SpedMone bi abbonatnento onrtiH HM Poštnina plačana v gotovini ■H M| Slovenski Prezzo - Gena Lir 0.50 Štev. 53. V Ljubljani, v četrtek, S. marca 1042-XX Leto VII. Icklfotos pooblaUVnka ea oglalevsnje »talffanskeg« ta tujega | Uredoittvo ib •prava, fcopltarlev« •> Ljubljana. | Concesslonsria eaclnaiva pet ta pnbbllciU dl provenienca ttalianc Izvora; Union« PubbliciU ttaliaaa & A. Milana | ttedazione Ammlniatrazlona lopitarfeva & Lnbiana | ed ester a: Union« enbbliaU Ualiana ti L Uilana I! bollettino no. 641: Un grande successo dei sommergibili ilaliani lungo la costa americana II Quartiere Generale delle Forze Arrnale co- munica: Elementi motorizzati avversari spintisi nel sud Libico sono stali prontainente contrattaccati e costretti a ripiegare con perdite da nostri rep a rti sahariani. L’aviazione decisamente intervennta nonostante le sfavorevoli condizioni atmosferiche ha inseguito e disperso i nuclei nemici. Azioni disfruttive di for-mazioni ltalo-germaniclie si sono susseguito nella zona di Tobruk; tre »Curtiss« sono stati abbat-. tuti in combattimento; un quarto dalla difesa con-traerea di un nostro caposaldo sahariano. Malta e stata a piu riprese attaccata; nel porto di La V a 11 e 11 a apparecchi tedeschi hanno colpito un incrociatore dal quale si sono levate alte fiamme. Velivoli britannici lianno bombardato 8 en-gasi; non sono segnalati danni importanti; tre indigeni risultano feriti. NelPincursione su Palermo citata nel bollettino di ieri numero dei morti tra la popolazione civile si e elevato a sei e quelIo di feriti a 98, quasi tutti leggeri. Nostri sommergibili operanti lungo le coste degli U. S. A. hanno affondato naviglio nemico per complessivo 27.224 tonnelatte. Vojno poročilo št. 641: Veiik uspeh italijanskih podmornic ob ameriški obali Uradno vojno poročilo št. 641. pravi Proti angleškim motoriziranim oddelkom, ki so vdrli v južno Libijo, so naši saharski oddelki izvedli takojšnji protinapad, jih prisilili k umiku in jim povzročili izgube. Letalstvo, ki je navzlic slabim vremenskim razmeram odločno poseglo v boj, je preganjalo in razpršilo sovražnikove skupine. Skupine italijansko-nemških letal so izvedle razbijalne polete na področju Tobruka: v bojih so bili setreljeni trije »Curtissi«. Četrto angleško letalo je sestrelila protiletalska obramba na nekem našem saharskem oporišču. Malta je bila večkrat napadena; v pristanišču La V a 1 e 11 a so nemška letala zadela neko križarko, kjer je nastal velik ogenj. Angleška letala so bombardirala B e n g a z i; škoda je neznatna; trije domačini so bili ranjeni. Pri letalskem napadu na Palermo, omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, znaša število mrtvih med civilnim prebivalstvom 6 in število ranjenih 98. Skoraj vsi so lahko ranjeni. Naše podmornice, ki delujejo ob obalah Združenih držav, so potopile za 24.224 ton ameriškega ladjevja. |Narodno žalovanje ob smrti vojvode cTAoslal Sožalnice sv. očeta, Vladarja in Duceja vojvodinji-materi ter vojvodinji d’Aosta Globok odmev junakove smrti v Italiji in po svetu Rim, 5. marca. 6. Kr. Vis. vojvoda d’Aosta je v torek, 5. marca po kratki hudi bolezni umrl v vojnem ujetništvu in sicer v Nairobiju (glavnem mestu angleške pokrajine Kenia v zahodni Afriki). Kraljevski knez je umrl zelo vedro in brez trpljenja. Ob njegovi smrtni postelji sta bila poveljnik junaških branilcev Gondarja, general Nasi, in vojni kurat poročnik Boratti. Zadnja _ ljubeča pokojnikova misel je veljala Kr. Vis. vojvodinji -materi, Kr. Vis. vojvodinji Ani. knezu Aimoneju in vsem njegovim dragim. Preden je izdihnil, je vojvoda izrekel zadovljstvo nad tem, da je potrošil življenje v službi domovine. Potem je prosil za sv. zakramente, ki jih je tudi prejel. Izrekel je željo, da bi o tem bil obveščen sv. oče. Ker je čutil, da se mu bliža skorajšnja smrt, je visoki knez spisal oporoko ter narekoval pozdravno izjavo Kralju jn Cesarju ter dve pismi na mali kneginji. Izrekel je tudi željo, da bi brzojavili tolažilne novice vojvodinji-materi ter visoki rodovini. Rm, 5. marca. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je s Kr. Vis. knezom Piemontskim včeraj popoldne odpotoval v Napoli, da bi s svojo vzvišeno besedo tolažil Kr. Vis. vojvodinjo - mater ter vojvodinjo d’Aosta. Vatikan, 5. marca. 6. Sveti oče je žalostno^ novico o smrti Kr. Vis. vojvoda d’Aosta, ki mu jo je sporočil Vladar s posebnim obvestilom, sprejel z globokim sočutjem ter se je takoj potopil v molitev. Sv. oče je poslal Vladarju ter vojvodinji d’Aosta materi brzojavke, v katerih jima izreka svoje globoko sožalje. Tudi državni tajnik kardinal Maglio-ne je poslal sožalnico Ani Francoski. Rim, 5. marca. 6. Duce je poslal vojvodinji d’Aosta-materi naslednjo brzojavko: »Kr. vis. vojvodinji d’Aosta-materi, grad Capo-dinionte, Napoli. Novico o smrti Amadea Savojskega-d’Aosta sta italijanski narod in vojska sprejela z globoko žalostjo. Zvest izročilu svoje hiše je svoje življenje vse v miru in vojni posvetil domovini. Pešci iz prejšnje vojne se ga spominjajo kot mladeniča iz kraških dolin. Letalci so ga videli kako je oral nebo z drzostjo in skušcnostjo, kolonialci iz Libije in Abesinije občudujejo v njem močni značaj vojaka ter njegovo tvorno politiko, ki jo je izvajal kot podkralj. Bitka pri Kerenu in junaška obramba Amba Alagija ga posvečujeta v slavo domovine in ga postavljata za vzgled sedanjim in bodočim rodovom. Izvolite, vojvodinja, i mojim globokim sožaljem sprejeti izraze moje vdanosti. Mussolini.« Rim, 5. marca. §. Duce je izrekel sožalje Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter brzojavil kr. vis. vojvodinji d’Aosta ter kr. vis. vojvodu Aimoneju Spo-letskemu. Duce je zapovedal, naj se smrt kr. vis. vojvode d’Aoste takoj sporoči vsem visokim državnim dostojanstvenikom in naj se za tri dni izobesijo zastave na pol droga po vseh javnih poslopjih v kraljevini. Ob osmini smrti bo slovesna črna maša v baziliki Santa Maria degli Angeli. Rini, 5. marca. s. V znamenje žalovanja zaradi smrti kr. vis. vojvode d’Aosta so odpovedane vse javne prireditve. iR>m,.5. marca. s. Tajnik fašistične stranke je vojvodinji d’Aosta-materi poslal naslednjo brzo-s javkoi Hudi boji na holandskem otoku Javi Usoda ameriških čet na filipinskem bojišču — Poslovilna poslanica generala Wavella holandskim branilcem Jave Tokio, 5. marca. s. Medtem ko uradni japonski vojaški viri molče, objavlja japonsko časopisje obsežne prikaze bojev na Javi in napoveduje zasedbo važnih vojaških točk in obkolitev večjih nasprotnikovih oddelkov. List »Asahic pravi, da so japonske čete zasedle neko letalsko oporišče severno od Bandoenga in tudi železniško križišče, s čimer so pretrgale prometne zveze na severnem delu‘otoka. Poročajo dalje, da se angleške in holandske čete umikajo in načrtno uničujejo vse civilne in vojaške naprave v Bataviji, Surabaji, Seniarangu in Heribonu in da so večino takšnih stavb že docela razrušile. San gaj, 5. marca. s. Uradno sporočilo holandskega poveljstva iz Batavije pravi, da so imeli zavezniki na otoku Javi precej resne izgube. Tokio, 5. marca. s. Agencija Domej poroča z nekega letalskega oporišča, da 60 japonska letala, ki 60 delovala v teenem stiku 6 kopenskimi silami, katere 60 6e izkrcale na Javi, razbila 15 oklepnih vozil, ki so poskušala napasti neko letališče, zasedeno po japonskih silah. Ostala japonska letala so napadla letališče Bandoeng in pri tem zbila na tla eno amerikan6ko letalo. Razen tega letala niso japonske 6ile srečale nikjer drugega nasprotnega letala, čeprav 60 ve6 dan napadale razne točke na Javi. Tokio, 5. marca. s. Poročila, ki jih je prejel Ust »Asahi«, pravijo, da so Japonci v zgodnjih jutranjih urah včeraj dospeli do neke točke vzhodno ^od Surabaje, kjer so bili hudi boji, kajti an-IfieŠko-amerikansko-holandske sile so hotele na vsak način streti japonski pritisk. List »Jomiurk pa poroča, da je glavni holandski vojni stan v Bandoengu sporočil, da so od predvčerajšnjim zvečer srditi boji severovzhodno od Bandoenga med Japonci in Holandci in da se japonska vojska hitro približuje Bandoengu. Tokio, 5. marca. s. Vdaja ali uničenje, to je edina možna usoda severnoameriških čet, ki so obkoljene na polotoku Batang in nimajo nobenega izhoda iz težavnega položaja, pravi dopisnik agencije Domej s filipinskega bojišča. Sicer poskušajo amerikanski častniki dvigati moralo svojih čet tako, da jim sporočajo izmišljene novice, pravi do- pisnik, toda domačini Amerikance zapuščajo, ker ne vidijo od nikoder ojačenj, ki so bila obljubljena in o katerih so Anierikanci govorili sleherni dan. Agencija Domej poroča, da so ujetniki filipinskega rodu povedali, da že dva meseca niso dobili nobenih plač. Rim, 5. marca. s. Holandsko uradno vojno poročilo iz Bandoenga na Javi pravi: O uradnem sporočilu o tem, da je general Wavell odpotoval z Jave, da bi prevzel vrhovno poveljstvo v Indiji, lahko povemo, da je zedinjeno vrhovno poveljstvo za Tiho morje bilo razpuščeno že pred časom. Wavell je odpotoval v Indijo pred nekaj dnevi. V poslovilni poslanici Holandcem je general dejal: »Dobil sem zapoved, naj zaradi zadnjega razvoja dogodkov poveljništvo zavezniških čet na Javi preide na holandske poveljnike, ki so poveljstvo dejansko že nekaj časa izvajali pod mojim splošnim vodstvom. Izročam jim poveljstvo z zaupanjem, ker iz lastne skušnje poznam njihovo sposobnost in spretnost za vodstvo sil, ki so jim na razpolago ter njihovo trdno odločenost, da bodo storili vse, kar se le da za obrambo Jave. Zavezniške sile bodo imele vanje popolno zaupanje. Sprememba poveljstva ne pomeni, da bi prenehale dobave letal in drugih vojnih potrebščin za obrambo Jave. Ko zapuščam Javo, izrekam v svojem imenu, v imenu svojih čet in v imenu svojega vrhovnega poveljstva globoko zahvalo za plemenito sodelovanje holandskih oblasti in otoškega prebivalstva na vseh področjih. Izrekam občudovanje nad njihovo odločenostjo in zaupanjem v trenutku nevarnosti. Pošiljam holandskemu ljudstvu odkritosrčna voščila za srečen izid sedanjega boja in za našo končno zmago.« Švedski dopisniki v Šanghaju popisujejo japonsko taktiko na Javi. Močni japonski oddelki imajo s seboj zelo lahka kolesa posebne izdelave. Kolesa so spretno pobarvana in imajo pnevmatiko iz trdega gumija. Hitrost teh kolesarskih oddelkov je branilce docela potrla. Kr. vis. vojvodinji d’Aosta, materi, grad Ca-podimonte, Napoli. Prosim Vas, da bi izvolili sprejeti izraze ponosnega in ganjenega sožalja črnih srajc, ki vdano pozdravljajo spomin Amcdea d'Aosta, kateri se povzpenja v nebo junakov, medtem ko sta luč slave in vzgled njegovega preplemenitega življenja kot fašista, kot bojevnika in kot kneza danes bolj kakor kdajkoli poroštvo za zmago. Aldo Vidussoni.« Rim, 5. marca. s. Za domovino in za slehernega Italijana je predvčerajšnji dan bil dan globokega žalovanja, dan, ob katerem se pozabi na vse, da bi se ljudje zbrali v spominih in v poveličevanju. Vojvoda d'Aosta je stal ljudstvu v srcu z živo sugestijo, s svojo človečnostjo, s svojim duhom in svojim plamenom. Morda niti sam pokojni knez ni vedel, kako goreča je bila ljubezen do njega. Po slavnem očetovem zgledu vse svoje življenje ni imel drugega cilja, kakor da bi bil koristen domovini in vreden velikega podedovanega imena. S tihim, naglim stvarnim delom, potekajočim na krutih bojiščih, je ob čudovitih dokazih junaštva in ob odličnih poveljniških izkazih pridobil vzvišeno vsebino za nesmrtno hrabrost. Danes je vse italijansko ljudstvo, ves narod, v snopih svoje moči dal pokojnemu knezu najvišji dokaz nele o ljubezni, nele o ganotju, nele o vdanosti, temveč tudi in predvsem dokaz vere, zakaj vera v velikane domovine je hkrati tudi vera v zmago in v usodo plemena, ki nikdar ne more pasti v zaton. In zaradi tega je ponosno in moško žalovanje ljudstva v orožju bilo v vsej Italiji hkrati tudi znamenje vere. Tribarvnice so se prikazale kakor blesk luči v pobožnem molku, ki je zajel mesta, kraje in vasi ob strahotnem poročilu. Trgovine so se kar same od sebe zapirale, shajališča so se spraznila, množica se je zbrala po sedežih fašijev, kjer ozračje vsak trenutek, naj si bo žalosten ali vesel, preveva isto čustvovanje, isti ogenj ljudstva. V Rimu se je ta množica napotila že ob začetku popoldneva proti kraljevemu gradu. Zelo veliko ljudi je stopilo celo čez prag Kvirinala, da bi se vpisali v pripravljeno knjigo v znamenje vdanosti in žalosti. Med zastopniki oblasti, ki so se šli vpisat, so bili: grof Ciano, jeruzalemski veliki mufti, predsednik iraške vlade el Kailani, starešina diplomatskega zbora msgr. Borgoneini Duca, nemški poslanik von Mackensen, japonski poslanik Horikiri, španski poslanik, turški, bolgarski, perujski, portugalski, madžarski, slovaški, finski, siamski, danski, hrvaški, švedski in mandžurski poslanik, nemški minister Clodius, tajnik fašistovske stranke, člani vlade z ministrom za ljudsko kulturo na čelu, senatorji, _ narodni svetniki, člani akademije, visoki državni dostojanstveniki, maršali in armadni _ poveljniki, rimski guverner, prefekt in zvezni tajnik. Romanje na Kvirinal je traialo do poznih ur. Novi ruski poskusi na Krimu in ob Doncu strti Hitlerjev glavni stan, 4. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Sovjetske sile, oblegane v Sebastopolu, so bile pri poskusu, da bi prodnle nemške postojanke, obkoljene in uničene. Sovražnik je imel hude krvave izgube, 9-tO ujetnikov, zajetih pa je bilo 16 tankov ter mnogo strojnic in metalcev g>ranat. Na bojišču ob Doncu je sovražnik ponovil svoje brezuspešne napade. V protinapadih so gorski lovci, tanki in letalske sile ob nem sodelovanju zbili en sovjeteki konjeniški zbor. Naši tanki so vdrli za umikajočim se sovražnikom in mu povzročili hude izgube. Na raznih krajih _ srednjega in severnega odseka vzhodnega bojišča so ostali sovjetski napadi brez uspeha. Pri nekem krajevnem napadalnem nastotpu je bil sovražnik vržen iz svojih postojank. Flandrijska legija SS je pri tem v srditih bojih zasedla 25 sovjetskih bunkerjev. 2. in 3. marca je izgubil nasprotnik na vzhodnem bojišču skupno 75 tankov. Pri spopadu med . nemškimi in angleškimi hitrimi čolni v Rokavskem prelivu je bil poškodovan sovražni hitri čoln z mnogimi zadetki. V Severni Afriki So nemška letala v noči na 3. marec napadla naprave na pustinjsikem letališču El Gabrit vzhodno od Velikega slanega jezera. Nastali so vetliki požari in močne eksplozije v hangarjih, bencinskih skladiščih in drugih napravah na letališču. Več angleških letal je bilo zbitih na tleh. v, . potekli noči so bili bombardirani voja-skl g11*11 Z aleksandrijskem pristanišču. Sovražnik je preteklo noč priletel v Nem- 5? '*-n -je en bombnik. Nadaljnji nočni napadi angleških bombni-kov so bili usmerjeni na področje Velikega Pa- 1 nza. Francosko civilno prebivalstvo je imelo * hudo izgube v mrtvih in ranjenih. Divji angleški letalski napad na okolico Pariza Pri bombardiranju Renaultovih avtomobilskih tovarn je bilo več sto ljudi ubitih Berlin, 5. marca. s. Včerajšnji večerni listi javljajo iz Pariza, da je bilo pri angleškem letalskem napadu na avtomobilske tovarne Renault ubitih več sto ljudi, število ranjencev pa presega število tisoč. Angleška letala, ki so predsnočnjim napadla pariško pokrajino, so metala rušilne in zažigalne bombe. Delo pri odstranjevanju ruševin, pobiranje žrtev in reševanje ranjencev se je začelo takoj, ko je bilo bombardiranje končano. Pri delih so pomagale nemške zasedbene čete. V zvezi z angleškim letalskim napadom na pariško okolico v vojaških krogih zanikujejo, da bi bila hudo poškodovana tudi znamenita stolnica Notre Dame. Prva poročila so povedala, da je bila razrušena tudi svetovno £nana porcelanska tovarna v Sevresu. Berlin, 5. marca. s. Glede angleškega letalskega napada na Pariz pravi nemški tisk med drugim, da je Anglija odvzela od tistih letal, ki bi jih morala uporabiti v bojih proti Japoncem, nekatera zato, da bi mogla napasti in z lahkoto presenetiti svojo bivšo zaveznico. Ta napad potrjuje tradicionalno angleško navado, da svoje letalstvo umika s prizorišč, kjer divja najhujša bitka, in zbira svoje sil* za izdajalske napade tja, koder je tveganje najmanjše. Listi tudi pravijo, da je napad na pariško prebivalstvo prav za prav koncesija boljševikom, ki so silno nepotrpežljivo terjali od Angležev, da vendar enkrat kaj store. Politični in vojaški položaj v Egiptu Kaj pripovedujejo tuji diplomati, ki so pred kratkim zapustili egiptovsko prestolnico Sofija, 5. marca. s. Nekateri diplomatje tistih držav, ki 60 pretrgale diplomatske odno-šaje z Egiptom, so prispeli v Sofijo in dali zanimive izjave o egiptskih razmerah listu »Den-nik«. Kairo, so dejali diplomati, je prav za prav eno samo vojaško taborišče, polno vojakov vseh plemen, ki se bore v vrstah angleške vojske. V prvih jutranjih urah v Kairu že vidijo pijane angleške vojake, ki neprenehoma povzročajo spopade. — Kot posledica velikih zmag osi v Franciji se je v Egiiptu razvilo močno nacionalistično gibanje. V Kairj so se začele velike sovražne demonstracije, ki jih je policija s silo zatrla. Egipčani čakajo na uro za osvobojenje izpod britanskega jarma in polagajo vse svoje upe na zrmago orožja osi. Nekaj dni prej, preden so zapustili Kairo — so pripovedovali diplomati — smo videli pred kraljevo palačo v Kairu velikanske manifestacije. Demonstrantje so nosili napisne table, na katerih je billo napisano: Živel kralj Faruk! Dol z Anglijo! Drugi so nosili napise, češ da je krona njihovega kralja Faruka mnogo več vredna kakor pa angleška cesarska krona. Carigrad, 5. marca. s. Poročila iz Kaira pravijo, da so egiptovske stranke zavzele odklonilno stališče proti pritisku Angležev, ki ga izvajajo na vlado Nahasa paše, ki je odredila razširitev volitev, ddločenih za 24. marec. V 254 volilnih okrajih jih je 100 takšnih, kjer nastopa le po en kandidat in še ta je pristaš egiptovskih nacionalistov, vafdistov, ki so prijatelji Anglije Iz različnih egiptovskih krajev prihajajo novice o kočljivem položaju glede prehrane, ki ga je kitiva vojna in angleški ukrepi. Angleške oblasti so bile prisiljene Egipčanom odstopiti pšenico, določeno za angleške čete. Ta angleški korak naj potolaži nerazpoloženo ljudstvo, obenem pa je treba v tem dejanju videti angleško težnjo, da bi podprla vlado Nahas-paše, katere egiptsko 1 i ud st vo ne mara. Napovedi o ameriški ofenzivi Rim, 5. marca. s. V razlagi k preosnovi višjih poveljstev ameriške vojske je izjavil načelnik ameriškega glavnega stana general Marshall, da so poveljstva sedaj na mestu in da se približuje ura, ko bo severnoameriška vojska posegla v boj. General je rekel, da bo ameriška ofenziva sicer po-časna, toda zato bo temeljitejša. Z otroško domi-HJfio, ki je značilna za vse izjave severnoameriških veljakov, je načelnik ameriškega glavnega stana izjavil, da je treba za napad imeti v rokah tudi vse prometne zveze in zato morajo Združeno države izdelati čim več ladij, letal in topov. V Franciji so lani izvedli 12.700 hišnih preiskav in aretirali zaradi protidržavnega rovarjenja 5.390 ljudi, je povedal načelnik pisarne notranjega ministra. V preteklih 7 mesecih je bilo v Franciji 230 atentatov in sabotažnih dejanj, od katerih so bili v 74 primerih krivci lasledeni. Položaj japonskega poslaništva v Perziji je zelo težaven. Angleške oblasti 60 japonskemu poslaništvu onemogočile brzojavno zvezo s Toki-jem in mu prepovedale sleherno oddajo šifriranih L/zojavk Katere vrste solat bomo pa letos vsadili? Ljubljana, v marcu. Malo je ljudi, ki vsaj od Jasa do Jasa ne potrese pri jedi solato, pa najsi bo to že kakršna koli. Pa tudi človeški organizem rabi snovi, ki jih vsebujejo solate. Saj na splošno pravijo, da je ne-, kaj zelenega le dobro pojesti. In to bo menda držalo. Ali je možno gojiti in koristiti zelenjavo vse leto? Na to vprašanje naj damo nekaj odgovorov Na rodovitni, dobro obdelani, vlažni in hu-mozni zemlji lahko vse leto pridelujemo okusno solato, toda v poletni vročini rada glavnata solata uide v cvet. Že h koncu zime goje vrtnarji v gno-jnkih najzgodnejše glavatice za siljenje. Cim se bliža prava spomlad, pa sejemo lahko v prave gno-jake in na piano. Za zgodnji pridelek sadimo meh* kolistno glavnato solato, za poznejši pridelek pa so priljubljene krhlolistne glavatice, ki po večini no uhajajo tako rade v seme. Solati prija najbolj nekoliko hladno in vlažno, pa obenem sončno vreme. Presajaj samo mlade, nežne mladike, ki pa jih moraš previdno privzdigniti iz zemlje, da ne potrgaš korenin. Sadi čvrsto, pa ne pregloboko. Prst naj bo lepo vlažna. Le do kalic sme rastlinica v zemljo, ne globlje, sicer zastaja v rasti in naredi slabo glavo. Sadike sadiš po 20 do 80 cm narazen, najboljše pa je saditi glavnato solato med drugo zelenjad, ki je poznejše rasti. Sadike so sposobne za presajanje v 4, 5 tednih po setvi, presajene na gredo pa napravijo .glave čez 6 do 8 tednov. Pa se v naslednjih sestavkih seznanimo z nekaterimi glavnatimi sortami, ki tudi pri nas lepo uspevajo: Kraljica tnajnika je priljubljena mehkolistna olata. Robovi so rjavi, rebra pa mehka. Sorta je Iz Srbije Upravnik ccntrale za žito je izdal posebno na-redbo, s katero pooblašča v posameznih krajih tvrdke, ki so v imenu centrale upravičene kupovati od kmetov žito. V vsakem večjem kraju je vsaj ena taka tvrdka. Fižol primešavajo kruhu v Bolgariji. Posebna uredba pravi, da smejo odslej peki nuditi kruh, ki vsebuje vsaj 60% pšenične, 35% koruzne in 5% fižolove moke. Umeten dež bodo delali v Romuniji na neki postaji blizu Bukarešte. Delajo že poskuse, ki so se baje kar dobro obnesli. Umeten dež bi bil velikega pomena za narodno gospodarstvo. Josei Lap je pesta! nnčelnik Banatskega okrožja. Do zdaj je bil pomočnik bana Dunavske banovine. Preko 25 milijonov dinarjev so dozdaj poslali r’omov svojcem delavci, ki so šli na zaposlitev v Nemčijo. Tehnična direkcija se bo imenovala nova palača, ki jo bo postavila mestna občina v kratkem. Palača bo najmodernejše zidana in bo v pomoč občini pri nienem obširnem delu in nalogah. Smučarske tekme je preteklo nedeljo priredil SK Rakovica pri Belgradu. Tekmovale so dame na dva in pol km in seniorji na 12 km. Poleg tega so imeli tudi tekmo v spustu. Zmagal je Radojevič od BSK. Nove cene konjskemu mesu so predpisali s ''osebno odredbo. Po tej odredbi sme stati konjsko meso 25 do 29 din, klobase in letne salame iz konjskega ali oslovskega mesa pa do 40 din. Trgovino z drvmi omejuje posebna uredba,, ki ^ravi med drugim, da s 1. marcem t. 1. preneha vsaka svobodna prodaja drv, kar odslej pripada prikladna za hladne gnojake ter za zgodnje pridelovanje na prostem, v vročini pa gre hitro v cvet. Bohemia je novejša vrsta s čvrstimi rumenkastimi glavami. Priporočamo jo za hladne gnojake in za zgodnjo vzgojo na prostem. Ljubljanska maslenka je mehkolistna in zelo okusna solata, ki jo že 70 let goje naše Krakovčan-ke in Trnoveanke. Maslenka naredi lepe glave, zunanji listi so zeleni, nekoliko gubasti, gladkega roba ter imajo le tu in tam kakšno rjavo pegico. Notranji listi pa so belorumeni. Ta maslenka je godna takoj za majniško kraljico. Vročino pa ne prenaša, jako je občutljiva tudi za prevoz. Ljubljanska ledenka je izvrstna krhlolistna solata z velikimi glavami. Listni rob je navadno nazobčan, močna listna rebra so steklenasta in mehka. Parizerica je pri nas tudi zelo udomačena solata in za poletje odlična krhlolistna solata z rjavo poškroljenimi listi. Glave zgodaj in trdno zapre in je skoraj bolj trpežna kakor ljubljanska ledenka. Braziljanka je tudi vrsta, ki je jako odporna proti vročini. Berivka in rezivka pa ne napravljata glav. Berivki obiramo liste s stebla, pri rezivki pa spodre-zujemo napol dorasle liste nad osrčjem. Berivka in rezivka se hitro razvijata ter sta uporabni že v štirih tednih po setvi. Kalita že pri prav skromni toploti in nista občutljivi za mraz. Rezivka je le za bolj zgodnjo setev, v vročini pa hitro odžene v cvet. Ameriško berivko pa seješ za poletno rabo še aprila ali maja. Seme te solate pa lahko vržete tudi na njivo med koruzo, med zelje ali peso, kjer lahko potem vse poletje obirate okusno listje. No. pa smo si ogledali nekaj najvažnejših vrst. In. odločite se za eno vrsto, ki jo boste letos vsadili. izključno samo Centrali za drva. Kdor ima še drva, namenjena prodaji, jih mora prijaviti. , . V športu v Belgradu zadnje čase prednjači bok6. Trener Culiati je izšolal nekaj prav obetajočih boksarjev. Najbolj talentirana 6ta Bogdanovič in Markovič, ki 6e bosta pomerila 8. marca. _ Revizija osebnih legitimacij že dalj ča6a traja v Belgradu. V glavnem je zdaj revizija zaključena in bo nekoliko dni trajalo Se naknadno pregledovanje. Kdor bi 6e po tem roku nahajal v Belgradu brez revidirane legitimacije, ga bodo obla6ti smatrale, kakor da je brez dokumentov. Na ia način mislijo, da 6e bodo otresli vseh sumljivih elementov, ki 6e potikajo po Belgradu z najrazličnejšimi nameni. Reiormo socialnih ustanov pripravljajo v Srbiji, ker se je pokazalo, da je to nujno potrebno za napredek in dobrobit Srbije. Novo Narodno gledališče, ki bi moralo biti gotovo že v mesecu decembru preteklega leta, še danes ni dogotovljeno, deloma aaradi mraza, ki je vladal, deloma pa zaradi počasnega dobavljanja materiala. Bo pa narejeno še v tej sezoni. V treh vrstah... revmatični REUMATIZZATI Fate regolarmente la v o s I r a cura di zdravite se redno z UR0D0MAL Eviterete: Dolori, Sciatlca Emicrania, Obesita Un eucchiaino da caffi mattino e sera in un po’ di acqua PRODUZIONE IT AII AN A in boste preprečili: Bolečine, Ishias (bolečine v kolku), Glavobol, Debelušnost Zjutraj in zvečer ena žličica Urodonala v malo vodi ITALIJANSKA PROIZVODNJA t UN C ROD O J JO Dl (AMA mO.nDIAIE URODONAl Jfc PROIZVOD SVETOVNEGA SlOvtJA Aut. Prti. Milano 1951 d«! 3H-3* V Kamniku bodo ▼ kratkem začeli z graditvijo novega športnega igrišča, novega bazena in J>a posebnega igrišča za tenis. Tako je odločil okrožni športni vodja Kolenc v sporazumu z zastopniki mestne občine. Denar je že tudi na razpolago. Plaz jc spet zasul 10 letnega deeka, ki se je vračal v Lisce pri Ctlju. Kljub temu, da se je hotel rešiti s plezanjem na drevo, ga je plaz potegnil za seboj in ga pokopal. K sreči pa je vso nesrečo opazoval neki kmet, ki je potem hitro poklical še več kmetov, ki so zasutega dečka rešili 6igurne smrti. Kar dva kuharska tečaja so imeli pred nedavnim v Predoslju pri Kranju. Kaj so se udeleženke naučile v tečaju je pokazala večerja, na katero so bili povabljeni tamkajšnji učitelji, župan in voditeljice raznih tečajev. Levico je raztrgala patrona šolskemu slugi v Retečah pri Škofji Loki. Patrono je prinesel skupaj z butaro drv, s katerimi je nameraval zakuriti v učiteljevi 6obi. Sicer je patrono zagledal, a ne pravočasno. Prepeljali so ga na Golnik. _ Na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru bodo letos priredili tudi poseben tečaj za čuvaje sadovnjakov. Tečaj bo razdeljen na tri dele. Spomladanski del bo trajal štiri tedne, poletni in jesenski del pa bosta trajala le dva tedna. Tečajniki bodo smeli biti stari od 25 do 35 let. Vsa potrebna učila bodo kupili na stroške tečajnikov. Tečajniki pa morajo obvladati nemščino in biti člani Domovinske zveze. Vsi spodnještajerski dnevniki in strokovni listi pozivajo lastnike zemlje, da letos ne sme ostati niti ped zemlje, ki ne bi bila obdelana. Ker je treba nuditi prebivalstvu, kakor tudi vojaštvu veliko zelenjave, je potrebno, da je tudi najmanjši košček zemlje posajen. Tudi okrasni vrtovi ne bodo smeli biti brez zelenjave, ki ni le samo za prikuho, ampak je velikokrat tudi glavna jed. Novice iz Države Razdeljevanje daril albanskim otrokom. Albanska fašistična stranka je organizirala posebno podporno akcijo in je obdarila veliko število revnih albanskih otrok. Vsa darila so prišla iz Italije kot poseben dar Duceja. Obdarjeni otroci so povsod s hvaležnostjo sprejemali darila. Rimsko časopisje pravi, da je ob priliki razdelitve prišlo do lepih manifestacij za Kralja in Cesarja ter Duceja. Klanje prašičev za domačo porabo ukinjeno. Ker je treba smatrati sezono klanja prašičev za zaključeno, je kmetijsko ministrstvo izdalo odlok, da se po 2. marcu ne smejo več klati prašiči, ki so bili namenjeni za domačo družinsko porabo. Prepoved klanja ostane v veljavi do 1. oktobra tekočega leta. Kmetijsko ministrstvo bo dovoljevalo izjeme od tega odloka le za klanje prašičev v gorskih krajih, kjer koljejo živali na spomlad, in za razne zdravstvene ustanove, kakor so sanatoriji, bolnišnice, verske organizacije, ki rede prašiče za domačo porabo, dalje pa dovoljuje izjeme tudi za vojaška poveljstva, toda vselej je treba na ministrstvo nasloviti posebno prošnjo. Ministrstvo ne bo izdajalo nobenih splošnih dovoljenj, pač pa le od primera do primera. Dober apetit: škarje, steklenina, kovanci itd. V triestinski bolnišnici so imeli oni dan na operacijski mizi svojevrstnega bolnika. Namreč dečka Roberta Palmerija, ki je imel posebno dopa-denje nad kovanci, škarjami, steklenino in podobnim blagom, ga je rad požiral. Nazadnje se mu je nekaj takega neprebavljivega blaga nabralo v želodcu, da so ga morali starši zaradi silnih bolečin, ki mu jih je povzročal želodec, oddati v bolnišnico. Zdravnikom ni preostalo drugega, kakor hitra operacija. Ta so je tudi posrečila. Iz otrokovega želodca so potegnili dva dela škanj in dva kosa steklenine, kovance pa je notranji organizem le spravil naprej. Pri rentgenskem pregledu pa so ugotovili, da ima deček še nekaj tujih predmetov v črevesju. Zato ga bodo morali ponovno operirati, pa šele takrat, kadar si bo opomogel od posledic prve operacije. 104 letni muzikant umrl. V Rimu je umrl 104 leta stari glasbenik Domizio Laurini, ki je bil znan kot dober igralec na rog in tudi učitelj igranja na ta glasbeni instrument. Mož pa se je postavljal še z drugo posebnostjo: bil je namreč sodobnik slavnega skladatelja Verdija in je z njim skupaj potoval po svetu. Potem je bil dosti skupaj tudi s skladateljem Mascagnijem. Bil je tudi član tistega orkestra, ki je prvi igral opero MefistofclGs. Porast delovnih, moči v Nemčiji. Čeprav 6e je število tujih delavcev, zaposlenih v nemškem go-spodarstvu stalno množilo, potrebujejo v Nemčiji zaradi zvečane izdelave vojnega blaga in drugih izdelkov, ki posredno ali neposredno služijo vojni, vedno več novih delovnih eil. Zato 60 nemške oblasti — kakor pravi gospodarsko poročilo agencije »Agit« — nedavno 6klenile nove sporazume z raznimi evropskimi državami, ki bi mogle pošiljati večje število delavcev v Nemčijo. Po pogodbi z Belgijo, sklenjeni januarja leto6, bo število belgijskih delavcev v Nemčiji naraslo na 250.000. Doslej je bilo v rajhu zaposlenih 8000 Romunov, zdaj pa jih bo prišlo še 15.000, od teh ie 10.000 mladih, ki jih bodo izurili za posebna dela. Tudi število delavcev iz drugih dežela se je od novega leta 6em močn.o zvišalo. V preteklem letu je prišlo do pomanjkanja delovnih moči posebno zaradi tega — poudarja nemš-ki tisk — ker je bilo treba na bojišča poslati nove sile, ki so bile dotlej zaposlene v nemškem gospodarstvu in oboroževalni industriji. Potreba po orožju pa se ni zmanjšala. Oblasti vedno znova poudarjajo, da je treba izdelavo orožja še zvečati. Prav zaradi tega je maršal Goering, ki mu je poverjena izvedba štiriletke, dal kar največja pooblastila dr. Mansfeldu, ki urejuje zaposlitev delovnih moči. število tujih delavcev v Nemčiji znaša danes več ko 2 milijona, a to število mislijo še povečati. Prav tako 60 že izdelali načrt, kako bi se te sile dale še koristneje zaposliti. Nedavno je nemški gospodarski minister Funk, precenil delavne sile v Evropi in po anglosaksonskih deželah ter prišel do zaključka, da je prvih 6kupaj 131 milijonov, drugih pa 7 milijonov. Nemško vojno gospodarstvo stremi za tem, da bi tud v oboroževanju imele 6ile Osi znatno premoč. Iz Tirane poročajo, da se zdaj v vseh vojaških središčih zbirajo številni vojaški novinci iz vseh krajev Albanije, ki bodo prevzeli 6tražo od starejših nad deželo, odkar je Albanija po zmagovitem delu Osi dosegla svoje zgodovinske cilje. Tem mladim, ki so poklicani pod orožje in prinašajo spodaretvo, je imel pod predsedstvom Ducejevim že tri 6eje v Palazzu Venezia. Važnost ukrepov in temeljito delo, ki ga opravlja ta odbor, je zbudilo med italijanskim ljudstvom veliko pozornost. Saj bo po teh ukrepih prišlo do 6ilne okrepitve vojnega gospodarstva. Pokazalo 6t bo. da je vlada trdno odločena ohraniti liro v zdravi veljavi. Prav tako pa bo neusmiljeno preganjala vse špekulacije in pobijala vsako inflacijo. Z isto strogostjo bo zasledovala vsako verižništvo in kopičenje hrane. Posebna varnostna naprava za preprečevanje zastrupitve s plinom. Zadnje čase so se močno množile nesreče s plinom. Številni so bili primeri, da so ljudje povzročili nezgode in smrtne primere zaradi svoje malomarnosti ali pa so bile priprave že stare in obrabljene in je plin uhajal. Zaradi tega pogostega pojava so se tehniki lotili dela in poskušali narediti varnostno napravo, ki naj bi onemogočala puhtenje plina iz cevi In res se je posrečilo nekemu inženirju podjetja za izdelovanje električnih strojev v Milanu, da je izdelal posebno varnostno pipico, ki se sama zapre, čim plin ne more puhteti iz cevi z vsem pritiskom To pomeni, da varnostna pipica deluje takrat, kadar je glavna pipa, blizu katere plin gori, zaprta, pa plin vseeno uhaja. Preizkušnje so pokazale, da je sredstvo dobro in ga bodo javnosti priporočili v uporabo. Cene vinu se ne bodo spremenile. Vlada je odredila — tako pravi neko poročilo agencij« »L’Eco di Roma« — da ostanejo cene vinu v ne-spremenjeni veljavi. Da se bodo vsi strogo ravnali po tej uredbi, bodo izdani še posebni ukrepi, po katerih bodo prisilno in po določenih cenal; vzeli vino vsakomur, ki bi ga skušal skrivati in z njim vorižiti. Pomen civilne mobilizacije v državi. Nedavna je bil objavljen ministrski sklep, ki pooblašča tajnika stranke in ministra za korporacije, da lahko izvedeta civilno mobilizacijo vseh moških od 18. do 55. leta starosti. Tako naj bi se iz teh ljudi, ki niso bili prizadeti z rednimi vpoklici v vojsko, uredila posebna armada pomožnih moči, ki naj bi nadomestile manjkajoče sile tako, da ne bi v vojni izdelavi in sploh v gospodarstvu nikjer nastal škodljivi odmor. Po navedbah agencije »Agit« bi po zadnjih statističnih podatkih o številu prebivalstva v Italiji prišlo v poštev za civilno mobilizacijo okrog 11 milijonov ljudi. Če pa k temu prištejemo še tiste moške, ki so izven domovine v raznih delih Afrike, pa dobimo številko enajst in pol milijona ljudi. Predvsem bodo vpregli te ljudi v delo na poljih, da bo količina pridelanih hranil dosegla take številke, da bo domača poraba v celoti pokrita. Gospodarstvo Osi z vsemi silami kljubuje vsakemu poskusu inflacije po evropski celini, tako sodi italijanska agencija »Agit« v svojem gospodarskem poročilu, čeprav so v vseh državah trudijo, da bi jim ne bilo treba zatekati se k inflaciji kot sredstvu, s katerim bi zadoščali velikanskim in naraščajočim potrebam vojnega gospodarstva, je vendarle dejstvo, da po mnogih deželah narašča nevarnost inflacije. Ta bi seveda preobrnila že tako hudo preskušeni gospodarski red v teh deželah. Med jasnimi in ponovno poudarjenimi izjavami mnogih državnih voditeljev in med resničnostjo, ki se kaže v čedalje bolj jasnih oblikah, pa je veliko nasprotje, ki je za sedanje mednarodno denarstvo precej značilno. Stari način inflacije pa je v sedanji razviti obliki finančne in kreditne politike mnogo bolj zapleten. Nekdaj si povzročit inflacijo preprosto s tem, da sl povečal količino bankovcev. Danes pa se denarni polom javlja v splošnem porastu cen blaga in na mednarodnem trgu v neuravnovešenih cenah, tako da mora vsaka država zaščiti svoje denarstvo in trgovski promet s primernimi ukrepi. V kočljivem svetovnem gospodarskem položaju mora vsakdo strogo paziti na vsak prikrit ali javen poskus inflacije. V Italiji in Nemčijujiatanko nadzorujejo gibanje cen in takoj prepječujejo zvišanje. A inflacija se čedalje bolj kaže na anglosaksonskem trgu in po državah, ki so pod vplivom bogataških -iižf v žareč ponos svojega duha, prežetega po fašizmu, je dnevnik »Tomori« zapisal tale topli pozdrav: »Pozdrav vsem novincem! Njim je zaupana 6traža nad mejami. Prepričani smo, da bodo mladi v vsem enaki in vredni prednikov po pokorščini in vnemi ter si prav tako pridobiti zasluge za albansko domovino. Te mlade smele čet« bodo zdaj 6 slavnimi italijan. vojaki vred ščitile meje velike Albanije.« Medministrski odbor, ki spravlja v sklad oskrbo živil in cene, da bi 6« okrepilo vojno go- EIAR - Radio Liihliann Sobota, ?. marca: 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Slovenska glasba (v odmoru napoved časa). 8.15 Poročila. 12.15 Koncert klavirista Marijana Lipovška. 12.35 Trio na klarinetih. 13 Natpoved časa in poročila. 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Ljubljanski radijski orkester. 14 Poročila. 14.15 Prenos iz 'Iokia. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Nove plošče Cetra. 18 Velikonjo: predavanje za gospodinje: Kuhinja spomladi. 19.30 Poročila v slovenščini. ll).45 Na harmoniko igra Vlado Golob. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.40 Prenos, posvečen Madžarski. 21.10 Orkester pod vodstvom Bojana Adamiča. 22.20 Simfonična glasba. 22.45 Poročila. ^I^Earl Dcrr BiRger* IRMA KM laJ -O to T>a bom'* je vzkliknil Smith. »M'islim... da ni bilo vedel, da je bilo preHepo, da bi smelo biti resnično. Imate morda nič...'prav nič posebnega...« cigareto? Ne? Jaz zahbog tudi ne! - Seveda, takšno je pač , »Imamo vas v rokah,« ga je prekinil Chan. »Tatvina, ah ne? življenje!« Hočete na vsak način v zapor? Mislim, da ne! Toda gotovo je, Dva m dvajseto poglavje. K a j j e s '1 i ša 1 S m i t h. w »Govorite dalje!« go je vzpodbodel Chan. »Torej, ravno na oknu sem videl blesk neke — neke ori-Ijantnfe zaponke. Mislil sem si, da ni nikogar tam, odrinil okno da vas mi ne silimo k temu, da bi se morali za nekaj časa odreči užitkom življenja. Pod določenimi okoliščinami bi bilo celo Počasi je jx)tekal čas nemega čakanja. Sive Smithove oči s. na obrežju in se potem odtihotapil na vso moč neopazno na Avenijo. Bil som že na spodnjem delu j>oti, ko me je uro kasneje pograbil neki policaj.« »Imate zaponko še vedno na obrežju?« je poizvedoval Chan. »Ne, vzel sem jo danes zjutraj!« Smith je segel v žep dn jo potegnil ven. »Prosim, vzemite jo — hitro — ne maram je — in nikar mi je ne dajte več pred oči! Mislim, da sem moral biti zmešan. Toda, kakor sem rekel — če je človek tako na psu...« Charlie je opazoval zaponko, ki je bila mična dragot-ina. Na mogoče, da za zmerom izgine iz našega spom.na spomin na va” 6frme]e žalostno v brezupno bodočnost, v kateri bo prisiljen in tatvino! Imam prav « se je o rni 6vojemu pre s ojni u. pribit kot doslej, ves zlomljen in reven, na Havajsko obalo. Šef Sef ga je neodločno pog e a. , a j , si je prižgal velikansko cigaro in vzel v roke večerni časopis. I Charlie je ponovno, zatopljen v globoke misli, pregledoval bri-_ . , _ , _ ' ljantno zaponko Shelah Fane. »Potem dobro!« Obrnil se je k Smithu. »Popolnoma točno nam| ^ ^ ko je konfno s{opil v sobo ob ikl • - - - resnica.« . . »Jje njegov smehljaj nenadoma zamrl, njegove obrvi pa so se gro- , pomembna, Charlie?« vrSp* »Nedosegljivega pomena!« je ouvrrfil Chan. j n se splazil na okensko polico. Skočil sem na tla in se na zaponko in tedaj sem jo zagledal — tisto žensko, kako je ležala zraven mize, mrtva, zabodena. Takoj mi je v glavo šinila Vte^kafšte* včerajzvečer' slišali, in izpustili vas bomo. Proti) J^se5 I01111'1 ..JC “ . - . , ... • . misel, da to le ne bo najprimernejši prostor za prenočevanjem uke*lU. To tem sem se ravnal. Zaponko sem odkril v svoji jekleni blagajni m mc uitrem p j kftkor bl bil stopil na oder. Ko pa je s pogledom objel Smitha Smith je okleval. Počasi so se pogreznile v nič njegove roz nate sanje o povratku, o dostojni obleki, o dostojnem meščanskem življenju. Tako težak je bil ta boj. Toda ob misli na zapore na Oahrn ga je spreletavala groza. »Torej dobro,« je končno dejal. »-Povedal bom! Več kot nerad... toda... seveda... tam je Cleveland... moj oče... sicer malenkosten gospod. Z neverjetno lahkoto se je povzpeli... toda sčasoma postaja star. Bolj zaradi njega, kakor zaradi sebe moram gledati, da se izvlečem iz tega blata. Ko sem stopil pod zeče potegnile skupaj. >Dober večer!« je pozdravil igralec. »Približno dvajset minut svojega časa vam lahko stavim na razpolago, mr. Chan, potem pa moram neizogibno proč Nocoj ne smem 6pet priti tako pozno.« »Dvajset minut bo popolnoma zadostovalo,« je pritrdil Charlie. »Mr. Smith vam je poznan. In tu sedi moj predstojnik.« Fyfe se je priklonil. »Čast mi je. Mislim, da ste me gotovo iz stvarnih razlogov povabili sean, gospod komisar,« »Za nas so važni!« je potrdil Chan. »Ne bom izgubljal preveč besed. Snoči ste imeli razgovor e svojo bivšo ženo v obrežni ozki palčici so se vrstili v iplatino vdelani diamanti kakor rosne kaplje na travni bilki. Igla sama je bila odlomljena in en konec okno, gosjiod komisar...« i« je manjkal Chan je odmahnil z roko. »Trenutek, prosim! Izrazam nujno šef ie st-rogo pogledal Smitha. »Tako,« je rekel, »menda sami željo, da bi bil Robert Fyfe sam navzoč, ko nam boste pripove- j uti. Prave vsebine tega razgovora doslej še nismo odkrili. — dobro veste, kaj to ^pomeni. Morali vas bomo dati zapreti. .« | dovali svojo zgodbo.« Pogledal je na uro. »Verjetno ga bom zdaj Ko se je prvikrat pokazala priložnost za to, ste priznali zločin »Prosimi trenutek,« ga je prekinil Chan. »Prav gotovo je dobil v hotelu!« Stopil je k telefonu in naprosil Fyfea, da bi važno, da smo spet našli zaponko, toda povrh tega tudi sicer ne- j prišel na policijo. Potem se je usedel k Smithu na stoljn se za- ki ga sploh niste mogli izvršiti, samo zato, da bi me odvrnili od nadaljnjega raziskovanja. Potem ste danes zjutraj nenadoma odkrili svojo vročo ljubezen do umetnosti in ste oc pomembno odkritje. Važno je to:’kaj je slišal ta mož od pogo- smejal. »Zdaj si pa iapravimo udobno, kar se le da! Vi, Smith, . vora med Shelah Fane. in Robertom Fyfejem, ko je stal pod pa brskajte tako dolgo po svojih možganih, da nam boste po-1 Smitha kupih sliko zgolj zato, da bi molčal.« Gledal je igralca litnim oknom? Nekai neizmerno važnega, nekaj, za kar je bil vedali zgodbo čisto natančno! Toda nikar ne pozabite: -golo re- brezobzirno v oči. »Veseli me, da sle si pridobili to lepo sliko. Fyfe SmiZ' pripravljen' plačati velik znesek! če bo molčal, sni«)!« _ . . Kajti tisto bo edino, mr. Fye kar bo pri vsej stvari lahko ve- Toda mr. Smith se je zdaj premislil. Dolgo tudi tega ne bo Smith je prikimal. »Dobili ste, gospod komisar! Gola resnica lljalo za dobiček. Smith ne bo mogel več dolgo molčati. Smitt skriiei# I bo.« Žalostno je pogledal na svoje razcapane čevlje. »Saj sem'bo spregovoril.« ZemEjojedci nekdaj in sedaj Zdravljenje z zemljo je že zelo staro Uporaba zemlje v zdravniške svrhe je že silno stara in nekateri celo trdijo, da je mno-go starejša od zdravljenja z zdravilnimi zelmi. Pa naj ho tako ali tako, zanimivo je, da so živela plemena, ki so smatrala zemljo za zdravilo proti vsem boleznim in so jo tudi uporabljali v prav različnih boleznih. Navadno so zemljo jedli in to v pravem pomenu besede. Ponavadi so jo uživali vse leto, pa ne samo bolni, ampak tudi zdravi, da se tako obvarujejo pred boleznijo. Posebno mastna ilovica je bila po njihovem mnenju zelo zdravilna in to posebno spomladi. Jedli so jo proti notranjim boleznim: zaprtju, raznim bolečinam v trebuhu, menstruaciji, glavobolu, driski itd. Vendar so zdravljenje z zemljo počasi pozabljali, čeprav so se nekateri ljudje trdovratno držali starih izročil. * Pastor Felkes pa je zemljo kot zdravilno sredstvo zopet nekoliko povzdignil iz pozabe in sestavil je nekakšen seznam, po katerem rnz-vidimo, v katere namene se zemlja uporablja in kako. Po njegovem je najboljša zemlja tista, ki ne vsebuje preveč kremenjaka, to je mastna ilovica, ki pa mora biti vzeta iz zemlje vsaj 1—IV« m globoko. Sam pravi, da je taka prst čista in zaradi sil, ki jih inja zemlja, še ne izčrpana. Dalje piše, da kdor stalno je zemljo, ki vsebuje kremenjak, lahko oboli na kroničnem katarju, ker ostri pesek draži črevesno sluznico. Za njim poroča dr. Hiihles, da je sam izvršil več uspelih zdravljeni z zemljo, ki ,jo je dobil iz vulkanskih žrel. Ta prst je popolnoma sterilna, saj se sestoji iz razpadlih vulkanskih kamenin. Tako pridobljena zemlja je popolnoma suha, brez peska in se da zmleti v silno droban prah. Vulkanska zemlja vsebuje tudi precej kremenčeve kisline, ki je posebne važnosti za človeški organizem. Omenjeni dr. Ilahles meni, da pravilno in stalno zdravljenje s to prstjo pomladi in ojači naše telo tako, da lahko dočakamo visoko starost. V tej prsti (kakor tudi v nekaterih drugih) se nahajajo razen kremenčeve kisline še magnezija, apno in železo. Magnezija učinkuje ugodno proti raku in kmanom, apno in tudi železo sta tako podana, da ju naše telo lahko sprejme. V zemlji pa so še druge skrite moči (razna izžarevanja, radij), ki človeškemu organizmu pomagajo do zdravja, ali čeie zdrav, mu o k repe telo, ki postane odpornejše. Zdravljenje z zemljo pa tudi nima senčnih strani, kot druga zdravila, in se zaradi tega priporoča. Pri navedbah, kako se notranje uporablja zemljo, pravi omenjeni pisec med drugim, da naj tisti, ki zemlje ne morejo jesti, stresejo žlico prsti v kozarec vode, dobro premešajo in puste čez noč na mizi, da se zemlja usede. Nato naj vodo previdno odlijeio in izpijejo. Namesto kopanja v zdravilnih toplih vrelcih, naj bi se ljudje več posluževali zdravilnosti zemlje, saj iz nje izhaja vse zdravje. Tudi živali podzavestno vedo, da ie zemlja zdrava in zaradi tega, kadar so bolne, najrajši pijo vodo, ki teče ali izvira čez zgoraj omenjene snovi in jih tudi vsebuje. [KU/Ur. -<>rtni listi z milijonsko naklado pišejo največ o nogometu. Kadar je v Buenos Airesu kakšna važna tekma, ima človek dojem, da 6lave kakšen narodni praznik. Nogometne prilike tam na jugu »nove zemlje« 60 či6to druge kakor pri na6 v Evropi. Največji klub v Buenos Airesu »River Plata* ima na leto od 20—30 milijonov čistega dobička!!! Pa tudi klubi iz 6rednje lestvice imajo letno milijonske dobičke. Tudi plače poklicnih igralcev gredo na mesec v lepe tisočake. »Zvezde« pa 60 še jx>sebno dobro plačane. Fereira dobiva na mesec tudi od 40 do 50 tisoč lir, kar je že celo premoženje in za naše razmere nerazumljivo. Tako imenitni dohodki v klubske blagajne ne pridejo 6amo od vstopnine, pač pa je glavni del članarina. Na donosu članarine je zgrajen ves letni klubski proračun. »River Plata« ima 6amo 60 tisoč članov. Posebnost v Argentiniji pa je, da dame ne plačajo za tekme nobene vstopnine. Ker pa one ne gredo na tekmo 6ame, vzamejo vedno 6 eeboj moškega, ki pa mora plačati. To dejstvo dokazuje, da so Argentinci kos dobrih trgovcev. In ker tudi nežni spol zelo rad zahaja na tekme, eo 6tadioni vedno polni in v blagajne 6e steka denar. Kakor v londonskem Hyde parku in naj večjih konjskih dirkah jx> svetu, tako pridejo Argentinke na tekme v najmodernejših oblekah In če hoče človek videti najnovejše kroje, naj gre kar h tekmi na kakšno argentinsko igrišče. Pisana barva ženskih oblek, daje igriščem posebno živahnost. Na prvenstvenih tekmah pride čestokrat tudi do izraza ves južnjaški temperament. Navijači se tudi tako spozabijo, da nastanejo na igriščih veliki neredi, se k sreči, da je igrišče ograjeno z veliko žično ograjo, 6icer bi se dogodilo marsikaj, še kaj bolj nevšečnega kakor 6e. So tekme pri katerih mora sodelovati celo vsa policija, in tudi vojaštvo Je ze jnoralo priti, da 6e je dokončala tekma v redu. Argentinca je klub vojnemu času ostala pravi raj za dobre nogometaše. Argentinska športna stvarnost je tudi v teh časih na višku. športni drobiž Zdaj so bile dokončno porazdeljene funkcije V •‘rvaški nogometni zvezi. Zveza je razdeljena na pet odborov, in sicer: vrhovni odbor, blagajniško-gospodarski odbor, kazenski odsek, poslovni od- ll?, Pa odsek za igrišča in prireditve. V teh odborih sede tudi nekateri znani hrvaški igralci t ® u- . beremo tale imena: Čuva), Hugl, Ivica Hitrec, dr. Rudolf Hitrec, Berger, Ivo Babič in še nekatera druga. Na velikonočno nedeljo 5. aprila se bo«ta v berlinski .športni palači pomerila boksarja Nemec Vogt in pa Italijan Musina. Borila se bosta za evropski primat v poltežki kategoriji, /-animanje za izid srečanja je že zdaj veliko. . Madžarski sabljači so danes prišli v Torino, kjer ee bodo v prihodnjih dneh pomerili z najboljšimi Italijani. Sabljaški meddržavni dvoboj se bo začeti 7. marca v Torinu in bo trajal dva ali tri dni. Ker so Madžari znani kot dobri sabljači, bodo morali Italijani dati na borišče res vse svoje najboljše. Od 8. do 15. marca bodo v Abetonu velike smučarske tekme, katerih se bodo udeležili tokrat tudi Švicarji. Tekmovali bodo za torinski pokal. Zdaj je švicarska smučarska ekipa že sestavljena in bodo tekmovali tile smučarji: Rominger, Mo In tor, von Allmen, Robbi, Rein-alter, Scheuin, Rota, Gainma, von Allmen M., Berchtold in Robbi Andrea. — Tudi Italijani se vestno pripravljajo pod vodstvom zveznega trenerja, znanega smučarja Leona Gasperla. Prihodnjo nedeljo bo v italijanskem prvenstvu v košarki prvo povratno kolo. Ljubljana Koledar Danes, četrtek, 5. marca: Evzebii. Petek, 6. marca: Perp. ia. v Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič-Tržaška cesta. V nedeljo 8. marca ob 3 popoldne prva mladinska predstava pravljične igre »Pogumni krojaček« v frančiškanski dvorani. Igra je namenjena našim naj mlajšim, zato vabimo starše, da pripeljejo 6 seboj svoje otroke. — Vstopnice dobite v predprodi Sfiligoj, Frančiškanska uf. 1. Prvi petek se zopet bliža. Pripravimo se nanj! Pridobimo še druge za pobožnost deveterih prvih petkov! Razdeljevanje osebnih izkaznic se je že pričelo jx> nekaterih poslovalnicah,*po drugih se pa prične današnji četrtek, še enkrat ojdo-zarjamo vse upravičence, da morajo sami priti po izkaznico, ker jo morajo lastnoročno podpisati pred uradnikom, prav tako pa j>odpisati tudi dva kartotečna listka. Posebno pa opominjamo vse, naj ne hodijo fxi izkaznice vsi prvi dan, temveč tako, kakor je razglašeno pred jjosameznimi poslovalnicami, da upravičenci prihajajo ali po kontrolnih številkah ali pa po alfabetu Kdor bi prišel prej, preden je na vrsti po razporedu, bi samo oviral ter zavlačeval j>osilovanje, nikakor pa ne bi mogel dobiti svoje izkaznice. Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije uraduje odslej v prirodopisnem kabinetu uršulin-ske meščanske šole v I. nadstropju na koncu hodnika ob delavnikih od It do 13. — Ravnateljstvo. Ali ste že naročili OBISK edini, prelepi slovanski Ilustrirani družinski mesečnik. Letno velja 40 lir. Naročila sprejema uprava, Ljubljana, Kopitarjeva ulica Sl 6 2 Ljubljansko gledališč«* Drama Četrtek, 5. marca ob 17.30: »Rokovnjači«. Red Četrtek. Petek, 6. marca ob 15: »Lepa pustolovščina«. Izven. Cenč od 10 lir navzdol. Sobota, 7. marca ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Red B. Opera Četrtek, 5. marca ob 17: »Don Pasquale«. Premiera. Red Premierski. Petek, 6. marca: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red B. Dramatizacija Kersnikovega in Jurčičevega romana »Rokovnjači«, ki jo je napisal Fran Govekar, jrakaže usodo rokovnjaškega poglavarja Nandeta in njegove tolpe, ki je živela leta 1810 v kamniški okolici. Dejanje obsega osem slik. Prva se godi v Kamnita, druga pri čevljarju Bojcu, tretja na Paleževini, četrta pri sodniku Gavriču, peta v krčmi pri Urši, šesta v črnem grabnu, sedma v kolovški pisarni, osma na Paleževini, V petek ob 15 bodo ponovili po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol zabavno francosko komedijo »Lepa pustolovščina«. Pisatelji: Cai-lavet, 1'Iers in Rey so fKukezali v tej igri beg mlade neveste z mladostnim prijateljem tik pred j>oroko in pustolovščino, ki jo doživita po zaslugi dekletove babice. V nedeljo ob 14 bo mladinska predstava P. Golieve bajke »Princeska in pastirček« po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. Ta. nadvse vesela zgodba o dogodivščinah dveh otrok v gozdu, daje otrokom zvrhano mero zabave in smeha. Abonenti reda Premierskega bodo imeli ob i? predstavo Donizettijev- komične opere »Don Pasqiiale«. Prevod apere, ki obsega tri dejanja, je napravil Niko Štritof. IBSSBSKS: b ! 3 IimmumhmmI! '‘"A"'"' : v’ ^ ■ >■’ »» if"; " y ;• .• / V S. S. van Dlne :S3£SE£S«2E5SX2222S552S5=22S=SSE£2:22S2SŠisss KRIMINALNI ROMAN 11 »Ste danes dobro pregledali vse?« je vprašal lleath in posegel bojevito v razgovor. Zakaj je vselej, kadar je kdo začel uveljavljati svojo domnevo, da gre za tatu, spretno naskočil, ne vem. Dejstvo je, da je lleath začel napadati vselej, kadar ga je kakšna stvar vznemirila; in bil je vedno vznemirjen , kadarkoli mu je pri njegovem raziska vanju kuj manjkalo. »Gotovo da sem pregledal,« je zatrdil Chester jezno. »Iskal sem ga po vseh sobah, po vseh omarah in po vseh predalih, toda ni ga, izginil je..; Morila se je izgubil med kakšnim temeljitim vsakoletnim čiščenjem hiše.« »Mogoče. Kakšne vrste samokres pa je bil to?« »Star Smith & Wesson kalibra 32. Njegov ročaj je bil iz biserne matice, cev pa je bila v tanki leseni oblogi. Ne bi ga pa mogel več natančno opisati. Kupil sem ga pred kakimi petnajstimi leti, aili morda še prej. Pozneje sejn se ga pa naveličal in ga ni-f ?m več uporabljal, ker sem imel s toliko drugimi stvarmi opravka.« »Je bil še dobro ohranjen?« »Kolikor se sj>ominjam, se mi zdi, da je bil. Nekoliko je bil že obrabljen, ker sem ga precej imel v rokah. Le prav natanko je bilo treba pritisniti na petelina, in že se je sprožil. Za streljanje v tarčo je bil izboren « »Ali je bil takrat, ko ste ga odložili, nabasan?« »Ne morem točno povedati. Mogoče da je bil. Joda, davno je že tega!« »Ali 6te imeli v svojem predalu kaj nabojev?« »Niti enega samega naboja ni v vsej hiši.« Vanče se je spet usedel. »Dobro bi bilo, če poveste gospodu Markhamm in naredniku Heathu vse, kar se vam je jKisrečilo zvedeti o samokresi.« »O, zelo rad,« je odgovoril s poudarkom. Vanče je pogledal na uto. »In ker je dr. Von Blon še vedno pri svoji bolnici, bi želel govoriti z gospodično Šibilo.« Chester, ki mii/ je očividno odleglo, ker je pogovor dobil drugo smer, je stopil v smeri proti zvoncu, toda nenadno se je premislil. »Grem jo ipoklicat sam,« je dejal in hitro odšel skozi vrata, Vanče se je obrnil z nasmehom k Markhamu. »Tvoja prerokba glede samokresa se je za zdaj uresničila.« »Na žalost pa ti jiovem, da samokresa niikdar več ne bo mogoče re .i, vsaj toliko časa ne, dokler ta skrivnost ne tv) pojasnjena.« Vanče je postal nenavadno resen m z njegovega obraza je izginil običajni izraz jjosmehljivosti. Nenadno pa je sipet vščipnil lleatha: »Morda pa je naš tat začetnik odnesel samokres s seboj, ker mu je bil zaradi ročaja iz srebrne matice tako zelo všeč!« »Mogoče se je samokres izgubil sam, kakor pravi Greene. Zdi se mi, da tej stvari pripisuješ prevelik pomen.« »Tako mislim tudi jaz, gosjx>d Markhaim,« je vpadel v besedo Heath. »Ne razumem, kaikšen pomen naj bi imela ta zasliševanja. Zaslišal som že vse brž po zaloigri in sem tudi že povedal, s kakšnim usjjehom. Edina, ki bi mogla povedati kaj koristnega, je gosjjodična Ada. Znabiti do nam bo ona razvozlala to uganko. Če je bili luč prižgana, je napadalca lahko vi dela, preden je streljal.« »Torej, zdaj ste si tudi vi vtepli v glavo, da gre za tatu, gospod narednik?« se je začudil Vanče in zmajal z glavo, »Jaz seim istega mnenja,« «e ie pridružil Markham, »in se bojim, da sem se ti pustil predolgo zapeljevati. Zato. sem ostal bolj v senci in sem tebi pre- pustil vso pobudo. Ada Greene je edina, ki bi nam mogla jcaj jjomagati.« »Že morda, a samo za vas, ki vednt vse verjamete!« ga je zavrnil Vanče. »Toda gosjKKl Greene se kar nekam preveč obotavlja, da bi poiskal svojo sestro.« 'ledaj so se zaslišali j>o marmornatih stolpnicah koraki in nekaj sekund ipotem se je Šibila Greene že prikazali pri vratih v spremstvu 6vojega brata. V. poglavje. Domneve. Torek, 9. novembra ob 15.30. Šibila Greene je vstopila z urnim in zanesljivim korakom. Glavo je držala pokonci in nas jo vse zajela z vprašujočim pogledom. Visoka in vitka ter lepo razvita je bila vendai prikupne zunanjosti, čeprav ne lepa. Njen inteligentni in rajši_ ošabni obraz, ki so ga obdajali črni, nabrani in mehki lasje, je izdajal vztrajnost in voljo. Njene oči eo bile precej na široko vsajene pod košate in skoraj rav- ne obrvi, droben nosek je bil nekam dolg, usta ipa široka in zaprta. Na sebi je imela temno, športno krojeno in skrajno kratko obleko, stilene nogavice, čevlje pa po moškem kopitu. Chester ji je predstavil Markhama kot svojega starega prijatelja in mu dovolil, da nas je tudi on predstavil. ljudi v krožku Marylebone, ki se mu jih posreči premagati v goflfu... Daj mi cigareto, Chet,« je j>otem nadaljevala z zajjovedujočim glasom, se usedla in si prekrižala noge. Vanče ji je hitro pomolil cigaretno dozo: »Vzemite eno Regie, gospodična, in če vam ne ugajta, vam takoj dam kakšno drugo.« »Zelo ste prijazni,« je odvrnila Šibila ter dovolila, da ji je Vanče prižgal cigareto, potem po ee razkomoti-la v naslanjaču. Za takšno priliko njeno vedenje ni bilo dostojno, ni j>a me motilo, kakor bi gotovo vsakega drugega. Niena nenaravna živahnost je bila neke vrste korajža, nagonska obramba pred silnim učinkom žaloigre. Njeni prvi odpovori na Mnrkhamo-va vprašanja so kaj hitro dokazali, da se sestri nista mogli trpeti in da se je celo žalostni način, kako je bila Julija umorjena, zdel Šibili kot zadostni razlog, hliniti bolečino, ki , je ni občutila. »Tn kar se tiče tega, da je bila gospodična Ada ranjena...?« je vpralal Markham, ki se mu je že 'gabila tolikšna brezobzirnost in sovraštvo. »Oh!« je odvrnila Šibila in priprla oči. Poteze na njenem obrazu so dobile še trši izraz. »Ada se bo brž pozdravila, ne res? Medtem 6e bo lahko odpočila in ji bo strežnica na raz-go.« P M Andrejčkov Žalost in veselje Roman v slikah U ■; 4^3. Tomažu in kapilarni je bilo na ladji kaj kratkočasno. Mornarji so bili veseli ljudje, pa morje je bilo iudi mirno in jim je dobro voljo še množilo. V nekaj dneh je ladja krenila v kalkutsko luko. Kapilanu in tovarišu je srce veselo utripalo, ko sta zagledala belo indijsko mesto, M * 449. V luki sta takoj začela pozvedovati za »Lastavico«. Ker tam niso vedeli o njej nič, sta po kamenilih, temačnih ulicah krenila v pomorski urad, kjer so jima povedali, da je ladja bila nekaj dni v Kalkuti, potem pa odjadrala naprej. Zato sta sklenila kar odpotovati v Ameriko. 450. Kapitan je v uradu pustil pismo za »Lastavico«, ce bi se spet oglasila v Kalkuti. Cez nekaj dni sta bila s Tomažem že spet sredi morja na prelepi amerikanski jadrnici in se vozila v deželo, ki jo je bil Tomaž zapustit skoraj pred dvajsetimi leti. Koliko se je od tedaj spremenilo! Razvoj kemije in sedanja vojna Veliki uspehi na polju izdelovanja nadomestkov za uspešno vojskovanje potrebnih surovin V vojni, kakršna je sedanja, igra kemija brez dvoma izredno važno vlogo, 6aj nam je že dozdaj preskrbela celo vrsto več ali manj izbornih nadomestkov za rame 6urovine, ki so za vojskovanje nujno potrebne. Kemična industrija pa je zlasti še v zadnjem času, recimo v zadnjih nekaj letih, doživela, presenetljiv napredek, k čemur jo je prav “ila zapora je onemogočila reden uvoz in izvoz za za prav deloma prisilila vprav vojna. Pomorska ‘ _ "" reder vojno potrebnih surovin in treba je bilo misliti na to, kako bi se V6a takšna sredstva nadomestila z drugimi, na umeten način pripravljenimi. Nemški kemiki pa so še prav posebno na glasu po 6voii iznajdljivosti in vprav njim se mora Nemčija zahvaliti, da ima dane6, v času največje 6vojih vojn, toliko najrazličnejših umetnih nadomestkov za naravne surovine. Kemična industrija je prispevala ogromen delež k dosedanjim nemškim uspehom na bojnem polju. Med drugimi so zlaeti važni naslednji nadomestki, ki jih izdelujejo v Nemčiji: umetna volna, tmwtni gumi ali tako imenovana »buna«, duralu-tnmij, ki pride v poštev zlasti pri izdelovanju letal, bakelit, mipolam, upogljivo steklo, vlakno »Pe-Ce« in podobne stvari. Vse to so umetni izdelki, ki so jih že v veliki meri začeli uporabljati na splošno Požar so gasili z — vinom Po poročilu iz Pariza je zadnjič izbruhnil večji požar v Chateauneufu. V nevarnosti 60 bila vsa skladišča slovitega »Chateauneuf du Pape«, dragocene kapljice, ki je znana daleč po 6vetu. Ogenj je nastal v točilnici Bessac in se je izredno naglo razširjal, ker je pihal močan veter. Kmalu je zajel vso bližnjo okolico omenjene gostilne. Seveda eo z vso naglico prihiteli na pomoč gasilci. Težava pa je bila z vodo, ki je v tej va6i primanjkuje. Gasilci so izpraznili vse vodnjake, a ogenj je še vedno divjal z vso silovitostjo. Ni pre-ostajalo drugega, če so hoteli nadaljevati z gašenjem, kakor da 60 se lotili vina. Pa ne, da bi ga pili, pač pa eo ga začeli brizgati na ogenj. Lastniki vinske kapljice 60 6e odločili za to žrtev, rajši., kakor da bi jim ogenj uničil V6e. Poročilo pripominja, da 60 zlili na besneči požar celih 20.000 ne 6amo — pravi poročilo iz Berlina — v listih deželah, ki so na surovinah revne, pač pa tudi tam, kjer je naravnih surovin v izobilju. Iskanje novih nadomestkov, umetnih izdelkov, surogatov, je prvo, s čemer 6e danes bavi kemija, da bi našla tako nove, nič manj pomembne vire za umetne izdelke, kakor so pomembne naravne zaloge teh ali onih 6urovin, po katerih je potreba vedno večja. Vidi 6e — piše isti berlinski poročevalec — da 60 Združene ameriške države med vsemi izdelovalkami umetne volne na prvem mestu, in da tam nekatere umetne nadomestke, kakor ani-linska barvila, umetno 6vilo in aluminij že tako na splošno uporabljajo, da bi človek mislil, da 6ploh ne gre za kakšne umetne nadomestke naravnih 6urovin. Drug, še starejši tak nadomestek je 6tekIo. Napredek znanosti pa na drugi strani zagotavlja neskončne možnosti za razvoj tehnike sintetičnih surovin. Ni mogoče povedati, koliko še novih umetnih nadomestkov bo prineslo prihodnjih petdeset let, gotovo pa je, da bodo nove pridobitve sintetične kemije na polju plastičnih snovi, lahkih kovin, gumija, tekstilnih vlaken in umetnih nadomestkov za tekoča goriva itd. prinesle pravo revolucijo v vso indu6txrijo ter jo postavile na čisto novo podlago. Majslovitejši gobelin na svetu Vse dotlej, dokler bo trajala sedanja vojna, bodo imeli naj6lovitejši gobelin na svetu, gobelin, ki ga je izdelala kraljica Matilda, žena Viljema Osvojevalca, spravljen v trdno zavarovanih podzemskih prostorih nekje v bližini mesta Ba^euK v Normandiji. Na njem je upodobljen cesar Viljem Osvojevalec za ča6a svojega/ vdora v Anglijo. Cesarica Matilda res ni imela malo dela s tem dragocenim gobelinom, če pomislimo, da je na njem uvezenih kar 58 različnih prizorov iz bojev z Anglijo, prizorov, v katerih »nastopa* 628 ljudi in 292 konj. Železnica, ki vozi le ob grdem vremenu Ena najbolj čudnih železnic na 6vetu je brez litrov najboljšega »novograjčana«, kakor bi po dvoma tieta, ki pelje iz Cusquaya in veže pokrajini naše rekli tej dragoceni kapljici iz Chateauneufa. I Smethport in Backus v Pensilvaniji. Je na zelo slabih finančnih nogah, poroča agencija »Central-europa«. Kljub temu pa je nien lastnik dolžan poravnati vso škodo, ki jo vlaki pri svoji vožnji skozi te kraje od časa do ča6a povzročijo. Največ Škode narede vlaki na ta način, da s 6vojimi iskrami zanetijo gozdne požare. Ker je lastnik tiste železnice imel tako le že preveč 6troškov, st je na vse zadnje zaklel, da ne bo poleti več dovolil, da bi vlaki vozili, razen v dneh, ko bi deževalo. Cu6quaqska železnica se torej o drugih razlikuje po tem, da vozi 6amo v določenih letnih časih m ob grdem vremenu. Za 90 milijonov kron potopljenih švedskih ladij Po poročilu iz Stockholma, ki ga podaja dopisnik znane agencije »Centraleuropa«-, je od tedaj, ko je izbruhnila sedanja vojna v Evropi, švedska trgovska mornarica izgubila že 180 ladij, ki 60 imele skupaj približno 300.000 ton nosilnosti. Vrednost potopljenih švedskih ladij znaša po dosedanjih cenitvah nad 90 milijonov švedskih kron. V Grčiji popravljajo poškodovane spomenike Iz Aten poročajo, da bodo v kratkem začeli slovito bizantinsko katedralo »Hagia >phia* v Solunu. Obnovili bodo pa tudi še številne spomenike, ki so bili v času vojne na Grškem bolj ali manj poškodovani. Poročilo pripominja k temu, da 6e bodo v kratkem nadaljevala tudi dela pri izkopavanju starodavnega »Samostana dvanajstih apostolov«, kjer upajo, da bodo našli vsaj kakšne dragocene mozaike, če ne še kaj drugega, dragocenejšega. Kako hitro rasejo človeški lasje Na podlagi natančnega merjenja so zadnje čase »pristojni strokovnjaki« ugotovili tudi, kako hitro rastejo človeški lasje. Pravijo, da zrastejo povprečno na dan za 0.3 do 0.7 cm. Pa tudi to 60 dognali, v različnih dnevih in nočnih urah človekovi lasje različno hitro rasejo. Ponoči rasejo zelo počasi, vsaj neprimerno počasneje kot podnevi, ko je hitrost njihove rasti največja med deseto in enajsto uro dopoldne in od štirih do šestih jx>poldne. Mehanični in električni učinki pa lahko jx)6pešijo rast las, posledica tega pa je, da potem tistemu človeku lasje navadno dosti počasneje rasejo, kot pa so mu prej. S prusko kislino nad molje Ob izlivu reke Aniže v Donavo stoji mesto St. Florjan, ki velja za jx>menibno kulturno središče. Mesto se ponaša s krasnimi baročnimi stavbami, bogatimi zbirkami slik, časopisov, 6tarega denarja in drugih stvari velike starinske vrednosti, pa tudi z orglami, na katere je dolga leta igral in pod katerimi zdaj počiva veliki glasbenik Anton Bruck-ner, in slednjič tudi e knjižnico, v kateri je približno 120.000 knjig, 2.100 rokopisov in zibelnifi tiskov, oziroma prvih tiskanih knjig. Zadnja ustanova v St. Florianu je baročni muzej, v katerem 60 shranjeni številni kipi in 6likar>je, ki 60 jih nabrali po V6em področju gornjega Podonavja. Da bi knjige iz tiste dragocene knjižnice zavarovali pred molji, so jo za petnajst dni napolnili s plinom pruske kisline. Najhitreje lahko beremo srednje dolge vrstice Zanimivi poskusi s filmanjem bralčevih oči Delali so zadnjič poskuse, na podlagi katerih 60 hoteli ugotoviti, ali človek res lahko hitreje bere kratke vretice, recimo takšne, kakršne vidimo po 6edem ali osemstolpčnih časopisih. Poskuse eo naredili z dvajsetimi ljudmi in 6icer na ta način, da so jim med branjem filmali oči. Tako 60 lahko ugotovili, kolikokrat se v določenem ča6u bralčeve oči ustavijo, koliko besed tisti bralec prebere v trenutkih, ko njegove oči »6toje« pri miru, koliko časa potrebuje povprečno hitri bralec da zazna napisano besedo in jo prebere ter slednjič, kolikokrat se morajo oči vračati nazaj na prejšnje besede. Poskusi 60 pokazali, da je branje dosti po- časneje, če 60 vrstice kratke, kajti bralec v takem primeru ne more naenkrat ošiniti večje skupine besedi, kakor je to navadno, kadar ima pred seboj daljše vrstice. Namesto, da bi hitro ugotovil logično zvezo med fvosameznimi besedami 6e mora pri branju neprenehoma vračat' na začetek vrstic in zato pomen stavkov težje, oziroma počasneje ugotovi. Počasno pa je hidi prebiranje predolgih vrstic, kajti v tem primeru oči kaj rade zgreše naslednjo vretico in se morajo zato večkrat vračati, da ne izgube zveze in smisla 6tavkov. Srednje dolge vretice človek po tem takem lahko najhitreje bere. Odkar je Franco odšel iz hiše, niso njegovega imena nikdar imenovali pri večernih sestankih v rdeči dvorani. Grofica ni nikdar omenila ne njega, nc Luize. Zdaj pa je pretrgala štiriletni molk. >Otroka mi je žal,« je rekla, »toda za njegovega očeta in mater j? to kazen božja.« , Vsi so molčali, čez nekaj minut je rekel Pasotti s tihim slo-esnim glasom: »Strela!« In župnik iz Cime je glasneje pristavil: »Jasno!« Paolin se je bal govoriti in se je bal molčati. Rekel je Toda!« in tedaj je Paolon pripomnil: »Res je!« Gospod Giaco-ijio je sopihal. »Kazen božja!« je s poudarkom ponovil žnpnik s Cime. »In v določanih okoliščinah tudi znamenje njegovega varstva nad nekom drugim.« Vsi, razen upravitelja, ki je škripal z zobmi od jeze, so pogledali grofico, kakor bi visela nad njeno lasuljo varuška roka Vsemogočnega. Ležala pa j- roka božja nad ogromnim klobu-Uo* Pasottijeve in ji trdno tiščala ušesa, da ni vdrla vanje nobena oskrunjevalna zlobna beseda. »Gospod župnik,« je rekel Pasotti, »ali ne bi igrali ene igre, ker gospa grofica tako predlaga ? Vi, Paolin, gospod Giaeomo iu ja*.« Štirje, ki so sedli k igralni mizici, so se v svojem kotu takoj prijetno vdali udobnemu odkritemu razvedrilu, starim milanskim dovtipom, ki se drže taroka kakor zabela. »Vi niste >irišli niti do Barlassine!« je vzkliknil Pasotti po prvi igri ter z glasnim smehom oznanil svojo zmago in veselje« Ti tu so s«? rešili prikazni, drugi pa ne. Gluha reva je nepremično in kakor sveča ravno sedela na počivalniku ter je v smrtnih mukah čakala znamenja od moža, naj se udeleži igre. O Gospod, ali jo bo zadela tudi ta kaz. n 'i Hvala Bogu, znamenja ni bilo in ko je videla, da so štirje zasedli mesta za mizico, se je oddahnila. Takoj pot m se je je lotila bridka ir-volja. Kakšno zasramovanje je ta igra za njeno Luizo, kakšno preziranje do uboge ljube mrtve Ombrettine! Nihče ni govoril z njo, nihče se ni zmenil zanjo. V duhu je zmolila celo vrsto očenašev, češčenihmarij in čast bodi... za hudobno osebo, ki sedi na drugem koncu počivalnika, ki je že tako stara in bo morala tako kmalu stopiti pred Boga. Posvetila ji je molitev za izpreobrnjenje grešnikov, ki jo je molila vsako jutro in vsak veo^r za moža, odkar je odkrila njegovo zaupljivo razmerje z nizko osebo v hiši. Ko je upravitelj slišal Pasottijev hrupni smeh, je vstal in se poslovil. »Počakajte,« je rekla grofica, »izpili boste kozarec vina.« Ob pol devetih so navadno prin-sli dragoceno steklenico starega San Colombana. »Nocoj ne bom pil,« je junaško odgovoril upravitelj. »Sem preveč prevzet od današnjega jutra. Župnik iz Purie že ve zakaj.« »Res!« je rekel župnik iz Purie s tihim glasom. »Velika ža-loigra je bila to.« Molk. Upravitelj se je priklonil grofici, pozdravil Pasotti-jevo, češ, »saj se razumemo!« in odšel. Župnik iz Purie, človek ogromnega telesa in ostrega razuma, je skrivaj opazoval grofico. Ali so jo dogodki v Orii zadeli ali ne? Da se je vzdržala igre, to j-** dvomljiv dokaz. Lahko je storila to kar tako, iz spoštovanja do lastne krvi. Ko jo je dobro opazoval, je zapazil, da se ji roke tresejo. To je bilo nekaj posebnega. Pozabila je vprašati Pasottija, ali je bilo vino dobro, spet nekaj posebnega! Voščena krinka njenega obraza se je zdaj pa zdaj zganila. Nekaj prav posebnega! »Zadelo jo je,« je pomisli župnik. Grofica se je malo raztresla. Bila je zadovoljna, ko je videla, da se igralci dobro zabavajo. Pasottijeva ni 9lišala, ne žinila besede in ostali trije so za- čeli govoriti nazadnjr o njej. Grofica je obžalovala, da je tako gluha in da ne moreš prav nič govoriti1 z njo. Ona dva sta jo hvalila tako, kakor je zaslužila, in kakor jo še vedno hvali, kdor se spomni nanjo. Nemo in žalostno je sedela in ni prav nič slutila, da je predmet njihovega razgovora. Gospod j" varoval njeno globoko, preprosto ponižnost. Ni pustil, da bi ji segla v ušesa hvala, temveč samo moževo zmerjanje. Njene velike, žalostne oči so oživele, ko je gospod Giaeomo zadnjič zasopihal in so tovariši odložili karte ter se naslonili v častitljivih naslanjačih, da se malo odpočijejo ter prežvečijo zadovoljstvo, ki jim ga je nudila igra. Končno se je njen gospod približal počivalniku ter ji dal znamenje, naj vstane. Mogoče prvič v življenju je danes rada stopila v čoln na veliko začudenj'? župnika iz Purie, ki je dejal, da je ponoči na jezeru strahopetec. Kakih sto korakov od Cressogna se je tudi nje spet lotil strah pred jezerom in temo. Z zavistjo je mislila na župnika, čigar glas se je slišal med oljkami nad Tentionom. »Zbogom, strahopetec!« je zakričal Pasotti. Straihopetec ni slišal. On in Paolin sta se polglasno vneto razgovarjala, razlagala grofičine in upraviteljeve besede, Pasottijeve besede; preiskovala sta starkino srce ter se prepirala, ali je v njem kaj sočutja in kesanja. župnik je trdil, da je. Paolin pa, da ga ni. Paolon je šel s svetilko sprdaj ter neprenehoma nerazumljivo godrnjal. Paolin je začel potem glodati vse, kar je mogel: grofičino trdosrčnost, Pasottijevo zlobnost, preprostost njegove žene, priliznjenost župnika iz Cime, upraviteljevo drznost, Luizine in Francove norosti, slabost inženirja Ribere in še mnoge druge napake živih in mrtvih. Trdosrčnost, slabost, zlobnost, sovražnost, priliznjenost; vsepovsod je po njegovem na dnu umazana sebičnost. »Kakšna norišnica je svet,« je bil njegov končni povzetek. »In poslušajte, moj ljubi gospod župnik, če imamo malo riža in bražiljke ter malo sira povrh, potem naj vse drugo vzame vrag. To je najboljše!« K taki dosledni misli ni bilo nič pripomniti. In družbica, ki je dospela tedaj do vrha, je šla molče dalje skozi vlažne senc? Čampa, v svežem vonju kostanjev in orehov. Nihče ni opazil strahu, ki je plul v zraku proti Cressognu. Za Ljudsko tis!:mio n Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: ini. Sodja — Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Mesečna MtažaiiM W Ur. za inozemstvo 15 lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/1’: •- Uprav?: Kopitarjeva nlica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 Podružnica: Novo mesto