JLisi 19.
V torek 6. iuica
1849
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za cclo	leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in Va, za ene kvatre t gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/2 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
-■.--	-T	-r----------,-■--...................— -	-	-----	t ~=	----- ■-	•
^ Podueenje naroda.
0(1 Soče. Serce mi če počiti, ko iz naših slovenskih časopisov vidim, koliko truda prijatle našiga naroda stane, prepričati ga od potrebe in imenitnosti primerniga poduka.
Ko bi le mogli take terdovratneže le za četert ure na Laško v kasarne naših domo-rodnih regimentov Hohenlohe in Kinski postaviti , de bi vidili, kako se premagavci pri Ku-stoci in Milanu na klop devajo, dopolniti to, kar jim primerniga narodniga poduka manjka. Omikani in ljudomili oficirji so mi za terdno rekli, de so naši Slovenci sploh še pre neotesani , kakor de bi se te divje kazni že odpraviti dale.
Kje je vzrok, kje krivica, de naši vojaki na Laškim tako strašno pomirajo? Komej petina njih bo zopet domače tla vidila! V pomanjkanju narodniga poduka. Ne poznaje le nar očitniših naravnih (natornih) postav se vdajo kakor pride vsakimu vživanju, brez de bi le kolikaj na razmere podnebja in druge okoljšine pomislili. Iz tega pa izvirajo pre napolnenje bolnišnic, slaba postrežba in smert.
Od kod pride, de so slovenske kazno-vavnice napolnene z hudodelniki, ki so bolj iz sirovosti kot iz hudobije grešili? Izvir tega zlega se najde le v pomanjkanju narodniga podučenja.
Od kod pride, dc je že toliko stoletij celi Kras gol, brez gojzdov, ko bi se drevesa sicer težko, ali vendar (po skušnji) nasaditi dale? Predsušcovo vladarstvo je imelo mnogotere in med temi tudi prav kmečke-domače misli, de bi ti nadlogi v okom prišlo, tode prava misel mu je le vendar ušla, namreč, narodno podučenje povzdigniti.
Zakaj ne najdejo narpošteniši možje na Slovenskim zaupanja v narodu? Kako je to, de še zdaj naš narod ne zapopade in ne razumi, kaj de je narodov namestnik, zagovornik? Kako je mogoče, de se na Slovenskim domači jezik le od nekoliko plujcov tako nesramno zaničevati in zatirati sme? l)e narod kar ne sprevidi, kaj de je narodnost, veljava njegoviga jedra?
Vse te vprašanja imajo naraven odgovor Ni ga bilo dozdaj narodniga podučevanja, ktero bi bilo dremljejoče višji občutleje za pravdo in svobodo, za čast in narodnost v persili naših Slovencov k djanju in življenju obudilo.
Take in enake besede se vsaki dan iz ust omikanih rodoljubov slišijo. Tode ti glasovi se pozgubivajo v hrupu in šundru politiških strasti in sebičnih naklepov. Povsod se le razpertije vidijo. Nikjer in nikomur ni za pravo osrečenje človeštva mar. Vladarstvo se bori z ljudstvam, kdo de bi veči kos narviši oblasti zadobil. Prijatlji svobode so v sov-ražtvu z zaljubljenci starine. Plemiči z pro stimi; bivši gosposke z bivšimi podložniki svojimi in nasproti. Z kratko besedo: ljudstvo pritiskano od vladarstva v svojih pravicah se mesari med sabo z svojimi politiškimi, druž-binskimi in narodnimi strankami.
Kdo pomisli še pri takih okoljšinah na potrebe Slovencov. Bog daj, da bi koj oljka miru zagledali in zadobili iz naroda izvoljen deželen zbor. Le od tega smemo pričakovati
ozdravljenje za tiste reve in težave, ktere le sami doma občutimo in kterih ptujci (Neslo-venci) ne poznajo in ne obrajtajo.
Dokler ta toliko zaželjeni čas ne pride, se moramo z tem nekoliko tolažiti, de ima domovina naša mož dovelj, kteri si za narodov blagor z podučevanjem zasluge zadobi-vajo. Zasluge te so toliko svitliši, ker samo iz žlahtniga nagona, srečo in blaženost človeštva pomnožti, izvirajo.
To dokazati hočem samo en primerlej omeniti in naj mi žlahtni mož, čigar ime razode-nem, opusti, de ga iz dobriga namena na znanje dam.
Močno za gorami naše knježevine leži Grahova, ktere dušni pastir gosp. Vogrič se v polnim spoznanju žlahtniga poklica, ki je njegovimu stanu dan, za povzdigo šolstva med svojo selsko mladino tolikajn trudi in prizadeva. Moje opravilo me je bilo pretečeno zimo v tisti kraj pripeljalo. Z veselim obrazam mi je pripovedoval žlahtni duhovnik, kako de prizadetje njegovo za izrejo otrok že narlepši obroditi počenja. Mladi in stari v vasi ga spoštujejo kot dobrotnika svojiga. Mladi možje, ktere je vojaška služba iz mirne vasi v široki svet prepahnila, se še iz daljnih boriš spomnijo svojiga učenika in mu pišejo, de so že vsi zavoljo prijetiga nauka v službi naprej irišli. Vsi so zadovoljni in spoznajo hvaležno, dc je dobri g. fajmošter začetnik njihove sreče.
Vendar takih žlahtnih mož, ki se odkrito in resnično za poduk potegnejo, je vse premalo, in njih blagonosno djanje se pri vsem tem pozgubiva v morju pogreškov in pomanjkljivosti, ki našo narodno odgojenje davijo.
Težko bi verjel, de bi eden izmed teb, kterim za res kaj za domovino, za rod svoj gre, od potrebe primerniga narodniga podučevanja prepričan ne bil. Povzdiga dušniga in telesniga življenja in blagostanja je le po njem mogoča.
Kako de bi se pa to podučevanje, ta dušni kruh delil, to je bilo po slovenskih ča sopisih že lepo presojeno in razloženo, ravno tudi pri raznih učiteljskih zborih v pretres vzeto; daljši razvitje in izpeljanje tega pa bi bila naloga slovenskiga šolskiga svetovavslva ktero bi mi Slovenci že imeli, če bi v narodnih rečeh pre mlačni ne bili. Jez hočem samo en prigodek povedati, iz kteriga se bo poglavitna pogrešba vidila.
Sodnik Goriške okolice gosp. Huber, kte riga bravci Slovenje že iz mojiga poslednjiga pisma poznajo, je naročil cenitcljcm neke občine (srenje ali soseske), dc bi zemljiše ma-loletniga cenili. V pisanju neizurjeni cenitelj so prinesli sodniku dotični zapisnik (protokol), ki je bil v čistim slovenskim jeziku lepo tode z nekim posebnim pravopisam pisan Sodnik jih popraša, čigavo de je pisanje in zve, de je županoviga sina Urdiča. Pri priliki je leta Urdič sodniku povedal, de se jc sicer pet let v Gorici brati in pisati po nemško in laško učil, teh jezikov samih pa ne naučil nasproti pa tudi od branja v slovenskim jeziku v šolali čisto nič zvedil ni, zalorej je bolj po svoje pisati začel. Se ve de mu jc g. sodnik sedajni pravopis pokazal.
Tako vidimo v življenju nezmerno polo vičnosti. Mi nismo Nemci, pa nimam
tudi serca, celi Slavjani biti. (Živa, žalostna resnica!)
Bog daj, de bi bilo tega položenja, ktero sosebno omikane Slovence tako močno davi, že skorej kraj!
Slavjanstvo se mi dan današni podobno zdi človeku na videz mertvimu, kteri je vidil, kako so ga zdravniki na mizo položili, kako so nožiče nastavili, ločiti ude njegove, zraven pa moči ni imel, znamnje življenja dati.
Tako nastavljenje nožiča je tudi razpisa-nje Frankobrodskih volitev. — Če bi se mi svoje narodnosti popolnama zavedli, če bi ceniti zamogli vrednost prednikov svojih, kteri so se rajši v razvalinah svojih mest in gradov pokopali, kakor de bi ptuje ime na-se vzeli, — bi Slovenija cela kot en sam junak na noge danila in to sramotno ponudo, na sebi samih narodov vmor doprinesti, ojstro zavernila.
Tako pa, Bog ve kako se bo izšla ! Toliko ia je gotova, de je le poliliški maloletnosti in po dolgim spanju navadni oterpnenosti slovenskiga naroda pripisati, če bo kdo v Pav-ovo cerkev romal, množit tam stranko, ki težko z Nemci zares dobro in pošteno misli.
P.
S varite v čeških poslancov:
Ljubi rojaki!
Iz domovine naše zvemo, de je zadnjič razpisano rekrutiranje (odvod) veliko razdraženjc pri vas napravilo. Slišimo ravno, de se to raz-draženje z natisnenimi in pisanimi listi še bolj podpihuje, in de vas taki listi in scmterlje tudi lastni ljudje nagovarjajo k očitni zoper-stavi proti vladarski oblasti.
Vi ste nas za svoje namestnike izvolili, mi smo prevzeli to sveto službo, in kot zagovorniki vaših narsvetejših pravic spregovorimo zdaj k Vam.
Poslušajte naše besede! Tudi mi, namestniki vaši, nismo z tako silnim rekrutiranjem, kakor tudi z njega raz-pisanjem, ker so se še lc v kratkim zapore-dama vojaki nabirali, prav zadovoljni, če prav smo ne davno pokazali, de radi in obilno vladarski oblasti tiste sredstva podamo, ktere za obderžanje znotrajniga in zunajniga miru potrebuje.
Sklenili smo tedaj ravno zdaj, pri ministerstvu ali če bo treba tudi v visokim deržavnim zboru storiti kar je prav, de se to novo rekrutiranje saj toliko polajša, dc se ne bode kmetijstvu, obertnosti toliko rok, in otrokam toliko očetov odtegnilo.
Tode nikdar pohvaliti ne moremo, če se, poslušavši zgorej omenjeno podpihovanje, sami pomagati hočete in k očitnim zoperstvu proti vladarski moči se napraviti pustite.
Premislite, de zlasti v ustavni deržavi je samooblast in lastna pomoč proti vsem zapo-padkam od ustave (konstitucije), in de se taista tako lc mislili ne da. Čemu bi vam pa bil deržaven zbor, čemu ste volili namestnike svoje v deržavni shod, ako si sami sebi pomagati hočete?
Saj ima ravno deržavni zbor ta namen, de združen z vladarjem narvikši postavoda-javno oblast opravlja; naloga deržavniga zbora je, pravice v njem nadomestvanih dežel braniti, in če Bog hoče, se bo to tudi zgodilo.
Nepostavno ravnanje pa od vaše strani bi celo moč in delavnost deržavniga zbora zlomilo.
Pomislite dalej na nesrečo, ktero bi Vi z zoperstavljanjem in nasilnostjo čez našo domovino pripravili!
Skorej polovica cesarstva je v obsednim stanu! Ali hočete to nesrečo tudi naši lepi domovini nakloniti?
Saj je Češka še ena izmed malo dežel, kjer še dobrote svobodne besede, svobodniga tiska, pravice združevanja in orožja obstoje! Ali hočete, de vam čez našo domovino raz-tegneno, od marsikake strani inordc zaželjeno vojaško gospodarstvo na enkrat vse te drage reči po sili vzame? Ali hočete, de bi se nagla sodba in vojaška postava nad vašimi glavami razvijala in de, ako se z silo vstavite, požig in pokončanje vaše polja v pušave spre-oberne? Hočete mar, dc se potlej, ne po re-krutiranju, ampak za kazen vsi vaši pripravni sinovi med narnakrajniši regimente, na nar-nevarniši kraje pošljejo?
Poglejte na Ogersko, — in imate še več bližnjih izgledov!
Nespametno bi bilo tedej protivenje, brez-umnost in oslepljenost bi bilo zoperstvo; in to tim več, ker se bo z pomočjo božjo morde vendar serčni in svobodni besedi namestnikov vaših podalo, kar je težavniga in ojstriga pri prihodnim nabiranju saj nekoliko za naso domovino zlajšati.
Ne verjamite tedej unim razdraživnim listam, in ne verjamite unim možem, ki vas k zoperstavi in protivnosti naganjajo. Zakaj ali so ti možje zares te misli, de bi za vas in domovino dobro bilo , — in takrat je njih strašna nesprevidnost in popolna nevednost, ki vam pogubo svetva — ali so pa taki možje vaši in svobode nar veči sovražniki, in vam svetvajo hladnokervno, se zoperstavili, ker so že naprej z zasramovavno zloradnostjo (škodoželjnostjo) vse nesreče in nadloge pregledali, ki bi se iz tega čez našo domovino in čez vas vsule.
Vsigdar zavračajte od sebe take škodljive ljudi in njih podpihovanje z pismi, knjigami itd. zanesite se rajši na svojo lastno
zdravo pamet, varite sc vsakterc odkrite zo-perstave in nasprotnosti in verjamite svojim namestnikam, ki ne bodo nikoli nehali, vaše pravice tudi nasproti vikšim oblastim, če bi jim od ondod nevarnost žugala, kolikor je človeku mogoče, braniti in zagovarjati. Podpisani: Palacky, Strobah, Pinkas, Bicger itd.
V Kroinerižu 22. Svečana.
Kratek poduk glede sreekanja
(ali lozanja).
Jednako pravično za vse — za kmete ino vboge ljudi nižjih stanov, pa lOOkrat bolj prav ino koristno je, če se novaki po srečkah (po lozanju) v vojašino pobirajo, ko po stari navadi.
Dosedajna stara navada soldate si pobirati je bila velika velika krivica, hujša za kmeta ino priprostega človeka, ko deseti pe-nez, desetina ino tlaka (rabota, gospodčina). Za tega voljo so jo tudi morali hitro zvreči ino srečkanje napraviti.
Krivica stare navade pa je v tem: kakor so do sili dob skoro vse dače na kmete ino vboge ljudi spadale, tako so tudi skoro samo oni morali soldate davati v hrambo dežele! — Sami dobro veste, ker so bili vsi žlahtniki ali plemenitaši od vojašne prosti. Le kteri so sami radi hteli, so pristopili. — Drugi, kteri so le količko višjega stanu ali bogati bili, so se soldašini vedili na en ali drugi način odtegovali. Gospodje so endrugom sinove obranili, Vrana vrani oči ne izkluva, bogati pa so podkupovali — iu ali tam; kdor maže mu kaže. Po takem so le vbogi kmetje ino rokodelci se svojih sinov znebili — ravno oni, kterim je pri mnogem delu doma pomoči
kervavo treba bilo. — Ogleduite se nekaj okoli sebe ino sami boste resnico tih besed spoznali. Ste kdaj čuli, de so grajšakovega sina k soldatoni vzeli — ali oskerbnikovega (Verbaltcrovega) ali pisarjevega? Celo svoje hlapce še so si vedli obraniti. Ravno tak so tudi še župani lehko svoje sine rešili, če so njih ravno več imeli — vbogi pa je moral iti
—	včasi edini sin že zlo bolehastega očeta!
—	Pridnega siromaka so vzeli — bogatega nevmarjaka pustili. Vzrok je bil vsigarkredi.
Hujša še se je po mestih godila. Mest-janov ste malo pri vojski najšli — razve vbož-nih prostovoleov klerc je siromaštvo tje tiralo. Imenitnejši so si sine sprosili — roka roko vmije: bogatejši nje v pluje odpošiljali za poberite dobe, ali je podnitoma ali očitno odkupovali. Kaj ni bila skoro povsodi taka?? Le vbogi so se sinov, so se pomoči znebili ino su tedaj morali še bolj obožati; bogati so jo obderžali — ino lehko še bolj obogateli.
Prihodnič bo pak vse drugaže. Srečkanje preterga te zvijače ino vajnke kolikor le mogoče. Za tega voljo se mu ravno imenitni, gospodski mesijani, bogatinci naj bolj vpirajo, je grajajo — ino priproste ljudi tudi v oporo podpihavajo, si na tihem misleč, ko bi je spet na staro spravili. Kmetje! Ne dajte si spet vzeti, kar je ravno vam k sreči ino velikem olajšanju. — Presodite sami.
Vojakov se ne pobira več, ko treba. Dozdaj ste jih skoro vi sami davali — v prihod pa morajo vsi — vsi v tvorilo po srečke segati, kteri imajo leta ino život za to; ne ali samo vi — temoč tudi vsi žlahtniki — vsi gospodski — vsi mesijani — vsi bogatini. Vas tedaj prihodnič komaj šterti ali tretji del doleti. Če bi poprej iz enega kraja trije k vojakom prišli, pride zdaj komaj eden — ino sicer ne mende po krivem — temoč po očitni božji volji, kteri mu roko na tako srečko na-pelja.
Le skusite si enkrat srečkanje (lozanjc) ino vi bote Roga hvalili — za tako srečno popravo.
Česar se zdaj , da je nova neznana reč, še bojite, tovarn bode posnej v tolažbo. Zraven premislite še to, da ne bodo za naprej ptuji gospodje sodili, kterimu med vami po postavi ni treba srečkali ino v vojašino iti, temoč možje iz vaše sredine, ktere si vsaka občina sama zvoli — ino na kterih pravičnost ino znano poštenost se naj bolj zanašati smete.
To premislite, si eno ino drugokrat skusite, ino kak veliko je vaše veselje, da je deseti penez, desetina, tlaka proč, bolj še bo vas veselilo, ker je stara krivice polna navada novake za vojašnjo pobirati proč.
Zivkov.
Deržavni zbor.
V	seji 27. Svečana je bil naslednji (12. popred 14.) razdelik podslavnih pravic prijet:
„Nobena družba vernih (cerkev) ne vživa predpravic pred drugimi od deržave.
Nihče ne more od deržave prisiljen biti k verskim obhajilam sploh, ali sosebno k dolžnostim vere, ktere ne prizna.
Ravno tako se ne sme sila delati za iz-polnenjc dolžnost, ktere je kdo z duhovskim posvečenjem ali redovno obljubo prevzel."
V	seji 1. Sušca je bil vendar minister znotrajnih reči grof Stadion pričijoč: V ti seji je bilo prebrano pismo Slovanske Lipe in več občin čeških po češko in po nemško z 40595 podpisi.
Lohner je vprašal celo ministerstvo: 1) ali je ono neposredno ali posredno k prihodu Rusov na Austrijanske tla pripomoglo? 2) ali bo ministerstvo dotične pisma zboru v pregled izročilo? 3) ali bo od Puhnerja odgovor in opravičenje terjalo, če je on sam Ruse poklical? 4) ali ministerstvo Ruse samo za Erdelj
ali tudi za druge meje si pridobilo? 5) ali je ministerstvo kakšno zvezo z Rusi sklenilo? 6) Ali misli ministerstvo Ruse iz Erdelja odpraviti ?
Dalej je se pričelo posvetovanje čez 25. podstavnih pravic.
Češki in slovcnci (gg. Ambrož, Černe Anton in Jožef, Grašič, Krajnc, Laurič, Sever, Supanc, Ulepič — Slava jim! Nektere imena težko pogrešamo,—) so podali ministerstvo opombo (Memorandum) zastran poslednji-ga rekrutiranja, v kterim se pritožijo, zakaj se ni ministerstvo popred z zboram pomenilo, zakaj pri občni dolžnosti, k vojašnji stopiti, ni čas vojaške službe znižalo, in samo verste starosti od 19. do 24. leta obseglo; ravno tako svetvajo, naj se nova prisega za vojake zloži in oznani, ktera ima v sebi imeti ustavo osnovano na enakosti in ravnoprav-nosti vseh derzavljanov in narodov, ravno tako bi se moglo vse z številkami dokazati, de se ne bo nekterim deželam, češki, Moravski, Krajnski in Primorski prevelika teža zakladala.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Volitev za Frankobrod v Ljubljani. Znana je basen od meniha, kteri je poslušaje pesmico rajske tiče celih sto let zamaknjen preživel; misleč, de je le nekoliko trenutij preteklo, zdramši se idevmesto, pa vse pre-menjeno najde, nove hiše, nove ulice, nove ljudi, neznan jezik, — v Ljubljani bi on bil gotovo vse pri starim našel. Še clo hrup zavoljo Frankobroda ni Ljubljančanov iz njih ljube stare navade, iz njih idilskiga miru nikakor predramil. Prav polagama se je ta reč poravnala. Slovensko družtvo je hotlo merilo za-dobiti, koliko de se je politiška znajdenost Slovencov naprej pomaknila, ter je molčalo. Nekteri (večina njih) pametni Ljubljančani so rekli: mi nočemo voliti, zato ker nočemo; drugi, kteri se za modrejši štejejo, so rekli: mi pa bomo volili. In res, zakaj bi Ljubljana Frankobrodu ne vgodila, ker nam od ondod tolikajn koristi izviralo bode! Polhove kože, de ne omenimo detelniga semena, bodo v ceni poskočile, če se jim pot in des Deutschen Va-terland odpre, Rejbinski rešetarji se bodo z svojo suho robo po nemških železnicah vozili, de bo kaj, slava krajnskih klobas se bo clo do Šlesvig-Holsteina glasila, če jih bo kak učen nemšk kuhar za „pikant" spoznal, naše
kuliarce se bodo v Hamburg, Berlin, v Mo-nakovo prevažovale, za terde tolarje Nem-škute učit, kako gre žgance zabeliti in krajnske potice narediti; za priklado ali nameček pa bomo še od ondod dobili nemško učenost, nemško omikanost, nemško temeljitost in glo-bokost, in kar nar več velja, nemško Bie-derkeit, (kakoršno nam je Frankobrodski poslanec g. Šiling pokazal). — Od 114 volivcov Ljubljane in Ljubljanske okolice je le 20 Ljubljančanov (plemičev, uradnikov, obertnikov) v polnim občutu, de sicer proti mnenju mesta, vendar za potrebo dežele sker-be, pretečeni četertik za Frankobrod volilo; trije kmetiči so bili k njimi pritisnjeni, sami ne vedo, kako. Prišlo je bilo sicer več kme-tovskih volivcov, ter so za namen in korist tega volenja pobarali; ker so pa od g. komisarja za odgovor dobili, de imajo voliti, ne pa govoriti, so jo prec odrinili rekoč: „Če pa govoriti ne smemo, tak pa rajši nič!" Bilo je tedej 23 volivcov namesto 114, pa za Frankobrod ne gre ta reč tako na tanjko, saj so nemški časopisi celimu svetu zatrobili, kako spokorjeni Slavjani v Austrii v Frankobrod silijo, in zlasti „Gratzer Zeitung" ostudno od pripravnosti štajerskih Slovencov v ti reči laže; saj naš Lašan, le od sedem Novomesčanov izbran, že skorej celo leto pravdo Krajncov
v Frankobrodu pelje, in le včasih nam Zagreb ali Karlovce očita. — Mi nočemo tu veljavnosti take revne volitve pretresati, nočemo s ta riga prepira zavoljo nemške zveze pogreti, le izid volitve si hočemo bolj na tanj-ko ogledati, in ga braveam v prid, kolikor je moč, razjasniti.
Od te znamenite manjšine je bil za poslanca izvoljen: Grof Karel Hohenvvart, zet bivšiga ilirskiga poglavarja Weingartena.
Mi sicer misel naših Ljubljanskih volivcov zastran Frankobroda ne poznamo, ali hočejo, de bi se mi popolnama v Nemčii raztopili, ali de bomo le kakor kakšno mastno oko ne nemški juhi plavali; v tem pa so gotovo vsi enake misli bili: De mi Ljubljančani, mi Krajnci sploh, v Frankobrodu poslancov potrebujemo.
Poslanec mora biti vtelesnjena volja svojih volivcov. Ti morajo prepričani biti, de je on v poglavitnih rečeh, zavoljo kterih ga pošljejo, ž njimi enake misli, de je mož stanoviten, ne pa veternica, ki zdaj tako, zdaj drugači kaže. Zatorej imajo povsod, kjer dar ustave (konstitucije) ceniti znajo, lepo navado, de volivci, preden si koga izvolijo, ponujavce izprašujejo; ti se morajo izpovedati, morajo misli svoje čez to ali uno reč, ki se bo v zboru pretresovala, razjasniti, tako volivci zvedo, če jim je ta ali uni po volji, in pri čemu de so. Ljubljančani te navade ne poznajo, in hudo bi se znalo zgoditi ponu-javcu: ki bi se z volivci pred volitvijo kaj zmeniti hotel, ker smo za terdno slišali, de je Ljubljanski Kreishauptmann g. baron Mac-Neven 0-Kelly gospodu, ki le besedice zinil ni, zažugal, de ga bo zapodil, če bi se z kmečkimi volivci kaj pogovoriti hotel. Tako od nekdaj nepostavno in protiustavno djanje zasluži, de se po časopisih razglasi, de se zve po svetu, kako se v Ljubljani svoboda govora ceni. Mi vprašamo g. Kreishaupt-manna, ali je mar zbor volivcov kakšna porota ali Jury, ki čez hudodelnika sodi, ali marveč zbor svobodnih mož, kteri znajo tega ali uniga zvoliti, od volitve odstopiti, še clo volitev preklicati, in kteri imajo edino pravico, nagovornike od sebe odvračati! Če je po mislih Ljubljanskih gospodov zbor volivcov kakšna čeda, ktera se varvati mora, znamo mi tirjati, de nihče, de tudi c. kr. komisar ne čehne besedice, ktera bi v volenju kakor si bodi nagibati vtegnila. — Pa v Ljubljani se dozdej od očitniga pogovora ponujavca z volivci ni slišalo, in oni si mislijo, ako Bog dade i sreča kramarska, bomo že praviga zadeli. Ni nam znano, de bi se bil g. grof Hohemvarth s volivci svojimi zastran Frankobroda očitno zmenil, in ne vemo njegove ohširniši misli zavoljo zmešane nemške zveze, pa toliko od njega tirjati moramo, de je on saj v tem z volivci ene misli: de mi Ljubljančani, mi Krajnci sploh v Frankobrodu poslancov potrebujemo.
Pa ravno v ti reči je g. grof pred nekimi meSci čisto rasprotno misel na znanje dal. Znano je, de so pred nekoliko mesci krajnsk; stanovi na Nj. V. Cesarja prošnjo dali, de bi svitli Cesar, ker mi Austrijanci zlasti pa Slovenci z Frankobrodam nič opraviti nemarno, vse austrijanske poslance, ki se še tam mude, nazaj poklicati blagoizvolil. To je bil edino-glasni sklep pomnoženiga odbora krajnskih stanov, v kterim je tudi g. grof Hohenwarth sedel in glas svoj oddal •— sedeli so tudi v njemu možje, ki so za komentar, kako so mož beseda, v četertik za Frankobrod volili. — Mi vprašamo naše bravce, kako se zamore v Ljubljani kaj takiga zgoditi? Kaj bi rekli v drugih deržavah, p. r. na Laškim, če bi v nekim Sardinskim mestu kak grof na kralja z več drugimi prošnjo poslal, naj bi se iz Sar-dinie poslanci za tako zaželjeni italianski zbor (Costituente) ne volili, in če bi po odgovoru kralja, de se imajo povsod za ta zbor izbirati poslanci, ravno ta grof zdaj pred vo-
livce stopil in se jim ponudil, de si je popred nasprotno tirjal, — kaj bi se tam od takiga ravnanja reklo ?
To de znali bi ti gospodje že od začetka Frankobrodčani, ki so se pa tako naglo spre-obernili bili, nam zdaj odgovoriti: Okoljšine so se spreobernile, kar je bilo popred nepotrebno, to je zdaj potrebno. Pravimu slovenskimu rodoljubu, ki ne samo na sebe, ampak tudi na celi narod misli, sveti le ena, stanovitna zvezda: popolna, neoskrunjena, nezajedana, slavjanska narodnost. Tem gospodam pa na to svetvamo, naj si vzamejo Hamleta slavniga Shakespeara v roke, tam najdejo v pervim nastopu tretjiga djanja lep pogovor Hamleta z Polonijam, kteriga njim v prid tu po nemškim prestavljenju Šlegelna tu postavimo :
Hamlet. Seht ihr die Wolke dort in Ge-stalt eines Kameels?
Polonius. BeimHinnnel, sie sieht auch wirklich aus vvie ein Kameel.
Hamlet. Mich diinkt, sie sieht aus vvie ein Wiesel.
Polonius. Sie bat einen Biicken, vvie ein Wiesel.
Hamlet. Oder vvie ein Wallfisch.
Polonius. Ganz vvie ein Wallfisch.
—t—.
V	Kamniku je bil 2. t. m. za Frankobrod izvoljen g. šeuhenstuel c. k. svetovavec pri Ljubljanskim deželnim sodništvu, ki pa mende poslaništvo prevzeti ne misli, in za njegoviga namestnika pa g. vitez Kreuzberg, c. k. svetovavec pri ilirskim deželnim poglavarstvu, ud slovenskiga družtva. Oba gospoda sta bila pri pervim volenju enoglasno izbrana. Volilo je 16 mož, in sicer 8 pur-garjev iz Kamnika, 1 sodnik, in 7 kmetov večidel iz Mekinske okolice. Iz Teržica ni bilo nobeniga.
(-m-) Iz Gradca. Perviga sušcajetu-kajšno slovensko družtvo v spomin junakoslav-niga Stepana šuplikaca, vojvoda serbskiga naroda v cerkvi miloserdnih bratov „requiem" napravilo. Veliko Slavjanov vsaciga reda se je vkupej zbralo; kterim se je žalost velike zgube na obrazu viditi zamogla. Vsi officirji brodžjanskiga regimenta, kar jih je zdaj tukaj , so bili pričijoči in so krog katafalka brod-žjanske desetnike postavili. Tudi tačašni tu-kajšni povelitelj general grof Spannochi je prišel zraven. Katafalk je bil z znamnji Su-plikaceviga stanu in časti redov, s serbskim in trojednim h. s. d. gerbam okinčan. Na čelu je visel napis „za narodnost in svobodo", nad kterim je bil lovorov venec pripet, kteriga bode rajnkimu še pozni vnuk serbskiga naroda spletal v večni spomin junaku, kterimu je pri prizoru bratinskih pripomočnikov, iz Turčije od veselja serce počilo. Vsi ganjeni smo za njegov večni mir serčne zelje in molitve proti nebu povzdignili. Zamaknjeni smo poslušalii čudapolne glasove requiema slavniga glaso-skladnika Tomašcka, kteri so nam mnogoverstne občutke v sercu budili. Zdaj je milo zapela jokajoča struna na goslili, kakor bi hotla oponašat žalostni jok ljudomile slavjanske čez narodno nesrečo, zdaj zadoni trombe gromeči oglas, kakor junakov terdi sklep za rešitvo od nemiliga terplenja; zdaj zabuči pretresavna trobenta in oznanuje pogin vsih pozemeljskih verig; in zdaj polno se vzdigne soglasje, obetavno edino moč nepremagljivo združenih bratov. Vsaki glas bilje zdildej slavjanski, v-saki glas nam je peljal dušni vid v nesrečno pretečenost, v dvomapolno zdajnost, in negotovo prihodnost. Vzdignila se je duša v nebo za sreča vsih blagih rodoljubov, za slavni izid naše velike nanieinbe. — Tako smo Slavjani tukej v Gradcu Šuplikaca žalostno smert, ki nam zaporedama nar slavniši ljudi, nar boljši domorodce jemlje, obhajali.
Hervaška, fii slavonska dežela.
V	Zagrebu se je družtvo napravilo, ki bo prineske nabiralo, de se jugoslavjanskimu
vitezu, Jelačiču Banu sablja izroči, vredna častivcov in češeniga, z napisam na eni strani: „Baroni J. Jelačič de Buzim, Bano, grata Patria A. D. 1849" in na drugi strani banov pregovor: „Što Bog dade isrcča junačka."
Serliska Vojvodina.
Serbski junak Kničanin jc prijel od cer-nogorskiga vladika naslednje pismo: Visokorodni gospod Štefan P. Kničanin!
Čast naroda našiga! Ti mi popolno opravičiš ime vojakov Dušanovih in karagjorgje-vih. Moja in vsakiga praviga Serbina hvaležnost k Tebi je velika. Ti si se iz samiga bla-gorodniga ponosa rodu na žertvo dal, in bra-tam v nadlogah v pomoč pritekel; zavoljo tega Te bom jaz večno ljubil in večno spoštoval. — In iz čiste hvaležnosti za Tvoje prizadetje ti pošljem v dar obraz brezsmertniga Obiliča. On bo dobro se prilegel k persim premagavca Tomaševaškiga in odrešenika Pančeva. Zato ga primi, mladi vojvoda vitezov Serbijanskih, z tisto izkrenostjo in serčnostjo, z ktero Ti ga pošlje z narresničnišim pozdravljenjem.
Cetinje na Savin dan 1849.
Vladika Cernogorski P. P. Njegoš.
Jfloravla in Silezia.
Kromeriž 27. Svečana 1849. V 14. listu Slovenije gosp. Miroslav Vilher krajnske poslance opomni, de bi ponižanje ccne soli za deželo preskerbeli. Prav ušeč nam je, de ljudje svoje vošila in želje skozi časopise razodevajo , in naša dolžnost je, taiste, kolikor je mogoče, dopolniti. Tode, kar ceno soli zadene, je že gosp. poslane Ulepič 19. Grudna 1848 tole deržavnimu zboru naprej položil : Visoki deržavni zbor naj si prizadene, de bo zavolj velike potrebe ljudstva, in k njegovimu koristu cena soli ponižana, kar je nar pred mogoče. Ta predlog g. Ulepiča je bil odboru denarstva (Finanz-Ausschusse) izročen, de bi ga on per svojim delu porabil. Ker odbor denarstva zavolj tega še nič sklenil in predpeložil ni, ga bo gosp. Ulepič v kratkim poprašal v očitni seji deržavniga zbora kaj jc zaderžek, de se v ti reči nič več zgodilo ni. Odgovor predsednika odbora za de-narstvo vam bomo že na znanjo dali.
Laurič.
Kromeriž 2. šušca 1849. V včerašni seji deržavniga zbora je gosp. Ullepič poprašal gosp. šmida, predsednika odbora denarstva, kaj se je čez njegov predlog zavolj ponižanja cene soli zgodilo. Gosp. Cllepič je per te priliki spet opomnil, kako potrebno bi bilo posebno za vboge, de bi sc kmalo cena soli ponižala. Gosp. šmid je odgovoril, de se je odbor denarstva v ti reči že s gospodam ministrant denarstva pomenil, in de je ta obljubil, v kratkim zavolj tega načert postave deržavnimu zboru predpoložiti. Gosp. šmid je še perstavil, de bo per pervi priliki gosp. ministra denarstva na njegovo obljubo opomnil, in de se bo to znabiti še ta teden zgodilo, kakor hitro bo gosp. minister v Kromeriž peršel, kar se je tudi dans spolnilo.
V današni seji je gosp. Faifalik, predsednik odbora ustave na znanje dal, de je načert ustave končan. To novico je deržavni žbor s veseljem zašlišal.	Laurič.
Ogerska dežela.
Pet in dvajseti razglas od ogerskiga boriša pove, de je f. m. Vindišgrcc 24. Svečana iz Budapešte svoj glavni stan v Hatvan in 25. t. m. v Gongj os preložil. Tako se je združil s vojaki fml. >ŠIika.
18. Svečana je imel Obrist Urban bitvo z puntarji v Erdelju pri Bajersdorfu, v kteri je obrista Bicko , ' 2 oficirja in 200 prostih vjel in štukov in priprave dobil. Po tem se je pa v Bistrico nazaj vmaknil. V zgornim Ogerskim je odsek barona Bamberga 21. Svečana. Eperies in Kašavo posedla.
Od bana Jelačiča se v nobenim armadnim razglasu več besedice ne bere.
Ministerstvo je zavkazalo, de se ne smejo nikjer madjarske bankonote več prijemati.
I e p o 1 i t i § k i del.
Marko Borar,
slavjanski junak.
(Dalje.)
On je zasačil v primorskim mestu Arti Kuršidove namestnike Hasan-paša, Sulca-Kor-cu, in Paho-bega. Pri Viriadu je potolkel 3000 Arbanasov, kterih vodja je bil Abas-bega. Pri Basenskim mostu je Hasan-bega, ki je imel 6000 naj boljših vojakov, tako navil, de je mogel kopita pobrati ino leteti. Potlej je oblegel Sulejman-bega in Hasan-paša, ki sta bila v Lelovi." Ta se mu dolgo nista holla podati. Ko so pa obleženci za lakote voljo že vse konje pojedli, ni bilo druge pomoči, kakor orožje položiti, in se podati. V znainnje, de so res podložni, so mogli vsi memo Marka iti in roke križem deržati. Bilo je vsih vkup 1300. Po tem je oblegel Tri-vicijano, ktero sta branila Tahir-beg in Tahir-papulia. Tudi ta sta se mu mogla kmalo na sramotne pogoje podati. Od tod dere v Stir-vino, kjer zmlati 700 šamidov, in koj po tem spodi iz Sirinkase Bekir-Čogodora in Sulca-Korca. Naposled so mogli Turki Arbanaški deželi slovo dati in se iz nje pobrati. Greki so z začudenjem gledali na junaškiga Marka, ki je s pešico Sulijanov 7000 turških vojakov nasekal. Toliko in toliko vitežkih djanj je storil v kratkim času, in tako pogumno in pretkano, de se je vse čudilo. Zato pa je bila tudi v kratkim cela Evropa polna Markove slave. Markova hrabrost je tudi niarsikterimu maloserčnimu Greku novo moč in serčnost v persi vlila.
Ue bi se bil z greškimi poglavarji pogovoril, gre leta 1822 spomlad v Korint. Oblečen je bil prosto. Nečimerne lepote ni nikdar ljubil.
Njegova kapa je bila rudeča, hlače in plajš pa plava. Ob bedru mu je visela britka sablja in za pašam se mu je prosta pištola svetila. Pervi ga pride obiskat greški vojvoda Teodor Kolokotroni. Ker je pa videl, de se njegova prelepa in Markova prosta obleka niste ničkaj podobne, sam ni vedil, kaj bi počel. Torej hitro razgovor prejenja, in Kolok-troni se verne domu. Drugi dan pride Kolok-troni zopet Marka obiskat. Zdaj je bil oblečen kakor greški hajduk. Na glavi je imel že ponošeno kapo, oblekel je bil prestreljeno srajco. Ob bedru mu je mahala stara sablja, in na vratu je imel svelince. Kakor hitro ga Bočar zagleda, mu teče naprot, in mu reče: „\o zdaj si se oblekel, kakor se spodobi junaku." Potlej sta se jela prijazno zgovarjati. Marko je hvalil Greke, de so junaki; sebe pa ni nikoli v misel vzel. Vender se nimogel zderžati, de bi ne bil Kolokotronija prijazno pokregal, zakaj de je svojim vojakam pustil, de so tako strašno gerdo s premaganimi Turki delali. rAli bi ne bilo pametneji in bolj človeško , je djal, ko bi bili tolikim nedolžnim ljudem življenje pustili? Po tem bi bil svet vidil, de so Greki vredni svobode." Glejte, tako je naš Marko človeka tudi v sovražniki cenil. Te besede so-živa priča, de Bočar ni
bil le kaki sabljač, ampak pravi vojak, poln keršanskiga čuta. Kakor ga je Kolokotroni počastil, ravno tako ga je tudi čislal knez Aleksander Mavrokordat in si je prizadeval Marku prikupiti se. Naš vitez pa ga je s svojim bistrim umam in lepim sercarn tako začaral, de je Mavrokordat vse svoje žive dni z neizrečenim nadušenjem in spoštevanjem od njega govoril.
Po Markovim svetu sklenejo Greki, de ne bojo sovražnika doma čakali, temuč mu pojdejo naprot. Mavrokordat in Bočar gresla v Epir, de bi se bila s Turkam bojevala. Pa Kuršiil zve to po svojih ogleduhih, in hoče njih osnove razdjati. Torej sklene svobodoljubne Sulijane spravili pod svojo oblast. Mislil si je, če se Marko s Sulijani prikaže, bode vse derlo za njim. Ko se je Kuršid pripravljal Sulijane podjarmiti, je bil Marko v primorskim mestu Misolongu. Ko zve, de so njegovi prijatli Sulijani v stiski, se hitro nameni, de jih bo rešil, ako bi tudi mon-la voda nazaj teči, Turkam se je zdelo, kaj de bo Marko naredil, ter so zvedli, de ga s silo ne bojo lahko v roke dobili. Torej so ga mislili po izdajavstvu v pest dobiti. Kuršid pošlje v Misolongi svojiga prijatla Gogosa, rojeniga Arbanasa in umorivca Markoviga očeta. Ta se je delal Marku prijatlja, in sc je hlinil, de ni I urki radi mir storili. Prav za prav pa je le zato prišel, de bi bil zvedil skrivne osnove (■rekov in Sulijanov. Marko slišati, de pride
umorivec njegoviga očeta se od jeze strese. Pa si misli, morebiti mu je pa res žal, de je mojiga očeta vbil? Morebiti želi zdaj res svoji domovini kaj pomagati? Torej ga pokliče k sebi, de bi se z njim pomiril. Kadar Gogos stopi čez prag v Markovo hišo, zavpije Marko na glas: „0če! odpusti mi, ker objemem tvo-jiga umorivca." Po tem ga poljubi, in mu da perstan rekoč: „Daj ti ta perstan svojimu je-dincu, de ga bo dal moji hčerki Vasiliki. Jest jo hočem z njim zaročiti, de bomo prihodnjič prijatli in žlahtniki." Gogos to slišati se hlini, in se derži, kakor bi mu bilo res žal, de je nekdaj Marku nasprotoval. Štulil se je, kakor bi ga bilo silno ganilo Markovo veliko-dušje. Zraven pa je cigan zmiraj priložnosti iskal, de bi bil Marka in njegove Sulijane izdal. V začetku maliga serpana gre Mavrokordat z 5000 vojakov v Epir. Marko s svojimi 350 Sulijani je vodil sprednje straže. Ker se je zanesel na svoj pogum in svojo hrabrost, si zmisli, de bi si skoz turško armado pot naredil do svojih obloženih prijatlov. Greški vojvoda ga je pa čakal in varoval pri selu Langadi. Kdor je Bočarja poznal, ni kar mer-vice dvomil, de mu bo to po sreči steklo. Pa vender je mogel Marko pri Plaki pervikrat v svojim življenji pred Turki z bojiša bežati. To pa zato, ker je hinavski Gogos Kuršidu oznanil, kaj de Marko misli storiti. Tedaj ga je Kuršid z vso svojo močjo pričakal. Tode Marko se tega ne vstraši, temuč se hitro proti vasi Peti odmakne. Mavrokordat slišati kej se je Marku zgodilo, je hitel z naj boljimi vojaki za Markam v Peto. Pa še komaj pridela v Peto sta jima že glas cimbal in krič vojakov oznanovala, de se bliža sovražnik. Greki se hitro pripravijo na boj. Tudi gre-koljubno (philhelensko) kardelo sc postavi v bojni red.
V tem kardelu so bili sami ptuji dobrovoljci. Namreč: Poljaki, Švajcarji, Francozi, Englezi in Nemci. Desno krilo sta branila Vlahopul in Gogos, levo pa Bočar.
Bešid-paša jih prime z 10,000 konjikov in pešeov. Pervi naskok Greki srečno nazaj veržejo. Tode Bešid spravi svoje trume zopet vkup, in se proti grekoljubam' oberne. Zdaj prestopi Gogos s svojim kardelam na turško stran. To vstraši Vlahopula, de se odmakne in grekoljube in Sulijane same v boji pusti. Turki zdaj naj pred grekoljube obidejo. Ko iVIarko zve, kako ga je nesrečni Gogos goljufal, prevzame neizrečena žalost njegovo serce. Kakor obupan rine med Turke, ter vpije: „0j Turki! nate Marka Bočarja." Kjer so se naj hujši mahali, tje je hitel,' ker je hotel, de bi bili vsi le po njem mahali. Tode zvesti Sulijani so ga s svojimi telesi branili. Marka je zbil in razsekal vse, kar mu je prišlo pod britko sabljo, ter je mislil, de bode do gre-koljubov primahal. Pa vse je bilo zastonj. Sovražnika je bilo toliko , de ni mogel svojiga namena doseči. Zadnjič se zverne ves ranjen in s kervjo oblit. Njegovi zvesti tovarši ga odnesejo iz bojiša. Čeravno je bil že na pol mertev, je deržal vender še zmiram v junaški desnici deržaj svoje raztolčeue sablje.
(Daljo sledi.)
knjiga splošnih (lcižavljanskili
postav*
§• 94.
Neveljavnost zakona, katerimu je kak v
56, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 75 in 119 postavljenih zaderžkov napoti, se ima uradno preiskati. V vsih druzih primerlejih je treba na prošnjo taistih čakati, kteri so bili po zakonu z zaderžkam sklenjenim v svojih pravicah žaljeni.
95.
Zakonski, kateri je za pomoto, ki se je v osebi zgodila, ali za strah vedil, v kateriga je bila druga stran pripravljena; dalej zakonski ki je okoljšino, de po '<§§. 49, '50, 51, 53, ino 54 ne zamore sam po sebi veljavniga zakona skleniti zamolčal, ali lažnjivo terdil, de sebi potrebno dovoljenje ima, nezamore iz svojiga laslniga krivičniga djanja veljave zakona odbivati.
§. 96.
Sploh ima le nedolžna stran pravico tirjali, de se zakonska pogodba neveljavna izreče; to pravico pa zgubi, če je po zadoblje-nim znanju zaderžka zakon nadaljeval. Oče ali varstvo zamore zakon od maloletniga ali oskerbljenca samovoljno sklenjen le dokler očetovska oblast, ali varstvo terpi, odbivati.
Obravnanje zastran neveljavnosti zakona gre le deželni sodnici tistiga okrožja, v kterim imata zakonska svoje redno stanovaljše. Deželna sodnica ima fiškalni urad, ali kakiga druziga razumniga in pošteniga moža za pre-iskanje okoljšin in brambo zakona postaviti, in pravo posebnost reči tudi takrat uradno razkriti, kader se obravnanje na tirjanje ene strani napravi.
98.
Ako se zaderžik odpraviti zamore, ima deželna sodnica skušati z napeljanjein za to potrebnim in z privolenjem straneov to doseči; ako pa to ni mogoče, ima deželna sodnica čez veljavo zakona soditi.
§. 99.
Predumljenje je vsigdar za veljavo zakona. Terjen zakonski zaderžik se mora torej popolno dokazati, in kakor enoglasna izpoved obeh zakonskih nema tu nobene moči dokaza, ravno tako prisega se zakonskih čez to dopustiti ne more.
§. 100.
Zlasti se mora vprimerleji, ko se poprej-šna in vedna nezmožnost zakonsko dolžnost opravljati, terdi, po umetnikih, to je po sku-šanih zdravnikih ino ranocelnikih in v okoljšinah tudi po babicah dokazati.
101.
Ako se za gotovo ne more odločiti, če je nezmožnost vedna, ali le časna, sta zakonska zavezana, še eno leto skupej prebivati, in če nezmožnost v tem času ni prenehala, se ima neveljavnost zakona izreči.
§. 102.
Ako se iz obravnanja pravde čez veljavo zakona pokaže, de je bil zakonski zaderžek eni strani, ali de je bil obema pred znan in de sta ga nalaž zamolčala, se ima krivima kazen v kaznovavni postavi čez težke policijske prestopke odločena, naložiti. Če je ena stran nedolžna, ji je prosto odškodvanje terjati. Ako so poslednjič v takim zakonu otroci zarojeni bili, se mora za-nje po tistih vodilih skerbeti, ki so v poglavju od dolžnosti staršev ustanovljene.
§. 103.
Ločitva od mize in postelje se mora zakonskima, če sta v tem ene misli in zastran pogojev edina, od sodnice z sledečo opaznostjo dovoliti.
§. 104.
Zakonska morata najpred svojo namembo, se ločiti, z nagibi vred, fajmoštru razodeti. Dolžnost fajmoštra je zakonska na slovesno obljubo pri poroki vzajemno dano opomniti, in jima škodljive nasledke ločitve krepko na serce djati. To opominjanje se mora trikrat v raznim času ponoviti. Ako taisto nič ne opravi, mora fajmošter strancama napisano spričbo izročiti, de sta, čeravno trikrat opominjana, pri želji se ločiti ostala.
105.
Oba zakonska imata z priloženjem te sprič-be ločitno prošnjo redni sodnici podati. Sodnica ju ima osebno pred se poklicati, in ako pred taisto poterdita, de sta se zedinila zastran svoje ločitve kakor tudi zastran pogojev čez premoženje in živež, brez naprejšniga preiskanja prošeno ločitvo dovoliti, in taisto v sodniških spisih zaznamvati. Če je kaj o-trok, je sodnica zavezana, za-nje, po predpisih, v sledečim poglavju zapopadenih, sker-beti.
§. 106.
Maloleten zakonsk, ali oskerbljenc zamore sicer sam po sebi v ločitvo dovoliti; k zgovor-jenju zastran premoženja zakonskih in živeža kakor tudi glede preskerbljenja otrok je dovoljenje postavniga namestnika in varstvene sodnice potrebno.
§. 107.
Ako ena stran v ločitvo dovoliti noče, in druga stran ima pravne uzroke v taisto siliti, se morajo tudi v tem primerleju prijazne opombe fajmoštra pred storiti. Ako te nič ne has-nejo, ali če se obilolžena stran brani pred fajmoštra priti, se mora terjanje z fajmoštrovo spričbo in potrebnimi dokazi redni sodnici izročiti, katera ima to reč uradno preiskati in razsoditi. Sodnik zamore še pred razsojenjem ti strani, kije v nevarnosti, posebno spodobno prebivaljse privoliti.