pri-jbilu in pokažeš državljanski list šli so iz vseh delov ogromne .in že lahko odpelješ naprej, če province in več tisoč jih je mo- le nimaš nič za carino. Z zmer-ralo ostati zunaj. Množico so ce- no in pametno vožnjo lahko
prepelješ to razdaljo v petih u-
nili na 22,000.
Zborovanje je bilo odlično organizirano in je vse potekalo v naj lepšem redu. Seveda pa je v ozračju visela zahteva po er/Jco-pravnosti, s katero naj vlada postopa do vse študirajoče mladine. Na zborovanju so govorili zastopniki študentov. Glavni govornik je bil pa torontski nad-
rah. Precej čeden izlet je to.
Eden glavnih namenov tega izleta je bil, da obiščem dragega mi prijatelja — Franceta Lončarja. Pa so ga ravno dva dni pred mojim prihodom tja odpeljali na “njivo miru” in ga tam pokopali. Sem bil obveščen o smrti, a nikakor nisem mogel
škof Philip F. Pocock. Navzoč iti tja pravi čas, da bi ga pokro-
je bil tudi minister za šolstvo v pokrajinski vladi Wm. G. Davis,
“Kres” bo prišel v Toronto
V nedeljo smo dobili obvestila v obeh slovenskih župnijah,
pil in spremljal na pokopališče. Pa sem ga kar tu v bližnji cer-
ki je sicer o zborovanju imel kvi priporočil in pomolil zanj.
laskave besede, a obljube ni dal nikakšne. Njegovemu govoru je sledilo samo vljudnostno plo-
Posebne sile nisem delal, ker sem prepričan, da ta dobra in blaga duša ne potrebuje veliko.
skanje. Mogočen aplavz pa sta Sem kar prepričan, da njegova doživela zastopnika obeh opozi-cionalnih strank. Za liberalno stranko je govoril Mr. Tim Reid, za NDP pa Mr. D. MacDonald.
Oba sta se izrekla za enakopravnost pri podpiranju katoliškega šolstva.
Zborovanje se je zaključilo s sv. mašo, ki jo je daroval nadškof Philip F Pocock. Somaše-valca sta bila še škofa Joseph F. Ryan in Francis A. Marrocco.
Javnost in merodajni faktorji so vzeli zborovanje na znanje in zahteve katoliške javnosti ne bodo mogle iti mimo ušes, ne da bi jim bilo zadoščeno.
Por.
Zaključek finančnega leta
Hranilica in Posojilnica slov. župnij je 30. septembra zaključila svoje poslovno leto. Uspehi, napredek, rast — kolikor je vse-
, v .v ,	.	. rr. , Sa teSa — bodo objavljeni
da bo prišel gostovat v Toronto iv,	,	. v	'
u„„w,„lsele ^rednem obenem zboru,
ki bo četrto nedeljo v mesecu
novembru.
Kres”. “Kres” je brez dvoma najboljša folklorna skupina, kar jih imamo Slovenci v svobodnem svetu. Kresovi nastopi sq nam v ponos, ker nas povsod odlično predstavljajo. Del te skupine smo imeli priliko videti na letošnjem Slovenskem dnevu na Slovenskem letovišču.
Z izbranim programom slovenskih narodnih in umetnih plesov bo “Kres” nastopil v nedeljo, 15. novembra 1970, v cerkveni dvorani Brezmadežne s čudodelno s v e tinjo na 739 Brown’s Line.
Prav bi bilo, da bi Slovenci v velikem Torontu in njega o-kolici sprejeli goste iz Clevelanda kot dobrodošle sestre in brate. Z obilno udeležbo jim pripravimo ta sprejem in se jim skažimo hvaležne za njihova kulturna prizadevanja.
Priprave za nastop “Kresa” v Torontu ima v oskrbi Društvo Slovencev Baraga.
’	^ Vabi Odbor
Na občnem zboru bodo člani glasovali o višini dividend in o višini vrnjenih obresti vsem, ki so svoje obveznosti redno odplačevali. Prav tako bodo izvolili nove odbornike na tista mesta, kjer letos poteče poslovna doba. Odborniki so voljeni za dobo treh let. Vsako leto se zamenjata eden ali dva iz vsakega odbora.
#ekaj z obiska med rojaki v Olevelandis
TORONTO, Ont. — Ko sem bil ob kanadskem Zahvalnem dnevu, 12. oktobra, od sobote do
Katoliški študentje zahtevajo enakost
duša že plava v družbi svetih okrog nebeškega trona. Tako si v mnogo boljši družbi, kot bi bil, če bi počakal mene, da bi kramljala in obujala stare spomine. Veš, kaj se pri takih prilikah prav rado dogodi. Vse vrste ljudje pridejo med razgovorom na krožnik. Tudi taki, ki se nama niso vsak čas prav o-brnili. Pa bi jih opravljala, o-klevetala in morda še malo o-klela. Ti bi tega najbrž ne storil. A za sebe se bojim, ker me kaj takega kar hitro začne razganjati. Nimam ponižnosti in tistega potrpljenja, kot si to ob-vdalal ti. Počivaj v miru in tam zgoraj ne pozabi za nas! Mi ga pa ohranimo v lepem spominu.
V Cleveland sem prispel v soboto popoldan. Pozdravljanja — vpraševanje — pripovedovanje — razgovori. Proti večeru so mi povedali, da ima Društvo SPB večerjo in ples v šetvidski dvorani. Prijatelj me je povabil, naj grem z njim tja. In sva šla. j V tej dvorani sem bil prvič. Presenetila me je njena prostor-nost-obširnost. Presenetila me je tako ljubezniva prijaznost ob mizici pri vhodu. Imensko me je pozdravila, jaz jo pa nisem poznal. Sitna reč to.. . Lovil sem v mislih na vse strani, pa ni hotelo odjekniti. Ni kazalo drugega, kot z rdečico na obrazu se oprostiti in povprašati za ime. Potem mislim, da sem postal od sramu še bolj rdeč, da imam tako slab spomin. Presenetilo me je, da sem videl v dvorani že toliko ljudi, pa so še kar naprej prihajali. Prinašali so nove mize in stole tako, da je bila velika dvorana do zadnjega zasedena. Le pred odrom
ponedeljka v Clevelandu, sem doživel nekaj takih dogodkov in^'e kdo nekaj kvadratnih metrov
presenečenj, da sem jih nameraval takoj ob prihodu domov vreči na papir in poslati Ameriški Domovini. Pa me je nek močan prehlad položil za nekaj dni v posteljo in zdravnik mi je naročil: “Miruj in leži, da ne pritegne pljučnica.” Zato se je tole
prostora za ples. Pa na tem prostoru ni bilo drenja. Vsaj dokler sem bil jaz tam, nisem opazil kake prevelike podplatne in petne srbečice. Več je bilo o-pravka z žlicami, noži in vilicami — saj je bila večerja pripravljena tako nadpovprečno o-
pisanje tako zavleklo in bo že^usno- kuhinje so prihajali
Trije razredi (11., 12. in 13)'kar pozno, vendar pa ne prepoz-
katoliških šol še vedno ne dobivajo iz javnih sredstev nikakih podpor. Sedanja konservativna
no, saj je pisanje o dobri stvari vedno dobrodošlo.
Morda bo prav, če povem, da
vlada trdi, da jim ta podpora ne ikodo imeli pravi pojem o razda-pripada po sedanji ustavi. Žani-Tji Toronto-Cleveland tudi oni mivo pa je, da v provinci Kvi- zunanji Slovenci, ki so raztrese-
Župnijska kampanja — uspeh
Ko tole poročilo hiti v stroj,
Se zaključuje kampanja v žup- katoliške šole v zgoraj omenje-
hiji Marije Pomagaj. Vsi že zna-lnih razredih prikrajšane. Zaradi podatki govorijo o tem, da je di leSa morajo katoliški stu-PUzadevanje župnika in organi- dentje plačevati visoko šolnino Celjskega odbora doseglo u- in še kljub temu se te šole bori-sPeh. Morda cilj kampanje ni jo z velikimi težavami. Katoli-bil dosežen stoodstotno. Ko bo- čani so podvzeli veliko akcijo, do vsi darovi v blagajni, bo šele da si priborijo svoje pravice. Mogoče govoriti, koliko je daro- Tej akciji je služilo tudi veli-
bek uživa nekatoliško zasebno ni P° vesoljni zemlji in berejo šolstvo vse in iste pravice kot'Ameriško Domovino. (Da jo šole večine, ki je seveda katoli-:PrePiraj0 res P° vesoljni zemlji, ška. V provinci Ontario pa so naj vam bo v dokaz, da, ko sem
pred časom delal nekaj rekla-
tako žlahtni duhovi, da me je kar vleklo, da bi šel pogledat, kako to pripravijo. A radi “zvezde”, ki jo bom že še pozne-
neredno prihaja — da nisem o-pazil kakega poročila o tej lepi prireditvi. To ni prav. S poročanjem o takih prireditvah se dvigajo srca, se navdušuje članstvo raznih slovenskih organizacij, jih kliče iz mrtvila in sili k različnim podvigom. Povsod je potrebna reklama — in tudi pri tem.
Če bi v Torontu zmogli tako prireditev — vam rečem — bi tako hvalili, se bahali in pisali, da bi torkova kanadska stran A-meriške Domovine bila precej premajhna.
Drugo presenečenje me je pričakalo zjutraj ob osmih v cerkvi pri Sv. Vidu. (Pred nekaj leti sem že enkrat to videl. Nekako pozabil sem na to, čeravno večkrat vidim tozadevni članek v časopisu. Pa sem si mislil: gotovo je v današji mešanici to precej oslabelo. O, pa ni!) Cerkev je bila še precej prazna in prihajale so notri same ženske. Kar naenkrat se pa odpro vrata in po cerkvi proti oltarju so korakali sami možje in fantje v dvostopih. Šli so do prve klopi, nato je leva vrsta zavila spredaj ob klopi in od nasprotne strani so začeli zasedati klop za klopjo do zadnjega moža v vrsti. Ravno tako je zavila desna vrsta na desno in ravno tako so zasedali klopi na desni. Po mojem štetju je bilo okoli 125 mož in fantov. Čudil sem se temu. Tolikemu številu, taki disciplini. Mašo in mašnika so spremljali z glasnimi zbornimi odgovori, deloma s pesmijo. Pa pristop k obhajilni mizi; tako v lepem redu, brezhibno in mirno, da je bilo res lepo in užitek to opazovati. In to vse pomešano, od navadnega delavca do najvišjega uradnika, zdravnika itd. je zastopano. Po maši so šli zopet v redu vsi v dvorano pod cerkvijo na mal prigrizek in kavo. Včasih tudi povabijo kakega predavatelja, da jim raztolmači in govori o raznih perečih vprašanjih. Čudil sem se potem zunaj, ko sem poslušal ljudi, v glavnem ženske, ki so govorile kako malo moških je bilo danes. Dejale so, da se je poznalo zato, ker je bila prej, v soboto zvečer prireditev in so prihajali pozno domov. Mislil sem, da je naravnost čudno, da danes v teh tako nesrečnih časih pride toliko moških in v taki disciplini. Bog daj, da bi ostalo še dolgo tako!
V ponedeljek sem imel opravka tudi v Ameriški Domovini. Ko sem vstopil, je bila v pisarni sama gospa Micka, ki pa, kakor sem opazil, ima še zmeraj besedo, ki ji je jo včasih podajal njen blagopokojni soprog —-Japček. Bila je vsa nasmejana in kar na hitro sva obudila nekaj starih spominov. Takoj nato je prišel s šopom natipkanega papirja urednik g. V. Lipovec. Natresel mi je nekaj modrih nasvetov, za katere sem ga prosil — in še malo pogovorjen j a — pa se je že pojavil pred menoj “Zimi, ki bo doma imel”. To mu je pokojni oče Japček stalno obetal. “Je bolj slaboten —
koline in je imela pečenice in krvavice. Oba sva imela strogi dijeti. Pa je Japček dejal: “Veš kaj, Lojze, danes nimajo pri nama padarji nobene komande. Nedelja je. Mat’, kar sem s klobasami! Potem bova pa še z vinom zalila.” In sva res. Pošteno sva se jih najedla. Potem pa še vina gor. Saj je kar prijalo na klobase...
Potem sem imel nek opravek še v gornjem “štuku”. Mimogrede sem vrgel oko še tja v tiskarno. Tam se je pa vse vrtelo in migalo skoraj tako kot pri televižnu, kadar se mu hoče kaj ponagajati.
Ko sem se poslavljal od prijaznih ljudi, je pa ravno prišla ljubezniva pospa Lipovčeva. Zase in za gospoda soproga je prinesla lanč-kavo. Toliko jo poznam, da, če bi vedela, kako sem bil tudi jaz takrat potreben kave, bi mi gotovo svojo odstopila in šla ona zase po drugo.
Nafto na morju naj bi potopili na dno
VANCOUVER, Kan. — Kanadsko ministrstvo za ribištvo je sporočilo, da je neko vancou-versko podjetje patentiralo novo metodo čiščenja morja od nafte. Gre za kemični postopek, s katerim nafto potope na morsko dno, še preden lahko škodi morski ravni ali pa pride do o-bal.
Za kakšno kemično sestavino gre, podjetje noče povedati, toda kanadski minister za ribištvo Jack Davis je pred televizijskimi kamerami pokazal, kako močno zaupa v novo metodo. Popil je namreč kozarec vode, na kateri je prej plavala nafta, ki pa so jo potem po novem postopku potopili na dno kozarca, tako da je bila voda spet popolnoma čista.
Kemična sestavina je pomešana med pesek, ki ga lahko me-
Dobro, da tega ni vedela - to^ejo na naftne mlake z ladij, še
bi mi bilo sitno, če bi res to naredila. No, saj take sile ni bilo. Sem se še nekaj časa potem obdržal na nogah.
Še marsikaj bi rad napisal iz tega izleta v Clevelandu, pa zaenkrat ne bom. Imam več vzrokov za to in bom morda to storil pri kakem prihodnjem obisku. Najbolj se bojim, da bi se kaki gospodinji ne zameril. Veste, sem rojen pod neko slabo zvezdo in se prav hitro zamerim ženskam. Vedno je katera huda name. Če začnem, pa kako pozabim, bo spet zamera. Pa je ob srečanju s takimi potem tako sitno, ker ne vem, ali bi pozdravil ali ne ... ali bom prejel od-zdrav ali ne. Zato si bom drugič vse notiral, da bom imel spisek pri roki. Vsem pa za vse — Bog plačaj!
Tudi Matiček naj počaka, da ga bom preizkusil. Kar na slepo ne morem nekaj zapisati. Se bomo udarili in če bo trikrat zapored prvi, potem bo pa že prejel ta svoje. Se ga bom spomnil kar z daljšim dopisom. No, saj če je res tak mojster postal, kot je pripovedoval, to tudi zasluži. Le korajžno naprej! Bo že prišla prilika, da se bom obesil komu na “žlajf”. Potem pa horuk — in kakor bo padlo, tako bo zapisano.
Lojze Abmrožič st.
uspešnejše pa je, če posipajo z nafto poplavljene dele morja iz letal ali helikopterjev. Pesek namreč veže nase nafto, kemikalija pa jo razkroji. Potem pa vse skupaj potone na dno.
Novo orožje v izgredih na Severnem Irskem
BELFAST, S. Ir. — Pretekli teden je prišlo vedno znova do izgredov in spopadov med katoličani in protestanti, pa tudi med katoličani, policijo in vojsko, ki sta odgovorni za vzdrževanje reda in miru. Vojaški poveljnik je opozoril demonstrante, da bo vojska uporabila strelno orožje, če bo napadena s kamenjem in bombami, kot se je to v zadnjih dneh ponovno dogodilo.
V zadnjih dneh so začeli demonstranti v boju z vojaki in policijo uporabljati novo vrsto doma izdelanih bomb. Te so napolnjene z jeklenimi žeblji, ki jih eksplozija požene na vse strani. Polkovnik lan Menell je označil rabo takih bomb za “hudobno vojskovanje”.
CLEVELAND, O.
Male Help Warned
je omenil, se nisem upal, da bilje dejal — pa za dom bo že.” Pa se ne zameril kuharicam. To bi,to ni več tisti mali Žimi, ki je mi pa kdaj še lahko napak ho-1 nekoč pri nas na farmi tako jedilo . .. Zato sem raje premagal kal, ker so ga komarji opikali.
me, naj bi namesto v misijone — vsaj začasno — tiste nabrane groše pošiljali za naše lemena-tarje, da bi kje kaj zidali, da se jim ne bi bilo treba potikati celo po svinjakih, sem bil okregan iz Indije in iz Afrike. Tako sem bil presenečen nad tem, da potem nisem in tudi ne bom več
vala slovenska darežljivost za ko zborovanje, ki ga je v nede-
prvo cerkev, ki so jo Slovenci Ijo, 25. okt., pripravila v Toron- kaj takega zapisal.) Torej od Postavili v Kanadi.	,tu “Zveza kat. študentov v On-!^oronta v Kanadi do Clevelan
tariju” (O.C.S.F.). Zbralo se je da v ZDA Je milj. Cesta pe-^il v postelji — časopis pa takojnudila klobase. Imeli smo ravno
radovednost.
Toliko znanih obrazov sem srečaval, toliko prijateljev in prijateljic. Z raznimi se nismo videli vse od odhoda iz taborišča. Zares sem se počutil zelo srečnega in prijetno je bilo. Nisem pričakoval tolike udeležbe, tolike požrtvovalnosti, tolike zavednosti, tolike postrežbe in tako prijetne domačnosti. Pozdravljam vas in hvala vam vsem!
Le temule se čudim: Ne vem, morda sem spregledal, ko sem
Je pravi fant od fare — mož, — ki, kakor mi je povedala gospa Micka — že ima doma in še družino v domu. Škoda Jaka, da se ti je tako mudilo na drugi svet. Koliko bi imel sedaj veselja in marsikaj zapisati, ker oni že “ima doma”. Morda je le bilo nekaj narobe, ker si odklanjal ob nedeljah zdravnikovo naročilo. Nekoč sva sedela pri nas “pod gabrom, ki bi pa lahko bila tudi tepka”, kakor si dejal. Pa je moja žena nam — bila je poleg tudi gospa Micka — po-
JeS letala Ooiteorde sporno jabolko med Britanijo in Francijo
PARIZ, Fr. — Konzorcijalni posli med Londonom in Parizom so red redka stvar. Zato je postal ves svet pozoren, ko sta angleška in francoska vlada sklenili, da bosta skupaj financirali potniško jet letalo z dvojno hitrostjo zvoka. Stroški so bili pred 8 leti predvideni na $420 milijonov. Rastli so od leta do leta in jih sedaj cenijo na blizu dva bilijona dolarjev. Zato je projekt dobil že obliko dveh poskusnih letal, francoskega in britanskega. Britansko je pri zadnjem poskusu letelo s hitrostjo 1,274 milj na uro. Poskus je bil narejen ob angleški obali.
Naraščanje stroškov je spravilo Angleže v slabo voljo in kažejo zmeraj več veselja, da bi sodelovanje odpovedali. To je seveda močno ujezilo francosko vlado, ki je sedaj začela delati Angliji sitnosti na drugih področjih, kot na primer pri pogajanjih za pristop Anglije v EGS. Anglija je do sedaj že žrtvovala za ta načrt $576 milijonov, tako je izjavil angleški minister za letalstvo Corfield.
Tako britansko, kot francosko letalo Concorde preskušajo že več mesecev. Kljub temu ne računajo, da bo mogoče nova potniška jet nadzvočna letala Concorde vključiti v redni promet pred letom 1974.
High school boy
1 art time work in neighborhood mig. plant. For cleanup and painting machinery. Must have some experience handling a paint brush on narrow tolerance. 361-6264
(213)
Ženske dobijo dela
Delo dobi
Zenska srednjih let za pakiranje kave. Oglasite se osebno pri 5th Avenue Coffee, 1108 W. 9 St. in vprašajte za g. Vidonja, ali kličite 621-2508.
(214)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj Odprto od 2 do 5 vsaki dan
14809 James Ave., Maple Hts., blizu cerkve sv. Monica, ranch hiša, 3 spalnice, 12 let stara, dvojna garaža, v dobrem stanju. Kličite 475-0274.
(21Ki
V najdm
Oddam pet sob in kopalnico, neopremljene, spodaj, furnez na plin, poštenim in čistim odraslim, v St. Clairski naselbini. Kličite 431-6631.
(3,6 nov)
Rojaki pozor!
Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje ali ureditev vaših sob. Poceni in dobro. Kličite po 4. uri zvečer.
881-5439
— (30,3,6 nov)
Hiša naprodaj
6-sobna hiša, 4V2 aker ali brez, — Tajfuni ali hurikani, kot mestna udobnost. Lastnik poma-iih imenujejo pri nas, imajo do1'ga financirati. Kličite 259-3574.
500 milj premera.
I
(27,3 nov)
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
“Čakajte vendar, čakajte vendar,” pravi Ludovik XVIII. “Res, Blacas, podeliti vam moram še grb; dam vam orla z razprostrtimi krili, držečega v kremlpjih plen, ki se mu bode zastonj poskušal izviti, z devico: ‘Tenax’.”
“Poslušam, sire,” pravi gospod de Blacas, nestrpno čakaje.
“Rad bi vedel vaše mnenje o mesrtu ‘Molli fugiens anhelitu’; veste, tu se govori o jelenu, ki gr. ptreganja volk. Ali niste vi lovec in zlasti strasten lovec na volkove? Kako se vam zdita besedi ‘molli anhelitu’ v tem dvojnem pomenu?”
“Čudovito krasni, sire; toda moj sel je kakor jelen, o katerem se pripoveduje, kajti v kratkih treh dneh je prevozil s posebno pošto dvestoindvajset milj.”
“Torej se je trudil mnogo in po nepotrebnem, moj ljubi vojvoda. Saj imamo telegraf, ki potrebuje zato samo tri ali štiri ure, in to ne da bi se najmanj zasopel.”
“O sire, vi plačujete zelo slabo tega mladega moža, ki je prišel iz, tolike daljave in s takim ognjem, da vam prinese važno poročilo; in če bi bilo tudi samo zaradi gospoda de Salvieuxa, ki mi ga je priporočil, vas prosim, da ga sprejmete milostno.” “Gospod de Salvieux, komornik mojega brata?”
“Da.”
“Res, on mi je tudi pisal.” “Ali vam piše tudi kaj o tej zaroti?”
“Ne, toda opozarja me na gospoda Villeforta in mi poverja v dolžnost, da mu preskrbim na vsak način pristop k Vašemu Veličanstvu.”
“Na gospoda Villeforta?” vs-klikne kralj. “Ta sel se imenuje Villefort?”
“Da sire.”
“In prihaja iz Marseillea?” “Vsekakor.”
“Zakaj mi niste povedali njegovega imena takoj!” odvrne kralj, in na njegovem obličju se prikaže prva senca strahu.
“Sire, menil sem, da Vaše Veličanstvo ne pozna tega imena.”
“Kaj še, kaj še, Blacas; to je resen, vzvišen in zlasti častihlepen duh. In vraga, saj poznate ime njegovega očeta!” “Njegovega očeta?”
“Da, Noirtierja.”
“Da, njega.”
CHICAGO, ILL.
“In Vaše Veličanstvo je vzelo sina takega človeka v svojo službo?”
“Blacas, prijatelj moj, ali ne razumete ničesar? Povedal sem vam, da je Villefort častihlepen: da doseže svoj cilj, žrtvuje Villefort vse, tudi svojega očeta.” “Torej sme vstopiti, sire?” “Takoj, vojvoda. Kje pa je?” “Pričakuje me spodaj v mojem vozu.”
“Pojdite ponj.”
“Takoj.”
Vojvoda odhiti z živahnostjo mladeniča; ogenj njegovega rojalističnega prepričanja ga je pomladil za dvajset let.
Ludovik XVIII. ostane sam, vpre oči v odprtega Horaca in zamrmra:
“lustum et tenacem propositi virum.”
Gospod de Blacas se je vrnil z isto hitrostjo kakor je odšel;
IZ ZRAKA LAŽJE IN' CENEJŠE — V goratefn svetu Kalifornije postavljajo ponekod drogove zb telefonsko napeljavo' s helikopterji, ker je to lažje in cenejše, kot pa jih spravljati na mesto po tleh. Slika kaže helikopter, ko spušča telefonski drog na določeno mesto.
i toda v prednji sobi se je moral ^ sklicevati na kraljevo poobla-ščenje. Zaprašena Villefortova 1 obleka in njegov kroj, ki ni imel na sebi ničesar dvoru primernega, sta razburila dovzetnost gospoda de Brezeja, ki ni mogel razumeti, kako more imeti ta mladi mož namen, stopiti v taki obleki pred samega kralja. Toda vojvoda odstrani vse pomisleke in zapreke z besedami: “To je povelje Njegovega Veličanstva.” I« kljub vsem opazkam, ki jih je še delal ceremonijski mojster z ozirom na predpise dostojnega vedenja, vodijo Villeforta pred kralja.
Kralj je sedel še na istem mestu, kakor ga je zapustil vojvoda. Ko odpre Villefort vrata, obstoji prav pred njim. Mladi uradnik stopi za korak nazaj'.
“Vstopite, gospod Villefort,” pravi kralj, “vstopite!”
Villefort pozdravi in stopi nekoliko naprej, pričakuje kraljevih vprašanj.
“Gospod Villefort,” nadaljuje Ludovik XVIII., “gospod vojvoda de Blacas, ki je bil tukaj pred vami, trdi, da mi imate povedati nekaj zelo važnega.”
“Sire, gospod vojvoda ima prav,, in upam, da prizna Vaše Veličanstvo tq tudi samo.”
“Najprej in pred vsemi stvarmi, gospod, ali je nevarnost, na katero me imate opozoriti, tako velika, kakor se mi je reklo?”
“Sire, zdi se mi velika, toda menim, da je vsled hitrosti, s katero sem prišel semkaj, ni nemogoče odvrniti.”
“Govorite natančnejše, če hočete,” pravi kralj, ki se ga je pričel polaščati isti nemir, kateri je bilo videti na Blacaso-vem obrazu in slišati v Villefor-tovem glasu. “Govorite in zlasti pričnite z začetkom: jaz ljubim pri vseh stvareh red.”
Villefort se ozre v kralja, in ta pogled ga prepriča o dobrohotnosti njegovega visokega poslušalca.
“Sire,” nadaljuje, “prišel sem kar najhitreje mogoče v Paris, da obvestim Vaše Veličanstvo, da sem zasledil uradnim potom komplot, ne komplot one navadne vrste, kakoršni nimajo nikakih posledic in kakoršnih je najti vsak dan v nižjih ljudskih vrstah in med prostaki pri vojakih, ampak odkril sem zaroto, ki preti vašemu prestolu. Sire, uzurpator oborožuje tri ladije in ima neki načrt, ki je morda nespameten; toda kakorkoli je nespameten, je vendar strašen, grozen. To uro je gptovo že zapustil otok Elbo, da se izkrca; kje, tega ne vem. Ali v Neapolju, ali na toskanski obali, ali v Franciji sami, to mi ni znano, gotovo pa je, da namerava neko nasilstvo. Vašemu Veličanstvu pač ni neznano, da je imel vladar otoka Elbe zveze z Italijo in Francijo.”
“Da, gospod, to vem,” pravi kralj, zelo vznemirjen, "in še pred kratkim se je poročalo, da se vršijo v ulici Saint-Jacques
bonapartistični shodi. Toda nadaljujte, prosim vas; kako ste prišli do teh poročil?”
“Sire, te vesti so rezultat preiskave, kateri sem podvrgel v Marseilleu moža, na katerega sem pazil že dolgo in sem ga dal zapreti dan pred svojim odhodom; ta človek, divji pomorščak in sumljiv najstrastnejšega bonapartizma, je bil skrivaj na otoku Elbi. Bil je pri velikem maršalu ter dobil ustmeno naročilo za nekega bonapartista v Parizu, katerega imena nisem mogel izvedeti od njega na ni-kak način. Naročilo pa je bilo, (pomnite, sire, da govorim z besedami, ki jih je rabil on pri preiskavi) naj se pripravijo duhovi na skorajšnjo povrnitev, ki se izvrši gotovo.”
“In kje je ta človek?” vpraša Ludovik XVIII.
“V ječi, sire.”
“In stvar se vam je zdela resna?”
“Tako resna, sire, da sem se odtegnil vsled tega dogodka svoji zaročni gostiji, ki sem jo praznoval v naj veselejšem rodbinskem krogu, ter sem smatral za nujno potrebno, zapustiti vse, nevesto, rodbino in prijatelje, vse preložiti in pohiteti semkaj, da položim pred noge Vašega Veličanstva to svoje poročilo in zagotovilo svoje brezmejne uda-rosti.”
“Res,” pravi Ludovik XVIII., “ali se ni govorilo o neki zvezi med vami in gospodično Saint-Meran?”
“Hčerko jednega hajzvestej-ših služabnikov Vašega Veličanstva.”
“Da, da, toda vrniva se k temu komplotu, gospod Villefort.”
“Sire, bojim se, da je več kakor komplot, da je zarota.”
“V tem času,” pravi kralj smehljaje, “se je lahko zarotiti,
( a je težko zaroto izvršiti, zlasti, ker mi, sede šele izza včeraj na | prestolu svojih očetov, pazimo s pozornimi očmi na preteklost, sedanjost in prihodnost; že deset mescev sem podvajajo moji ministri svojo pozornost, paze na južne obrežne dežele. Če se izkrca Bonaparte v Neapolju, spravi na noge celo koalicijo, še predno pride v Piombino; če se izkrca v Toskani, pride v sovražnikovo deželo; in če se izkrca z majhno četo ljudij v Franciji, dosežemo hitro svoj cilj, ker ga črtijo prebivalci. Pomirite se torej, gospod, a računajte vendar na našo kraljevsko hvaležnost.”
“O, iukaj prihaja gospod Dan-dre!” vsklikne vojvoda de Blacas.
Ta hip se res prikaže na pragu policijski minister, toda bled in trepetaje in s pogledom, kakor da ga je oslepel nepričakovan blisk.
Villefort stopi korak nazaj, da bi se oddaljil, toda gospod de
V BLAG SPOMIN
ŠTIRIDESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE
Mary Prijatel
ki je v Gospodu zaspala 3. novembra 1930.
žalujoči:
MARY BARAGA, FRANCES ŠUŠTAR, SISTER MARY ANDREY, hčere. FRANK in AUGUST sinovi.
Cleveland, Ohio 3. nov. 1970.
LE BOLJ ZA FOTOGRAFA? — Gornik s pipo v ustih in daleč od sebe visečo steklenico v steni je gotovo nekaj nenavadnega. Slika je bila posneta v gorah v bližini Brecken-ridge v Koloradu.
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Student or grandmother type. 3 hrs. Live in and small salary. 2 yr. old boy and pet. 761-8506
CLEANING WOMAN 1 day every other week. Clean 6 room apt. Vic. Oak Park.
Call after 4 P.M.	386-3614
REAL ESTATE FOR SALE
LISLE Prestige Area — Beaut. Ind-scp. Ms acre, crptd. & drpd. 6 rm. custom brk. ranch, bsmt., 3 bdrms., 2 full c.t. baths, full wall frplc., 2 car att. gar. w-elec. dr. $40,500. Owner.	969-6258
(212)
INCOME BLDG. For the handyman. 2 flat, 7 rms., 3 bdrms., ea. unit. Full bsmt., 2 car garage. Nr. 26th and Keeler. Owner. RO 2-0464.
PO OPRAVLJENEM DELU — Strežnice letal Nacionalne kitajske letalske družbe na Formozi hite na obalo, ko so se udeležile vaje za reševanje potnikov ob ,{nujnem pristanku letala na morju”. Vse imajo na sebi napihnjene rešilne jopiče.
Blacas ga prime za roko in pridrži.
(Dalje prihodnji«) .
PROŠNJA UPRAVE
Spoštovane naročnike, ki prejemajo list po pošti, lepo prosimo, da nam pravočasno sporoče vsako spremembo naslova. S tem si zagotove redno prejemanje lista. Ameriški Domovini pa lahko p r i h r anijo nepotrebne stroške, kajti od vsake vrnjene, nedostavljive izdaje moramo plačati 10 centov poštnine. To
se hitro nabere v dolarje. Pred nekaj dnevi nam je illinoiska pošta vrnila osem izdaj od enega samega naročnika, kateri se je selil in nam še ni sporočil novega naslova. Za Ameriško Domovina je bil to izdatek 80 centov pri eni sami naročnini.
Zato lepo prosimo, sporočite nam svoj novi naslov vsaj en teden (bolje dva) pred selitvijo. 2e v naprej hvala za razumevanje in sodelovanje.
Lep pozdrav!
Uprava Ameriške Domovine
On page 4 of a circular distributed last week among a few Slovenians, the statement was made that in Kennick’s opinion, Irwin Silbert would not be a fair judge because he used some legal technicalities, as lawyer for the city, to delay Kennick’s case, when he sued the city of Cleveland, for a building permit.
Wm. Kennick hereby retracts the above statement because taking advantage of legal technicalities is legal, and considered a part of legal practice.
Therefore, the use of such technicalities would not necessarily make Silbert an unfair judge.
WM. J. KENNICK,
14122 Westropp Ave.
Wm. J. Kennkk Refrads SSalemenl against Irwin Sifter!
QRGINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDIR0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235

ii
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet. Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ......

NASLOV MESTO . DRŽAVA
•••••••»»•••••■••••■a•••••••••••••••••••
•aaaaaaaaaaaaaaaa»aaaaaaaaaaaaaaaa«aaaaaaaaaaaaaaaaaaa

•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«
CODE
•»aaaaaaaaaaaaaaee
ČE SE SELITE
(/ izpolnite ta cdrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
( 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:

Moj novi naslov: