KRAJEVNA SKUPNOST BERIČEVO-BRINJE
Pestra aktivnost
V Beričevem in v Brinju je vedno dovolj novic Ker pa je krajevni ¦¦ustni sistem informiranja« že ute-čena oblika najhitrejšega obvešča-nja krajanov, precej novic ni več aktualnih. ko jih objavimo v »Zboru občanov-.
Vseh tokratnih pa Se ne poznajo vsi. Aktivnost krajevne skupnosti in organizacij je bila v začetku tega leta kar pestra. Predsedstvo krajev-ne konference SZDL je na svoji seji sprejelo pravilnik o podeljevanju bronastih priznanj OF, razpravljalo o delu društev in drugem. V okviru SZDL so organizirali tudi javno raz-pravo o ureditvah, ki jih prinaša novi republiški zakon o pokojnin-skem in invalidskem zavarovanju, katerega osnutek je sedaj v razpra-vi. Javne razprave so se udeležili večinoma kmetje, ki želijo poleg dobrega sedanjega gospodarjenja sebi in svojim družinam zagotoviti tudi preskrbljenost v starosti.
Mladinci so v okviru KUD Jurij Flajšman pripravili zelo uspel kviz, pripravljajo pa se tudi spomladan-ske akcije - zvezno in republiško štafeto mladosti, ureditev igrišča pri gasilskem domu (postavitev ko-ša, zavarovanje igrišča z mrežo) in druge naloge.
KUD Jurij Flajšman se ob vsako-letnih aktivnostih letos pripravlja na praznovanje 50-letnice kmet-skega doma, ki je bil že pred II. svetovno vojno središče kulturne-ga in političnega delovanja napre-dnih vaščanov. Več o programu teh aktivnosti bomo pisali drugifi.
Svet KS je na zadnjih sejah obravnaval poleg standardnih vprašanj o komunalnihdelih in ure-ditvah (dokončanje mrftške vežipe, avtobusna postaja in obratovanje avtobusne proge 21, problemi z električno energijo, ureditev struge Pšate, ipd.) še druga zanimiva vprašanja. Clani sveta KS so spre-jeli zaključni račun KS za leto 1982, ob katerem so ugotovili, da je kra-jevna skupnost denar, ki ga dobi za svoje delovanje, koristno porabila, kar krajanl sami opažajo (mrliška vežica. avtobusno obračališče, pri-spevek k obnovi kmetskega doma itd.). Sprejeii sp tudi finančni plan za leto 1983, pri katerem ugotavlja-jo, da bo še naprej potrebno stabili-zacijsko vedenje, da bodo sredstva kolikor toliko zadostovala, poiskatl pa bo treba tudi rezerve, ki so pred-
vsem v pridobivanju sredstev na podlagi programov del od raznih SIS, komunalne skupnosti in OZD, ki spadajo pod krajevno skupnost Berifievb-Brinje.
V krajevni skupnosti Beričevo--Brinje so imeli v začetku marca kar dva obiska občinskih predstav-nikov. Na prvem so se predstavmki krajevne skupnosti pogovarjali s predstavniki občinskega izvrSnega sveta, komunalne skupnosti Beži-grad in druzbenopolitičnih organi-zacij o vseh odprtih vprašanjih. ki zadevajo življenje in delo v tej KS Ena glavnih tem je bila kmetijstvo, varstvo kmetijskih zemljišč in kme-tijski prostorski plan, ki je osnova za nadaljnje urbanistično urejanje tega območja. Trenutno na območ-|U te krajevne skupnosti ni nogoče graditi nobenih objektov. Kmetijski prostorski plan je po podatkih, ki so jih posredovali na tej seji, v izde-lavi in bo predvidoma do poletja dan v razpravo
Na drugem sestanku z občinski-mi predstavniki pa so preverjali pri-pravljenost in urejenost aktov v zvezi z obrambnimi pripravami. Pri tem je bilo ugotovljenih precej po-manjkljivosti, kt so predvsem po-sledica nizke stopnje podružblje-nosti področja SLO in družbene sa-mozaščite.
O kmetijstvu je na zadnji seji raz-pravljal tudi svet KS, ki je potrdil predlog komisije za kmetijstvo o delitvi sredstev za odpravo posle-dic lanske jesenske poplave. Za ta namen je KS Beričevo-Brinje dobi-la okrog 60 starih milijonov, ki so jih sprva nameravali zdfužiti s sred-st&i, ki jih je za ta namen dobila KS Dol, da bi skupaj nabavili kombajn, vendar pri tem s predstavniki KS Dol, niso našli skupnega »jezika«. Tako Beričevcem ni preostalo dru-gega, kot da sami odločijo, kam ta denar najpametneje vložiti. Člani sveta KS so sprejeli predlog komi-sije za kmetijstvo, da del tega de-narja - okrog 20 starih milijonov -porabijo za obnovo poškodovanih poljskih in gozdnih cest na območ-ju med vasjo in obrežjem Save ter za popravilo mostu na eni teh cest,-preostala sredstva pa so namenili za plačilo umetnih gnojil, ki naj bi jih kmetom razdelili po kriteriju, koliko mleka in mesa so v prete-klem letu oddali kmetijskim organi-zacijam. Menili so, da je to najbolj
objektivno saj so sredstva, ki so jih dobili za odpravo posledic poplave, družbena sredstva in je prav, da jih dobijo tisti kmetje, ki družbi tudi več dajejo.
IRENA LOŽAR