■o
Its io
■T
In
■ m
im
!o
iïïïïïïli™^
90,6 95,1 95,9 100,3
Pištolo nameril v sina in nato storil samomor
Št. 31/ Leto 65 / Celje, 20. april 2010 / Cena 1 EUR
□
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.
Počistili. Za koliko časa?
Več tisoč prostovoljcev in več kot 500 ton odpadkov, ki jih je prepeljal Simbio, to je del bilance sobotne čistilne akcije na Celjskem. Presenetili sta tako prizadevnost ljudi kot količina zbrane »krame«. Eno večjih odlagališč so odstranili v Založah pri Polzeli (na sliki).
Cetis imajo spet »v zobeh«
Napadel, kradel, vlamljal, pa še vedno na prostosti
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Z leve: takratna poslanca Anton Žuntar in Ivan Krefl, sedanji Jakob Presečnik, eden od tvorcev Demosa dr. Franc Zagožen v družbi dr. Franceta Bučarja in nazarskega župana Ivana Purnata.
Samostojna država ni samoumevna
Prerez dve desetletji starega dogajanja - Z načelnimi in pogumnimi poslanci iz krize
V Kulturnem domu v Nazarjah, kjer so bile pred dvema desetletjema seje takratne mozirske skupščine, so v četrtek proslavili 20-let-nico prvih demokratičnih parlamentarnih volitev v Sloveniji.
Že takratna občina Mozirje, iz katere je nastalo sedem občin, je dokaz sprememb, ki smo jih v Sloveniji doživeli v tem času, ne le na organizacijskem, temveč tudi v razvojnem smislu. Kot je poudaril pobudnik, prvi predsednik Skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik, so prireditev pripravili predvsem za mlajše generacije, ki premalo poz-
najo takratno dogajanje, v bistvu osnovo za samostojno državo. »Res je, da je pravna država večkrat na preizkušnji, včasih tudi zataji, vendar bi se morali veseliti dosežkov in po svojih močeh prispevati k razvoju Slovenije,« je strnil Pre-sečnik.
Pogum za izhod iz krize
Na proslavi so nastopili številna društva in posamezniki iz vseh zgornjesavinjskih občin. Prireditve so se udeležili eden od tvorcev Demosa dr. Franc Zagožen, poslanca v republiški skupščini Anton Žunter in Ivan Krefl ter Edi
Rimske terme zdaj čakajo še na odobritev kredita, s katerim bodo lahko dokončali obnovo zdravilišča.
Dokapitalizirane, a še brez kredita
Delničarji Rimskih term so na petkovi skupščini potrdili dokapitalizacijo družbe v višini 2,5 milijona evrov, kar omogoča nadaljevanje obnove Rimskih term, ki se vleče že od leta 2006.
kušenj, imeli pa smo zanemarljivo prednost; absolutno predanost ciljem in idealom. Cilj je bil sicer visoko zastavljen, vendar jasen in skladen s pričakovanji. Z veliko mero sreče, zdrave pameti in poguma, soočati se s tveganji in nevarnostjo, je bil cilj, samostojna Slovenija, tudi dosežen,« je poudaril dr. Bučar, ob tem pa opozoril, da samostojna država ni večna niti razumljiva sama po sebi. »Zgodovina je polna primerov oziroma zahtev, da moramo živeti skladno z naravnimi in družbenimi zakonitostmi. Če se od tega odmi-kamo, sledi kazen na vsakem koraku.« V zadnjem času so mnoge vrednote postale vprašljive, tako dr. Bučar, praktič-
Jurjevec, ki je v takratnih razmerah glasno opozoril na položaj mladih kmetov. Ob odsotnosti ostalih poslancev je goste pozdravil poslanec Jakob Presečnik ter številni drugi posamezniki, ki so oziroma še oblikujejo politično življenje v Zgornji Savinjski dolini. Slavnostni govornik je bil prvi predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, ki je v prerezu takratnega dogajanja obudil kar nekaj spominov. Takratni parlament je označil kot »projekt nemogoče«, lastna država pa je bila pravi podvig.
»V parlamentu so sedeli ljudje, ki nismo imeli javnih iz-
Vendar s tem finančna konstrukcija oživljanje term še ni zaključena. Dokončanje Rimskih term je v veliki meri odvisno od 20 milijonov evrov kredita, ki pa ga banke še vedno niso odobrile. »Po doka-pitalizaciji je zdaj naslednji korak odobritev kredita s strani bank, kar bo znano kmalu,« sporočajo iz Rimskih term,
pri čemer se ta »kmalu« vleče že več kot eno leto. Celotna naložba v oživitev term je ob spremenjenem investicijskem programu, ki so ga delničarji sprejeli na prejšnji seji skupščine, ocenjena na okoli 50 milijonov evrov. Kot je znano, v program oživitve zdravilišča nista več vključe-
na medicinski in bolnišnični program. Tega bodo nadomestili s povečanjem hotelskih namestitvenih kapacitet.
V Rimskih termah pričakujejo, da bodo dela v zdravilišču zaključena še letos.
BA
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Predsednik mozirske skupščine po prvih parlamentarnih volitvah Andrej Presečnik je bil pobudnik in organizator srečanja v Nazarjah.
no se je zamajal celoten vrednostni sistem. V tem je tudi temelj finančne krize, v zgodbi sodobnega sveta pa bodo odločali tisti, ki so si priborili največ družbene moči. Hkrati je nakazal tudi rešitev v smislu, da bi morali tudi danes, podobno kot pred dvema desetletjema, v parlamentu sedeti bolj pogumni in načelni poslanci. »Tudi takšni, ki so pripravljeni svoje interese uskladiti z drugimi, predvsem pa nosilci vrednot, na katerih temelji demokratična in zdrava družba. To je tudi izhod iz današnje krize.«	US
Parkiranje
■ B	I ■ v ■ ■
pri bolnišnici
Na območju Splošne bolnišnice Celje so začeli z obnovo voznih in parkirnih površin. Zaradi tega je na območju bolnišnice nekoliko spremenjen vozni režim. Na voljo je še manj parkirnih površin kot sicer.
Bolnišnica prosi vse paciente za razumevanje. To pomeni, da razen v nujnih primerih, na območje bolnišnice v času del ne vstopajo z vozili. Če je potrebno, jih naj v bolnišnico pripeljejo spremljevalci, ki vozilo takoj odpeljejo z območja bolnišnice, ali taksi službe. Vse tiste, ki se bodo na območje bolnišnice pripeljali z vozilom, prosijo, da se ravnajo po postavljeni cestni signalizaciji.
Dela bodo predvidoma končana do konca aprila.
AB
PEIEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
Vas zanima, kam gredo naši odpadki?
Pridite na DAN ODPRTIH VRAT
REGIONALNEGA CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI CELJE
KDAJ: V sredo, 21. aprila 2010, med 10. in 17. uro LOKACIJA RCERO Celje, Bukovžlak, Celje
Vsako polno uro vas bodo strokovnjaki popeljali na ogled najsodobnejšega regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Sloveniji ter vam predstavili koristne nasvete o ločenem zbiranju in oddajanju odpadkov.
DOBRODOŠLI!
simbio
V simbiozi z okoljem
Simbio, d.o.o., družba za ravnanje z odpadki, Teharska cesta 49, 3000 CELJE, Slovenija, tel.: +386 (3) 425 64 00, fax: +386 (3) 425 64 12, info@simbio.si, www.simbio.si
»Plešejo z motorji«
Med štirimi specializiranimi sejmi konec tedna v Celju so glavnino obiskovalcev pritegnili motorji. Varnost, predvsem motoristov in ostalih udeležencev v prometu, pa so imeli v glavah tisti, ki so za obiskovalce pripravili atraktivne prikaze »nevarnih« voženj.
Vožnja po zadnjem kolesu je mala malica za spretne motoriste, ki se na Trial showu vozijo tudi preko avtomobilov in palet ter preskakujejo ljudi. Za razliko od tako imenovanega Stunt showa vozniki v Trial sho-wu uporabljajo nekoliko lažje motorje, ki tehtajo le slabih 80 kilogramov. »Vozniki morajo imeti dobro ravnotežje in občutek za motor. Za njimi so ure in ure treningov. Hitrost ni tako pomembna, spretnost pa je bistvena,« je povedal predsednik komisije v panogi Enduro v AMZS Silvin Vesenjak, ki z motorji tekmuje že 37 let. »Poligon na Vranskem ima 10 takšnih motorjev, da bi spodbudili voznike, da se preizkusijo. Po svetu takšen Trial show namreč pomeni varnost. Vsi motoristi, ki se
vozijo po cesti, bi morali kdaj sesti na tak lahek motor in dobiti ravnotežje ter občutek.«
Tistim, ki se varneje počutijo na štirih kolesih in želijo na njih premočno stopiti na plin, je glavo poskušal zbistriti legendarni inštruktor varne vožnje Brane Kuzmič. Najbolj atraktivna vaja, zaradi katere se je okoli njegovega »štanta« kar gnetlo ljudi, je tista, v kateri se kadi izpod gum. »Ta vaja pokaže, kako se reševati iz situacij, ko zanaša avto v ovinku ali na poledeneli cesti. Pokaže, kako se reševati in ustaviti. To je le simulacija ene izmed kritičnih situacij, ki se nam lahko zgodi enkrat v življenju, a takrat moramo znati reagirati,« je pojasnil Kuzmič. Sam pravi, da je vožnja z avtomobilom najbolj nevarno delo, ki ga kadarkoli počnemo v življenju. »Za vsako desetinko sekunde nezbranosti ali objestnosti lahko ubijemo sebe ali drugega. Ko se bomo vozniki zavedali, da naša vožnja ne pomeni le priti iz ene točke v drugo, ampak da je to eno izmed naših najbolj ne-
varnih opravil, bomo razmišljali drugače. Predvsem ne bomo telefonirali in razmišljali, kaj bomo zvečer delali in bomo z mislimi pri vožnji,« je poudaril Kuzmič.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Kaj so že prišli gledat? Motorje ali ho(t)stese?
Hudo vnetljiva stvarca. Avto iz vžigalic, ki jo je ob rednem delu v Cometu izdelal Madžar.
Ne le najnovejše, tudi najstarejše je bilo razstavljeno.
S tem motorjem si je Valentino Rossi privozil svetovni pokal.
Gas, gas! In čez avte, ljudi ... v tako imenovanem Trial showu. Št. 31 - 20. april 2010 -
Na sejmu o težavah
Avtoprevozniki tik pred pokopom - Uradnih serviserjev ni treba pregledovati
Za splošno javnost so bili minuli sejmi Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logo-trans in Razstava gospodarskih vozil predvsem paša za oči, za strokovno javnost pa čas, ko so lahko izpostavili svoje težave.
Če druga ne, se je delo na črno v času recesije razbohotilo. Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji predstavljalo skoraj 30 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar pomeni, da iz državne blagajne odnese kakšno milijardo evrov. Zato je dobrih 200 evrov kazni za t.i. šušmarja bistveno premalo, so med drugim opozorili obrtniki. S spremembami zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno naj bi država stanje izboljšala, a avtoservi-serji opozarjajo, da bo tudi to neučinkovito, saj bi morali povsem spremeniti sistem zatiranja nelegalnega dela. Precej vznemirjenja med obrtniki je tokrat povzročila ideja, da poleg fizičnih oseb, ki nimajo registriranih dejavnosti, Davčna uprava RS skrbno nadzoruje tudi tiste, ki so registrirani.
Lansko leto še milina
Avtoprevozniki, ki opravljajo prevoze v agroživilstvu, so pripravili zbor v okviru sejma Logotrans. Kot je pojasnil predsednik odbora prevozni-
Delo na črno je v času recesije ena večjih težav registriranih avtomehanikov, avtoličarjev in vulkanizerjev.
kov v agroživilstvu Peter Pi-šek, se ti dnevno soočajo z velikimi težavami. Ena od njih je omejitev trajanja vožnje, čeprav vozijo hitro pokvarljivo blago ali žive živali. Četudi na primer zaradi prometne nesreče več kot pol delovnega časa stojijo na cesti, vožnje po izteku delovnega časa ne smejo nadaljevati. Država jim je sicer dovolila, da za hladilne agregate uporabljajo kurilno olje, vendar ker tega sporazuma ni predstavila drugim članicam Evropske unije, izven meja Slovenije plačujejo
visoke kazni. Prepričani so, da bodo združeni državi uspešneje predstavili težave in jo prisilili k ukrepanju. Slovenski avtoprevozniki so namreč tik pred pokopom. »Lansko leto je bilo v primerjavi s prvimi meseci tega leta prava milina. Trenutno stanje je katastrofalno. Plačilni promet je praktično zastal,« opozarja Pi-šek.
Ne o težavah, pač pa o rahlem razočaranju poroča tudi organizator sejemskih dogodkov, družba Celjski sejem. Sicer so zabeležili več kot 20 ti-
Eni z nadomestili, drugi praznih rok
Tuji Gradisovi delavci bodo lahko, dokler jim ne potečejo delovne vize, še stanovali v samskem domu.
Dveurno opozorilo Tovšakovi
Sindikat v velenjskem gradbenem podjetju Vegrad je za danes, torek, napovedal dveurno opozorilno stavko zaradi neizplačanih obveznosti do zaposlenih.
Čeprav bi v teh dneh mo- dobili, pravi predsednik pod-rale biti izplačane že plače jetniškega sindikata Samo za marec, režijski delavci v Mastnak. Delavcem, ki so Vegradu še februarskih niso marca sicer prejeli februar-
ske plače, pa niso plačali kreditov.
Vodstvo podjetja zaradi službene odsotnosti direktorice Hilde Tovšak ni bilo dosegljivo, je pa Tovšakova za naš medij še pred kratkim za-
trdila, da bodo vsem delavcem poplačali kredite ter da bo v primeru zamud s plačili družba poravnala tudi zamudne obresti.
RP
Pozitivni rezultati vlili zaupanje
V zadnjem tednu se je začela sezona objav poslovnih rezultatov podjetij za prvo četrtletje leta. Aluminijski proizvajalec Alcoa, ki običajno prvi objavi poslovne rezultate, ni ravno navdušil vlagateljev, kar je imelo za posledico nekoliko negotovosti na trgu. Bolj vzpodbudno pa je bilo v nadaljevanju.
Tako so se delnice v zadnjem tednu na večjih borzah po svetu v povprečju podražile za 1,5 odstotka.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 12.4. IN 16.4.2010
soč obiskovalcev, a so glede na ves trud, ki so ga skupaj z razstavljavci v teh težkih, avtomobilski industriji še vedno nenaklonjenih časih vložili v pripravo sejmov, optimistično pričakovali še kakšen presežek v obisku. To je nakazovalo tako naročeno število poslovnih kuponov, ki so jih kot vabilo na sejme poslovnim partnerjem poslali razstavljavci, kot tudi neposredna vabila ciljnim skupinam, ki jih je poslal organizator.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	45,00	0,90		-9,09
CETG	Cetis	0,00	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	14,38	373,30		1,05
PILR	Pivovarna Laško	22,52	29.60		0,44
JTKG	Juteks	0.00	0.20		-1,52
ET0G	Etol	130.00	0,10		0.00
Za razliko od dogajanja v tujini pa so imele delnice na domači borzi smer navzdol. Tako je vrednost osrednjega indeksa ljubljanske borze SBITOP upadla za 1,3 odstotka. K padcu je precej prispeval 4-odstotni zdrs vrednosti delnic družbe Gorenje. Vrednost delnic novomeškega farmacevta Krka je pridobila 0,1 odstotka.
Ker se je v zadnjem tednu prodaja grškega kratkoročnega dolga odvila nad pričakovanji, se je okrepila tudi vrednost evra. V razmerju do dolarja se je evro do sredine tedna okrepil, nato pa je sledil popravek. Tako je bilo treba za evro odšteti ob koncu tedna tudi že manj kot 1,36 dolarja. Vrednost nafte se je po manjši korekciji spet nekoliko zvišala. Objava zmanjšanja zalog v ZDA je rast vrednosti nafte še potrdila in tako je bilo treba sredi tedna za sod nafte odšteti nekaj več kot 85 dolarjev.
149 Gradisovih delavcev je v petek s strani namestnice stečajnega upravitelja prejelo delavske knjižice. Kot nam je pred dnevi povedal stečajni upravitelj Janez Golob, najverjetneje iz stečajne mase ni računati na poplačila delavcev.
Bodo pa delavci, ki niso prejeli februarskih plač in regresa, upravičeni do največ 1.900 evrov iz jamstvenega sklada. Če bo šlo vse po planu, bi lahko sredstva iz sklada prejeli konec maja. Del delavcev bo naslednjih nekaj mesecev prejemal nadomestila za brezposelnost. Med njimi ne bo tujcev, saj je nadomestilo vezano na stalno prebivališče delavca. Tuji delavci bodo sicer lahko do takrat, ko jim pote-čejo delovne vize, še bivali v Gradisovem samskem domu, najemnina pa bo poračunana iz stečajne mase.
Po informacijah sindikata si je kar nekaj delavcev že našlo nove službe. Nekateri prav pri največjem celjskem gradbincu, družbi CM Celje.
RP, foto: GrupA (arhiv NT)
	
Indeks	Zadnji tečaj
SBI20	967,42 H
%spr.
■1,02
Ali že veste kakšna bo vaša pokojnina? Poskrbite zanjo z ILIRIKA Varčevanjem!
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Cetis imajo spet »v zobeh«
Cetis je po mnenju direktorice Simona Potočnik spet tarča obrekovanj. Pojavile so se namreč govorice, da so v podjetju odpustili nekaj ljudi, ki niso bili po volji direktorice, pripravljali pa naj bi večji val odpuščanj.
Simona Potočnik pravi, da ničesar od naštetega ne drži, res pa je pred kratkim zaposlitev zaradi procesa dela izgubilo nekaj ljudi, kar pa ni nič neobičajnega. »Od lani do letos je iz podjetja odšlo 100 ljudi. Nekaj je bilo upokojitev, nekaterim so se iztekle pogodbe, nekaj delavcev pa smo tudi na novo zaposlili. Skratka, ne gre za nič neobičajnega ali posebnega. Gre pač za naravno zmanjšanje števila zaposlenih zaradi narave dela, racionalizacije na več področjih in oddelkih. To počnemo že vsa leta,« pojasnjuje Potočnikova. Koliko jih je v kratkem izgubilo delo, na pamet ni vedela, saj, kot poudarja, ni šlo za veliko število ljudi. »Zanesljivo pa v podjetju ni kakšnega programa presežnih delavcev.«
Se pa Potočnikova sprašuje, zakaj je v zadnjem času na račun Cetisa toliko »čvek«. »Nekateri najbrž komaj čakajo, da nam speljejo kakšen posel,« ugiba. V Sloveniji je kolač premajhen, zato se je Potočnikova minuli teden spet mudila v Gvineji. S tamkajšnjim prometnim ministrstvom so podpisali 7 milijonov evrov vredno desetletno koncesijo, s katero bodo Gvinejcem tiskali vozniška in prometna dovoljenja.
RP
Vsi odgovori na enem mestu
Upravna enota Celje od minulega petka izvaja novo storitev za občane -Upravno-informacijski servis Celje (UIS). Gre za interaktivno in javno dostopno storitev, s katero želijo organi državne uprave in lokalne samouprave celjskega območja strankam na enem mestu ponuditi odgovore na splošna vprašanja v zvezi z upravnimi postopki.
Storitev, kakršne po besedah načelnika Damjana Vrečka nima nobena druga upravna enota v Sloveniji, je občanom na voljo na spletnem naslovu www.uis.si. Vanjo je zaenkrat vključenih 22 članic, poleg celjske upravne enote in občin Celje, Dobrna, Štore, Vojnik tu-
di inšpekcijske službe, davčna in policijska uprava, CSD, zavodi za zaposlovanje, zdravstveno varstvo in zavarovanje ... Glavna prednost nove storitve je, da bodo občani na enem mestu dobili celovito informacijo o vseh stvareh, ki se nanašajo na javne zadeve. Nova storitev je nekakšna nadgradnja občinskega Servisa 48 in davčne Vide, s tem, da je UIS zasnovan veliko širše. »Upam, da se bo projektu pridružilo še več inšpektoratov. Sicer pa se mi zdi storitev izjemno dobra. Mislim, da bo vsem državljanom v veliko pomoč pri iskanju odgovorov,« je dejal župan Bojan Šrot.
Državljani bodo na zastavljena vprašanja lahko dobili splošne odgovore. O kon-
kretnih zadevah pa se bodo morali občani še vedno pozanimati pri pristojnih službah. Odgovori bodo na portalu objavljeni v nekaj dneh, lahko pa jih bodo občani prejeli tudi na elektronski naslov. Občani so na UIS naslovili že kar nekaj vprašanj. Zanimajo jih različne stvari, od tega, ali si lahko spremenijo ime, katere dokumente morajo predložiti za poroko s tujcem, kako se pridobi status turistične kmetije, ali lahko državljan RS registrira osebno vozilo v tujini do obdavčitve študentskega dela, davčne olajšave .
Projekt, vreden 3.400 evrov, financirajo občine Celje, Dobrna, Štore in Vojnik.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V starih Štorah je devet stanovanj bivalne enote Zveze Sonček za stanovalce s težjimi telesnimi okvarami. Med njimi je šest samostojno opravilnih, večinoma pa se gibajo s pomočjo invalidskih vozičkov. Večina jih ima težave zaradi cerebralne paralize.
Prvih sedem stanovanj so pridobili pred enajstimi leti, ostali dve pred štirimi leti. V eni od obeh pritličnih stavb v Štorah so samostojnejši stanovalci, v drugi tisti, ki potrebujejo 24-urno pomoč. Za stanovalce, med katerimi so kar trije iz Maribora, skrbijo negovalci, od katerih je eden vedno prisoten. Mariborčani so v štorskem Sončnem domu
zato, ker nudi kar največjo samostojnost, saj so v mariborskem domu večinoma stanovalci z večjimi potrebami.
Običajni delavnik stanovalcev v Štorah se začne ob 8. uri, ko odidejo s kombijem v celjski varstveno-de-lovni center, kjer je poskrbljeno za njihovo varstvo in delovno terapijo, tam pa lahko tudi nekaj zaslužijo. V popoldanskem času jih vzpodbujajo k druženju s sosedi, na primer s člani strelskega društva, ki so v sosednjih prostorih.
V Sončnem domu, kot se imenuje bivalna enota v Što-rah, imajo trenutno največje potrebe po gospodinjskih strojih, saj so stari eno desetletje. Za novo leto so si
Podčetrtek za vzgled Hrvatom
V obmejnem Podčetrtku sta se včeraj sestala slovenski minister za lokalno samoupravo dr. Henrik Gjer-keš ter hrvaški minister za regionalni razvoj Božidar Pankretić, ki je obenem podpredsednik hrvaške vlade.
Osrednja tema srečanja je Hrvaško, za kar je na voljo
bila predstavitev drugega javnega razpisa v okviru operativnega programa instrumenta predpristopne pomoči med Slovenijo in
blizu 12 milijonov evrov. Minister Gjerkeš je poudaril, da 21 projektov s prvega razpisa v vrednosti 17 milijonov evrov že izvajajo. Sre-
čanje je bilo v Podčetrtku zato, ker je pri črpanju evropskih sredstev med najuspešnejšimi občinami. Gosta sta si ogledala termalno kopališče Wellness Or-hidelia ter športno dvorano v Podčetrtku, ki ju je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. BJ
Posebne potrebe potrebujejo posebno skrb
V	Zrečah so pripravili 21. strokovno srečanje vodilnih in vodstvenih delavcev na področju vzgoje, izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
V	treh dneh minulega tedna so obravnavali vrsto zanimivih tem. »Med njimi so poskusno uvajanje nižjega izobraževalnega standarda v večinskih šolah, obliko-
vanje in delovanje oddelkov za predšolske otroke s posebnimi potrebami, nacionalni preizkus znanja za otroke in mladostnike, ki so vključeni v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, učbeniki za prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in informacijska komunikacijska tehnologija,« našteva dr. Franci
M. Kolenec, vodja področja na ZRSŠ.
Udeleženci strokovnega srečanja so dali besedo tudi zagovorniku v projektu Glas otroka in govorili o vrstniškem nasilju v šolah. Srečanje so zaključili z okroglo mizo, na kateri so sodelovali predstavniki vseh ministrstev, ki sodelujejo pri skrbi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.	MBP
Stanovalci Sončkovih stanovanj v Štorah, tamkajšnji zaposleni ter člani celjskega društva Sonček. Trenutno potrebujejo predvsem nove gospodinjske aparate.
Potrebujejo gospodinjske aparate
po sRednjeoeSko z vitezom Jurijem
v Slovenskih Konjicah
PETEK, 23.4. OB 19.00 -ÇSrt
URADNO NAZNANILO
v DRUŽBI MALIH VITEZOV IN PRINCES NA MESTNEM TRGU
kupili pomivalni stroj, v teh dneh jim je omogočila družba Gorenje nakup pralnega in sušilnega stroja po približno polovični ceni, zdaj potrebujejo še električni štedilnik, mikrovalovno pečico in zamrzovalno skrinjo.
BJ
Foto: TimE
Regijsko Društvo cerebralne paralize Sonček Celje, ki deluje na območju 32 občin, je seveda veliko starejše kot bivalna enota v Štorah, saj so ga ustanovili, na pobudo staršev in zdravstvenih delavcev pred več kot četrt stoletja. Danes ima nad šesto članov.
4
^í sobota, 24.4. od 11.-22. ure na Mestnem trgu>^ in v Parku barona VAy de VAyA (Baronvaj)
SREDNJEVEŠKI DAN S POSEBNIMkGOSTL
OB 19.00: MOREŠKA, VITEŠKI BOJNI PLES ; (KORČULA, HRVAŠKA)
ob 21.00: ARABA FENICE, vihralcl zasTav z ognjenim
ŠPEKTAKLOMTItalija) ■
^ NEDELJA, 25.4. OB 14.00
PRI VITEZU JURIJU NA KONJIŠKEM GRADU
Vitez Jurij bo vesel vsakega obiskovalca, ki se bo ob tej priložnosti odel v srednjeveška oblačila. Najzanimivejšega, v srednjeveška oblačila odetega obiskovalca, bo nagradil...
ORGANIZATOR: CENTER ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TIC SLOVENSKE KONJICE Idejna zasnova in izpeljava programa: ZAVOD MALINOV DOL SLOVENSKE KONJICE
'grah k*:líl ^^t&tpcii^
/I* VEČER HEESEEE^^kd
-* ■ - ™ .....i
V	Celju bodo spet posojali kolesa in upajo, da bodo z njimi uporabniki lepše ravnali, kot so ob prvem poskusu.
Vsi na brezplačno zeleno kolo!
V	Celju bodo konec tedna zbirali rabljena kolesa in jih nato ponudili v brezplačno izposojo
Celje je pred leti že nudilo možnost izposoje koles, a so s tem zaradi slabih izkušenj prenehali. Dogajalo se je namreč, da so kolesa vračali v slabem stanju, pogosto pa jih uporabniki sploh niso vrnili.
V upanju, da se je raven se v Zavodu Celeia Celje, kulture Celjanov dvignila, so Celjskem mladinskem cen-
tru, Klubu študentov občine Celje in Simbiu odločili, da Celjanom in turistom spet omogočijo izposojo koles. V ta namen so pripravili akcijo zbiranja starih koles, ki so
Zbrala se je mala množica
V Štorah se je pred dnevi zbralo kar osemdeset otrok iz železarske občine, ki so bili rojeni v zadnjih letih (na fotografiji).
Mala množica zbranih najm- je bila rojena v letih od 2007 lajših občanov, ki so jo sprem- do 2010, v zadnjem občinskem ljali starši ali babice in dedki, mandatu. Zbrane v Kulturnem
domu Štore je pozdravil župan Miran Jurkošek, ki je poudaril, da so otroci največje bogastvo, zato so jim posvetili v občini več novih pridobitev, med njimi obnovo Vrtca Lipa,
menta na voljo v TIC-u na Krekovem trgu in v Celjskem mladinskem centru na Mariborski cesti.
Organizatorji akcije upajo, da se bodo ljudje na akcijo pozitivno odzvali, v njej pa vidijo vrsto prednosti. »Celje je idealna kolesarska destinaci-ja. Turistična infrastruktura se je v zadnjem letu močno okrepila tudi izven mesta - Šmar-tinsko jezero, Celjska koča, Savinjsko nabrežje ... Z izposojo kolesa bomo turistom kot tudi Celjanom lahko ponudili in pokazali več Celja kot do sedaj. Hkrati bomo turiste lahko v Celju zadržali dlje časa in spodbudili prenočitve v mestu s ponudbo kolesarskega >pa-keta<. Naša želja je, da bi se tudi v zasebnem sektorju ponudniki (hoteli, penzioni ...) opogumili in pripravili kolesarjem prijazncK ponudbo. Upamo tudi, da bomo pripomogli k zmanjšanju motornega prometa v mestnem jedru. Osveščenost prebivalcev glede vzrokov za onesnaževanje
okolja je vedno večja in verjamemo, da bodo Celjani sprejeli akcijo kot pozitivno za mesto in želeli prispevati k zdravemu in prijaznemu Celju,« namen akcije povzema Urša Dorn iz Zavoda Celeia Celje.
V Celjskem mladinskem centru, kjer bodo 10. junija odprli mladinski hotel, želijo z brezplačno izposojo koles svojim gostom in drugim obiskovalcem Celja ponuditi tudi možnost aktivnega preživljanja prostega časa. V Sim-biu pa menijo, da je zbiranje starih koles »odličen primer, kako se lahko različni partnerji v lokalnem okolju povežejo med seboj in skupaj naredijo korak k preprečevanju nastajanja vedno novih količin odpadkov«.
Zatorej, če imate doma še kolikor toliko uporabno kolo, ki ga ne potrebujete več, ga nikar ne mečite stran. V TIC-u in mladinskem centru ga bodo veseli .
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
jo poimenovali S kolesom . Celje.
Kolesa bodo v petek (med 10. in 19. uro) in soboto (od 10. do 13. ure) zbirali v Celjskem mladinskem centru in v Zavodu Celeia Celje oziroma TIC-u. Zbrana kolesa bodo nato pregledali, uredili, popravili, jih pobarvali na zeleno, opremili z logotipom akcije ter v mesecu maju ponudili v brezplačno izposojo. Kolesa bodo ob predložitvi osebnega doku-
V Celju jutri
praznik
prostovoljstva
ureditev igrišča ter nova igrala, nov oddelek vrtca v Kom-polah . Kot napovedujejo v Občini Štore, je za prihodnje leto predvidena rekonstrukcija in dograditev vrtca.	BJ
Celjski mladinski center v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravlja jutri dopoldne (po 11. uri) praznovanje prostovoljstva. S tem se pridružuje Festivalu pro-stovoljstva mladih, ki ga organizira Slovenska filantropija. Z dogodkom želijo prispevati k promociji in razvijanju prostovoljnega dela na Celjskem, osveščati javnost o aktivnostih, ki jih izvajajo prostovoljci, in se le-tem zahvaliti za njihovo delo.
Celjski mladinski center je praznovanje prostovoljstva prvič pripravil pred petimi leti. Kot ugotavlja direktor centra Primož Brvar, je pro-stovoljstvo v Celju dobro razvito, zadovoljen pa je tudi z letošnjim odzivom na natečaj za naj prostovoljca lanskega leta. Zadnja leta je bilo namreč opaziti manjše zanimanje za prijave s strani organizacij, kljub temu da število delujočih prostovoljcev ne upada. Zato so se letos odločili prvič k sodelovanju povabiti Mestno občino Celje, da bi na ta način povečali zanimanje za natečaj in spodbudili organizacije, da bi v
večjem številu prijavile prostovoljce. Povabili so 79 organizacij, ki so dejavne na prostovoljnem področju, da prijavijo svoje prostovoljce. Skupaj je prispelo 59 prijav. »Predvsem je bil naš namen razširiti prostovoljstvo na več generacij, kar nam je tudi uspelo. Na MOC se zavedamo, da je prostovoljstvo vrednota, ki je bila v preteklosti v slovenskem prostoru prezrta,« pravi podžupan Marko Zidanšek.
Na območju Celja so prostovoljci najbolj dejavni na področju medgeneracijskega druženja oziroma je najbolj razširjena pomoč mlajših starejšim, pravi Ivana Ristić iz MCC. Največ prostovoljcev je starih med 16 in 19 let, veliko jih je tudi med upokojenci. Naj prostovoljce lanskega leta v mestni občini bodo razglasili in nagradili na jutrišnji prireditvi na Trgu celjskih knezov. Podelitev bo spremljal kulturni program, na 13 stojnicah pa bodo organizacije, ki delujejo na prostovoljnem področju, predstavile svoje dejavnosti.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Na odru še laški učenci glasbene šole
Glasbena šola Radeče ob 60-letnici delovanja ter 35-let-nici delovanja podružnične šole v Laškem pripravlja še en slavnostni koncert. Ta se bo jutri začel ob 18. uri v športni dvorani Tri Lilije v Laškem. Na slavnostnem koncertu bodo skupaj zaigrali sedanji in nekdanji učenci ter učitelji. Predstavili se bodo v komornih skupinah in orkestrih, pridružili pa se jim bodo tudi učenci sodobnega plesa.
PM
Bodoči pravniki z nagrado
Ekipa študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru, v kateri sta bila tudi Ce-ljanka Jana Bolta in Velenj-čan Matic Vrabič, se je po večletnem premoru znova udeležila prestižnega tekmovanja v poznavanju mednarodnega gospodarskega in arbitražnega prava. Sodelovala je na dveh sestrskih tekmovanjih v Hongkongu in na Dunaju.
Gre za tekmovanje na področju mednarodne prodaje blaga in prava mednarodne trgovinske arbitraže (Willem C.
Jana Bolta
Vis International Commercial Arbitration Moot Court Competition), ki je v svetovnem merilu gotovo najbolj znano, prestižno in tudi najbolj priljubljeno. Njegov cilj in namen je prikazati ter približati obe področji študentom na drugačen, predvsem praktičen način. »Priprave na tekmovanje, ki je bilo razdeljeno na pisni in ustni del, so se začele že takoj oktobra, ko smo dobili pri-
mer. Po preučitvi obsežne dokumentacije o sporu med dvema strankama smo najprej napisali pisna memoranduma za obe stranki spora, torej argumente tožnika in toženca. Temu so februarja sledile ustne priprave. Na tekmovanju smo namreč morali študenti predstaviti svoje argumente pred tribunali v sestavi treh arbitrov,« je priprave opisovala absolventka Jana Bolta in dodala, da so morali res podrobno preučiti prodajo blaga, kot jo opredeljujeta Dunajska konvencija in drugo poenoteno mednarodno trgovinsko pravo, vse v kontekstu arbitražnega reševanja spora, določenega s pravili o arbitraži. V sklopu priprav na ustni del tekmovanja so odšli v Hannover in Berlin, srečali pa so se tudi z ekipo ljubljanske pravne fakultete.
Bodoči pravniki v rokah še nimajo rezultatov z dunajskega tekmovanja, ki se je končalo v začetku aprila, a so veseli že rezultatov iz Hongkonga. Med 75 sodelujočimi ekipami so se namreč uvrstili v zgornjo polovico oziroma na 37. mesto, na Dunaju pa so osvojili posebno nagrado The Academic Exellence and Intense Socialising Award. Čeprav tekmovanje v Sloveniji ni posebej znano, v svetu velja za zelo priznano. »Vsekakor udeležencem prinaša izjemno veliko izkušenj in novega znanja,« je zadovoljna Jana, ki v času, ko pripravlja diplomo, dela v notarski pisarni, za prihodnost pa ima zelo jasen cilj - čim prej in čim bolj uspešno opraviti pravosodni izpit.
IS, foto: GrupA
Zelenico pred II. OŠ Celje so lani pordečili »reciklirani« tulipani.
Mesto cvetja na zeleni dan
V tem šolskem letu v II. Osnovni šoli Celje izvajajo projekt Mesto cvetja. V okviru projekta je nastal mu-zikal po predlogi pravljice Mesto cvetja (Hasler/Štampe-Žmavc/Dolinšek-Bubnič), ki ga bodo učenci uprizorili v četrtek, na dan Zemlje, ob 18. uri v šolski avli.
Gre za poučno zgodbo, ki skih hodnikov, presajanje
uči, kako najti luč v temi, in sicer tako, da zajema vsa življenjska obdobja in vse vidike medsebojnega delovanja in sobivanja človeka. V muzikalu je združeno avtorsko besedno, glasbeno, likovno in plesno področje, kar seveda pomeni, da so ga pod mentorskim vodstvom učiteljev ustvarjali učenci iz posameznih krožkov oziroma izbirnih predmetov.
Muzikal pa je le del projekta Mesto cvetja, ki ga med letom spremljajo dodatne dejavnosti na šoli. Te prispevajo k lepšemu življenjskemu okolju učencev, kot so naprimer ureditev šol-
rož, ureditev razredov ter zunanjih površin šole. Tako imajo t.i. zeleno učilnico, kjer se učenci učijo na prostem, spoznavajo okolje in doživljajo njegovo pristnost.
Na dan Zemlje bodo v okviru šolskega zelenega dneva poskrbeli za že znano in pri učencih ter v širši javnosti zelo lepo sprejeto zasaditev »recikliranega cvet-
ja« na travnatih površinah pred šolo, pripravljajo pa še številne druge dejavnosti.
IS
Foto: SHERPA (arhiv NT)
www.novitednik.com
HITRO NAROČITE
Kako smo smučali Slovenci
V Zgodovinskem arhivu Celje so v sredo predstavili knjigo dr. Boruta Batagelja Izum smučarske tradicije: kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941. Gre za zajetno znanstveno monografijo, ki smučanje obravnava v širšem kontekstu družbenih sprememb.
Več kot 500 strani predelane doktorske disertacije, ki jo je avtor ustvarjal pod mentorstvom prof. dr. Janeza Cvirna z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je moderna študija, ki na primeru smučanja skuša prikazati razvoj modernega športa. »Skozi knjigo se med vrsticami bere stereotip o slovenskem nacionalnem športu, smučanju. Gre za rekonstrukcijo mita o bloškem smučanju oziroma za izumljanje smučarske tradicije in širitve smučarske kulture, na podlagi česar je smučanje
Dr. Borut Batagelj je s knjigo o izumu smučarske tradicije postavil svojevrsten mejnik v zgodovinopisju.
postalo identitetni simbol Slovencev,« pravi o svojem delu Batagelj. Smučanje je predstavljalo tudi zdrav in moralni šport in se je močno uveljavilo med ženskami. Ocenjujejo, da je bilo pred drugo svetovno vojno aktivnih okoli 70 tisoč smučarjev.
Z zgodovino smučanja so se nekdaj ukvarjali predvsem lju-
biteljski raziskovalci, ki so jo predvsem slavili in s tem gradili mite. Knjiga je nastala na bogatem arhivskem in časopisnem gradivu. »Še pred desetimi leti obravnava tovrstne tematike ni bila sama po sebi umevna in knjiga pomeni svojevrsten mejnik,« je na predstavitvi knjige poudaril Cvirn.
MJ, foto: TimE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, { 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I il.W.V* tudi letnik 2010 A JiWil ;1 àïWs prilogo TV-OKNO! ™ ^ ÁiM
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
M'ilH'WIH
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:	Datum rojstva:
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik	
za najmanj 6 mesecev	podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal	samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Jubilejno Šentjurjevo pred svojim vrhuncem
Prejšnji teden se je z ocenjevanjem vin, ki sta ga pripravila Vinogradniško društvo Šentjur in Šolski center Šentjur, ter rezom stare trte modre kavčine začelo jubilejno, 20. Šentjurjevo. Glavnina osrednje turistične prireditve v občini sledi v naslednjih dneh. Prireditve poleg glavnega organizatorja, KS Šentjur mesto, pripravljajo še šentjurska občina, kozjanska razvojna agencija in območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti ter številna lokalna društva.
Tako bo jutri, v sredo, uvodna slovesnost, ki jo bodo združili z odprtjem fotografske razstave Šentjurjevo 20002009, hkrati pa bo ob 19. uri v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu tudi koncert sopranistke Urške Arlič Gololičič in ci-trarke Irene Zdolšek. Fotografska razstava bo na ogled tudi na panojih ograje v šentjurskem športnem parku. V četrtek bodo v Zgornjem trgu odprli še razstavo Naravno je zdravo, na kateri bodo sodelovali pridelovalci ekoloških proizvodov, zelišč in čebelarskih izdelkov, predstavila se bodo društva s kulinarično in z vinsko ponudbo ter
Šentjurjevo se je prejšnji teden začelo z ocenjevanjem vin ter rezom modre kavčine v Zgornjem trgu, ki sta ga opravila Aci Urbajs in župan Štefan Tisel, dogajanje pa je budno spremljal predsednik KS Šentjur mesto Cveto Erjavec.
etnološko dejavnostjo, pa tudi ribiči, gobarji in drugi. Razstava bo na ogled še v naslednjih dneh in čez vikend. Ob 19. uri bodo razglasili še rezultate ocenjevanja vin, nastopili pa bodo Leseni rogisti iz
Kresnic. V petek bo razstava Naravno je zdravo odprta že od 10. ure, med 16. in 19. uro pa bodo na svoj račun prišli najmlajši, saj se na prireditvenem prostoru Zgornjega trga obeta Jurčkovanje s Čuki
ter nastopi šentjurskih šol, glasbenih šol in društev.
Od kisle »župe« do povorke
Najbolj živahna bo sobota, saj se bo ob 8. uri v Zgor-
njem trgu odprl Šentjurjev sejem z izdelki domače in umetne obrti, ob 9. uri pa se bodo pohodniki odpravili na Šentjurjev pohod izpred OŠ Franja Malgaja proti Rozali-ji, do Botričnice ter nato v Zgornji trg. Ob isti uri se bo v Športnem parku Šentjur začel tradicionalni turnir za prehodni pokal Šentjurjeve-ga. Med 9. in 11. uri se obeta še tekmovanje v kuhanju kisle juhe in zanimivo bo videti, kako jo bodo začinile posamezne politične stranke. Na vrtu Ipavčeve hiše bo ob 11. uri sledila otroška predstava Razbojnik Cefizelj in butalska pamet. Ob 12. uri bodo mladci napeli mišice, saj Društvo Izviri Dobrina pripravlja II. tekmovanje v vlečenju vrvi za pokal Šent-jurjevega.
Ob 15.30 bo v ulici ob športnem parku sledila tradicionalna Jurjeva povorka konjskih vpreg in konjenikov. V primeru dežja bodo povorko prestavili na nedeljo. Ob 16.30 bo koncert Pri-farskih muzikantov, čez uro pa bo sledila predstavitev srednjeveške tiskarne in ka-ligrafije v manufakturi Mojstra Janeza. Večer bo v znamenju glasbe, saj bo ob 18.
uri X. revija narodnozabav-nih ansamblov in pevcev občin Šentjur in Dobje, ob 20. uri bo Šentjurjeva veselica z ansamblom Unikat, istočasno pa se bo v kulturnem domu začel ŠentRock 2010 s koncerti skupin Illusion, Divji štrudl, Happy ol'Mc Weasel in Čompe.
Praznovanje vse do 2. maja
Organizatorji upajo, da bo po živahni soboti Šentjurča-nom ostalo še kaj energije za nedeljske prireditve. Ob 10. uri bo ob prazniku sv. Jurija v cerkvi tega svetnika maša, zvečer ob 18. uri pa na ploščadi pred cerkvijo XIV. Jurje-vo srečanje pihalnih orkestrov. V primeru dežja se bodo prestavili pod šotor v Zgornji trg.
V okvirju Šentjurjevega se v ponedeljek, 26. aprila, obeta še XX. Jurjeva revija odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin, ki bo ob 18. uri v dvorani POŠ Blagovna, v torek, 27. aprila, bo na Železniški postaji Šentjur od 8. ure naprej razstava starodobnih avtomobilov in motorjev Old-timer kluba Večno mladi Šentjur, šentjurska policijska postaja pa pripravlja še predstavitev Varno na motor in nazaj. Šentjurjevo se bo zaključilo v nedeljo, 2. maja, ko bo v cerkvi na Botričnici ob 19. uri koncert slovenske etno glasbe zasedbe Marko banda iz Beltincev, pogostitev pa pripravlja Šolski center Šentjur.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Kolesar načrtuje, da bo imel ob vrnitvi, predvidoma pozimi leta 2011, prevoženih kar 130 tisoč kilometrov. V tem času naj bi Dejan obiskal okoli 80 držav na vseh celinah. Po poti naj bi porabil približno 60 tisoč evrov. Za denar Dejan po pravici priznava, da je z njim na tesnem, »ampak bom že«.
Dejan Glavnik je na poti s kolesom že štiri leta.
Dejan še kolesari z vetrom
Na dan Zemlje bo minilo štiri leta, odkar je na pot okrog sveta iz Celja odkolesaril Dejan Glavnik - V teh dneh vrti pedala po Aziji
navdušujem nad čudesi narave, ko je nad mano modro nebo, ko je vse tako čudovito in spokojno, da ne vem, kje se v resnici konča svet in začnejo nebesa.«
V Dejanovih dnevnikih beremo o doživetjih narave, lepot in seveda o srečanjih z ljudmi. Nekatera so sedla globoko in se vrezala za vedno, spet druga bo menda hitro pozabil, v spominu pa bodo ostali tudi trenutki, ki so preprosto osrečevali. »Sicer me težko nekaj zares razočara ali preseneti, ker se v okolje oziroma situacijo, tako negativno kot pozitivno, zelo hitro vklopim. Zame so bili sreča v nesreči otroci sirotišnice Fresh Nepal v Kat-manduju, ker sem zaradi okrevanja preživel z njimi ogromno časa. Skupaj smo se igrali, učili in kuhali. Del
svojih izkušenj ter znanja sem z njimi delil več kot mesec dni. Nedvomno je bila za njih največja sreča kolo, zame pa to, da se je z njim naučila večina otrok tudi voziti, saj se pred tem nihče ni znal peljati s kolesom. Kaj šele, da bi kdo od njih imel svoje kolo.«
Če je Dejana leto prej najbolj presunila Mongolija, je bila v zadnjem letu zanj najlepša Himalaja. »Doživel sem del najmogočnejšega gorovja, z njim pa dele Kitajske, Nepala in Indije. S kolesom sem se povzpel na 5.416 metrov visok Tho-rong-La prelaz, v spominu je ostalo tibetansko življenje,« je kot nekaj samoumevnega našteval Dejan, ki je na poti seveda spoznal veliko ljudi. In njegova ugotovitev? »Ljudje smo isti tako na vzhodu kot na zahodu. Mislim, da nas v življenju delata drugačne in različne vera in politika, ki sta v večini držav v zavesti ljudi tako močno zasidrani, da ljudje prehajajo v stanje odvisnosti.«
Iz Slovenije nazaj na Filipine?
Še približno leto dni vrtenja pedalov je pred Deja-nom. »Nikoli nisem imel
Za nekatere obletnice si je treba pomagati s koledarjem. Ampak ko pogledam nanj, se zdrznem in preprosto ne morem verjeti. V četrtek, na dan Zemlje, bodo minila štiri (4!) polna leta, odkar smo iz Celja na pot s kolesom okrog sveta pospremili Polzelana Dejana Glavnika. Če je njegov načrt pred leti izgledal nekoliko utopičen in mnogi niso verjeli, da bo prekolesa-ril vse načrtovane ture in si ogledal svetovne znamenitosti, jih je polzelski kolesar, sodeč po njegovem blogu na internetu, utišal. Po štirih letih še kar vrti pedala, zmotili pa smo ga med preganjanjem tigrov v narodnem parku Jim C.
Vmes je, okrog novega leta, Dejanu v Aziji le nekoliko spodrsnilo. »Po spustu sem si drznil obiskati skrivnostno kraljestvo Mustang in na poti proti mestu Pokhara, oddaljenem le kakšnih osemdeset kilometrov, v trenutku nepazljivosti zdrsnil po skalovju 8 metrov v globino. Pod slapom sem pristal z izpah-njeno ramo, zlomljenim nosom, zvitim zapestjem, bolečim gležnjem ter nekaj praskami,« je svoje nesrečo, prvo na poti, opisal Dejan. »Pet mesecev po nesreči sem spet v polnem zagonu, čeprav mislim, da desna rama ne bo nikoli več takšna, kot je bila, in bom po vrnitvi domov moral na operacijo.«
Prva večja nesreča, ki jo je doživel na poti, je pri Dejanu pustila precejšen pečat. »Res so bili trije peklenski meseci! Ne zaradi bolečin in dol-gočasenja v postelji, bolnišnici in na fizioterapijah, ampak zaradi monotonosti. Nikamor se nisem prestavil, nikamor potoval, nič videl in doživel nič novega. Upam, da
se mi je to zgodilo prvič in zadnjič.«
Kolo kot
največja sreča
Kolesar priznava, da so štiri leta minila, kot bi trenil. »Hkrati sem videl in doživel toliko, da se mi zdi, kot da se je to dogajalo pred desetletjem ...« je omenil Dejan in podoživel nekatera svetovna čudesa, med njimi težko pričakovan Taj Mahal. »Pred odhodom na pot, ko sem razmišljal o smeri, državah in čudesih, je bil Taj Mahal nedvomno med favoriti. Zdaj, po obisku, sem kar malce razočaran. Manjši, ne bel, temveč siv in sploh ne tako veličasten, kot izgleda na fotografijah. Morda zato, ker sem videl že preveč, mogoče tudi zato, ker je to eno od komercialnih čudes, polno turistov. Sam se veliko bolj
Poti in brezpotja
Počitek na rajski plaži
Podrobnejše podatke o poti Dejana Glavnika, z vtisi, s fotografijami in filmi, lahko najdete na spletni	strani
www.tourtheworld.si. »Prah, hrup in vročina so tri dejstva, ki mi padejo na misel ob besedi Delhi. Prah je posledica neskončnih gradbišč po mestu, ki se pripravlja na 19. Commonwealth games v oktobru. Hrup bo tam ostal za vedno, saj indijski vozniki neumorno hupajo, četudi na cesti ni krav oziroma slovenskih kolesarjev, vročina pa je nora! Dnevne temperature med 38 in 40 stopinj v senci, na razgretem asfaltu pa moj števec >na-bija< vse do 46 stopinj,« se glasi zapis, datiran 13. aprila.
35-letni Dejan Glavnik, ki aktivno kolesari že od osnovne šole, je pri 16. letih postal član mladinske državne reprezentance v triatlonu in duat-lonu, trikrat je osvojil naziv državnega prvaka v duatlonu, enkrat tudi v triatlonu. Bil je tudi član slovenske reprezentance na dveh svetovnih in štirih evropskih prvenstvih ter v svetovnem pokalu. Zaradi prometne nesreče pa se je moral odpovedati profesionalnemu športu. Odločitev, da svet prepotuje s kolesom, je sprejel leta 2003.
občutka, da sem se premalo pripravil. Ali se na takšno pot razen dobre telesne kondicije sploh lahko pripraviš? Preveč analiziranja in študij te na tako dolgi poti lahko pripeljeo do razočaranj in obupa. Ko me ljudje sprašujejo o načrtu in poti za naprej, se moj odgovor glasi >z vetrom< , kar pomeni, da bom potoval, kot bo naneslo. Toliko izkušenj sem si seveda nabral in zdaj vem, da je pot najbolje načrtovati dan za dnem. Seveda cilj vedno ostaja enak: nazaj domov!«
Ob vprašanju glede bolj natančnih ciljev in postaj, skratka podrobne časovnice poti, se Dejan glasno zasmeji: »Verjamem, da točne ča-sovnice ne poznate, saj je ne poznam niti jaz. Pred mano so centralna Azija, Bližnji vzhod in Afrika. Veliko, praktično skoraj vse, bo odvisno od pridobivanja vizumov, ki jih potrebujem še vsaj dvajset. Zagotovo je le 2011. leto, ko se bom vrnil na sončno stran Alp.«
Seveda ne morem mimo vprašanja, če pogreša domače kraje. Menda podobno vprašanje, povezano s slovensko hrano, navadami in še čim, sliši vsak dan. Odgovor je ne. »Po pravici povedano, domačih krajev ne pogrešam oziroma nanje ne mislim pogosto. Ponavadi me nanje in na recimo šunko ob veliki noči ali kaj podobno praznično obarvanega spomnijo starši ali prijatelji. Tako in tako bom čez dobro leto lahko spet sedel za domačo mizo in užival v slovenskih jedeh. A po štirih letih potovanja sta moj okus in poželenje po hrani postala tako mešana, da za svojo >domačo< hrano štejem kuhinjo sveta.«
In ob tem spoznavanju sveta se zagotovo najde tudi kotiček, kjer bi človek ostal ... »Trenutno sva s prijateljico obsedena s Filipini, kamor se bom vrnil, ko bom končal pot okoli sveta. Kaj reči? Čudovita in raznolika narava. Gore, plaže, raj za potapljanje, jadranje in kolesarjenje, tropski gozdovi, sveže tropsko sadje, prijazni domačini, prijazni do tujih investicij, cenovno zelo sprejemljiva dežela s 365 toplimi dnevi letno na 7.100 otokih ... Je še kaj več? Ja, tam bi rad živel!«
URŠKA SELIŠNIK Foto: DEJAN GLAVNIK
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Po sledeh odpadkov ali dan, ko ni bilo »fovšije«
Gozdovi, travniki, breži-ne, potoki in reke so oživeli, ko se je Slovenija odločila čistiti. Ceste so za en dan preplavili traktorji s prikolicami in gorje tistemu brezbriž-nežu, ki v soboto ni bil zraven na čistilni akciji. V gozdovih so se skrivali ostanki bele tehnike, staro železje, žlebovi, akumulatorji, avtomobilske gume ..., celo kondomi in proteza, ob cestah pa pločevinke in plastenke.
Šušljalo se je, da je v Marija Reki, na »gmajni« v Latkovi vasi in Matkah največ odpadkov, zato dileme, kje začeti očiščevalni pohod, ni bilo. »Za celo kuhinjo opreme, jaz pa kupujem v trgovini,« je bilo slišati traktorista, ki je prihrumel po cesti iz Marija Reke. Zdelo se je, kot da bo prikolica pod težo »krame« zdaj zdaj vzela slovo, vendar je izkušeni domačin vedel, kako se stvari streže in jo srečno privlekel v dolino. V zbirnem centru odpadkov so jo, ubogo revo, rešili muk in trpljenja ...
Takšnih in podobnih prizorov je bilo v soboto mnogo. Petim dekletom, članicam športnega društva Marija Reka, se je na daleč smejalo, ko je fotograf vanje uperil teleobjektiv. »A kar slikali nas boste, pa še nismo veliko naredile,« so dejale po uri čiščenja brežin potoka Reka. »Potrebujemo moške roke. Vreče postajajo polne in težko jih nosimo,« so potožile. »Za vrečko je ponekod treba splezati tudi na drevo,« je o ne tako nedolžnem opravilu dejala najzgovornejša med njimi, Janja.
Majhen avto z veliko pohištva
V Latkovi vasi je medtem postajalo živahno. Domačina Matej in Jani sta nam z utripajočo lučjo na traktorju kazala pot k zbirnemu centru odpadkov. Z njune prikolice so zevali zarjaveli sodi, žlebovi, plastične posode, traktorske in avtomobilske gume, kabli ... »Vse okoli hiše sva pobrala in še sosedje
Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08)
Mestna občina Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Babno LKS
I.
Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Babno LKS, ki ga je pod številko projekta 70/2009 izdelalo podjetje Urbanisti d.o.o.
II.
Gradivo iz prve točke bo od 28. 4. 2010 do vključno 27. 5. 2010 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, v Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu KS Medlog, Babno 3a, 3000 Celje
III.
Javna obravnava bo 19. 5. 2010 ob 15. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 27. 5. 2010 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov urbanizem@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Babno LKS«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/ cgi/MOC.cgi in posredovala v sprejem.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
Akcija je za en dan združila ljudi. V zbirnih centrih odpadkov se je nabralo za več »kubikov« odpadne bele tehnike, starega železja, žlebov, akumulatorjev, avtomobilskih gum, pločevink, plastenk ... celo kondomi in proteza.
so nama naložili. Nobene >fov-šije< ni bilo, kdo je bolj >usran<, kdo ima več in kdo manj. Danes delamo vsi,« sta spomnila na še eno dobro plat akcije.
Vsaka prikolica odpadkov je štela, ko nam je vodja zbirnega centra Marjan Mravljak navajal podatke o tem, koliko traktorjev je »zunaj« in koliko se jih v centru »obrne« na uro. Prihajali so tudi avtomobili. Veliki, manjši in najmanjši. »Na sprednjem sedežu je kompresor od hladilnika in v prtljažniku od poplav uničeno pohištvo,« je razložil domačin »misijo nemogoče« zlaganja pohištva v majhen avtomobil. Okoli enajste ure je zbirni center dobival podobo prometnega kaosa, za spretno vijuganje med traktorji in vozili pa je bilo potrebnega tudi nekaj dodatnega znanja iz logistike.
Traktor in liter vina
Pri črnem odlagališču v Za-ložah na Polzeli smo naleteli na »domač« prizor. Traktor, na njem pa liter rdečega vina in
delavska malica. Družba možakarjev je drugi dan globoko v gozdu čistila več kot 500 kvadratnih metrov veliko odlagališče. Med njimi je bil tudi pol-zelski župan Ljubo Žnidar. »Ogromno prikolic mešanih odpadkov smo izvozili iz gozda. Na delu v občini je 1020 ljudi iz 32 društev, devet krajevnih odborov in drugih. Popisali smo 13 črnih odlagališč, od tega dva velika. Oba bomo pogozdili.« V zbirnem centru v Andražu se je v dveh dneh nabralo za 800 »kubikov« odpadkov. Vrhunski slovenski športniki pa so medtem na poligonu na Vranskem predstavili t.i. eko vožnjo in okolju prijazna vozila. Kako pomenljivo, če pomislimo, da so iz vranskih gozdov le nekaj ur pred tem »izvlekli« kar 20 odsluženih avtomobilov. Sicer pa je v roke »pljunilo« 293 občanov Vranskega. Očistili so 14 divjih odlagališč ter obrežja potokov. Da bi bila vsak dan takšna akcija!
MATEJA JAZBEC Foto: TimE
Dekleta so ob potoku Reka vreče polnila s pločevinkami in plastenkami. Še največ dela so imela z vrečkami na drevesih.
Traktoristi so za sabo vlekli vse vrste prikolic, ki so se šibile pod težo »krame«. - Št. 31 - 20. april 2010 -
■K ■	V ■ V V	■	v
Poleg čiščenja se protest
V čistilno akcijo so se vključili tudi člani Civilnih iniciativ iz Celja ter Nove civilne družbe, ki so čistili na območju Brezja. Iz okolja Nature 2000 so pobrali 12 m3 odpadkov. Člani pa so ob tem na deponiji v Bukovžlaku, za katero ocenjujejo, da sodi med najbolj onesnažena območja v državi, pripravili še protestno akcijo. Kot so prepričani, je na tej deponiji navoženih kar 500 m3 strupov in gradbenih odpadkov, ki presegajo kritične vrednosti svinca, cinka, arzena, kadmija in bakra. S protestom so želeli opozoriti na neodzivnost inšpekcijskih služb in organov pregona glede sanacije deponije, ki ogroža zdravje ljudi.
Osrednje zbirališče odpadkov v Velenju je v soboto pokalo po šivih. (Foto: US)
Pridne roke občanov na Celjskem
Največje čistilne akcije v zgodovini Slovenije se je udeležilo več kot 250 tisoč prostovoljcev, ki so čistili na okoli 7 tisoč odlagališčih. Organizatorji pričakujejo okoli 80 tisoč kubičnih metrov smeti. Velik delež k izvedbi akcije so doprinesli prostovoljci občin v celjski regiji.
V Mestni občini Celje so zadovoljni z odzivom, saj je v soboto čistilo okoli 2.255 prostovoljcev, v kar niso všteti vsi šolarji in otroci, ki so čistili že v petek. Pobrali so 1.150 m3 smeti, kar je še enkrat več, kot so pričakovali. Pod zelenjem se je namreč skrivalo več odpadkov, kot je bilo sprva videti. So pa v Šmartnem presenečeno naleteli na kar 5 pištol, na nabrežju Savinje pa našli celo žensko torbico z vsemi dokumenti.
V Mestni občini Velenje se
je akcije udeležilo kar 3 tisoč prostovoljcev, ki so odstranili večino odpadkov z 69 popisanih divjih odlagališč. Na osrednjem zbirališču odpadkov pri velenjskem gasilskem domu se je v sobotnih dopoldanskih urah nabralo več kot 220 m3 odpadkov (od tega je kar 45 m3 avtomobilskih gum), kar naj bi bilo polovica vseh zbranih odpadkov. Med drugim so čistili tudi Velenjsko in Škal-sko jezero, na enem od odlagališč pa so odkrili celo truplo konja.
Prizadevni so bili tudi v Šentjurju, kjer je bilo po KS sprva prijavljenih okoli tisoč prosto-volj cev, na dan akcij e jih je prišlo več kot 1.400. Na območju Šentjurja je bilo evidentiranih 145 odlagališč, o zbranih odpadkih končnih podatkov še
nimajo, so jih pa pobrali najmanj 600 m3. Zadovoljni so tudi v Laškem, kjer je na zbirna mesta prišlo nekaj več kot 900 prostovoljcev. Tisti, ki niso imeli časa v soboto, so čistili že prej, v soboto pa vse do trde teme. Zbrane odpadke je prostovoljno odvažalo kar 30 vozil in strojev, ki so jih poslale lokalna podjetja in družbe. Z odvozom še nadaljujejo, saj so Laščani nabrali kar tisoč kubičnih metrov odpadkov.
Rokave so zavihali tudi v Što-rah; 330 občanov je na 16 zbirnih mestih zbralo dobrih 200 m3 odpadkov. Izjemno dobro so se odzvali občani Rogaške Slatine, saj je prišlo več kot tisoč prostovoljcev. Na odlagališče v Tuncovcu je bilo do včeraj odpeljanih 74 ton zbranih odpadkov, v tej številki pa
niso všteti odsluženi avtomobili in pnevmatike, ki jih bodo odpeljali drugam. Očistili so tudi obmejno reko Sotlo, kjer je zaradi omejenega gibanja čistila skupina policistov. Občani Šmarja pri Jelšah so se tudi izkazali z okoli 1.500 prostovoljci. Do včeraj so uspeli odpeljati 183 ton odpadkov. Ostalo jim je še kakšnih 50 ton.
V	občini Žalec so se v drugi letošnji čistilni akciji usmerili v čiščenje točno določenih lokacij; popisanih in digitalno evidentiranih divjih odlagališč. Popisali so jih več kot 50. Sobotne akcije se je udeležilo več kot 1.550 prostovoljcev, zbrali pa so kar 205 m3 raznega materiala. V Braslov-čah je uradno popisanih 13 črnih odlagališč, v zadnjih dneh so jih odkrili še več kot 20. V akciji je sodelovalo približno 280 prostovoljcev, ki so nabrali okoli 280 m3 odpadkov, ki so jih zbirali v zbirnem centru Žovnek. V Preboldu je čistilo 505 domačinov, skupaj so nabrali za 200 m3 odpadkov.
V	Zgornji Savinjski dolini se je čiščenja odpadkov v petih občinah lotilo skoraj 3.500 ljudi, kar je skoraj četrtina vseh Zgornjesa-vinjčanov. Na območju Upravne enote Mozirje (v Solčavi in Lučah je bila akcija zaradi birme teden dni prej) so gozdarji nazarske enote Zavoda za gozdove že prej popisali 92 divjih odlagališč, nekaj pa so jih odkrili med akcijo. Že pred akcijo so iz občine Gornji Grad odpeljali kar 16 zavrženih avtomobilov, v Kokarjah pa so
v soboto prostovoljci odkrili tudi protitankovsko mino iz 2. svetovne vojne.
Predsednik sindikata cestnega gospodarstva Slovenije Anton Turk je predsedniku republike Danilu Turku predlagal, da društvu Ekologi brez meja podeli najvišje slovensko odlikovanje - red za posebne zasluge. Kot so zapisali v sindikatu, so pobudniki akcije »s svojo vztrajnostjo dokazali, da tistega, česar ne zmore politika, zmorejo državljani Republike Slovenije«.
V konjiški občini je preko 1.500 prostovoljcev pobralo 43 ton odpadkov. Iz narave so odpeljali tudi 7 avtomobilov. Dejansko je čistilo naravo še več ljudi, saj so marsikje počistili pred lastnim pragom še pred prihodom prostovoljcev. V Zrečah je uradno čistilo 400 prostovoljcev, ki so nabrali 360 m3 različnih odpadkov. Našli so tudi 5 avtomobilov. Pričakujejo, da bodo vse, kar so zbrali, na deponijo odpeljali še danes. V Vitanju se je akcije udeležilo 200 ljudi, kar je 10 odstotkov občanov. Zbrali so 6 ton odpadkov.
BA, PM, BJ, MJ, US, MBP
Velenjčani so bili tudi družabni, saj se jih je po akciji ogromno udeležilo brezplačne pogostitve in koncerta na Titovem trgu. (Foto: US)
Eno od manjših skritih črnih odlagališč ob Savinji so sanirali udeleženci akcije iz Mestne skupnosti Žalec (Foto: TT)
Simbio prepeljal več kot 560 ton
V soboto so bila na terenu vsa razpoložljiva vozila, mehanizacija in kontejnerji družbe Simbio, ki v 12 občinah na Celjskem izvaja javno službo ravnanja za odpadki, v soboto pa je poleg iz teh odvažala zbrane odpadke tudi iz drugih občin. Kot je povedal vodja tehnične službe Janez Karo, je bilo na celjski center ravnanja z odpadki prepeljanih skupno več kot 560 ton odpadkov. »Ogromno je bilo tudi prevoznikov, ki so na center odpadke peljali sami, vrsta se je vila vse do glavne ceste. Nekoliko je trajalo, ker smo morali vse odpadke stehtati. V nekaterih občinah smo komajda sproti odvažali odpadke, tudi sami smo bili presenečeni nad številom prostovoljcev. Vsem, ki so nas klicali, nismo mogli ugoditi,« je povedal Karo. V soboto so do 20.30 v regijski center prepeljali okoli 70 odstotkov vseh zbranih odpadkov, odvozi se bodo nadaljevali ponekod še do konca tedna. Iz Mestne občine Celje in, presenetljivo, s Polzele, so odpeljali po 137 ton odpadkov, 107 ton pa iz Šentjurja.
»Petarda« za samozavest z Mariborom
Trinajsta prvenstvena zmaga je celjske nogometaše dvignila do delitve 3. mesta z Nafto na lestvici 1. SNL. Do lige Europa imajo še vedno dve možni poti: v prvenstvu, pa tudi v pokalu NZS, kjer pa so prvo tekmo polfi-nala v Ljudskem vrtu izgubili s kar 4:1.
V Areni Petrol je zdesetkana celjska zasedba (povprečna starost začetne enajsterice je bila dobrih 24 let) povsem nadigrala »otroški vrtec« In-terblocka - v povprečju so bili nasprotniki iz Ljubljane stari 19,5 leta.
Štrausov valček
Pri CM Celju so zaradi kartonov manjkali Močič, Kačič-nik, Rep in Brezič, zaradi poškodb pa osrednji branilci An-dželkovič, Mijatovič in Bjel-kanović. Zato je vloga prostega branilca pripadla 19-letnemu Alenu Romihu. V njej je deloval sila samozavestno, prikradla pa se mu je kardinalna napaka, po kateri so gostje izenačili. Prej in potem je v 1. polčasu enajstmetrovki izkoristil Anej Lovrečič, priigrala sta ju Štraus in Purišič. Skoraj celotna prva polovica 2. polčasa je bila nezanimiva, nakar je Roku Štrausu zaploskalo vseh 600 gledalcev: s stranskega roba kazenskega prostora mu je uspel zelo natančen, visok diagonalni strel. Da je v učinkoviti akciji sodeloval kdo od napadalcev, je moral poskrbeti tokratni rezervist Slaviša Dvorančič. Štrausovo podajo je z glavo preusmeril v mrežo, kasneje pa je bil natančen še po poskusu prodora Bezjaka. Navijačev Celjskih grofov je bilo tokrat manj, z vzkliki so začeli 20 minut pred koncem tekme. Izrazili so dva protesta: proti navijačem, ki »uporabijo orožje, ko pušijo v faj-tu« (po derbiju v Šiški je bil zaboden ljubljanski navijač), in proti delu vodstva celjskega kluba.
»Zaigrali bomo na vse ali nič!«
Gostujoči trener Borivoje Lučić je priznal: »Celjani so igrali bolje od nas, še posebej v 2. polčasu. Izpeljali so nekaj zelo dobrih akcij.« Milan Đuričić je ponovil nekaj misli iz Ljudskega vrta: »Že v Mariboru smo pokazali, da ne-
gujemo nogometno kombinatoriko. Če bi bila tam dosoje-na najstrožja kazen že v 1. polčasu, bi se najbrž vse skupaj odvijalo drugače. Fantje so nadaljevali s pritiskom, nagrajeni niso bili, za razliko od sobotne tekme proti Interbloc-ku. Spet jim čestitam, tudi publiki. V pokalu še nismo vrgli puške v koruzo, jutri bomo poskušali storiti vse, kar je v naši moči. Po drugih 90 minutah bomo povlekli črto in videli, kaj nam je ostalo.« Glede taktike dvomov ni. »Jasno je, da bomo še naprej >ši-bali< z napadalno igro, ki bo, dolgoročno gledano, prinesla sadove. Še vedno z mlado ekipo drago plačujemo šolnino, toda splača se vztrajati, da bomo čez čas s še atraktivnejšo in z ritmom bogato igro privabili več gledalcev.«
Čast napadalcev je rešil Dvorančič, zanimalo nas je,
Rudar (4-3-2-1): Savić -Jeseničnik, Sulejmanovič, Cipot, Jelečevič - Tomažič Šeruga, Metelka, De Mo-raes - Kronaveter, Trifko-vič - Selimi. Igrali so še Mu-jakovič, Tomčak, Grbič.
CM Celje petkrat zatresel mrežo Interblocka - Prva Rudarjeva točka pod Prašnikarjevim vodstvom
cev, branilca Džiniča in neumornega vezista Školnika ...
»Bistven korak naprej«
Nogometaši Rudarja so v Domžalah osvojili točko in na lestvici zadržali 5. mesto. To je bil 26. medsebojni dvoboj, Rudar jih je dobil kar 13.
Uvodne minute so ob negodovanju gledalcev postregle z uspavanko, Velenjčani pa so po prvi priložnosti (v 19. minuti) uspeli zadeti. Vratar Savić je poslal žogo na polovico Domžal, z glavo jo je Selimi podaljšal do Roka Kronavetra, ki je z roba kazenskega prostora s težavnega položaja, že v padcu in z zadnjimi močmi uspel udariti žogo in dosegel nenavaden zadetek. Vratarja Vidmarja je ukanil z lobom tik pod prečko. Pobudo so prevzeli igralci Rudarja, povišanju prednosti pa je bil najbližje prav Kronaveter po poskusu s 17 m. Gostitelji so neuspešno realizacijo gostov kaznovali v 36. minuti, Damir Pekič se je na desni strani kazenskega prostora za hip znašel sam in z zavitim udarcem ukanil nemočnega Savića. Najlepšo priložnost za zmago Rudarja je v 85. mi-
Celje (3-4-1-2): Mujčino-vič - Gobec, Romih, Baka-rič - Štraus, Lovrečič, Ur-banč, Purišič - Popovič -Bezjak, Duspara. Igrali so še Dvorančič, Leskovar, Kr-ljanovič.
nuti zapravil Denis Grbič, ki je zadel vratarja Vidmarja, žoga pa zunanji del mreže.
Bojan Prašnikar je bil vesel prve točke na klopi Rudarja: »Igra je bila dinamična, obe ekipi sta si želeli zmagati. Moja je naredila bistven korak naprej. Dejstvo pa je, da igre v napadu ni lahko na novo sestaviti. Prepričan sem, da je možno do konca prvenstva še veliko narediti.« Boštjan Je-lečevič je zdaj standardni branilec v moštvu Rudarja: »Tekmo smo dobro začeli, po srečnem zadetku tudi povedli, žal pa smo prejeli poceni zadetek. V nadaljevanju smo imeli zrelejše priložnosti.«
Velenjčani bodo v soboto gostili Koper, ki si lahko Ob jezeru že zagotovi naslov državnega prvaka.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
LESTVICA 1. SNL
Izjemen gol, izsiljena enajstmetrovka, natančna asistenca, to je bil sobotni izkupiček Roka Štrausa.
kaj se dogaja z ostalimi. »Bezjaku vseskozi ponavljam, naj ne razmišlja, da mora biti strelec. Bistveno je, da ekipna igra prinese zadetek.« Najbrž nas ni razumel, ciljali smo namreč na Domagoja Dusparo, ki očitno izstopa. Z golom na Ptuju si je očitno podaljšal - neupravičen - kredit . Anej Lo-vrečič je (tako kot proti Nafti) zaigral na sredini zvezne vrste, kjer se daleč najbolje počuti: »Precejšen del sezone sem igral na desni ali levi strani, kar mi ne ugaja najbolj. Trener je pač tako zahteval od mene, trudil sem se, kolikor sem se lahko. Mislim, da sem svoje delo pošteno opravil. V zadnjem času pa mi trener daje priložnosti na sredini in menim, da jih dobro izkoriščam. Upam, da se bo tako nadaljevalo. Proti Mariboru bomo zaigrali na vse ali nič! Z malo sreče je možen tudi popoln preobrat. Verjeli bomo vanj, dokler obstaja upanje.«
Je lahko največji slovenski štadion (ne več dolgo) priča še eni senzaciji? Celjani so jo pod vodstvom Marka Pocr-njiča uprizorili 28. aprila 2005 prav v polfinalu proti Mariboru, potem pa postali celo
pokalni prvaki. Maribor prihaja brez dveh odličnih igral-
1.LUKA	KOPER
2.	MARIBOR
3.	NAFTA
4.	CM CELJE
5.	RUDAR 6.0UMPUAI-2)
7.	HIT GORICA
8.	DOMŽALE
9.	INTERBLOCK 10. LABOD DRAVA
31	19
31	16
31	13
31	13
31	13
31	12
31	11
31	11
31	9
31	6
9 3	54:28 66
5	10	54:42 53
6	12	46:46 45
6	12	49:50 45 3 15	39:45 42
7	12	43:30 41 7 13	55:54 40 7 13	44:51 40 5 17	33:53 32 9 16	28:45 27
Slovenska rokometna bodočnost se je veselila po zmagi nad Švedsko.
Preko Švedov za
■	■ v ■ v	■
ugodnejši zreb
Anej Lovrečič je na zadnjih dveh tekmah vse tri strele z bele točke usmeril proti desni vratnici.
Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je v Podčetrtku na kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem prvenstvu na Slovaškem premagala vse tri tekmice, Nizozemsko (30:18), Belgijo (36:29) in zadnji dan še Švedsko (27:25), ki bo tudi potovala na EP.
Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Gašper Marguč, ki je za 22 doseženih golov zgrešil le en strel. Bil je eden izmed petih celjskih igralcev. Vratar Urban Les-jak je blestel na prvi tekmi, ko je Nizozemcem zaustavil 18 strelov in se s soigralci že tedaj veselil preboja med najboljše evropske reprezentance. Desni zunanji napadalec Žiga Mlakar je dosegel skupaj 16 golov, v selekciji sta bila še levo krilo Nikola
Ranevski in krožni napadalec Vid Poteko. Izjemno uspešen selektor mladinskih reprezentanc Slavko Ivezič je v petek po zmagi nad Nizozemci priznal, da si je oddahnil, kajti vselej je težavno »prebiti led«, ko nisi natanko seznanjen s kakovostjo tekmecev, v nedeljo pa je dejal: »Naši igralci letnika 1990 so se potrudili tudi na zadnji tekmi, ki je bila po eni strani prestižnega pomena, po drugi strani pa smo si želeli premagati Švede tudi zaradi osvojitve prvega mesta v skupini in predvsem zaradi čimboljšega izhodišča pred žrebom skupin.«
Zaradi EP na Slovaškem, ki se bo začelo 29. julija, bodo morske počitnice fantov zelo kratke.
DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR
Šentjurska pravljica se nadaljuje
V šentjurski dvorani Hru-ševec je bil pravi lokalni košarkarski derbi. V goste je namreč prišel Zlatorog, ki so ga domačini premagali s 77:65.
Šentjurčani so s četrto zaporedno zmago potrdili, da poraz Olimpije v prejšnjem krogu ni bil le slab dan prvakov, temveč da imamo na Celjskem ekipo, ki je potrdila kandidaturo za vstop v pol-finale državnega prvenstva. Šentjurčani so sicer tekmo začeli slabo in gostom dovolili, da so povedli, vendar je ta prednost trajala le tri minute. Nato so vajeti v roke prevzeli domači, trener Damjan Novakovič pa je tokrat opravil precej menjav in ves čas rotiral igralce: »Nihče ni pričakoval štirih zaporednih
zmag razen nas samih, ki smo bili prepričani, da v tej ligi ni nasprotnika, ki ga ne bi zmogli premagati. Trenutno smo v dobri formi, igramo kolektivno, borbeno, prevladujemo v skoku, z izjemo te tekme tudi v metih.«
V metih iz igre niso blesteli niti Laščani. Šesti poraz pa je ekipi Aleša Pipana dokončno onemogočil vstop v končnico državnega prvenstva: »Gostitelji so zasluženo zmagali, bili so boljši v vseh elementih igre. Trenutno stanje pri Šentjurju je občutno boljše kot pri nas. Do konca prvenstva bomo morali tekme odigrati kar se da korektno. Upam, da bodo dali fantje vse od sebe.«
Blaž Ručigaj je v 24. minuti s trojko svojo ekipo po-
Več kot tretjino točk Zlatoroga je dosegel Miljan Goljovič.
Peter Jovanovič je bil precej nejevoljen, ko sodniki Luki Dimcu niso prisodili nešportne osebne napake, ko ga je udaril po obrazu. »Jovo« je moral zaradi krvavitve za nekaj minut celo zapustiti parket.
peljal do najvišjega vodstva, ko je bilo 48:27: »Mislim, da smo trenutno močni zato, ker smo trdno na tleh in držimo skupaj kot celota. Ni pomembno, kdo igra, ker smo enotna ekipa in v tem napornem ritmu, ko je tekma vsake tri dni, ne more nihče sam vseskozi igrati maksimalno. Zato je pomemben kolektiv. Mi smo že presegli naše apetite, ampak zakaj si ne bi dovolili še naprej sanjati in nadaljevati to pravljico ter morda celo zaigrati v polfinalu.« Pri gostih se je v drugem polčasu razigral veteran Miljan Goljo-
Šampionka spet tekmuje!
Na manjšem turnirju v Italiji se je po zahtevnih operacijah kolen na tatamije vrnila Urška Žolnir, še vedno aktualna evropska prvakinja.
»18. oktobra si je poškodovala kolensko vez, točno po šestih mesecih pa ji je uspel preizkus po operacijah. V svoji kategoriji do 63 kilogramov je vse tri borbe dobila predčasno, v eni kategoriji višje pa je isti dan prav tako dobila vse tri dvoboje, ko je imela malce težje delo le v finalu. Vse je šlo torej po načrtih,« je bil radosten trener celjskega Sankakuja Marjan Fabjan, ki bo kot selektor jutri odpotoval na EP na Dunaj. Z njim bodo z Lopate krenili še Tina Trstenjak, Vlora Beđeti, Ana Velenšek, Lucija Po-lavder, Matjaž Trbovc in Roki Drakšič, v avstrijski prestolnici bo tekmoval še Celjan Matjaž Ceraj. »Roki je imel tri tedne pljučnico, nakopičilo se je precej poškodb in prehladov. Ne glede na to pričakujem lepe boje, o medaljah, ko bosta doma ostali Žolnirje-va in Petra Nareks, pa ne bi govoril. Lucija Polavder? Pripravljena je kot vselej, pri njej forma ne niha. Sposobna je vsega. Vseeno pa si želimo ugoden žreb.«
Na turnirju v kosovskem Peču je prvo mesto osvojila Anja Peč-nak, Jaša Veler pa med kadeti tretje mesto in pokal za fair-play.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
čen, ko je dobil udarec po obrazu: »Ekipa je igrala sproščeno in brez pritiska. Ujeli smo pravo formo in tekma proti Zlatorogu, ki ima dobro ekipo, je bila ena izmed naših najboljših. Izkoristili smo prednost domače dvorane, v kateri nas publika res fenomenalno spodbuja in je naš šesti igralec.« V vrstah Zlatoroga pa na zadnjih tekmah ni bilo videti Američanov Davida Col-linsa in Demetriusa Johnso-na, s katerima naj bi klub po neuradnih podatkih prekinil pogodbi o sodelovanju, saj nista izpolnila pričakovanj strokovnega vodstva.
V	naslednjem krogu bodo Šentjurčani ponovno igrali doma, v sredo prihaja domžalski Helios. Zlatorog pa bo tekmo 8. kroga lige za prvaka odigral že danes pri Unionu Olimpiji.
Prvi poraz Hopsov
V	ligi za obstanek je bil v Šoštanju prav tako lokalni
derbi, v goste so namreč prišli Hopsi. V devetem krogu so Polzelani doživeli prvi poraz v ligi za obstanek, ko jih je sproščena Elektra premagala z 71:66.
Peta zmaga Šoštanjčanov je povsem zaslužena, saj gostje na tekmi niso niti enkrat vodili, medtem ko so domačini nekajkrat pobegnili na +15. Pri Elektri se je s 26 točkami in 10 skoki najbolj izkazal Dejan Čup, pri Hop-sih pa ponovno Shawn King, ki je tokrat zbral 17 točk in prav toliko skokov.
V sredo bo na sporedu zadnji krog v ligi za obstanek, ko bo Elektra gostovala v Škofji Loki, medtem ko bodo Hopsi prosti. Prvo mesto na lestvici bodo ne glede na rezultate ostalih tekem zadržali Polzelani, Elektra pa bo prvenstvo končala na drugem mestu v ligi za obstanek.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
vić (24), a to ni bilo dovolj, da bi ustavilo šentjurski nalet. Miha Čmer je igral 17 minut: »Za pravega športnika je vsak poraz boleč, ampak moramo naprej. V ligi za prvaka je še sedem tekem. Rezultati res niso takšni, kot smo jih pričakovali, vendar vseeno mislim, da ni vse tako črno. Predvsem nam manjka samozavesti takrat, ko ne zadevamo metov.« Najboljši strelec »pravljičarjev« je bil ponovno Sandi Čebular, tokrat je zbral 15 točk. Peter Jovanovič jih je vknjižil 8, nekaj minut na tekmi pa je bil tudi precej živ-
Urška Žolnir ne bo branila naslova evropske prvakinje, s Petro Nareks pa upata, da bosta nared za svetovno prvenstvo v Tokiu v mesecu septembru.
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 31. krog: CM Celje -Interblock 5:1 (2:1); Lovrečič (17-11 m, 45-11 m), Štraus (65), Dvorančič (80, 84); Berič (38), Domžale - Rudar 1:1 (1:1); Pe-kič (36); Kronaveter (18), Koper - Gorica 3:2, Olimpija - Maribor 1:1, Drava - Nafta 0:0.
2.	SL, 21. krog: Krško - Šentjur 1:1 (1:0); Djermanovič (24); Dimc (71), Mura - Dravinja 3:1 (2:1); Smolkovič (15), Maruško (45), Pretner (57); Firer (27). Vrstni red: Primorje 46, Triglav 40, Bela krajina 35, Mura 30, Aluminij 28, Šenčur 26, Dravinja 25, Šentjur 21, Livar 19, Krško 17.
3.	SL - vzhod, 20. krog: Kovinar - Simer Šampion 0:1 (0:0); Djuranovič (48), Mons Claudius - Odranci 1:6 (1:3); Špoljar (7), Malečnik - Zreče 3:0 (1:0), Tromejnik - Šmartno 0:1 (0:1); Mujanovič (41). Vrstni red: Simer Šampion 41, Čarda 39, Šmartno 37, Dravograd, Malečnik 33, Stojn-ci, Zreče 31, Odranci 25, Ver-žej 32, Kovinar 22, Tromej-nik 20, Pesnica 19, Paloma 9, Mons Claudius 8.
Štajerska liga, 20. krog: Vransko - Podvinci 2:3 (1:2); Ribič (6-11 m, 85), Šmarje -Pohorje 1:3 (0:1); Mraz (64), Šoštanj - Partizan 5:0 (3:0); Smajlovič (13, 31), Vukovič (19), Sotič (65), Andrič (90), Bukovci - Rogaška 1:4 (0:1); Tadina (38), Drofenik (55, 70, 80). Vrstni red: Bistrica 42, Ormož 40, Peca, Šmarje, Rogaška 31, Podvinci 30, Gerečja vas, Poljčane 28, Koroške gradnje, Pohorje 26, Šoštanj 25, Partizan 17, Bukovci 10, Vransko 8.
MALI NOGOMET
1. SL, liga za obstanek, 3. krog: Sevnica - Nazarje 6:2 (4:2); Metulj (10), Funtek (18). Vrstni red: Ptuj 9, Tomi Press Bronx, Sevnica 4, Nazarje 0.
ROKOMET
1. SL (ž), od 7. -10. mesta, 5. krog: Celje Celjske mesnine - Burja 20:16 (9:9). Vrstni red: Burja 25, Celje 22, Piran 19, Izola 17.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 7. krog: Šentjur - Zlatorog 77:65; Čebular 15, Simović 10, Crenshaw, Ručigaj,
CO
u'
i-1
so."
Sebič 9, Jovanovič, Lapornik 8, Alispahič 6, Ferme 3; Go-ljovič 24, Bubnič 15, Pelko 10, Čmer 7, Rizvič 4, Strnad 3, Ni-količ Smrdelj 2. Vrstni red: Union Olimpija 13, Helios, Krka 12, Šentjur, Parklji 11, Zasavje 10, Zlatorog 8, Geoplin Slovan 7.
1. SL, za obstanek, 9. krog: Elektra - Hopsi 71:66; Ćup 26, Nuhanovič 16, Miljkovič, Koštomaj 6, Podvršnik 5, Le-lič 4, Bilič, Horvat 3, Golež 2; King 17, Godler 16, P. Ko-bale 13, Skok 6, Venta 5, Se-bič 4, Vašl 3, J. Kobale 2. Vrstni red: Hopsi 49, Elek-tra 43, Mercator 41, Koper 36, Šenčur 29.
1. B SL, 26. krog: Rogaška - Branik 89:80; Spešič 30, Petrovič 17, Ravnikar 14, Ambrož 9, Pungartnik 6, Jotič, Kos 4, Markovinovič 3, Pe-šič 2; Prepelič 17, Gorjanc 16, Konjice - Litija 78:74; Smaka 20, Sivka 19, Gačnik 18, Jereb 9, Vipotnik 5, Skaza 4, Grilanc 3. Vrstni red: Maribor 49, Rogaška 46, Kraški zidar 43, Branik 42, Litija 41, Grosuplje, Medvode, Postojna 40, Triglav 37, Nova Gorica, Hrastnik 36, Konjice, Janče 35. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 20. 4. KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 8. krog, Ljubljana: Union Olimpija -Zlatorog (19).
Sreda, 21. 4. NOGOMET
Pokal NZS, povratna tekma polfinala: CM Celje - Maribor (17.30).
ROKOMET
1. SL, za prvaka, zaostala tekma 1. kroga, Velenje: Gorenje - Trimo (18).
1. B SL, 20. krog: Celje Pivovarna Laško B - Izola (20).
1. SL (ž), za prvaka, 6. krog: Celeia Žalec - Olimpija (19).
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 8. krog: Šentjur - Helios (19.30).
1. SL, za obstanek, 10. krog, Škofja Loka: Mercator - Elektra (20).
1. SL (ž), polfinale končnice, Celje: Merkur - AJM (19).
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Privlačni dnevi knjige Klasika se je
V Celju so organizatorji - knjigarna Antika, Osrednja knjižnica Celje in Mestni kino Metropol -pripravili pester spored prireditev v počastitev 15. slovenskih dnevov knjige, ki bodo zaznamovale dneve vse do konca tedna, v kinu Metropol še maja.
Uvod v celjske dneve knjige je bil že sobotni koncert skupine Nude. Pravi spored pa se je začel včeraj, ko so pred Metropolom odprli tradicionalno knjižno tržnico. Ta bo odprta vse do sobote. Danes je tam tradicionalen stripovski dan, v petek pa bodo knjižno stojnico odprli še v Planetu Tuš, ob njej pa se bodo predstavili mladi literati I. gimnazije v Celju. V načrtu je bila tudi predstavitev turških litera-tov, pesnice Sezer Sennur in pesnika Ergulena Haydarja, ki so jo pripravljali z Društvom slovenskih pisateljev. Literata sta žal, zaradi zapore zračnega prometa, ostala na letališču in ju v Slovenijo ne bo.
Pred Mestnim kinom Metropol stoji tradicionalna knjižna tržnica.
Petek bo zaznamoval dan odprtih vrat Osrednje knjižnice Celje, ki ga bodo za mlade popestrili z nastopom klovnese Eve Škofič Maurer, za nekoliko starejše pa z večernim promenad-
nim koncertom plesnega orkestra Žabe z Mio Žnidarič in s Steveom Klinkom ter predstavitvijo zgoščenke Malih žab.
Tudi filmski spored v Metropolu bo ubran knjižno.
penila
Škratovo lutkovno gledališče iz Celja je v četrtek v Narodnem domu pripravilo dobrodelni koncert Peneča klasika. Na njem je, pred ne povsem polno dvorano, mladi celjski pianist Tilen Drak-sler predstavil svoj mednarodni projekt, s katerim želi dobro glasbo ponesti do Slovencev, ki živijo zunaj meja domovine.
S škofjeloškim godalnim orkestrom Arsela pod vodstvom Armina Seška je Tilen Drak-
sler predstavil dela Mozarta, Bartoka in Bacha. Prireditev je bila namenjena zbiranju sredstev, ki bodo mlademu, obetavnemu glasbeniku pomagala pri dokončanju študija na Akademiji Franza Lizsta v Budimpešti. Draksler je svoj koncert odigral suvereno in dokazal svojo nadarjenost, hkrati pa tudi tezo, ki jo je javno povedal pred občinstvom tudi na koncertu - namreč, da glasba ni klasična, rokovska, etno ali drugače žanrsko obarvana, je zgolj dobra ali slaba. Na njegovem koncertu smo slišali dobro glasbo. BS, foto: TimE
Ta teden bodo tam vrteli film Bralec, zatem še biografsko dramo Nepremagljiv in za konec slovenski mladinski film Distorzija.
BS
Foto: SHERPA
Gamma navdušila
Priredbe, še bolje prave in domišljene preplete skladb iz etno zakladnice evropske glasbene literature, je za Gammo pripravil obetavni celjski komponist in glasbenik Leon Firšt. Zadel je v črno.
V Celju že dolgo ni bilo slišati takšnih aplavzov, kot jih je požela skupina Gamma, ki je v petek v Narodnem domu pripravila svoj pomladni koncert in na njem predstavila svoj nov spored.
Zanj so s pomočjo mladega komponista in glasbenika Leona Firšta pripravili nov zvočni sprehod, v katerem so občinstvo popeljali tudi v etno vode. Gamma so kvintet, ki neguje argentinski tango nuevo, a v tokratnem koncertu so duh argentinskega tanga in s strastmi nabite glasbe prenesli tudi v naše prostore - skozi domišljene preplete skladb, v katere so stkali znane ruske, slovenske, italijanske, balkanske,
ciganske in židovske napeve. In v vse so vnesli potrebno strast, pridih glasbe, ki jo je med množice prinesel Astor Piazzola.
Dijak I. gimnazije v Celju, obetavni mladi glasbenik in komponist Leon Firšt, je opravil levji del posla. »Spopad z etnom je bil zame nova, dragocena izkušnja. Še najlažje sem pripravil preplet slovenskih ljudskih melodij, ki sem jih že prej dodobra poznal. Preden so nastali ostali aranžmaji, sem moral pre-poslušati veliko glasbe, ki je bila zame dostikrat tudi nova. S skupnim delom z Gam-mo pa sem zelo zadovoljen, še bolj zato, ker je bil očitno
všeč tudi občinstvu,« je povedal mladi Firšt.
In res je zadel v polno, pri čemer so svoj del več kot korektno, s pravim pristopom in odličnim izvajanjem dodali tudi Gamma, ki so: violinistka Anja Čretnik Videmšek, akor-deonist Mihael Strniša, kitarist Aljaž Cvirn, kontrabasist Miha Firšt ter pianist Gregor Deleja.
Četudi se je pred koncertom zdelo, da gre pri tokratnem sporedu za odmik od smernic, ki so si jih začrtali Gamma, pa je treba zapisati, da ta ni radikalen. Strasti tanga, čarda-šev in ciganskih napevov so ob odličnih Firštovih aranžmajih znali prenesti tudi v etno skladbe drugih narodov in dežel. Res spored, ki ga je treba negovati, zelo pa bi bili veseli, če bi ga Gamma uspela tudi posneti.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Zanimive Vizije
V	SLG Celje je v petek celjska izpostava sklada kulturnih dejavnosti izpeljala regijsko srečanje mladinskih gledališčih skupin Vizije.
Vsakoletno srečanje mladih gledališčnikov je tudi regijski izbor najboljših predstav in hkrati selekcijski nastop za morebitno uvrstitev na državni festival mladinskih gledaliških skupin Slovenije, ki bo v Novi Gorici od 21. do 23. maja. Tudi zato je predstave spremljala letošnja selektorica, igralka Dunja Zu-panec in s skupinami po predstavah opravila tudi strokovni pogovor.
Na letošnjih regijskih Vizijah smo videli štiri predstave, še eno, Božansko komedijo Isi-dorja Štoka, v režiji Tomaža Kranjca in v izvedbi Fedrine-ga gledališča I. gimnazije v Celju pod mentorstvom Klare Pav-šer Stropnik, pa že 29. marca.
V	petek so se najprej predstavili Kriplčki KD Svoboda os-
vobaja in Gimnazije Slovenske Konjice. Predstavili so komedijo Alfreda Jarrya Kralj Ubu, v režiji Matjaža Šmalca in pod mentorstvom Katje Pre-mru Kampuš. Sledili sta dve igri v francoskem jeziku, ki ju je pripravil Center srednjih šol Velenje v koprodukciji z Mladinskim centrom Velenje. Predstavili so avtorski besedili dijakov La Fuite (Pobeg) in Le dialogue interculturel a la notre (Medkulturni dialog po naše), za kateri je prevod v francoščino oskrbela Alice Čop, ki je obe igri tudi režirala in bila dijakom mentorica. Večer mladinskih gledališč je sklenila gledališka skupina Šolskega centra Rogaška Slatina z grotesko Sama Shepar-da Za vsakim dežjem požene koruza. Režiserka in mentorica je bila Dubravka Berc Prah. V vseh petih predstavah je sodelovalo 40 mladih gle-dališčnikov.
BS, foto: SHERPA
£5 '
I3ÉMÍ
Konjiški Kriplčki so občinstvo navdušili s svojim Kraljem Ubujem. - Št. 31 - 20. april 2010 -
KULTURA
Knjiga vojnega ujetnika
V Muzeju novejše zgodovine Celje so v četrtek predstavili knjigo Poldeta Gošni-ka z naslovom P.O.W. -zgodbe vojnega ujetnika.
Gošnik, celjski rojak, je bil, kot tisoči drugih Slovencev, med drugo svetovno vojno prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kjer je bil kurir in merilec. Zavezniki so ga zajeli v Tuniziji in postal je voj-
ni ujetnik. Tri leta je preživel v ameriških taboriščih za vojne ujetnike, kjer je bil zobo-tehnik v vojaški bolnišnici, pa natakar v oficirski menzi, violinist v orkestru nemških vojnih ujetnikov, napovedovalec na taboriščnem radiu in še kaj.
Domov se je vrnil šele avgusta 1946, v času, ko je bilo treba o tem, da si bil vojak nemške vojske, četudi prisil-
no mobiliziran, molčati. Po več kot šestdesetih letih se je ob pomoči hčerke Irene Trši-nar le odločil spregovoriti. Napisal je spomine na vojno obdobje, ki so lani izšli v zbirki Moja zgodba Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Nastalo je eno od mnogih pričevanj, ki jih v zadnjih letih pospešeno zbirajo v tem slovenskem muzeju. »Pisanje spo-
minov ne bi bilo mogoče, če oče ne bi vseskozi s seboj nosil drobne beležke, v kateri si je sproti zapisoval datume in kraje, kjer je bil. Na osnovi teh podatkov, očetovih spo-mino v in preverjanj dejstev po internetu je nastala prepričljiva, zanimiva in verodostojna zgodba,« je ob predstavitvi povedala Irena Tršinar.
BS, foto: TimE
Polde Gošnik je s pomočjo hčerke Irene Tršinar napisal in objavil zgodbo o letih svojega vojnega ujetništva.
V Likovnem salonu Celje je na ogled razstava East Side Story hrvaškega umetnika Igorja Grubića. Umetnik s tem delom nadaljuje svojo linijo aktivistične umetnosti, s katero se odziva na dogajanja v družbi.
Večina njegovih projektov silja, pretepov in posredova-
se najprej zgodi na ulici in šele kasneje v galeriji. Toda umetnikov aktivizem se spretno giba na meji med političnim in poetičnim. V delu East Side Story, ki je trenutno njegovo najpopularnejše in najbolj iskano delo, parafrazira muzikal West Side Story. Delo je sestavljeno iz video projekcije in serije enajstih fotografij. Instalacija je odziv na dogajanja v Beogradu in Zagrebu v letih 2001 in 2002, ko so bili udeleženci gejevske Parade ponosa izpostavljeni zastrašujočemu fizičnemu nasilju neonacističnih skupin in meščanov.
Na enem zaslonu teče pretresljiv video, dokument na-
nja policije, na drugem, vzporedno, ulični ples, ki je s svojo izraznostjo svojstven komentar dogajanja. »Ukvarjam se z umetniškimi deli, ki nastajajo v družbenem kontekstu in s problemi te družbe. Tokrat sem se odzval na probleme manjšine. Osredotočil sem se na boj aktivistov za človekove pravice, ki so se udeležili parade ponosa in se borili za pravice spolnih manjšin. Ples je pri tem ključen element dela, saj tudi sicer delam intervence v javnih prostorih. V prostor sem tokrat posegel s plesom, z nečim, kar je izključno telesno, le zato ker sem pri pregledu dokumentarnih posnetkov
Nagci v živo
V Mestnem kinu Metropol je priljubljena celjska skupina Nude s sobotnim koncertom predstavila novo ploščo Nude - live.
Nude delujejo od leta 1993, doslej so izdali šest studijskih plošč, zdaj so se odločili še
za posnetke s koncertov, ki, ne pretirano očiščeni, dajejo pravo podobo vzdušja in v mar-sikakšnem pogledu tudi nov vpogled v njihove skladbe. Nude so Boštjan Dermol, vokal; Teodor Amanović, kitara in spremljevalni vokal; Marko
Furek, bas kitara; Gaber Ma-rolt, bobni in vokal ter Dejan Štuhec, klaviature. S celjskim koncertom so Nude začeli slovensko turnejo, na kateri bodo predstavljali novo ploščo.
BS, foto: SHERPA
Igor Grubić se je z razstavo Zgodba z vzhodne strani odzval na nasilje proti udeležencem gejevske parade ponosa.
Zgodba z vzhodne strani
Pretresljiva razstava Igorja Grubića je komentar človeške nestrpnosti do drugačnosti
nasilja v obeh mestih naletel na identično fizično reakcijo bolečnine ob spoznanju, da so lahko ljudje tako kruti do drugih ljudi samo zato, ker so na nek način različni. Zato tudi povsod, kjer to delo razstavim, doživljam ogorčene, pa tudi izjemno čustvene odzive, celo jok. Danes sem vesel, da nisem sledil prvotni zamisli - intervjujem z udeleženci parade in z nogometnimi navijači, ki so jih napadali. Potem sem spoznal, da je inte-lektualiziranja dovolj. Za to delo je pač najpomembnejši čustveni odziv in močan čustveni naboj, ki se dotakne vsakogar,« je povedal Igor Grubić.
Vsekakor razstava, ki si jo velja ogledati.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA

... pomladnega koncerta zborovske glasbe, ki ga z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Celje - Center in zborom Antona Schwaba v četrtek ob 19.30 v Narodnem domu pripravlja Hiša kulture Celje. Dekliški pevski zbor iz Centra, ki ga vodi Barbara Ar-lič Kerstein, s svojimi uspehi na tekmovanjih doma in v tujini sodi v sam vrh evropske zborovske ustvarjalnosti, v njem pa letos prepeva več kot 50 deklet. Zbor
NE ZAMUDITE
Antona Schwaba je mladinski sestav, ki je pod okriljem Hiše kulture Celje združil 70 pevcev med 15. in 25. letom ter tako dopolnil bogato vokalno ponudbo knežjega mesta. Vodi ga dirigentka Alenka Goršič
Ernst. Oba zbora se konec aprila odpravljata na eno najeminentnejših tekmovanj za mladinske zbore v Neerpelt (Belgija), tekmovalni program bosta predstavila na celjskem koncertu. Vstopnina 5 EUR.
Literatura na spletu
V Osrednji knjižnici Celje so predstavili slovenski računalniški portal d-Lib, kar je okrajšava za slovensko digitalno knjižnico.
Portal že več let razvija Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, omogoča pa povsem prost dostop vsem imetnikom računalnikov do vseh že digitaliziranih gradiv slovenskih knjižnic.
Janko Germadnik iz celjske knjižnice pravi, da je že več let ena od ključnih na-
log slovenskih knjižnic digitalizacija nacionalno pomembnega gradiva. »Na eni strani želimo rešiti tisto, kar zaradi starosti in drugih vplivov propada, na drugi strani pa bi radi vse to nacionalno bogastvo naredili dostopno vsakomur ob vsakem času. Tudi tisto gradivo, ki sicer ni v prostem dostopu ali pa ga imajo le posamezne knjižnice. Dostop do portala je mogoč z vsakim iskalnikom, po portalu pa se gibamo z iskal-
nimi navodili, ki jih portal ponuja,« je povedal Germad-nik.
Na portalu je zaenkrat predvsem časopisje, saj to zaradi šibke sestave materiala zelo rado propada. Najdemo pa tudi vrsto knjig, posameznih člankov, fotografij, veliko množico gradiva, za katerega so presodili, da ga ljudje večkrat uporabljajo oziroma je fizično ogroženo.
Tudi prispevek celjskih knjižničarjev v slovensko di-
gitalno knjižnico se veča. »V računalniški obliki je na portalu že mogoče najti celjski časopis Nova doba, ki je izhajal v Celju med obema vojnama, pa nekatere starejše slovenske in celjske časopise, dela zgodovinarja Ignacija Orožna in nekatera druga, vnašanje digitaliziranih gradiv na knjižnični portal pa se še nadaljuje,« je povedal Ger-madnik.
BRST
SVET ZAVODA GLASBENE SOLE SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/2007-uradno prečiščeno besedilo, 36/2008 58/2009 in 65/2009-popr.)
Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let.
Kandidati/-ke morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda.
Predvideni začetek dela bo 1. 8. 2010.
Kandidati/-ke naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, vključno z izpisom dejstev iz kazenske evidence, dosedanjih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom, pošljejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet zavoda Glasbene šole Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29, 3230 Šentjur z oznako »za razpis za ravnatelja/-ice«.
Vloga se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto.
Kandidati/-tke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
OTROŠKI ČA50PI5
Dan zdravja laških šolarjev
IŠČEMO TOPEL DOM
Muhasto vreme se je zasmejalo v dan, obsijan s soncem, kar je bilo za odličen začetek in izpeljavo naših načrtov zelo pomembno. Ob 7. aprilu smo v šoli Primoža Trubarja Laško in podružnični šoli Debro pripravili preplet dejavnosti in s tem obeležili dan zdravja ter tako zadostili tudi učnemu načrtu ter predvsem načelu, da učencem skušamo prikazati zdrav način življenja, kamor spadajo zdrava hrana, pozitivna samopodoba, aktivno preživljanje prostega časa in redna telesna vadba. Za ključno predstavitev, ki zahteva ogromno truda, so poskrbeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Laško z najmlajšimi, našimi učenci.
Odlično sodelovanje med laškega kluba, enoto za re-
šolo in gasilskim društvom potrjujejo uspehi na tekmovanju mladih gasilcev, na kar je ponosen tudi poveljnik Roman Cerovšek. Zadolžena za organizacijo dneva dejavnosti Marjeta Ocvirk je poleg gasilcev v prikaz vključila tudi reševalca z reševalnim vozilom, pripadnike Civilne zaščite Celje, radioamaterje iz
ševanje s psi ter predavanje policista Bojana Šipka.
Druga prireditev je bila v avli šole v Debru, kjer so učenci nestrpno pričakovali posebne goste. To so bili vrhunski športniki: skakalec Jernej Damjan, orodni telovadec Mitja Petkovšek, deskar Rok Marguč in njihov vodnik Franci Rožman. Učenci
so jih imeli možnost povprašati o njihovi športni poti, načinu življenja, treningih, pri čemer so vprašanja kar deževala.
V obeh šolah so se sočasno vrstila tudi predavanja. O pozivni samopodobi je predavala Polona Teršek iz CSD Laško, o zdravem načinu življenja Damjana Ključevšek iz ZD Laško, medtem ko sta vpliv medijev na zdrav način življenja devetošolcem predstavila novinarja Novega tednika in Radia Celje Dean Šu-ster in Simona Šolinič.
Piko na i so k zelo uspešnemu dnevu dodali naši učitelji s svojimi izkušnjami in z zdravim načinom življenja ter učencem prikazali, kakšna vrednota je zdravje.
IRENA NAMESTNIK
Zmagali so Šmarčani
Na regijskem tekmovanju osnovnošolskih ekip prve pomoči, ki so ga v sredo pripravili v Šmarju pri Jelšah, je zmagala ekipa domače osnovne šole.
Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Zreč ter na tret-
je iz Vojnika, prav tako so sodelovale osnovnošolske ekipe iz Nazarij, Prebolda, s Ponikve pri Grobelnem, Radeč ter iz II. osnovne šole Rogaška Slatina. Tekmovalci so se izkazali v oskrbi poškodovancev, kar jim bo lahko v
Najboljši ekologi z Ljubečne
Vprašanje, kdaj se bo spet zgodilo, da bi se iz ene same osnovne šole na državno tekmovanje v Ekokvizu med 11 ekip prebile kar tri. Letos je namreč to uspelo mladim ekologom iz OŠ Ljubečna.
V Ekokvizu, vseslovenskem tekmovanju osnovnošolcev v ekoznanju, ki ga pri-
pravlja Ekošola v sodelovanju s Telekomom Slovenije, so zaključena regijska tekmovanja. V celjski regiji so najbolj blesteli učenci OŠ Lju-bečna in si s tem prislužili uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo 21. aprila v Ljubljani. Na njem se bo pomerilo 11 ekip iz vse Slovenije,
O, obožujem mehkobo spomladnske trave. Ti ne, sestrica Mili? (Lena)
Pomladne posvojitve
življenju nasploh koristilo. Priznanja je podelil šmarski župan Jože Čakš.
Zmagovita ekipa Šmarja pri Jelšah bo lahko sodelovala na državnem tekmovanju, ki bo 8. maja na Debelem rtiču.
BJ
Lep pozdrav, ljubitelji živali! V mesecu aprilu, kolikor se ga je že izteklo, je zavetišče zapustilo več kot 20 varovancev. To je več kot prej skupaj v dveh mesecih.
Ko so kužki en za drugih odhajali v nove domove, včasih v enem dnevu celo pet ali več naenkrat, me je preplavil občutek zadovoljstva in predvsem veselja, da se ljudje vse več odločajo za posvojitev nič krivih kužkov iz zavetišč. Spraševala sem se, kje je vzrok, da je bilo ta mesec oddanih toliko psov, v preteklih dveh mesecih pa bore malo. So ljudje vdihnili svež spomladanski zrak, ki jim je odprl možganske kanale, da so spoznali, da so kužki iz zavetišča tudi vredni njihove pozornosti in ljubezni? Da niso agresivne, napadalne pošasti, temveč preprosto živa bitja, ki čakajo na novo priložnost? No, vzrok ni pomemben, pomembno je dejstvo, da so ljudje prišli, jih vzljubili in posvojili. Da bi le kužki še naprej veselo mahali z repki, ko bodo odhajali v nove domove.
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko Fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si
poleg osmih regijskih zmagovalcev še dodatne tri, ki so zbrale največ točk - tokrat prav vse tri iz celjske regije. Ob zmagovalcih iz OŠ Ljubečna (zbrali so kar 28 od mogočih 30 točk) še dve ekipi iz te šole in ekipa I. OŠ Žalec.
IS
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
Sestrica Nelly, seveda se imam lepo. Ampak veš, kaj bi bilo pa še lepše? Nastavljati se sončnim žarkom na vrtu novega doma. To bi bilo super! (Lily)
Da bi bilo takšnih repkov čim več. In da bi še preostali ljudje spoznali radosti, ki jih prinaša kuža iz zavetišča. Ares, nemška doga, star skoraj 6 let, oddan zaradi pomanjkanja časa njegove tedanje lastnice, posvojen. Lajka, večja, 2 leti stara psička, v zavetišču preživela več kot 3 mesece, posvojena. Mija, srednje velika
mešanka z ovčarjem, prikupna stvarca, ki je odrasla v zavetišču, saj je prišla s šestimi meseci starosti, odšla v starosti 1 leta, posvojena. In še mnogi drugi moji ljubljenčki. Vsi v novih domovih. Nelly, Lily, Mili, Romko, Lena, Vohač, Linda, Bella, Dejzi in ostali pa še čakajo na vas, dobre ljudi.
NINA ŠTARKEL
Ja, sestrica Lena, meni je tudi všeč spomladanska trava. Ampak zakaj si ti našla visoko, jaz pa nizko travo? To ni pravično. (Mili)
Sestrica Lily, se imaš lepo ob prijetnih sončnih žarkih, ki nama grejejo kožušček? Jaz bi potrebovala že sončna očala. (Nelly)
DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
V
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Pištolo nameril v sina in nato storil
samomor
Alkohol in prepiri so bili povod za družinsko tragedijo v Braslovčah. 64-letni Anton Tonin je med prepirom na dvorišču stanovanjske hiše sredi trga Braslovče naperil pištolo v 45-letnega sina Iztoka Juršiča in ustrelil proti njemu. Sin se je uspel umakniti, tako da ga izstrelek ni zadel. Tonin se je po dejanju s svojim avtomobilom odpeljal in se ob cesti Letuš-Soteska obesil.
Povod za streljanje je bil prepir, ki je bil v družini prisoten že nekaj časa. Posredi je bil tudi alkohol, saj je To-nin pogosto popival. Nič drugače ni bilo v sredo, ko je 64-letni upokojenec celo večkrat odšel v bližnjo gostilno in zvračal kozarce. »Večkrat je prisedel k mizi in smo >podebatirali< o vsakdanjih stvareh. O problemih
doma ni želel govoriti. Menda so imeli finančne težave, zaradi katerih je hiša pod hipoteko,« so po tragediji ugotavljali domačini v bližnji gostilni na koncu trga.
Strelu se je izognil
Anton naj bi se večkrat verbalno znašal nad življenjsko sopotnico Ano Juršič. Z njo
Iztok se je uspel izogniti očetovemu strelu. Anton je ponovno pritisnil na sprožilec, vendar se je pištola zaskočila, nakar mu jo je Iztok iztrgal iz rok. 64-letni upokojenec si je nato sodil sam ob cesti Letuš-Soteska.
Mama Ana in sin Iztok pred hišo, kjer sta alkohol in prepir povzročila tragedijo.
je imel štiri otroke in pred desetimi leti sta se iz Kamnika preselila v hišo sredi Braslovč. »Agresiven je bil vselej, ko je prišel iz gostilne. Vedno je iskal povod za prepir. Zadnji mesec je bilo neznosno ...« je ovita v črnino zaprepadeno spregovorila Ana. »Vedno sem posegal vmes, ko sta se prerekala. Alkohol je vsega kriv. Pogosto sem branil mamo,« je pod vtisom tragedije pred vrati hiše sredi trga potiho začel pripovedovati Iztok Juršič. V sredo sta se Ana in Anton prepirala še bolj kot doslej. Vpleten je bil tudi Iztok, sicer samostojni podjetnik, ki je iz Ljubljane prihajal na delo v domačo delavnico v Bra-slovče. Napeti odnosi med njimi so se stopnjevali in pripeljali do strela na dvorišču za stanovanjsko hišo. Tam so bili vsi trije. Ana je sedela na stolu, Iztok je barval les. Anton se je med prepirom približal Iztoku. »Eno roko je imel za hrbtom, v roki pa je držal pištolo. Zagrozil mi je in obrnil sem se proti njemu. Opazil sem, da ima v roki orožje. Prepričan sem bil, da ima v roki pla-šilno pištolo, toda nekaj mi je reklo, da gre za pravo orožje.« Oče je nameril v sina, vendar se je Iztok strelu uspel izogniti. Anton je ponovno pritisnil na sprožilec, vendar se je pištola zaskočila,
Sodnica osumljena zlorabe položaja in jemanja podkupnine
Okrožno sodišče v Mariboru je začelo kazenski postopek proti sodnici okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah Suzani Gril. Grilova je osumljena zlorabe položaja in jemanja podkupnine.
Dovoljenje za začetek postopka zoper sodnico je dala parlamentarna mandatno-volilna komisija, ki sodnici ni priznala imunitete. Kot je
povedala predsednica okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah Branka Doberšek Keršič, je Grilova osumljena dejanj, ki jih je opravljala kot sodnica v Mariboru. Grilova je na konjiškem sodišču zaposlena približno leto dni in nemoteno opravlja delo sodnice. »Razloga za uvedbo ukrepov proti njej ni, dokler ji dejanja ne bodo dokazali ali ga ovrgli,« pojas-
njuje Doberšek Keršičeva morebitne ukrepe zoper sodnico, ki je trenutno v bolniškem staležu.
V skladu s 134. členom ustave sodnik ne sme biti priprt niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije.
MJ
nakar mu jo je Iztok iztrgal iz rok.
»Dogajalo se je izjemno hitro. Bila sem v šoku. Nikoli ne bi verjela, da ima pištolo in da lahko orožje naperi v lastnega sina,« je trenutke dogodka v celoto sestavljala 74-letna Ana. Anton je nato sedel v avtomobil in se odpeljal proti Letušu. »Poklical sem policijo in povedal, kaj se je zgodilo. Z mamo nisva slutila, da bo storil samomor. Prepričana sva bila, da je odšel v gostilno po pogum in da se bo vrnil,« je povedal Iztok.
Avto je Anton ustavil na odseku ceste Letuš-Soteska in se ob cesti obesil. Našel ga je občan, ki je na pomoč poklical reševalce. Kljub oživljanju ni bilo več pomoči. Tonin ni imel dovoljenja za orožje, prav tako nihče od njegovih bližnjih ni vedel, da 64-letni upokojenec poseduje pištolo, ki so jo zasegli kriminalisti.
MATEJA JAZBEC Foto: TimE
Napadla,
kradla,
vlamljala
Mlajši na prostosti, starejši v priporu - Boga jih ni strah, saj so vlomili tudi v župnijo
Policisti so prijeli in odvzeli prostost 21- in 25-letniku z območja Žalca. Sumijo ju kaznivega dejanja ropa. Marca naj bi napadla 34-letnega moškega, ki se je v Celje prepeljal iz Ljubljane z vlakom. V bližini železniške postaje sta ga zbila na tla in mu ukradla torbo, denar in mobilni telefon. Gre za dvojico, ki ima na vesti še več kaznivih dejanj, povezanih predvsem s tatvinami. Je pa preiskava pokazala tudi, da niti vsi prijavitelji oziroma oškodovanci niso ravno vedno pošteni.
Kot so sporočili iz celjske policije, to ni njun edini rop. Le nekaj dni kasneje naj bi namreč v Preboldu napadla 30-letnika in od njega z grožnjami - v rokah sta imela tudi leseno palico - zahtevala denar. Ukradla naj bi mu še telefon in dokumente, prisilila sta ga tudi, da jima je povedal pin kodo svoje bančne kartice. Nato sta na bližnjem bankomatu dvignila gotovino. Policisti so ju ovadili še zaradi tatvine. Starejšega je zaslišal preiskovalni sodnik in zanj odredil celo pripor, za mlajšega pa ne. 25-letnik je namreč stari znanec policije, saj so ga do zdaj zaradi podobnih kaznivih dejanj že kaznovali, nova pa je izvrševal v času, ko je bilo zoper njega izrečenih več pogojnih kazni, ki še niso potekle, dodajajo na policiji. 21-letnik pa je vpleten še v vsaj 12 tatvin, predvsem v vlome v garaže, vikende in gradbene zabojnike. Kradel naj bi v sodelovanju še z dvema moškima iz Velenja in Žalca. Septembra lani naj bi vlomili v Osnovno šolo Griže, tam povzročili za tri tisoč evrov škode, več kot tisoč evrov škode so storili tudi v goto-veljski župniji. Kradli naj bi še v Domu Nine Pokorn Grmovje in na več gradbiščih.
S tatvinami naj bi storili več tisoč evrov škode, nekaj ukradenih predmetov so kriminalisti našli med hišno preiskavo. Se je pa v preiskavi vlomov pokazalo, da tudi prijavitelji niso ravno pošteni. V enem izmed gradbenih podjetij, kamor naj bi osumljenci vlomili, so namreč ob prijavi policiji dejali, da so jim neznanci ukradli bistveno več orodja, kot se je izkazalo zatem, ko so vlomilce tudi prijeli. Preiskava tega dela še ni končana in morda se bo zgodilo, da bodo prijavitelje celo ovadili zaradi krive ovadbe .
SŠol
Pri Ljubencu našli
■ I	|IV v	v ■
pravo skladišče orožja
Zatem ko nam v petek s celjske policije niso mogli posredovati podatkov, kakšno preiskavo izvajajo na območju Ljubnega ob Savinji,
je zdaj o tem vendarle znanih več informacij. Pri 48-letnemu moškemu so namreč doma našli pravo skladišče orožja. Od tega je bilo osem
pušk, pet pištol, več različnih delov pušk in pištol, več nabojev in trakov za naboje. Zasegli so mu še večjo količino smodnika in mačeto z rezilom dolžine skoraj 40 centimetrov. Nekaj zaseženega orožja je tudi domače izdelave. Poleg orožja so policisti zasegli orožna lista ter vse registrirano orožje, saj ga moški ni hranil v skladu z zakonom o orožju. Zoper 48-letnika bodo spisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proi- y zvodnje in prometa z orož- Q
jem ali eksplozivom.	^
. =©
ST£ POŠKODOVANI-? ^
ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO!
£ o
u O
"3
To je le del najdenih stvar .... (Foto: PU Celje)
SíB*jďJ)<SaO 18 17 C
?E CELTE, MuUjaniliac.T ITPC Vnnlul O
co Tonuta Kušnu
Še en pomemben dogodek za krajane Gradišča pri Vojniku
V	nedeljo, 21. marca, smo bili priča še enemu in tako zaključnemu dejanju, ki se je nanašalo na izvedbo prireditve 9. srečanje Gradišč Slovenije 2009, katerega organizatorji smo skupaj z občino in KS Vojnik ter TD Vojnik bili prav vaščani iz Gradišča pri Vojniku.
V	skrbno varovano prehodno vpisno knjigo smo se vpisali vsi organizatorji in soustvarjalci srečanja, in sicer župan občine Vojnik Benedikt Podergajs, predsednik KS Vojnik Mirko Kra-šovec, predstavnik TD Vojnik Karli Leber ter organi-
zacijski odbor, ki ga sestavljajo Martin Goleš, Jožica Goleš, Martin Jošt in Stanislav Pečnik. Za izjemno umetniško izdelavo grafike in pisave, s katero smo opremili vpisno knjigo, gre zasluga Jožetu Žlausu in Klav-diji Simler, katerih korenine segajo prav v Gradišče pri Vojniku, za kar smo še posebej ponosni in bi se jim ob tej priliki v imenu vseh Gradiščanov zahvalil za izjemno storitev. Zahvala gre prav vsem, ki so kakor koli pripomogli k po mnenju udeležencev nadvse uspešni organizaciji in izvedbi prireditve.
Podpisana vpisna knjiga in prehodni meč sta tako dokončno pripravljena za predajo letošnjemu organizatorju srečanja, to je Gradišču pri Podsredi, ki jim ob predaji knjige in meča želimo čim boljšo in uspešno izvedbo prireditve. Srečanje bo 26. junija letos. Ob tej priliki bi pozval vse vaš-čane Gradišča pri Vojniku, da se v čim večjem številu odzovejo povabilu na to srečanje, kajti to je dobra priložnost za druženje, saj sedanji tempo življenja ne ponuja veliko takšnih priložnosti.
STANISLAV PEČNIK
Organizatorji in soustvarjalci 9. srečanja Gradišč Slovenije 2009 so vpisani tudi v knjigi.
Druženje generacij na Pesem ne pozna meja
Polzeli
Člani Turističnega društva Nova Cerkev so v pred-prazničnih pomladnih dneh obiskali varovanke in varovance Doma upokojencev na Polzeli.
Z obiskom so želeli razgibati in popestriti njihov vsakdanji utrip in ob druženju raz-
ličnih generacij izmenjati še kakšno izkušnjo oziroma idejo. Med nastopajočimi so kot vedno najbolj navdušili otroci, ki so pod vodstvom učiteljice Sabine Penič zapeli ven-ček otroških pesmi. Nastopil je tudi moški pevski zbor iz Nove Cerkve, ki mu poveljuje Peter Selčan. Mladi muzi-kantje Gregor Stolec, Janez Smerkolj in Jure Sentočnik
pa so ob petju in igranju harmonike, kitare in klarineta na plesišče privabili kar nekaj plesnih navdušencev. Svoje harmonikarske prvence sta ob koncu obiska predstavila še mlada Nejc Sentočnik in Go-razd Stolec, vsi oskrbovanci doma pa so v spomin prejeli lesene spominke, okrašene s pomladnim okrasjem.
SANDRA ČATER
Vsak zmore, kar si iskreno želi
V petek, 26. marca, in v soboto smo v mestni četrti Slavko Šlander v okviru društva Vedež organizirali ob materinskem dnevu prireditev z naslovom vsak zmore, kar si iskreno želi, ki je bila polno-številno obiskana.
Voditeljica programa Ana Romih je ob tej priložnosti čestitala vsem mamam in ženam ob njihovem prazniku, istočasno pa izrekla lepe želje tudi moškim za njihov minuli praznik.
Da vsak zmore, kar želi, je resnica, za katero včasih izgleda, da v praksi ne drži, vendar z vztrajnostjo in voljo resnično lahko dosežemo najboljše oz. to, kar si želimo.
Ob odprtju razstave, ki je bila na ogled dva dni, smo pripravili kulturni program. Po pozdravnem nagovoru predsednika mestne četrti Alojza Melavca in predstavnice društva Vedež Zdenke Jagodič so ga z igranjem na inštrumente oblikovali učenci osnovnih šol in s plesom srednješolke Poslovno-komercialne šole Celje.
Svoja umetniška dela v slikah je prikazal Srečko Šta-mol, članice društva Vedež in ljubiteljice ročnih del pa so razstavile ročna dela. Metka Ramšak iz mestne četrti Slavka Šlandra je razstavila slike na steklo in les, Ivana Miljević poslikavo vizitk in izdelavo prtov, Ivica Košto-maj in Berta Jonke sta pred-
Moški pevski zbor KUD France Prešeren iz Vojnika in vokalna skupina Vodom-ke iz Laškega sta konec tedna gostila Ženski komorni zbor iz češkega Jirkova. V letu 2007 so Vodomke pod vodstvom umetniške vodje Jožice Soko in pevci MPZ KUD France Prešeren z zbo-rovodkinjo Emilijo Kladnik Sorčan gostovali na Češkem, zdaj pa so jim pevke iz Jirkova vrnile obisk.
Prijateljske vezi med mladimi češkimi in slovenskimi pevci so vzklile pred štirimi desetletji, ko sta se na medna-
rodnem pevskem festivalu v Celju srečala dirigenta Jaroslav Cyrus in Jožica Soko. Po njuni zaslugi prijateljevanje nikoli ni zamrlo. V novih samostojnih državah se je sodelovanje celo okrepilo in se močno razcvetelo.
V petek so češke pevke kot gostje laških Vodomk izvedle koncert v Srebrni dvorani Zdravilišča Laško. Koncerta sta se udeležila tudi češki veleposlanik v Sloveniji Petr Voznica in župan Jirkova. V soboto so pevke iz Jirkova zapele kot glasbene gostje na letnem koncertu Moškega zbora KUD Fran-
ce Prešeren v Vojniku. Svoje tretje gostovanje pri vojniških fantih so zaokrožili tudi s skupnima skladbama iz obeh dežel. V dobrem sodelovanju s slovenskimi zbori - ŽKS Jirkov prijateljuje tudi z ŽPZ Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja - bodo ljubitelji zborovske glasbe gotovo tudi v prihodnjih letih še lahko poslušali njihove glasove. Posebej je razveseljivo, da se je pevsko druženje uspešno preneslo na mladi rod, saj že več kot desetletje poteka izmenjava tudi med šolskimi zbori.
ZL
stavili svoje prte, na ogled je bila čudovita košara s kvač-kanimi velikonočnimi jajčki, ogledali smo si pletene izdelke, slike otrok Vrtca Anice Černejeve in male Maje ... Za konec programa pa sta zaigrala še harmonikar in klarinetist folklorne skupine MČ SŠ, s katerima smo vsi skupaj zapeli in se pove-selili ob njunem humorju, nato pa poklepetali ob prigrizku, ki smo ga pripravili organizatorji prireditve.
Veseli smo, da je prireditev uspela v zadovoljstvo organizatorjev, mestne četrti in seveda gostov, ki so obljubili, da še pridejo. Hvala vsem, ki ste zato prispevali del sebe.
AR, ZJ
VELIKA NAGRADNA IGRA

r ; . Do polnega vozička brez w ^ mošnjička je spet tu!
' Izkoristite priložnost . '../i; in svoj hladilnik napolnite - ' brezplačno!

Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo
ob 12.15	;
. na Radiu Cel Je :
Kako lahko sodelujete?	I.............
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
tus
Ime in priimek:. Naslov:_
■ >
dii celje
K4«
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
tus klub
Podpis:.
Ponovna zmaga za debaterje
Debaterji z Gimnazije Celje - Center so na nedavnem državnem debatnem prvenstvu v slovenskem jeziku, ki je bilo 16. in 17. aprila v Ljubljani, ponovno dosegli odličen rezultat in osvojili naziv državnih prvakov. V zmagovalni ekipi so debatirali četrtošolca Živa Lipar in Žan Žveplan ter tretješolka Maja Pen. Temi letošnjega prvenstva sta bili reševanje problemov okoljskih beguncev ter smisel pošiljanja razvojne pomoči državam, v katerih ni demokracije.
tem pa so člani kluba osvojili tudi tri individualne nagrade - Maja Pen je postala 7. govorka prvenstva, Živa Lipar 3. govorka, Žan Žveplan, sicer tudi svetovni podprvak v kategoriji angleščina kot tuji jezik, pa je letošnje leto prepričljivo osvojil tudi naslov prvega govorca državnega prvenstva v slovenskem jeziku.
AB
Debatni klub Gimnazije Celje - Center se lahko pohvali z več kot 10-letno tradicijo ter številnimi uspehi na nacionalni in mednarodni ravni. Mentorja kluba sta učitelja Mateja Glušič Lenarčič in Miha Gartner. Letošnjega državnega debatnega prvenstva v Ljubljani so se udeležile skupno štiri ekipe z Gimnazije Celje - Center, zmagali pa so najizkušenejši, ob
Petra Majdič z mladimi velenjskimi tekači in skakalci
Del Petrine kolajne za Gorenje
Je čas treningov in priprav, je čas tekmovanj in tudi čas slavja, počitka. In čas za sponzorje. Tega se zavedajo športniki in med njimi je tudi naša najboljša športnica Petra Majdič. Dobitnica bronaste kolajne v sprintu je obiskala Gorenje, ki se po svoje druži s slovensko nordijsko reprezentanco že več let.
Našo junakinjo, ki je pred očmi svetovne smučarske javnosti v neverjetnih mukah uresničila dolgoletno željo, je skozi proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov v velenjskem
Gorenju popeljal član uprave Franc Košec. Pozneje je naša tekačica svetovnega slovesa priznala, da je spoznala pravo »zgodbo proizvodnje« v Gorenju in prav zaradi tega je še z večjim veseljem ponudila zaposlenim, da so vzeli v roke kolajno, posuto z biseri, kakor se je na krajši predstavitvi izrazil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
Čestitke in zahvale so si sledile vse tja do podaritve sušilnega stroja, ki bo Petri še kako prav prišel. »Med tekmami komaj najdem čas, da zme-
čem perilo v pralni stroj, odslej bo dosti lažje,« se je darila razveselila Petra. Srečanja so bili veseli tudi člani Društva za športno rekreacijo Gorenje, mladi velenjski kombinator-ci in ostali ljubitelji smučarskega teka in športa nasploh.
Petra Majdič v Gorenje ni prišla praznih rok. Predsedniku Bobincu je podarila tekaški dres in ga povabila, da bi se ji kdaj pridružil na kakšnem treningu. Sicer pa je ponovila, da še ni nič novega glede njene nadaljnje tekmovalne poti. Nasploh pa je svetovala, da
bi si ljudje morali vzeti vsaj pol ure časa za vsakdanjo rekreacijo. HINKO JERČIČ
Državni debatni prvaki: Žan Žveplan, Živa Lipar, Maja Pen
Srebrna in dve bronasti iz španščine
Alja Gabrilo, dijakinja 3. letnika I. gimnazije v Celju, je na državnem tekmovanju iz španščine, ki je bilo v soboto, 10. aprila, v Postojni, dosegla
odlično srebrno priznanje. Prav tako odlični pa sta bili tretješolki Jona Rak Koceli in Barbara Fidler, ki sta dosegli bronasti priznanji. Naša dekleta tako nadaljujejo tradicijo odličnih uvrstitev na državnem
tekmovanju iz znanja španščine. Tekmovalo je 70 »Špancev« iz vse Slovenije. Mentorici dijakinjam sta učiteljici španščine Polona Škornik in Nataša Peunik.
NP
Uspešne v ekoznanju
V torek, 13. aprila, je bilo v Kamniku državno tekmovanje v ekoznanju. Tema letošnjega šolskega leta je bila Natura 2000 v domačem okolju.
Na tekmovanje so se uvr- okoljevarstveni tehnik Sred-stile tri dijakinje programa nje šole za gradbeništvo:
Od leve: Lucija, Vanja, Janja, Nena, Urška
Urška Koštomaj, Vanja Ma-tijec in Nena Kotnik. Pomoč pri izdelavi plakata in pisnega poročila jim je nudila Lucija Krašovec. Vse so pod vodstvom mentoric, Janje Čuvan in Alenke Lah Kalan, šolo uspešno zastopale tako posamično kot ekipno.
Še posebej pa velja pohvaliti Urško Koštomaj, ki je v kategoriji srednjega strokovnega izobraževanja na državnem tekmovanju osvojila 2. mesto.
Srednja šola za gradbeništvo uspešno sodeluje pri številnih aktivnostih ekošol Slovenije.	NP
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
le ffoâpodinje!
za uelitee in, ma
arâke buk
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
lii Efrl
Izobraževanje o brezglutenski dieti
i
JC OH
rn
■a S. S
Ji «-5-I
WsE'U
Informacije: 03/4225-100
Celjska podružnica Slovenskega društva za celia-kijo je za vse strokovne delavce v osnovnih šolah pripravila izobraževanje z naslovom Brezglutenska dieta v teoriji in praksi.
Izobraževanje so pripravili v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Za začetek
je Romana Stropnik predavala o jedilnikih pri tej dieti, v nadaljevanju pa smo prisluhnili Bredi Kojc, ki je govorila o pasteh glutena v šolskih kuhinjah. Sledilo je praktično delo, ki sta ga vodila profesorja omenjene šole Andrej Voh in Cecilija Božnik. Udeleženke izobraževanja so pri-
pravile okusne brezglutenske prigrizke: mafine, tortilje, krekerje ... in namaze, ki so primerni za šolske malice.
Izobraževanje je bilo dobro obiskano, kar nas potrjuje v veri, da so ta specifična znanja vedno bolj potrebna.
JKŠ
Podpisani-a
i nasiuv. i		
j nepreklicno naročam i		
nepreklicno naroiam		
nepreklicno naročam		Z
nepreklicno naročam		z
iHAROČHiHICAl
kompleto« treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiS dve, dobii tri po ceni 20 EUR (+ poStnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poStnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
Naročilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., PreSernova 19, 3000

Podpis:
20
NASVETI
NOVI TEDNIK
PRAV(N)I KORAKI
KUHAJMO SKUPAJ
Poroštvo Ujemite pomlad
Vprašanje: Pred časom je sin v eni izmed avto hiš na Celjskem kupil osebni avto. Sodeč po papirju, ki sem ga podpisal, sem bil porok za znesek v višini 400 evrov. Po več mesecih je sin zaradi izgube službe in s tem slabšega finančnega stanja moral avtomobil prodati, dobil pa je dokumente, na katerih piše, da sem porok za znesek več kot 3.500 evrov! Gre za izjave o poroštvu, ki sem jih podpisal ne vedoč, kaj podpisujem, saj sem menil, da gre za 400 evrov, kot je to pisalo na prvem dokumentu. Te dokumente, kjer jamčim za več kot 3 tisoč evrov, je dobil sin na svoj domači naslov. Zanima me, ali bi morali te dokumente poslati meni kot poroko in ne njemu. Menim, da sem bil zaveden, saj bi imel drugače več možnosti stvar urediti, zdaj pa moram od svoje borne pokojnine plačevati zneske, ne vem pa, kako dolgo bom to še zmogel.
Odgovor: 1. in 2. odstavek 1017. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) določa, da porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika; če je dogovorjeno, da je večja, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti. Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, če njegova odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje.
Za sinove obveznosti odgovarjate do višine, kot ste se zavezali v poroštveni izjavi in ostalih listinah, ki ste jih podpisali. Sklepam, da ste ob prevzemu poroštva v celoti zaupali tako svojemu sinu kot avto hiši in zato listin, ki ste jih podpisovali, niste prebrali. To gre žal v škodo vam, saj ste imeli možnost in bili v svoje dobro dolžni vse listine pred podpisom prebrati. Prakso glede podpisovanja listin imajo sicer različne avto hiše različno urejeno (odvisno od splošnih pogojev, posebnih klavzul, dogovora itd.), a v vsakem primeru ste imeli že ob podpisu pravico zahtevati izvod oz. kopijo vseh listin, ki ste jih kot porok kadarkoli podpisali. Avto hiša bi
vam izvod sicer morala dati že brez vaše izrecne zahteve, a v praksi temu pogosto ni tako. Zakaj je avto hiša poslala vse listine na naslov vašega sina, ne pa tudi vam, žal ne morem odgovoriti, saj ne poznam vseh okoliščin (morebitnih dogovorov med sinom in vami, avto hišo, vsebine podpisanih listin itd.). A zagotovo ste imeli pravico zahtevati vse listine, ki se navezujejo na poroštvo. In jo imate še sedaj, v kolikor listin še zmeraj niste prejeli.
Avto hiša bi vas morala obvestiti tudi o tem, da vaš sin ne izpolnjuje več svojih obveznosti. 1025. člen OZ namreč določa, da mora upnik, v kolikor dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku.
Dalje 1028. člen OZ v 1. odstavku določa, da lahko porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila.
V	vsakem primeru imate torej pravico, da od sina zahtevate povračilo tistega, kar boste vi kot porok plačali avto hiši.
V	kolikor menite in je možno, da bi bil vaš podpis na listinah ponarejen, ali da je avto hiša ali vaš sin pri vas ob podpisu listin povzročil zmoto glede zneska, odgovornosti itd., svetujem da se z vsemi listinami osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. Ta vam bo svetoval, ali je smiselno oz. kako v tem primeru nadalje postopati.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
za zimo
Regrat je rastlina, ki je zdravilna in uporabna v celoti. Vendar se vsebnost koristnih snovi spreminja s časom, rastjo in nahajališčem. Zdaj je čas za regrat v solati, ne pozabite pa na zdravilno moč njegove korenine.
Ta raztaplja maščobo, osvežuje, čisti, odpira, pospešuje potenje in krepi. Če zamudimo čas nabiranja za solato, nas na to opomnijo cvetovi. Nekateri v šali pravijo, da takrat lažje najdejo regrat in je tudi to dobro. Cvetovi so namreč dobrodošli za pripravo shranka za zimo, to je regratov med, ki nam bo sla-
dil napitke in bo domače zdravilo ob bolečinah v grlu. In kako še uporabiti regrat? Re-gratove popke lahko vložimo v kis podobno kot kapre, iz cvetov pripravimo okusen čaj ali vino. Angleži vam postrežejo celo regratovo pivo, v ta namen uporabijo vso rastlino. Poskusite z naslednjima receptoma in vaša shramba bo bogatejša za nove shranke.
Regratov med
(poslušalka
Dragica)
Sestavine: 30 dag regrato-vih cvetov, 1 l vode, 2 kg sladkorja, 2 limoni, 1 vanilij sladkor.
Priprava: Regratove cvetove skuhamo v 1 litru vode. Po 45 minutah vrenja odcedimo, dodamo v to vodo 2 kg sladkorja in pristavimo nazaj na štedilnik. Kuhamo še pol ure, da se zgosti, in dodamo sok 2 limon in vanilij sladkor. Pustimo, da zavre in nato vre še 2030 minut, da postane po videzu kot med. Nalijemo v kozarčke, ohladimo in shranimo.
Regratovo vino
(poslušalka
Marija)
Sestavine: 6 litrov vode, 6 litrov sveže nabranih regra-tovih cvetov, lupinica 2 limon in 2 pomaranč, 3 kg sladkorja, 2 dag kvasa.
ROŽICE IN CAJCKI
Topol namesto aspirina
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
www.novitednik.com
V notranjem lubju topola in vrbe se nahaja močno pro-tibolečinsko sredstvo sali-cin, ki je tudi osnova aspirina, katerega strokovno ime je acetilsalicilna kislina. Povišano telesno temperaturo, glavobol, menstrualne krče, vnetja, artritis, bolečine v mišicah ... lahko torej lajšamo tudi s t. i. naravnim aspirinom.
Spomladi cvetoči topoli pri mnogih ljudeh povzročajo alergijo, a mladi, še nerazviti listni popki topola in topolovo lubje so po drugi strani učinkovito pomagalo pri različnih zdravstvenih težavah. Po naši državi najbolj pogosto naletimo na črni topol (Po-pulus nigra), uspevata pa tudi beli topol (Populus alba) in trepetlika (Populus tremu-la). V zdravilne namene ljudsko zdravilstvo uporablja posušene, zaprte listne popke oziroma brste črnega topola, ki jih nabiramo spomladi. V tem času se dobro lušči tudi skorja, v kateri se nahaja sa-licin. Najbolje, da jo olupimo s 4-5 centimetrov debelih vej, jo dobro posušimo in hranimo v zaprtih posodah. Lubje se trga v dolgih spolzkih trakovih. Če nas močno grenak okus ne moti, ga lahko žvečimo, še bolje pa da iz njega pripravimo čaj. Pri nabiranju bodimo zmerni in naravi vzemimo le toliko, kot potrebujemo. Uporabimo raje male, mlade veje, saj s tem naravi naredimo najmanj škode.
Topolovo skorjo je v zdravilne namene uporabljal že antični človek. Dioskurid je opisal zdravstveno uporabo lubja topola proti tiščanju na vodo in soka iz listov topola proti bolečinam v ušesih. Srednjeveški človek je z mazilom iz črnega topola preprečeval vnetja in celil rane. Ljudsko zdravilstvo je črni topol od nekdaj uporabljalo podobno
Piše: PAVLA KLINER
kot vrbo: čaj iz topolove skorje je veljal za odlično pomagalo pri vseh vročičnih, gripoz-nih obolenjih, povezanih z glavobolom in bolečinami v sklepih. Z njim so zbijali povišano telesno temperaturo, zdravili revmo in protin, obolenja želodca in črevesja ...
Čaj iz skorje so včasih pripravljali tako, da so 2 žlički nastrgane skorje kuhali 10 minut, odstavili, počakali, da se ohladi, in popili do 3 skodelice čaja na dan. Čaj lahko pripravimo tudi tako, da 1 žličko dobro zdrobljene skorje
za 1-2 uri namočimo v hladni vodi, nato pa segrejemo do vretja. Dandanes se svetuje, da na dan zaužijemo največ 2 skodelici čaja, po požirkih. Novejše raziskave so pokazale, da tudi popki črnega topola vsebujejo salicilate, snovi, ki zavirajo vnetja, uničujejo bakterije in pospešujejo celjenje ran. Topolovi popki naj bi bili izjemno učinkoviti tudi pri težavah s prostato in z njimi povezanimi tegobami pri uriniranju, odprav-
Priprava: V 6 litrih hladne vode, ki jim dodamo pomarančno in limonino lupinico, kuhamo sveže nabrane in oskubljene regratove cvetove 15 minut. Sok precedimo skozi čisto laneno krpo. Dodamo mu sladkor in sok 2 limon in 2 pomaranč. Dobro premešamo in ohladimo na 30 stopinj Celzija. Odvzamemo pol skodelice soka, vanj zamešamo kvas, nato pa ga vlijemo v glavnino soka in ga dobro premešamo. Kmalu začne sok vreti. Po približno enem tednu, ko odvre, ga spet precedimo in nalije-mo v močne steklenice. Te prej operemo in v pečici steriliziramo. Steklenico dobro zamašimo - najbolje s plutovina-stimi zamaški, ki jih zapečatimo. Shranimo jih v hladno temno klet v pesek z vratom navzdol. Pijača naj vsaj 2 meseca zori, potem je že primerna za pitje. Pravilno pripravljeno regratovo vino je bistro in se pri natakanju peni kot peneče vino. Ima izreden krep-čilni učinek.
NL
ljali pa naj bi tudi otekline in lajšali bolečine. Čaj pripravimo v obliki poparka: 1 žličko posušenih brstov poparimo z 1 skodelico vrele vode in pustimo stati 10-15 minut, nato precedimo. Pijemo po 2 skodelici čaja na dan. Najbolje, da se odločimo za topolovo kuro, ki naj traja 2-3 tedne. Je zelo učinkovita pri težavah z revmo in protinom, s prostato in pri obolenjih želodca in črevesja. Za obklad-ke in kot dodatek h kopeli prelijemo 3 žličke brstov s 300 mililitri hladne vode, poku-hamo, precedimo in uporabimo kot dodatek kopeli ali ohladimo za obkladke. Mazila, obloge in kopeli so blagodejne zlasti pri bolečinah mišic in sklepov. Iz topolo-vih popkov pripravljeno mazilo lahko nabavimo tudi v lekarni. Slednje poleg dezinfek-cijskega učinka deluje tudi kot adstringens in tako lajša hemoroide, površinske rane, odrgnine, ozebline, sončne opekline.
Pripravkom iz topola pa naj se ogibajo ljudje, ki so preobčutljivi na salicilate ali propolis, ljudje, ki so alergični na aspirin in nosečnice.
www.radiocelje.com in www.avonblog.si
Pomlad je v barvah - tudi na obrazu
Razviharjena pomlad v srcu vsako leto vzdrami tudi naše želje po novem in drugačnem. Sem spada tudi make-up z novimi barvami. Se znate naličiti? Izgleda enostavno, vendar velja nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati.
Naj vas preizkusimo z nagradnim vprašanjem:
Kako naredimo šminko bolj obstojno:
-	z dvojnim nanosom,
-	z lip glosom,
-	s pudrom v prahu.
Če odgovora ne veste, si pomagajte z napotki v internetni igrici Moj make-up na www.avonblog.si ali na www.radiocelje.com, www.novitednik.com
Priigrajte si lep nagradni paket: maskaro, stylistics komplet za ustnice: šminko, svinčnik in glos v isti barvi, senčilo za veke s štirimi barvami in fantastične barvne kroglice za lica.
Avon poklanja pet nagrad, vsako v vrednosti 42 evrov.
A V O
lhů company for women
Ne glede na to, koliko ste vešči v ličenju, pa se le opogumite in sodelujte tudi v Avonovem internetnem make-up tekmovanju, ki ga opravite kar od doma. Poteka takole: naličite, fotografirajte in pošljete slike na Avon. Če še nimate 16 let, sodelujte v mlajši kategoriji, kjer vas čakajo super zanimive mladostne nagrade, če boste sodelovali v kategoriji nad 16 let, pa se potegujete za elegantne ženske nagrade. Natančne informacije dobite na Avonovem blogu www.avonblog.si.
PROMOCIJSKO BESEDILO
ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO
Inkontinenca -
■ ■	■	v
uhajanje seca
Inkontinenca oziroma uhajanje seča je po definiciji mednarodnega združenja za urinsko inkonti-nenco (ICS) definirana kot nehoteno uhajanje seča do take mere, da predstavlja higienski, socialni in ali finančni problem. Tako uhajanje seča v večini premerov neposredno ne ogroža bolnikovega zdravja, vendar bistveno poslabša kakovost njegovega življenja. Problem je dokaj razširjen, saj klinično pomembno nehoteno uhajanje seča pesti kar 10 odstotkov populacije. Bolniki o inkontinenci pogosto neradi govorijo in jo skrivajo pred okolico, pogosto celo pred svojci oziroma partnerjem.
Vrste urinske inkontinence
Stresna urinska inkon-tinenca (SUI) je definirana kot nehoteno, nenadzorovano uhajanje seča pri aktivnostih, ki povišajo tlak v trebušni votlini (napenjanje, kihanje, kašljanje, dvigovanje bremen, hoja, smeh). Je posledica oslabele mišice zapiralke (sfinktra) ter oslabelih podpornih elementov (mišic medeničnega dna). Medenično dno lahko oslabi zaradi prekomerne telesne teže, kroničnega kašlja, po porodu, zaradi hormon-
Piše: mag. KLEMEN JAGODIČ, dr. med., spec. urologije
skih sprememb v menopavzi, pogosto pa za zmanjšano napetost in ohlapnost mišic zadošča že sam proces staranja.
Urgentna urinska inkon-tinenca (UUI) je nenadno, nehoteno uhajanje seča z občutkom nuje po uriniranju. Kadar gre samo za pogoste, nujne mikcije brez uhajanja vode, govorimo o urgentnih mikcijah. UUI je posledica nehotenih, nenadnih krčenj mišice mehurja (detruzorja). Govorimo o prekomerno aktivnem sečnem mehurju (PASM). Nenadno nujo po mikciji (z uhajanjem seča ali brez) lahko sproži tudi tekoča voda (odprtje vodovodne pipe), mraz (umivanje rok s hladno vodo). Značilno je, da bolnik urinira zelo pogosto, tudi 20- do 30-krat na dan, količine izločenega urina pri posamezni mikciji pa so majhne.
Funkcionalna urinska inkontinenca. Pri funkcionalni inkontinenci je normalno delovanje sečil ohranjeno (mehur se normalno polni in prazni, ni funkcionalnih ali anatomskih ovir), vendar bolnik zaradi fizične ali psihične motnje ne urinira ustrezno.
Overflow urinska inkon-tinenca je uhajanje seča po kapljicah zaradi prekomerno polnega sečnega mehurja. Pri moških kot vzrok prednjači benigno povečanje prostate, pri mlajših ženskah je potrebno izključiti zlasti nevrološka obolenja (multi-plo sklerozo), pri starejših ženskah pa je vzrok pogosto starostno oslabljen mehur.
Vedenjska terapija
Cilj vedenjske terapije je krepitev mišic medeničnega dna ter večanje kapacitete mehurja. Ali krčite pravo mišico, lahko ugotovite tako, da pri uriniranju prekinete curek urina. To lahko naredite samo na začetku, z namenom ugotavljanja mišične skupine, ki jo je potrebno trenirati. Kasneje mišic ni dovoljeno krčiti pri samem uriniranju, saj to moti normalen akt mikcije. Ženske lahko v nožnico potisnejo prst in tako ugotovijo, ali stiskajo pravo mišico. Če občutite stisk prsta, potem va-
je izvajate pravilno. Ko ugotovite, katere mišice je potrebno krčiti, svetujemo da se uležete na ravno podlago, podložite glavo ter narahlo pokrčite noge. Dlan položite na trebušno steno in pričnite s stiskanjem mišic medeničnega dna. Pri tem mora trebušna stena ostati sproščena. Sočasno krčenje mišic medeničnega dna in mišic trebušne stene je nepravilno in ne vodi k uspehu. Mišice medeničnega dna stiskaje na dva načina: mišice stisnite zaporedoma zelo hitro in zelo močno za nekaj sekund, sledi nekaj sekundni počitek. Druga metoda stiskanja je počasno stiskanje mišic do maksimalne moči, kolikor dolgo je možno (maksimalno 2 do 3 minute). Temu sledi vsaj 30 sekundni premor. Pri izvajanju vaj je potrebno poskrbeti za pravilno, umirjeno dihanje. Zadrževanje sape je nepravilno. Ko osvojite pravilno tehniko krčenja mišic medeničnega dna, vaje izvajajte večkrat dnevno, 10 do 15 minut, kadarkoli in kjerkoli.
Krčenje mišic medeničnega lahko dosežemo tudi z elektrostimulacijo (ES).
Pri uhajanju seča prične bolnik pogosto urinirati preventivno, še preden se mehur napolni do konca zaradi strahu pred uhajanjem seča. Bolnik se znajde v začaranem krogu. Preventivno uriniranje vodi v manjšo kapaciteto mehurja, do uhajanja seča pride pri manjših volumnih, bolnik prične urinirati preventivno pri še manjših volumnih in tako dalje. Težave so izrazitejše slasti pri PASM. Priporočamo, da bolnik vodi dnevnik zaužite tekočine (kdaj in količina), uriniranja (kdaj in količina) ter morebitnih epizod uhajanja
seča. Vsak teden podaljšujte interval med posameznim uriniranjem za 15 minut, da dosežete normalni 2- do 3-urni interval med posameznimi mikcijami.
Pri stresni urinski inkon-tinenci priporočamo, da se pripravite na stresne dogodke: tik preden zakašljate, kih-nete, stisnite mišice medeničnega dna. Prav tako priporočamo stisk mišic pri vseh ostalih dogodkih, ki lahko vodijo v nehoteno uhajanje seča: pri dvigovanju bremen, vstajanju, hoji po stopnicah.
V kolikor imate težave s PASM, priporočamo, da se pri občutku nuje po uriniranju umirite, počakajte, po potrebi počepnete, nekajkrat zaporedoma stisnite mišice medeničnega dna (s tem poizkusite prekiniti krčenje de-truzorja) ter počasi in mirno odidite na stranišče.
Kirurško zdravljenje
Kirurška zdravljenje je primerno za zdravljenje stresne inkontinence. V zadnjem času se vedno bolj uveljavljajo manj invazivni postopki, ki so pri pravilno izbranih bol-
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
Î2/252 32 55,01/519 SSffl
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.0.0., Bazlagova 29. Maribof	_J
nicah uspešni v več kot 90 odstotkih primerov. V osnovi gre za podlaganje sečnice s posebno mrežico. Mrežica nato nudi oporo sečnici, ki se pri dvigu tlaka v trebuhu spusti in nasloni na mrežico ter tako zapre - prepreči se uhajanje seča.
Medikamentozno zdravljenje
Medikamentozno zdravljenje je primerno zlasti za bolnike s PASM, kjer vedenjska terapija ni uspešna. Uporabljamo blokatorje muska-rinskih receptorjev (antiho-linergiki), ki preprečujejo nehotene kontrakcije detru-zorja. Stranski učinki zdravljenja z antiholinergiki so zlasti suha usta, zaprtje. Previdnost je potrebna pri bolnikih s glavkomom in hujšimi srčnimi obolenji. Kljub temu jih večina bolnikov dobro prenaša.
Če kar naprej iščete WC, imate morda težave z inkontinenco, ki se jih da rešiti na različne načine. (Foto: GrupA, arhiv NT)
Torek, 20. april: Sonce ob 6.31 vstopi v Bika, prinaša toplo, ljubečo, ustvarjalno energijo. Večja bo potreba po ljubezni, včasih bo delo bolj ležerno, razpoloženje in situacije se lahko zelo spreminjajo. Pozitiven položaj planetov odpira nove razsežnosti in prinaša lepo energijo. Luna v Raku bo pospešila dogodke in komunikacijo, da bo zanimivo. Popoldne bo v negativnem aspektu z Neptunom, kar lahko povzroči upad elana in nezadovoljstvo, nezbranost in večji notranji nemir.
Sreda, 21. april: Luna v senzibilnem Raku bo prebudila romantična čustva. Ne glede na to, kako ste obremenjeni, pokažite naklonjenost ljubljeni osebi, ko to sploh ne bo pričakovala. Več stresa in nemira okoli 16. ure, pazite pri čustvih in financah. Luna ob 20.21 vstopi v Leva.
Četrtek, 22. april: Luno dopoldne sreča Mars, zato bo energija močna, naredite lah-
NAPOVED
ko veliko koristnega. Kasneje bo v kvadratu z Merkurjem, zato brez novih odločitev. Zaradi neharmoničnega odnosa lahko kdo pokvaril prijeten dan. Ne zahajajte na spolzek teren, pazite na besede.
Petek, 23. april: Venera, ki še vedno deluje dvojno močno iz sedeža v Biku, v napetem kvadratu z Neptunom prinaša nestvaren pogled, preveliko zaupljivost, naivnost. Previdno v ljubezni, tudi pri denarju! Retrogradni Merkur bo v kvadratu z Marsom, zato je treba prestaviti v nižjo prestavo. Prinaša razdiralno, impulzivno energijo, ki lahko zaneti velik ogenj in konflikt. Luna v opoziciji z Neptunom prinaša nejasne misli, domišljija bo močna. Ob 20.25 vstopi v Devico.
Sobota, 24. april: Venera v trigonu s Saturnom bo pozornost usmerjala v urejanje zasebnih zadev, premoženjskih, pravnih in ostalih po-
slov vezanih tudi na nepremičnine. Če razmišljate o tožbi s tega področja, to storite. Primerno za posle v zvezi z zavarovanji. Sonce je v skladnem položaju z Luno, Venera v dveh z Uranom in s Saturnom. Pričakujte pozitivne spremembe, novosti, dobre dogovore, odlične nakupe, ovire bodo premagane povsod. Vladala bo energija zaupanja in umirjenosti. Luna bo popoldne v trigonu z Merkurjem prebudila zadeve iz preteklosti. Pozornost namenite starejši generaciji družinskih članov.
Nedelja, 25. april: Venera ob 7.06 vstopi v Dvojčka in bo prebudila zračno, razigrano energijo. V odnosih boste površni, v ljubezni vam
ASTROLOGINJA GORDANA
gsm 041 404 935 090 14 24 43
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265
napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si
bo pomembna svoboda, lahko ste svojeglavi in nepredvidljivi. Dopoldne bo Luna v opoziciji z Jupitrom, kar terja prilagajanje. Zavestno bodite potrpežljivi, pazite, da ne boste preveč ukazovalni in vas ne bo ponos stal neprijetne lekcije. Merkur bo v kvadratu z Marsom. Dolžnost bo vladala nad čustvi, zato so lahko odnosi bolj hladni. Ne iščite sočutja in pomoči, zanesite se le nase. Težje boste usklajevali posel in zasebnost.
Ponedeljek, 26. april: Merkur potuje retrogradno in bo v kvadratu z Marsom, zato prestavite v nižjo prestavo. Prinaša razdiralno, impulzivno energijo, zaneti lahko velik ogenj in konflikt. Zaradi Saturna v opoziciji z Uranom bodite dvojno previdni.
Torek, 27. april: Zaradi Lune v trigonu z Neptunom lahko z odlično organizacijo vzpostavite red na veliko področjih. Načrti bodo vključevali tudi poslovno aktivnost v prihodnje. Aspekt prinaša kar nekaj sreče in uspeha v odnosih, napredek v poslu ter pri financah, zato je čas dober za nakupe ali prodajo. Uspešno bo tudi dogovarjanje.
Sreda, 28. april: Ob 14.20 bo polna Luna v Škorpijonu, ravnajte zelo pazljivo, saj gre za kombinacijo nasprotujočih si principov ob previsokih čustvenih energijah, strasteh in nepopustljivosti. Sprostite energijo, lahko kažete navdušenje, a naj bo vse zmerno. Pametno je iskati kompromise. Luna bo v opoziciji z Merkurjem in v kvadratu z Marsom, zato pozorno v prometu, možnost nesreč je zelo povečana.
Četrtek, 29. april: Luna bo v trigonu z Jupitrom in kasneje v kvadratu z Neptunom. Občutki v ljubezni bodo zelo močni, obarvani s posebnim sijajem. Gre za rojstvo ali preporod čustvovanja in doživljanja intimnih vezi, tudi za nekontrolirana in težje razumljiva čustva. Previdno, sprožijo se lahko nezavedne sile.
Petek, 30. april: Luna vstopi ob 4.37 v Strelca, čutili boste potrebo po nenavadnih akcijah. Uspešno za urejanje uradnih zadev, dogovore, težje zahtevno umsko delo in ostale dolžnosti. Več pozornosti načrtom, večja bo potreba po intenzivni povezanosti z drugimi in izmenjavi mnenj.
Sobota, 1. maj: Obeta se čudovit prazničen dan, ko si boste lahko nabrali svežo energijo. Po zaslugi ognjene Lune v Strelcu in skladne z Marsom, boste čutili večjo potrebo po gibanju in aktivnem preživljanju časa. Izleti so kot naročena izbira.
Nedelja, 2. maj: Pričakujete lahko bolj umirjeno razpoloženje. Luna opoldne prestopi v Kozoroga in prinaša zemeljskim znakom odlično razpoloženje. Ker bo skladna z Merkurjem, so razmišljanja in pogovori lahko zelo plodni. Pazite le, da se ne prikradejo stare bojazni, ohranite pozitiven pristop!
Ponedeljek, 3. maj: Dan
boste začeli dobro organizirani. Skladnost Sonca v Biku in Lune v Kozorogu prinaša notranjo usklajenost, zato boste čutili več notranje moči, lažji bodo dogovori. Zelo prepričljivi boste. Spet se lahko aktivira kakšna zadeva iz preteklosti in le z malo truda se lahko najde ustrezna rešitev za usklajevanje nasprotij. Odlično tudi za aktivno načrtovanje.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
DELAVKA ZA DRUGA PREPROSTA DELA - M/Ž; ČIŠČENJE ZELENJAVE IN POMIVANJE POSODE, DOLOČEN ČAS,
3 MESECE, 21.4.2010; DELIKATESA D.D.; DELIKATESA D.D., PE LA STORIA TRATTORIA, GLAVNI TRG 12, 3000 CELJE
POMOŽNI DELAVEC V SKLADIŠČU - M/Ž; OPRAVLJA VSA POMOŽNA DELA V PROCESU PROIZVODNJE IN PRODAJE, PRI SKLADIŠČENJU IN PAKIRANJU BLAGA, PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU BLAGA ..., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 21.4.2010; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA SNAŽILKA
ČIŠČENJE OBJEKTOV - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2010; LODEM STORITVENO PODJETJE D.O.O., OBLAKOVA ULICA 32, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA, DO LOČEN ČAS, 9 MESECEV, 22.4.2010; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE
VOZNIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA PO SLOVENIJI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2010; T&T GROUP PREVOZI, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA D.O.O., OBRTNA CESTA 53, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VZDRŽEVALEC TOVORNIH VOZIL - M/Ž; PRANJE TOVORNIH VOZI, VULKANIZERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 25.4.2010; KARGO TRADE PREVOZI D.O.O., CELJSKA CESTA 53, 3212 VOJNIK
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK NA TERENU - SVETOVALEC PRODAJE ZA OBMOČJE CELJA - M/Ž; SVETOVANJE, PRIDOBIVANJE STRANK, TRŽENJE ZAV. PRODUKOTV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 2.5.2010; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA FRIZER
FRIZER V F.S. MITJA (PLANET TUŠ CELJE) - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA: BARVANJE, STRIŽENJE, PODALJŠEVANJE LAS ITD ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.5.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA NATAKAR
NATAKAR, STREŽBA V LOKALU - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 21.4.2010; MONTEH TRADE MONTAŽA, SERVIS, TRGOVINA, D.O.O., ULICA ALME KARLINOVE 8, 3000 CELJE
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V SLAŠČIČARNI, NEDOLOČEN ČAS, 23.4.2010; NIDUS, STORITVE, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, D.O.O., ULICA CVETKE JERIN 3, 3220 ŠTORE PRODAJALEC
PRODAJALEC NA LESNEM ODDELKU V MALOPRODAJI - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA BLAGA, DOLOČEN ČAS,
6 MESECEV, 29.4.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA
NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE
PRODAJALEC NA GRADBENEM ODDELKU V MALOPRODAJI - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.4.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNI-ŠKA CESTA 2, 3000 CELJE
PRODAJA MEŠANEGA BLAGA - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.4.2010; SARIKO D.O.O., PODJETJE ZA TRGOVINO, UVOZ - IZVOZ, LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 103, 1000 LJUBLJANA STROJNI TEHNIK
STROJNI TEHNIK - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV V PROIZVODNJI REMONTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.5.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR - NEGOVALEC - M/Ž; SODELOVANJE PRI ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI STAREJŠIH, SPREMSTVO STAREJŠIH, TRANSFER MATERIALA, DOKUMENTIRANJE STORITEV; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.4.2010; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., LAVA 11, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK TEHNIK V DELAVNICI ZA TAHOGRAFE, DELOVNO MESTO JE V CELJU, GAJI 44. - M/Ž; KONTROLA TAHOGRAFOV IN OMEJILNIKOV HITROSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.4.2010; TAHO-CENTER, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, ANDREJ VODENIK S.P., LOČICA OB SAVINJI 80, 3313 POLZELA ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENIK NA URGENTNEM VOZILU - M/Ž; ZDRA-VSTVENIK V URGENTNEM VOZILU (VOZNIK REANIMO-BILA TIP C) V ZD CELJE, NEDOLOČEN ČAS, 24.4.2010; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
TEHNOLOG PROMETA (VSŠ) KOMERCIALIST TRANSPORTA IN LOGISTIKE - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV, UREJANJE TRANSPORTNE DOKUMENTACIJE, KOMUNIKACIJA S TUJIMI POSLOVNIMI PARTNERJI, DELO S STRANKAMI; DOLOČEN ČAS,
12 MESECEV, 22.4.2010; TRANSPORT, GOSTINSTVO, NEPREMIČNINE IN TRGOVINA, BRANKO KOLENC, S.P., GAJI 46, 3000 CELJE
RAČUNOVODJA ZA MANJŠE DRUŽBE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN ZAVODE (VSŠ)
RAČUNOVODJA - M/Ž; SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA Z ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI S PODROČJA RAČUNOVODSTVA, POZNAVANJE DAVČNE ZAKONODAJE IN PODJETNIŠKE RAZGLEDANOSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.4.2010; TRANSPORT, GOSTINSTVO, NEPREMIČNINE IN TRGOVINA, BRANKO KOLENC, S.P., GAJI 46, 3000
CELJE
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA V PATRONAŽNI DEJAVNOSTI V ZD CELJE - M/Ž; DELO V PATRONAŽNI SLUŽBI, NEDOLOČEN ČAS, 28.4.2010; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
POMOČNIK VODJE MARKETINGA - M/Ž; PRIPRAVA MARKETINŠKEGA PLANA, POMOČ PRI IZDELAVI CELOSTNE PODOBE DRUŽBE, SKRB ZA REKLAM, UREJANJE, ARANŽIRANJE PRODAJALN, PRIPRAVA PRODAJNIH IN REKLAMNIH KATALOGOV ...; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.4.2010; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LAVA 8, 3000 CELJE
DIPLOMIRANI INŽENIR KONFEKCIJSKE TEHNOLOGIJE (VS)
REFERENT V NABAVI - M/Ž; PRIPRAVA KOLEKCIJ, MODELIRANJE IN GRADIRANJE OBLAČIL, OSNOVNIH PROPOR-CEV KROJEV, KONTROLA OBLAČIL ...; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.4.2010; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LAVA 8, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
VODJA MALOPRODAJE - M/Ž; VODENJE MALOPRODAJNEGA PODROČJA, USMERJANJE IN NADZOROVANJE MALOPRODAJNIH ENOT, SPREMLJANJE POSLOVNIH REZULTATOV, SODELOVANJE Z VODJI PODSAMEZNIH PODROČIJ, KONTROLA STANJA TRGOVIN ... ; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.4.2010; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LAVA 8, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST KIRURGIJE
"ZDRAVNIK SPECIALIST V/ VI -PREDSTOJNIK ODDELKA ZA ŽILNO KIRURGIJO, ZDRAVNIK SPECIALIST KIRURGIJE - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DEL NA ODDELKU ZA ŽILNO KIRUGIJO", DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 1.5.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI VODOVODNI VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽEVANJE NAPRAV IN INSTALACIJ VODOVODA SKUPAJ Z NADREJENIM, IZVAJANJE REMONTA IN TEKOČIH VZDRŽEVALNIH DEL NA VODOHRAMIH, INSTALACIJAH IN CEVOVODIH, POSPRAVLJANJE MATERIALA, ČIŠČENJE VODOHRAMOV IN NJIHOVE OKOLICE TER SKRB ZA RED IN ČISTOČO DELO POTEKA NA TERENU; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.4.2010; ADECCO H.R., KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O. PODRUŽNICA CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE
POMOČNIK NATAKARJA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, TER DRUGA POMOŽNA DELA V GOSTINSTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.4.2010; BAR VRELEC RE-ZELJ DIANA S.P., VRHOVO 43 A, 1433 RADEČE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; SERVIS VOZIL, PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE GUM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.4.2010; AVTOSERVIS BREGAR, VALENTINA KOŽUH BREGAR S.P., ARMEŠKO 41, 8280 BRESTANICA VOZNIK
ŠOFER - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.4.2010; AVTOPREVO-ZNIŠTVO IGOR ROP, S.P., ULICA OF 2, 1433 RADEČE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA
ZDRAVNIK SPECIALIST GINEKOLOGIJE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 21.4.2010; ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO, KIDRIČEVA ULICA 5 B, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VZDRŽEVALEC V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI - M/Ž; IZVAJANJE PREVENTIVNIH PREGLEDOV STROJEV IN NAPRAV, REDNO VZDRŽEVANJE ZAHTEVNEJŠIH STROJNIH DELOV NA PODROČJU MEHANIKE, HIDRAVLIKE IN PNEVMATIKE, IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠIH GENERALNIH OBNOV STROJEV, PREDLAGANJE IZBOLJŠAV IN NOVIH KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV; NEDOLOČEN ČAS, 22.4.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA INŽENIR STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI RAZVOJNIK-KONSTRUKTER (M/Ž) - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA NOVIH IZDELKOV ANALIZA KONKURENCE ZASNOVA VZORCEV IN TESTIRANJE IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, DOLOČEN ČAS, 10.5.2010; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONjlď
ZIDAR
POZIDAVA STEN OBDELAVA ŠPALET - M/Ž; VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.4.2010; MONTAŽA SEBASTIJAN KOROŠEC S.P., CESTA NA ROGLO 11 K, 3214 ZREČE VOZNIK VILIČARJA
VILIČARIST - M/Ž; VOŽNJA VILIČARJA, NALAGANJE TOVORNJAKA, VOŽNJA LESA ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.5.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
POSLUŽEVALEC STROJA V TISKARNI - M/Ž; POSLUŽE-VANJE STROJA Z RAZLIČNO EMBALAŽO, TISKANJE ZLAGANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2010; TAMPO ALOJZ VEZJAK S.P., TEPANJE 24, 3210 SLOVENSKE KONJICE
GATERIST (VODJA POLNOJARMENIKA) - M/Ž; ŽAGANJE LESA NA RAZLIČNE DIMENZIJE NA POLNOJARMENIKU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.5.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
FRIZER
FRIZER - M/Ž; STRIŽENJE, OBLIKOVANJE FRIZUR, LIČENJE, BARVANJE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.4.2010; FRIZERSTVO BARBARA SAJNKAR, S.P., GRAČIČ 3 A, 3214 ZREČE
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALIST - REFERENT ZA RUSKO TRŽIŠČE - M/Ž; KOMERCIALA ZA RUSKO TRŽIŠČE - PRODAJA LESNO-OBDELOVALNIH STROJEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.5.2010; WRAVOR, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
KMETIJEC
SADJAR - TRAKTORIST - M/Ž; RAZNA DELA V HLADILNICI IN V SADOVNJAKU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.4.2010; SLOM TRGOVSKO IN PROIZVAJALNO PODJETJE, D.O.O., UNIŠE 11, 3232 PONIKVA KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK, KOZMETIK - M/Ž; NEGA OBRAZA, NEGA TELESA, MANIKIRA, PEDIKURA ... ; NEDOLOČEN ČAS, 26.4.2010; CEING, TRGOVINA IN SVETOVANJE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 22 B, 3230 ŠENTJUR
KOMERCIALIST
TERENSKI ZASTOPNIK - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO-NEGO-VALNIH IZDELKOV NA TERENU (PO GOSPODINJSTVIH), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.4.2010; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE
V	ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO V SPLOŠNI AMBULANTI ZD ŠENTJUR IN DEŽURNA SLUŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER - M/Ž; DELO
V	ŠOLSKEM DISPANZERJU IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 1.5.2010; POSEKI TRAS POD DALJNOVODI, ROČNI IN STROJNI IZKOPI JARKOV, BAR MAJA, VALERIJA POLAJŽER S.P., PODTURN 2 A, 3241 PODPLAT DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU Z IZKUŠNJAMI, NEDOLOČEN ČAS, 24.4.2010; TGL, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ŽIBERNIK 13, 3250 ROGAŠKA SLATINA
POMOČNIK PRI IZDELAVI ORGELSKIH PIŠČALI - M/Ž; RAZREZ PLOČEVINE, BARVANJE, OZNAČEVANJE, LO-TANJE, POLIRANJE ITD. ...; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.5.2010; IZDELOVANJE ORGELSKIH PIŠČALI, SREČKO NARAT, S.P., CESTA NA BOČ 2, 3250 ROGAŠKA SLATINA STROJNIK
STROJNIK I. - M/Ž; NEPOSREDNO OPRAVLJANJE DEL NA STROJIH ZA OBLIKOVANJE STEKLA S PRIPADAJOČIMI NAPRAVAMI, MENJAVA MODELOV IN ORODIJ, TEKOČE VZDRŽEVANJE TER MAZANJE MODELOV IN ORODIJ, NASTAVLJANJE TEŽE KAPLJE IN IZBIRA KROGLE ZA NABIRANJE STEKLOVINE, SODELOVANJE PRI REMONTNIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, KONTROLA KVALITETE IZDELKOV, ČIŠČENJE STROJEV IN DELOVNE OKOLICE, OPRAVLJANE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.4.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; OPRAVLJANJE PREVOZNIH STORITEV V MEDNARODNEM PROMETU, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, ČIŠČENJE TOVORNEGA VOZILA, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.4.2010; TOMAS TRANS, MEDNARODNI PREVOZI IN DRUGE STORITVE, D.O.O., ŠKOFIJA 1 A, 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU ZIDAR
ZIDARSKA DELA - M/Ž; DELA NA GRADBIŠČIH PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.4.2010; GRADBENIŠTVO NAPI METKA NAPOTNIK S.P., PODPLAT 10, 3241 PODPLAT
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 23.4.2010; ZOC MOBIL, POSREDNIŠTVO, PRODAJA IN STORITVE, ZORAN ANDERLIČ S.P., VONARJE 37, 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU GRAFIČNI TEHNIK
OPERATER - GRAFIČNE PRIPRAVE ZA TISK - M/Ž; ELK-TRONSKA MONTAŽA IN IZDELAVA TISKOVNE FORME PREKO CTP OPREME, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.4.2010; KOTIS, MOČENIK ANTON & FANIKA KOZJANSKI TISK, D.N.O., BODREŽ 42, 3231 GROBELNO
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.5.2010; GOSTILNA OSTROVRŠNIK, JOŽEFA OSTROVRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52, 3320 VELENJE
PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 24.4.2010; RESURS, PODJETJE ZA KADROVSKE REŠITVE D.O.O., PREŠERNOV TRG 9, 8000 NOVO MESTO
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; VSA AVTOMEHANIČNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.5.2010; AVTO MURŠIČ SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O., ŽAROVA CESTA 7, 3320 VELENJE AVTOMEHANIK - M/Ž; SERVISIRANJE VOZIL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.4.2010; AVTO IGOR, SERVIS IN TRGOVINA, D.O.O., ČRNOVA 33 A, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRODAJALEC - M/Ž; DELO NA BENCINSKEM SERVISU, PRODAJA IN PRANJE VOZIL TER OSTALA DELA NA BENCINSKEM SERIVSU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.5.2010; ROMANA OGRAJŠEK S.P.; BS VELENJE GORENJE, PARTIZANSKA CESTA 15 A, 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
UČITELJ VOŽNJE - M/Ž; POUČEVANJE KANDIDATOV ZA VOZNIKE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.4.2010; VIDEČNIK D.O.O.; VIDEČNIK D.O.O., PE AVTO ŠOLA VELENJE, TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA., DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 23.4.2010; POŠTAJ-NER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
SERVISER AUDIO VIDEO TEHNIKE - M/Ž; SERVISIRANJE AUDIO VIDEO TEHNIKE IN APARATOV ZA OSEBNO NEGO IN MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV, LOGISTIČNE NALOGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.5.2010; NTT PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN TRGOVINO, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; MANIKURA, PRODAJA KOZMETIKE TER MODNIH DODATKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.5.2010; ADERA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KOŽELJSKEGA ULICA 5, 3320 VELENJE DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - PULMOLOG - M/Ž; DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU PULMOLOGIJE. NEDOLOČEN ČAS, 1.5.2010; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326 TOPOLŠICA ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - SPECIALIST INTERNE MEDICINE - M/Ž; DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU INTERNE MEDICINE (GASTRO-ENTEROLOGIJE, KARDIOLOGIJE); NEDOLOČEN ČAS, 1.5.2010; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326 TOPOLŠICA
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.5.2010; KRESNICA - PLESKARSKA DELA IN DRUGO, JANKO KUMAR S.P., TRG 7, 3312 PREBOLD SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ŽIVILSKI TEHNIK - STROJNIK - M/Ž; KOMERCIALIST, ADMINISTRATOR NA TERENU IN V PISARNI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.4.2010; KROIS IN SINOVI, ZASTOPSTVA, TRGOVINA IN SERVIS, D.O.O., CELJSKA CESTA 8, 3310 ŽALEC
DIREKTOR - M/Ž; VODENJE PODJETJA, OPERATIVA, NEDOLOČEN ČAS, 16.5.2010; AGH TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., ŠLANDROV TRG 34, 3310 ŽALEC OSKRBNIK AVTOMATOV - SERVISER - DELOVNO MESTO V ŽALCU - M/Ž; OSKRBOVANJE SAMOPOSTREŽNIH AVTOMATOV S TOPLIMI IN HLADNIMI NAPITKI TER OSTALIMI PRIGRIZKI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.4.2010; AUTOMATIC SERVIS IZDELAVA AVTOMATOV ZA PIJAČE D.O.O., VANGANELSKA CESTA 5, 6000 KOPER - CAPODISTRIA
KUHAR
PRIPRAVLJALEC HITRE HRANE - M/Ž; PRIPRAVA HITRE HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.4.2010; LIDIJA REPAS, S.P.; PE KRALJEVA OKREPITEV, LIDIJA REPAS, S.P., POLZELA 11 B, 3313 POLZELA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.5.2010; GRIVE, GOSTINSTVO, D.O.O., GRAŠČINSKA CESTA 1, 3312 PREBOLD RECEPTOR
RECEPTOR - DELOVNO MESTO ŽALEC - M/Ž; RECEPTOR-SKA DELA, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 8.5.2010; RAČUNOVODSTVO IN REDITELJSTVO, BOBANA KOSIĆ BAJC S.P., CESTA V STARO VAS 1, 6230 POSTOJNA PRODAJALEC
TRGOVKA - DELOVNO MESTO V ŽALCU - M/Ž; -PRODAJA BLAGA, DELO Z BLAGAJNO, ZLAGANJE POLIC, PREJEM BLAGA, IZDAJA BLAGA, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 22.4.2010; PEKARNA POSTOJNA, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., KOLODVORSKA CESTA 5 C, 6230 POSTOJNA
MIZAR
MIZAR, MIZARSKI POMOČNIK - M/Ž; POMOŽNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.5.2010; SPLOŠNO MIZARSTVO BRANKO RAZGORŠEK S.P., LOČICA OB SAVINJI 45 A, 3313 POLZELA LESARSKI TEHNIK
CNC OPERATER - M/Ž; POSLUŽEVANJE CNC VERTIKA-LENGA CENTRA, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR LESAR
MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR
ADMINISTRATIVNI TEHNIK
ADMINISTRATOR - M/Ž; DELO V PISARNI, PISANJE DOPISOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.4.2010; KROIS IN SINOVI, ZASTOPSTVA, TRGOVINA IN SERVIS, D.O.O., CELJSKA CESTA 8, 3310 ŽALEC INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
RAZVOJNIK INFORMACIJSKIH SISTEMOV I. - M/Ž; DEFINICIJA ZAHTEV PRI DELIH RAZVOJNIH PROJEKTOV, NAČRTOVANJE DELNE ARHITEKTURE PROGRAMSKIH PRODUKTOV, NAČRTOVANJE IN IZDELAVA DELOV PODATKOVNEGA TER PROCESNIH MODELOV PROGRAMSKE OPREME, NAČRTOVANJE DELOV UPORABNIŠKEGA VMESNIKA, PROGRAMIRANJE IN TESTIRANJE DELOV PROGRAMSKE OPREME, SODELOVANJE NA DELIH RAZVOJNIH PROJEKTOV PO NAVODILIH DIREKTORJA OE IN VODJE RAZVOJA OE, SODELOVANJE NA IMPLEMEN-TACIJSKIH PROJEKTIH POSLOVNIH REŠITEV, SODELOVANJE NA PROJEKTIH UVAJANJA NOVIH TEHNOLOGIJ TER PROGRAMSKIH JEZIKOV POD VODSTVOM DIREKTORJA RAZVOJA; NEDOLOČEN ČAS, 21.4.2010; NOVA VIZIJA, INFORMACIJSKI INŽENIRING IN SVETOVANJE D.D., VREČERJEVA ULICA 8, 3310 ŽALEC DIPLOMIRANI PEDAGOG SPECIALIST DIPLOMIRANI PEDAGOG ALI PSIHOLOG - M/Ž; DELO Z UČENCI, STARŠI, UČITELJI, NEDOLOČEN ČAS, 24.4.2010; OSNOVNA ŠOLA GRIŽE, GRIŽE 1 A, 3302 GRIŽE DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS)
STROKOVNI DELAVEC ZA VARNOST PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM - M/Ž; VODI IN ORGANIZIRA DELOVNI PROCES NA PODROČJU CELOTNEGA PODROČJA VPD IN VPP, IZVAJA STROKOVNE NALOGE NA PODROČJU VPD IN VPP ZA ZUNANJE POSLOVNE SUBJEKTE, IZDELUJE IN STROKOVNO OPRAVLJA STROKOVNE PODLAGE ZA OCENO TVEGANJA Z IZJAVO O VARNOSTI, IZVAJA USPOSABLJANJE ZA VARNO DELO IN VARSTVO PRED POŽAROM, IZVAJA PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME, IZVAJA PREGLEDE IN MERITVE ELEKTROIN-STALACIJ TER STRELOVODNIH INSTALACIJ, OPRAVLJA MERITVE MIKROKLIME NA DELOVNIH MESTIH, OPRAVLJA MERITVE OSVETLJENOSTI NA DELOVNIH MESTIH, OPRAVLJA MERITVE HRUPA NA DELOVNIH MESTIH, IZDELUJE TEHNIČNO DOKUMENTACIJO ZA VARSTVO PRED POŽAROM, PREGLEDUJE STANJE VPD IN VPP PRI ZUNANJIH POSLOVNIH SUBJEKTIH, ORGANIZIRA IN IZVAJA USPOSABLJANJE ZA VOZNIKE VILIČARJEV; NEDOLOČEN ČAS, 24.4.2010; POSLOVNE STORITVE "TH", SONJA HORVAT S.P., ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC
VODNIK
TOREK, 20. 4.
9.00 do 17.00 Mestni kino Metropol Knjižna tržnica
stripovski dan z gosti iz stri-povskega društva Stripoho-liki
10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča
12.00 Stari grad pri Slov. Konjicah Drevo leta 2010
prireditev ob praznovanju dneva Zemlje
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Gradimo temelje zdravega načina življenja
odprtje občasne razstave Vrtca Anice Černejeve
18.00 Knjigarna in antikvariat
Antika, Celje_
Predstavitev stripovskih novitet z gosti
18.00 Šolski center Celje Pod dežnikom besed
prireditev ob svetovnem dnevu knjige
18.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Jurij Valentin: Starodavni in današnji Slovenci
predstavitev knjige Petra Amaliettija
18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Mušič - Stupica: Reminiscence na čas vojne
po razstavi bo vodila mag. Alenka Domjan
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Orgelski koncert
koncertira Rozalija Povše
19.00 Knjižnica Šentjur Šrilanka
potopisno predavanje Francija Horvata
19.00 Dvorec Strmol Rogatec Beremo ob kozarcu slat'ne
podelitev priznanj in literarni večer s Simono Kopin-šek
19.30 Narodni dom Celje
Marcos Fink, basbariton in Jelena Boljubaš, klavir
koncertni abonma in izven
19.30 Dom kulture Velenje
Krizantema na klavirju
gledališko-glasbeni večer Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Chicchignola
komedija za gledališki abonma torek in izven, Gledališče Koper
SREDA, 21. 4.
9.00 do 17.00 Mestni kino Metropol Knjižna tržnica
11.00 Pred Mestno občino Celje Festival prostovoljstva
podelitev nagrad inpriznanj naj prostovoljcem leta 2009 ter nastop glasbenih inple-snih skupin
17.00 Osrednja knjižnica Celje Pravljica o zlati roži
glasbeno lutkovna predstava; gostuje Glasbeno gledališče Melite Osojnik
18.00 Knjigarna in antikvariat
Antika, Celje_
Predstavitev turških avtorjev
gosta pesnica Sezer Sennur in pesnik Ergulen Haydar
18.00 Dvorana Zveze kulturnih društev Celje
Literarno ustvarjanje Ivice Cvikl
predstavitev članice Celjskega literarnega društva
18.00 Dvorana Tri lilije Laško Z glasbo v srcu
slavnostni koncert
19.00 Kulturni dom Slov. Konjice Iskanja 2009
odprtje razstave slikarskih del nastalih na VII. gleda-liško-likovni koloniji
19.19 Knjižnica Velenje
Podvodni svet Slovenije
filmski večer ob dnevu Zemlje
CETRTEK, 22. 4.
9.00 do 17.00 Mestni kino Metropol Knjižna tržnica
18.00 II.Osnovna šola Celje Zeleni dan
zaključna prireditev projekta Mesto cvetja
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Kolektivnost, modrost, zagon
odprtje razstave
19.00 Likovni salon Celje
Slovenija se klanja Ljubljani
predavanje dr. Beti Žerovc o Ivani Kobilca
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Slovenski gozdovi - naše trajno bogastvo?
predavanje Roberta Hostni-ka
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Mladinski pihalni orkester
koncert GŠ Rista Savina Žalec
19.00 Kulturnica Velenje
Alma Karlin: Sama - Iz otroštva in mladosti
predstavitev knjige; pogovor bo vodila Uršula Majcen
19.00 Thermana Laško MPZ Laško
koncert
19.00 Glasbena šola Velenje Večer komorne glasbe
19.30 Kulturni center Laško
Območna revija odraslih pevskih zborov
19.30 Narodni dom Celje
Pomladni koncert zborovske glasbe
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center in Zbor Antona Schwaba, Hiša kulture Celje
KINO
nunmn
Spored za 20. 4. in 21. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Avatar - akcijska ZF pustolov., 3D 21.20
Alica v čudežni deželi - družinska domišljijska pustolov., 3D 16.40, 19.05
Kako izuriti svojega zmaja - družinska animirana pustolov., 3D 15.50, 18.00, 20.10 Lovec na glave - akcijska romantična komedija 16.00, 18.20, 20.40 Kako izuriti svojega zmaja - družinska animirana pustolov., sinh., 3D 16.05, 18.15, 20.25 Ne pozabi me - romantična drama 15.45, 18.25, 21.05 Predobra zame - romantična komedija
16.50, 19.00, 21.10 Triaža - vojna drama 17.05, 19.15, 21.25 Na robu teme - triler 16.40, 19.20, 21.50
ZEE
18.00
20.00
SREDA
Bralec - drama ČETRTEK Bralec - drama
PRODAM
RENAULT thalia 1,5 dci, letnik 2004, 95.000 km, klima, el., dobro ohranjen, prodam za 3.750 EUR. Telefon 041 806988.
S 262
PRODAM
ZETOR 2511, registriran, traktorske gume 12,4-28, 7,50-20 in frezo Batuje 180, prodam. Telefon 041 943-747. i69i TRAKTORSKO škropilnico, malo rabljeno, 220 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5794-085.	1713 PLUG, obračalni, dvobrazdni, 12 col, eno-brazdni, 12 col in sejalnico Imt, za koruzo, dvovrstno, prodam. Telefon 041 736-248. 1717
KUPIM
PRODAM
KUPIM
DVOSOBNO stanovanje, v Novi vasi, prodam. Telefon 031 471-846. 1460
VEDEŽEVANJE Z DEMETRO
070 39 52 98
jasnovidnost@gmail.com
DVOSOBNO stanovanje, v Dramljah, 102 m2, nadstandardno, popolnoma opremljeno, z garažo, prodam za 120.000 EUR. Telefon 031 704-611.	1610
ENOSOBNO stanovanje prodam. Telefon 031 238-002.	1706
LAŠKO. Prodamo delno obnovljeno dvosobno stanovanje, 61 m2. Telefon 051 435902.	1721 BARBARIGA pri Puli, Hrvaška. Pritličen apartma, novogradnja, opremljen, 54 m2, prodam za 95.000 EUR ali menjam za stanovanje v Sloveniji. Telefon 031 335-898. p
Romar pomisli: zvon, ki v to temno jutro zvoni, moje matere, moje matere več ne prebudi.
Z A H V A L A
Ob izgubi drage mame
MARIJE ZNIDAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala tudi gospodu župniku Pergerju za opravljeno sveto mašo in obred ter pogrebni službi Primožič za pogrebne storitve.
Žalujoči: sin Janez, hčerka Valentina z družino, Sonja z Urošem, vnuki Nina, Jerneja, Klavdija in Denis ter pravnuki
1733
DVA kavča, dobro ohranjena, ugodno prodam za 100 EUR. Telefon 051 384-113.
S 251
DVA bikca simentalca, težka približno 110 kg, prodam. Telefon (03) 5740-319.
1682
BIKCA simentalca, dva, težka po 250 kg, prodam. Telefon 041 855-011. 1720 TELIČKO simentalko, brez številke, 140 kg, prodam. Telefon 5739-391. 1727 PUJSKE, težke približno 30 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5796-
Stanovanje v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300
VerteksTG, Cesta na Ostrožno 99, Celje
TRAKTOR Imt 533 ali 539, lahko je tudi Ursus C 335, kupim. Telefon 051 779727.	p
KUPIM
STANOVANJE v Celju, hipoteka ni ovira, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 601-555.
1443
SUHA ali surova bukova drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 051 614316.	S 250
GOTOVINSKI KREDITI!
i zaposlene I i upokojence
067.
KUPIM
ODDAM
KRAVE in telice odkupujem, plačilo takoj.
Telefon 041 653-286. S 143 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon
030	696-084.	S 13 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon
031	743-351.	S 148
BIVALNI vikend, v Libojah 92 a, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5708301, 040 979-335.	1538 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estri-hi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998660. 1627
HIŠO, v Celju z okolico, do 100.000 EUR, plačilo takoj, hipoteka ni ovira, kupim. Telefon 041 601-555. 1443 V OKRAJU Gorica pri Slivnici kupim hišo z majhno stavbo po nizki ceni. Ivan Čakš, Pijovce 50, Šmarje pri Jelšah, telefon 070 862-230.	1674
HIŠO, večjo, novejšo, Celje-Žalec-Šempeter, bližina avtoceste, kupim. Telefon 040 756-110.	1689
Emzm
PRODAM
OBNOVLJENO meščansko trisobno stanovanje, na odlični lokaciji, Ljubljanska 6, zaradi bližine sodišča primerno za odvetniške pisarne oz. mirno storitveno dejavnost, oddam. Telefon 041 971824.	1541 V CELJU oddam sobe samskim, opremljene, z uporabo kuhinje, kopalnice in wc. Telefon 070 301-533, 070 214-243.1686 OBNOVLJENO, na novo opremljeno stanovanje, velikost 40 m2, v Podjavorškovi v Celju, oddam. Telefon 041 667-223, Bojan. 1692 VITANJE. Stanovanje, 90 m2, oddam. Telefon 041 625-791. p
PRODAM
ODDAM
JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred ne-snostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.
n
TELIČKO simentalko, 200 kg, prodam. Telefon 041 317-449.	1617 PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031506-383. S 258 BIKCE, črno bele in simentalce, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383.
S 258
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, vredno ogleda, prodam. Telefon 031 858-014.
1684
PRAŠIČE, 25 do 35 kg, prodam. Telefon 041 991-401, kličite zvečer. S 263 TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodam. Telefon 041 958-884.	1681
GARAŽO v Čopovi ulici v Celju (garažni objekt) oddam. Telefon 041 667-223, Bojan.
1692
PRODAM
NOVO peč za centralno kurjavo, kombinirano drva-olje, prodam. Telefon 5481382.	1588
PRODAM
SENO, v okroglih balah in razsuto, prodam.
Telefon 041 763-478.	1631
KAKOVOSTNO domače belo vino, vrste char-donnay ali laški rizling, zelo ugodno prodam. Telefon 031 821-987. 1653 OTAVO, kocke, prodam. Telefon 031 480884.	1687 KRMO, eno nakladalko, prodam. Telefon 5414-326. 1678 SENO, v razsutem stanju, v okolici Svetine, prodam. Telefon 031 515-183. 1700 KRMO in otavo, v kockah, prodam. Telefon 5771-955. 1699 SILAŽNE bale, 30 kosov, prodam. Telefon 5472-597. ž 38 SILAŽNE bale in koruzno silažo iz silosa ugodno prodam. Telefon 5799-217.
S 264
PRODAM
Dve leti je minilo, kar si odšel. A srce še ni pozabilo, kako si ti trpel. Mučna misel nas obdaja, da nazaj te več ne bo, a upanje nam še ostaja, da se nekoč spet snidemo.
V S P O M I N
Danes, 20. aprila, mineva dve leti, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedi, sin, brat, tast in prijatelj
IVAN HROVAT -VANČ
iz Lipe 3a pri Frankolovem
Hvala vsem, ki ob njegovem grobu postojite in z nami
lepe misli nanj delite. Saj ni res, da si odšel, dragi ata Vanč, v mislih, srcu našem ti si z nami, a z bolečino v duši smo ostali sami.
Žalujoči: žena Jožica, hčerka Natalija z Matejem, hčerka Lidija z možem Valterjem, vnukinji Maruša in Larisa ter vsi njegovi bližnji
1677
GORILEC za centralno kurjavo Clamixe, rabljen, za 150 EUR, kiler oz. hladilnik za osebni avto Hyundai poni gls za 50 EUR in vinograd, 19 a, prodamo za 5.500 EUR. Telefon po 17. uri, 041 661-729, (03) 5771-481.	1693
SKUTER Baotian, čelado, BTV Evelux, 55, stenski TV nosilec in anteno z ojačevalnikom, prodam. Telefon 070 848-207.
S 266
SEM 35-letna gospodična, delno vezana, urejena, iz Zasavja. Iščem preprostega fanta od 28 do 40 let, za prijateljstvo ali kaj več. Telefon 041 525-061. 1722 SIMPATIČNA trgovka, 54 let, želi prijatelja. Resna zveza. Telefon 041 248-647.
1730
PUJSKE, od 30 do 120 kg, možna dostava in koruzo v zrnju, ugodno prodam. Telefon 031 839-090.	S 184
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
03 57 26 319, 031 836 378 031 505 495
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
IZVAJAMO strojna, zemeljska dela, kiper prevoze, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje), rušitvena dela ter vsa ostala gradbena dela. Telefon 051 377900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas.	1448
GRADBENO parcelo, 800 m2 in hlevski gnoj, prodam. Kupim teličko do 250 kg. Telefon 041 267-481.	1703
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZLjSL K VAM, «-Ç t L
ZANIMIVOSTI

ti
Dijaki 4.B razreda, program zdravstveni tehnik, Srednje zdravstvene šole Celje so imeli maturantski ples 19. februarja.
Prva vrsta z leve: Uroš Gričnik, Matevž Rak, Aljaž Šu-mak, Jure Martinovič, Andraž Pogorevc, Klemen Rizmal.
Druga vrsta: Nina Ambrož, Nina Weiss, Jerneja Gričnik, Katja Kugler, Špela Tevž, razredničarka Marija Salobir, Li-ljana Antonič, Julija Paul, Simona Skok, Janja Pilih.
Tretja vrsta: Monika Skočir, Nives Klančnik, Špela Knez, Urška Retko, Rebeka Kotnik, Valentina Vrbanič, Aja-Eva Rus.
Četrta vrsta: Tomaž Črep, Tilen Pišek, Marko Juvan, Mi-šel Podgorski.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Alkohol postavi zadeve na glavo.
Prvih sto Antonije Pokelšek
V Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah so prejšnji teden slavili stoti rojstni dan njihove stanovalke Antonije Pokelšek.
Prišel je njen nečak in drugi sorodniki ter konjiški župan Miran Gorinšek. Iz Loč, od koder je Antonija Pokelšek pred sedmimi leti prišla v Lambrechtov dom, so prišli predstavniki društva upokojencev in Krajevne skupnosti Loče. Slavju so se pridružili tudi sekretarka Območnega združenja RK Renata Gabrovec in seveda zaposleni v domu na čelu z direktorica Valerijo Lesjak.
MBP
www.novřtednik^oni
www.radiocelie.coni

' v V
iiviN
^ i —» \
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet/
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.