PRIVOŠČIMO PRAZNIČNI DECEMBER! Poštnina plačana pri poiti 3102 Celje, DECEMBER 2017 Šentjur do 0 i ŠENTJURSKE novice \ 2017 367(497 4 ŠHTit iur) )*] H k II O123862-1 COBISS VSAK TEDEN KOGA POSPREMIJO NA PSIHIATRIJO I Natisnili sg10 10 tisoč izvodov L ŠENTJUR, DOBJE, ŠTORE m m ■PRIJAZEN NAČINI ■kmetovanja^HF ^EZŽ^^EJEr Sw'„ odslej boste 0 DOGAJANJU NA ŠTAJERSKEM vedeli vse. ČISTO VSE, Štajer*a ■ m MARKET JAGER HRUŠEVEC Gojstovo pot 38 3230 Šentjur Za toplejše in slajše zimske dni Kea Caffe poskrbi. Kea Caffe Cesta Miloša Zidanška 12 3230 Šentjur pri Celju M CINKARNA www.cinkarna.si Cuprablau Z f ilNTJURSKl ___ MA MASI OVNICI DOdl^pS ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2017. urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si ^ NOVO VPRAŠANJE: Uvodnik SPET SKUPAJ £*te nas kaj pogrešali? Šen-l) (jurske novice so pogrešale vas in zato smo neizmerno veseli, da po slabem letu spet prihajamo na obisk k vam. HjTadovoljni smo, da tokrat JLj prihajamo brezplačno in da prihajamo prav v prazničnem decembru in to s košem (večinoma) dobrih in prijaznih novic. Naloga in poslanstvo lokalnega časopisa je, da išče pozitivne zgodbe in napredne ideje. Vedno jih je v vsakem okolju vsaj nekaj. i~T~bkrat Šentjurske novice J. pošiljamo na naslove vseh gospodinjstev v občinah Šentjur, Dobje in Štore. Natisnili smo jih 10 tisoč izvodov. Priložnost za predstavitev svojega dela so tudi tokrat prepoznali številni oglaševalci. Namenite jim pozornost in poiščite kaj koristnega zase in za svojo družino. xz y—'c in ker se boste v tokratni številki imeli lepo z nami, se boste veselili, da spet pridemo. Ne obljubimo, kdaj bo to. Pridemo pa. Dotlej pa želimo vse dobro. Ekipa Šentjurskih novic novice www.novice.si m • PRAZNIKI SO PRED VRATI ^ I FOTO: CELJAN Se veselite novoletnega vzdušja v mestnih središčih? www.nqvice.si SPLETNA ANKETA NEPRESLIŠANO IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIItlllllHHIII NASA PODJETJA Koga zaposlu jejokakšne plače nam dajejo? Lokalno gospodarstvo. Vsa večja podjetja občin Šentjur, Štore in Dobje smo povprašali o trendih zaposlovanja in morebitne rasti plač, a je večina naših gospodarstvenikov zelo skrivnostna. » Piše: Nina K robat Koliko ljudi zaposlujejo, ali potrebujejo dodatne sodelavce in koga, kakšne plače izplačujejo svojim delavcem in ali se jim ob koncu leta morda obeta kakšna nagrada - to smo vprašali skoraj vsa večja podjetja na Šentjurskem, v Štorah in v Dobju, skupaj več kot 20. Večina na vprašanja ni odgovorila, tisti, ki so, pa pravijo, da bodo tudi v novem letu še zaposlovali. Štore Steel Jani Jurkošek, direktor enega naj večjih podjetij na tem območju, družbe Štore Steel, ki zaposluje 526 ljudi, pravi, da so letos do oktobra na novo zaposlili 38 novih sodelavcev. Približno 40 novih zaposlitev načrtujejo tudi v letu 2018. »Zaposlujemo največ kandidate s poklicno ali srednješolsko izobrazbo naravoslovno tehniških smeri ter diplomirane inženirje metalurgije in strojništva. Inženirje si zagotavljamo s štipendiranjem, kandidatov s poklicno ali srednješolsko izobrazbo pa primanjkuje. Zato sprejemamo tudi kandidate brez dokončanih šol ali z neustrezno izobrazbo, ki pa se morajo dodatno usposobiti v preizkusnem obdobju,« pojasnjuje Jurkošek. Bruto plača v Štorah Steel je v prvih de- setih mesecih v povprečju znašala 1.744 evrov in je 10 odstotkov višja kot v takšnem obdobju lani. Konec leta načrtujejo, da bodo zaposlenim izplačali nagrado za uspešnost, katere višina pa bo odvisna od rezultata poslovanja v letu 2017. Tegometall V podjetjih Tegometall Inženiring in Tegometall oprema, ki zastopata skupino Tegometall v Sloveniji, je zaposlenih skupaj 140 ljudi, je sporočila Teja Vrečko Luknai--Dodatne zaposlitve v podjetju so odvisne predvsem od stanja na trgu in potreb po dodatnem kadru. »Kadrovska fluktuacija je namreč pri nas zelo nizka, zato le redko iščemo menjave, največkrat le okrepitve ekipe. Najpogosteje iščemo proizvodne delavce, v preteklem letu pa smo okrepili tudi našo stalno ekipo. V Slovenijo smo tako preselili upravljanje marketinga za celotno skupino, trenutno iščemo še dodatno moč na področju prodaje, v začetku naslednjega leta pa bomo iskali še arhitekta.« Dodaja, da plače Usklajujejo na dve leti in da zaposleni °t» koncu leta dobijo tudi božičnico. Ahac 97 ljudi je trenutno zaposlenih v podrtju Ahac. V tem letu so zaposlili 10 n°vih sodelavcev, je iz podjetja sporočil Peter Čakš. Zaposlovali so v Ahac tehniki, rast in poslovne priložnosti so Zaznali tudi področjih trgovine in gostinstva, vsako leto okoli 20 delavcev Sezonsko zaposlijo tudi v njihovem obratu v Središču ob Dravi. »Širitev poslovanja je naš cilj in za to med drugim Potrebuješ tudi ustrezno usposobljen ^der. S segmentom tehnike se uspeš-P° širimo na trge nekdanje Jugoslavije, zato bomo na tem področju zagotovo 'skali nove sodelavce. Pri iskanju novih sodelavcev večjih težav nimamo, saj ^aljamo za dobrega zaposlovalca. Tudi Ce nimamo razpisov za nova delovna J^sta, prejemamo prošnje oziroma se JPdje zanimajo za zaposlitev.« Nekatera podjetja bodo svojim zaposlenim izplačala božičnico. Čakš dodaja, da so plače v podjetju odraz gospodarskih razmer v branži in poslovanja. Kot vsako leto bodo sodelavce tudi letos nagradili za njihov trud. Meja Šentjur, Asfalt Kovač Roman Gregom, direktor podjetja Meja Šentjur, kjer je zaposlenih 52 ljudi, pravi, da v zadnjem letu niso zaposlovali. Bodo pa v novem, traktorista in skladiščnika. Dodal je tudi, da bodo svojim zaposlenim ob koncu leta izplačali božičnico. Iz podjetja Asfalt Kovač, kjer zaposlujejo 36 ljudi, sporočajo, da so v zadnjem letu zaposlili tri nove sodelavce. Tudi v novem letu bodo iskali nove delavce - strojnike, voznike tovornih vozil in asfalterje, a pri tem pričakujejo težave, saj kadra, ki ga potrebujejo, ni. Bruto plača v podjetju znaša 1.500 evrov, 290 evrov bruto pa bo znašala letošnja božičnica. Kam po praznična doživetja? Preverili smo, kakšna praznična doživetja nam letos ponujajo v Šentjurju, Štorah in Dobju, več o praznikih v bližnjih krajih na Štajerskem pa v osrednjem delu časopisa. Na Občini Šentjur so nam povedali, da v času priprave našega prispevka načrt decembrskih prireditev še ni bil usklajen, prav tako ni bil znan obseg praznične okrasitve. So pa minuli konec tedna v Šentjurju že pripravili tradicionalni Miklavžev sejem in Ta veseli dan kulture. Sta pa tudi že napovedana dva velika glasbena dogodka z domačimi ustvarjalci: Božični koncert Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur bo v četrtek, 7. decembra, v kar dveh ponovitvah, v soboto, 23. decembra, pa bo Božič z Big Band Šentjur: Svvinging Rock. Oba dogodka bosta v Ipavčevem kulturnem centru. Na Občini Štore so povedali, da ne pripravljajo javnega silvestrovanja, bodo pa poskrbeli, da bo kraj oživel v praznični okrasitvi. V decembrskem programu prireditev izpostavljamo nočni Miklavžev pohod in miklavževanje, za otroke bodo pripravili predstavo z obiskom Božička. Božični dogodek pripravljajo tudi v Laški vasi, polnočnica bo na Svetini, po božiču prirejajo žegnanje konj na Teharjah in žegnanje v Šentjanžu, tradicionalni koncert konec decembra prireja domači pihalni orkester, zadnji dan leta se bodo podali na silvestrski pohod na Srebotnik. Iz Občine Dobje sporočajo, da kakšnih posebnih dogodkov v sklopu prazničnega decembrskega dogajanja ne načrtujejo, bodo pa izvedli praznično obdarovanje najmlajših občanov, v drugi polovici decembra bodo na ogled velike jaslice v Dobju (nasproti Gostilne pri Olgi), domača društva pripravljajo decembrske ustvarjalne delavnice. Javnega silvestrovanja sicer ne bo, bodo pa poskrbeli za praznično okrasitev. (N. K.) NOVICE urednistvo(g)sentjurskenovice.si » www.novice.si Mesto dobi novo športno dvorano ŠE/NT ^Ur Dvorana Hruše-vec. Streha na energetsko neučinkoviti dvorani je popustila. Zgradili bodo pol večji objekt, vrednost naložbe še ni znana. » Piše: Primož Škerl Večnamenski športni dvorani v Hruševcu so očitno šteti dnevi, saj se v šentjurski občini že dalj časa intenzivno pripravljajo na graditev nove. Resnici na ljubo usoda starega objekta, kjer je med drugim hram slovenskih košarkarskih prvakov iz leta 2015 in trikratnih pokalnih polfinalistov, še ni l povsem zapečatena. Tuhtali so namreč tudi možnosti obnove, a to bi bila rešitev na kratek rok, na dolgi rok pa bi se gotovo izkazala za finančno manj ugodno. Obnoviti ali graditi? Dvorana je stara šele 22 let, a je bila gradnja očitno slabo izvedena. »Streha je fuč in morali bi jo v celoti zamenjati, kritina je spodaj gnila. Vsako leto za njeno sanacijo namenimo okoli 7000 evrov. Objekt je tudi energetsko izredno neučinkovit. Znašli smo se v dilemi ali jo v obstoječem obsegu posodobiti in zagotavljati njeno delovanje v naslednjih tridesetih letih, oziroma na tej lokacije postaviti novo, ki bo v uporabi naslednjih petdeset let«, je razmišljanja strnil šentjurski župan mag. Marko Diaci. Pred očmi so imeli željo, da bi objekt kar je mogoče dolgo Tuhtali so tudi možnosti obnove, a to bi bila rešitev na kratek rok, na dolgi rok pa bi se gotovo izkazala za finančno manj ugodno. služil potrebam šolske / športne vz-y goje otrok in W mladine, za tekmovalni šport, bogate in obsežne kulturne dejavnosti v mestu, kakor tudi za številne prireditve dmžabnega ali poslovnega značaja. Skratka - prevladali so skomini po sodobni dvorani za športne in kulturne dejavnosti iz preprostega razloga, da športno in kulturno razvit kraj pač potrebuje večje zmogljivosti. Več milijonov evrov Javno predstavitev projekta so opravili lani, bistvenih pomislekov vsebinske narave ni bilo, zato so letošnjega avgusta že lahko pridobili gradbeno dovoljenje. Glavni investitor bo občina. »Kolikšna bo naložba, ta hip še ne morem povedati. Trenutno smo v fazi zapiranja finančne konstrukcije. Računamo na sredstva resornega ministrstva, eko- loškega sklada, fundacije za šport, seveda brez zadolževanja in občinskih proračunskih sredstev po vsej verjetnosti ne bo šlo.« Ne bomo se zmotili, če navedemo, da bo investicija (z opremo vred) težka nekaj milijonov evrov. Graditi bi lahko začeli predvidoma že prihodnje leto oziroma v letu 2020. Zgledovali so se Snovalci so bili v razcepu tudi pri vprašanju ali graditi v obstoječih dimenzijah ali postaviti večjo dvorano. Novogradnja bo v izmerah 56 krat 46 metrov, poglobili jo bodo in bo imela še kletne - pomožne in spremljajoče prostore. V celoti gledano bo polovico večja ob obstoječe. Osnovna ploskev bo tridelna. »Ogledali smo si veliko podobnih dvoran v Sloveniji. Bili smo v Kranjski gori, Šenčurju, Novem mestu, Podčetrtku, Hočah-Slivnici. Po zbranih podatkih in vtisih bomo v Šentjurju poskušali vse pomanjkljivosti, ki smo jih tam opazili, odpraviti.« Telovadnica pri ŠCŠ Pred leti so imeli priložnost pri kmetijski šoli, sedanjem Šolskem centru Šentjur (ŠCŠ), postaviti večjo telovadnico, z njo bi težav in dilem, kot jih imajo danes, verjetno ne imeli. Toda zataknilo se je pri državnih sredstvih. »Če bi prišlo do realizacije, bi bilo za nas veliko lažje«, odgovarja Diaci. »Država, pod njeno pristojnost namreč sodijo srednje šole, žal nikoli ni našla sredstev, da bi zadovoljila našim tovrstnim potrebam. Občina bi se v tistem projektu pojavljala kot sofinancer.« NOVICE urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si Kje bodo v letu 2018 peljale lepše ceste? Ofi/VOl/4 CEST Podatki Direkcije za infrastrukturo mm Šentjur-Mestinje od km 2+300 do km 3+250 obnova ceste, izgradnja pešpoti, kolesarska steza 1,7 milijonov evrov Dole-Ponikva- Loče od km 4+100 do km 4+760 in od km 5+360 do km 8+500 obnova ceste ni podatka Laško-Breze- Šentjur cesta Laško-Breze-Šentjur križišče “Aspara” ni podatka Dole-Šentjur v km 0,400 v dolžini 450 metrov izgradnja dveh avtobusnih postajališč ni podatka Cesta R2-426 1226 v km 0,083 gradnja nadomestnega mostu čez Voglajno 877.210,50 evra Obnove občinskih cest Občina Šentjur 19 1,3 milijona evrov Občina Štore 4 600 tisoč evrov Občina Dobje 5 ni podatka Občinske in državne ceste. V naslednjem letu jih bo največ obnovljenih v občini Šentjur, nekaj tudi na območju Dobja in Štor. 1 Piše: Zala Motaln Preverili smo, skozi katere kra- vodile boljše ceste. Kaj sporoča Direkcija za infrastrukturo? Z Direkcije za infrastrukturo Republike Slovenije so sporočili, da bodo v naslednjem letu obnovili dve cesti. V načrtuje ureditev ceste Šentjur-Mestinje skozi naselje Stopče. Gradbena dela poleg same ceste predvidevajo tudi izgradnjo Peš poti oziroma kolesarsko stezo po levi strani v smeri Šentjurja. Trenutno je v teku revizijski postopek, pristojni pa predvidevajo, da bi se dela lahko začela v začetku leta 2018. Predvidoma v drugi polovici leta bodo začeli tudi z rekonstrukcijo ceste Dole-Poni-kva-Loče, pri čemer so bili v času Priprave tega prispevka v fazi pri- Z Direkcije za infrastrukturo so sporočili, da sta trenutno za navezovalno cesto Dramlje -Šentjur v izdelavi prometna študija in predinvesticijska zasnova. Študijo, ki naj bi bila končana do februarja 2018, izdeluje Appia d.o.o. iz Ljubljane. Kasneje, v letih 2018 in 2019, je v načrtu izdelava projektne dokumentacije, čemur sledi pridobivanje potrebnih zemljišč. Z gradnjo obvoznice bodo tako lahko začeli po letu 2019, celotna naložba pa je ocenjena na okoli 73 milijonov evrov. dobivanja zemljišč. Poleg tega bodo zgradili še križišče „Aspara“ na cesti Laško-Breze-Šentjur. S samo gradnjo bo, pravijo, mogoče začeti v drugi polovici leta 2018. Med drugim na odseku Dole-Šentjur načrtujejo izgradnjo dveh avtobusnih postajališč. Z njuno gradnjo bodo predvidoma začeli naslednje leto, trenutno pa še potekajo odkupi potrebnih zemljišč. V tem času tudi že poteka gradnja nadomestnega mostu čez Voglajno, ki bo predvidoma končan v maju 2018. Občina Šentjur: obnovljenih 20 cestnih odsekov V Občini Šentjur v letu 2018 predvidevajo obnovo več odsekov občinskih cest. Nadaljevala se bo obnova odsekov v Ulici I. Celjske čete v Šentjurju. V načrtu so tudi prenove odsekov Vrbno-Blagov-na (skozi Vrbno), Pešnica-Pod-grad, Hotunje-Razbor (od ribnika Bolko do križišča za Razbor), Dolga Gora-Sladka Gora (od kmetije Vrbovšek do meje z občino Šmarje) in Dramlje-Svetelka (od regionalne ceste do pokopališča). Poleg tega se bodo nadaljevale tudi obnove občinskih cest, ki so jih krajevne skupnosti prijavile na občinski razpis za sofinanciranje modernizacije in sanacije. Predstavniki Občine ocenjujejo, da bo obnovljenih 13 odsekov cest v devetih krajevnih skupnostih, in sicer v skupni dolžini dobrih 6 kilometrov. Od tega naj bi poleg denarja krajevnih skupnosti in krajanov samih občina prispevala dobrih 320 tisoč evrov. Sicer je v šentjurskem občinskem proračunu za obnovo in vzdrževanje občinskih cest za naslednje leto predvidenih 1,3 milijona evrov. »Del tega zneska bo namenjen za stroške zimskega vzdrževanja cest. Od višine slednjega je torej odvisno, koliko sredstev bo ostalo za letno obnovo. Na drugi stani je dinamika obnovitvenih del odvisna tudi od uspešnosti pridobivanja soglasij za zemljišča,« so še pojasnili na šentjurski občini. Kaj pa ceste v Štorah in Dobju? V občini Štore naslednje leto načrtujejo obnovo cest Kanju-ce-Svetina, Šentjanž - odcep Tovornik, Šentjanž-Žeraviše in obnovo cest na Lipi z ureditvijo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja (Kovinarska cesta - prečna). Omenjene naložbe bodo izvajali v poletno-jesenskih mesecih in bodo zanje porabili predvidoma 600 tisoč evrov. Občina Dobje glede načrtovanja obnove občinskih cest ni podala natančnega odgovora, saj proračuna za leto 2018, kot pravijo, še niso sprejeli. »Potrebe so velike, vendar primanjkuje razpoložljivih sredstev,« dodajajo. Predvidene rekonstrukcije cest, ki jih bodo izvedli v bližajočem se letu, pa so v naseljih Škarnice, Zgornje in Spodnje Brezje, Lažiše (iz smeri Dežno) in Večje Brdo-Završe. Z Direkcijo za infrastrukturo se dogovarjajo tudi za obnovo regionalne ceste in ureditvijo prehoda za pešce v naselju Dobje. AKTUALNO urednistvo(5)sentjurskenovice.si» www.novice.si ŠENTJURSKI POLICISTI Vsakteden pospremijo v Vojnik Policijska postaja Šentjur. Skoraj na vseh področjih so letos zabeležili porast varnostnih pojavov, a vse bolj se morajo ukvarjati tudi z zadevami, ki niso povezane z zagotavljanjem splošne varnosti. » Piše: Primož Škerl Večja socialna ozaveščenost, boljše poznavanje zakonodaje, pregovorna nagnjenost k pravdanju in nenavadno hitro naraščajoč pojav psihičnih težav med ljudmi so značilnosti, ki bi jih lahko pripisali kar celotni slovenski populaciji. Šentjurski policisti to nemara občutijo toliko bolj, saj z obstoječo kadrovsko popolnitvijo še uspevajo zadovoljivo pokrivati vse varnostne pojave na svojem območju, toda v primerjavi z nekaterimi bližnjimi policijskimi postajami morajo delati več. Ludvik Petrič, dolgoletni komandir Policijske postaje Šentjur, je spregovoril brez dlake na jeziku. Zaveda se, da je večina ljudi poštenih in ko pride do prijave, ne gre kar vseh povprek krimina-lizirati. Potrebna je velika mera preudarnosti, saj se občani vse križem ovajajo, policija se na prijave mora odzvati, kako takšne zadeve nato rešujejo sodišča, pa je že dmga zgodba. »Včasih kar težko najdem, katera pravica je Ukinjene nočno dežurstvo PP Šentjurje med petimi (od 17 policijskih postaj na območju Policijske uprave Celje), ki nima več nočnega dežurstva. Interventnih klicev je vsako leto desetino več, njihovo število je primerljivo s PP Slovenske Konjice ali PP Žalec, kjer gre za bistveno večji območji, pa tudi policistov imajo tam dovolj. bila komu kršena in se oseba nanjo sklicuje, je že težko poiskati, kje so te pravice navedene«, razmišlja Petrič in priznava, da imajo ljudje včasih tudi preganjavice, kar policistom dodatno otežuje delo. J Izstopa i kriminaliteta Od ja- n u a r j a - do konca ' oktobra so na območju šentjurske postaje zabeležili trend povečanja varnostnih pojavov na večini delovnih področij. Najbolj izstopa kriminaliteta (22-odstotni porast sumov kaznivih dejanja), za 34 odstotkov se je povečalo število kazenskih ovadb (oziroma osumljencev), bili pa so uspešnejši na področju lastne dejavnosti, saj so sami -brez predhodne prijave občanov - odkrili več nepravilnosti. Izrazito, kar za 117 odstotkov, je narasla gospodarska kriminaliteta. Na cestah brez mrtvih Na področju varnosti v cestnem prometu beležijo 16-odstot-ni porast kršitev. Do konca oktobra so obravnavali 237 prometnih nesreč, kar je enako primerljivemu lanskemu obdobju, so pa bili policisti za 13 odstotkov bolj obremenjeni glede na leto 2015, ki je zaradi lanske stavke stati- stično bolj primerlji-w vo. »Posledica tega je tretjina več hudih telesnih poškodb, so se pa lahke telesne poškodbe zmanjšale za 13 odstotkov. Na srečo v tem obdobju na cestah Šentjurskega ni umrl nihče«, je zadovoljen komandir. Alkohol je območna značilnost Priznava, da je alkohol še vedno območna značilnost. Marsikje na Celjskem ga je manj, pri njih pa ta problematika izstopa. »Petino več je alkoholiziranih udeležencev v prometu, območje je s tem že od nekdaj obremenjeno, naše aktivnosti so zato večje. Je pa delež vinjenih med udeleženci prometnih nezgod, kakor tudi med povzročitelji, manjši. Glavni razlog povzročitve prometne nesreče je z naskokom, v 48 odstotkih, napačna smer ali stran vožnje, se pa kot sekundami vzrok tu seveda lahko pojavlja alkohol.« Hkrati se je povečalo število kršitev hitrosti, zanimivo, da so tudi pešci in kolesarji storili tretjino več prekrškov. Lokalne prioritete »Kadrovska zapolnitev naše postaje je ostala na ravni predlanskega leta, čeprav je vse v izrazitem porastu. Menim, da še vedno zagotavljamo dobro varnost na našem območju. Na postaji je trenutno 21 policistov, dvajset nas je aktivnih, kar pomeni eden na tisoč prebivalcev. V sosednjima Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini je policistov veliko več, pa imajo manj obravnavanih dogodkov.« Petrič opozarja na problem prioritete lokalnega nivoja. »Nalagajo nam zadeve, ko jih ne moremo reševati na način, kakor rešujemo naše zadeve. Postavljeni smo za javno varnostne naloge, kot so zagotavljanje javnega reda in miru, nadzor prometa, opazovalne naloge, patruljiranje in dmgo, a ko imamo opravka z gospodarskim kriminalom, moji fantje sedijo v pisarni in zlagajo tiste papirje. Gledano v celoti, se na območju AKTUALNO urednistvo@sentjurskenovice.si ■ www.novice.si Policijske uprave Celje gospodarska kriminaliteta zmanjšuje, število prijav na policijske postaje pa je čedalje večje. V Šentjurju jih je nenormalno veliko, a to bi morala biti stvar drugih služb, ne nas.« Zapostavljanje lokalne ravni komandirju ni po godu, medtem ko se druge službe krepijo. »Naše naloge so vendarle povezane z delom, kot ga poznamo za policiste v uniformi. Vsako leto imamo deset odstotkov več varnostnih Pojavov, kar rešujemo z istim številom ljudi ali celo z manjšim. V okviru tega je čedalje več hujših deliktov, ki preraščajo lokalni nivo.« Ženski prepovedali Približevanje Podobno kot pri gospodarski kriminaliteti je tudi pri družinskem nasilju. Ni rečeno, da ga je kaj več, a zakonodajalec je kri-minaliziral nekatera dejanja, ki donedavnega niso bila stvar kazenskega pregona. Tudi pri družinskem nasilju policisti prejemajo nove in nove zadolžitve. Ali te ovirajo normalno delo policistov? »Pri družinskem nasilju na letni ravni beležimo porast od deset do dvajset odstotnih točk. Tudi zato, ker je toleranca tukaj ničelna, večja je ozaveščenost akterjev >n posledično prihaja več prijav. Kot organ pregona se moramo odzvati na vsako prijavo, je pa tanka ločnica med prekrškom in kaznivim dejanjem. Po navadi se v smislu zaščite žrtve odločimo lec ženska. Maltretirala je otroke in moža in izrekli smo ji . prepoved pri- ■ bliževanja.« Kakor ugotavljajo tudi šentjurski policisti, je pojav nasilja v družini pogosto odvisen od socialnega okolja - če so se v matičnih družinah pretepali, je verjetno, da bodo vzorec vedenja in temeljne vrednote prenesli tudi v svojo družino. Preudarnost sredi noči »Niti strokovnim službam, kjer so kadri univerzitetno izobraženi, ni vedno dovolj jasno, za kaj v nekem primeru gre, naš policist s peto stopnjo pa mora biti taktičen in preudaren. Položaj mora bolje obvladati, kakor tisti, ki so za to poklicani. Pogosto te službe niti ne ločijo, za katero vrsto nasilja • gre, pa bi pričakovali, da bodo. Včasih se krešejo mnenja. Pričakovali bi, da položaj ocenijo oni, ne pa policist, ki se mora s tem ukvarjati sredi noči.« Po njegovem s policijskega vidika ni težav, ko gre za klasično fizično nasilje. »Tam je vse jasno, toda ko naletimo na dlje časa trajajoče psihično, fizično ali ekonomsko nasilje, je težje. Zlasti ženske pogosto čakajo tudi dve leti, ker se boje eksistenčne ogroženosti.« Zataknjeni v podvozu »Vsako leto obravnavamo kakšnih pet nesreč, ko šoferji ne spremljajo označb in opozoril ter zapeljejo v podvoz, čeprav je njihovo vozilo previsoko. Seveda se zapnejo.« nekoč zgrajena, bo tudi prometna obreme-^ njenost središča ^ kraja s tranzitnim tovorim Csl/sinr n3 za kaznivo dejanje, saj lahko gre za dlje časa porajajoč pojav, na Primer psihično nasilje, kar zaznavajo tudi na šolah in CSD.« Se pa policisti često znajdejo v položaju, ko ni jasno, kdo je žrtev in kdo storilec. Spre-niinjajo oziroma izgubljajo se tradicionalne vloge v družini. »Prej s° žrtve največkrat bile ženske ali otroci, a v zadnjem primeru, ki snio ga obravnavali, je bila stori- Pričakali sojih nagci Posredovali so v hiši, kjer so bili vsi goli in so čakali, kaj bodo policisti storili. Izgledalo je kot simpozij nudističnega kluba. Najprej sojih morali obleči, da sojih sploh lah- A ko kam odpeljali, prometom bistveno ma-njsa. Križišče Ljubljanske s Kvedrovo in Dobrotinško-vo gotovo vpliva na (slabšo) celostno prometno varnost v mestu, čeprav po problematiki ne izstopa. »V urbanem delu Šentjurja se zgodi največ nesreč, to križišče je neustrezno. Nič drugačno ni kot leta 1991, ko sem prvič prišel v Šentjur. Nesreče se tu dogajajo, ker križišče ni sledilo prometnim trendom. Največkrat se te pripetijo, ko tovornjak oziroma vlačilec zavija na Ljubljansko in oplazi ali trešči v vozilo na svoji levi, kajti tovorno vozilo potrebuje več prostora za zavijanje, kot ga je tam na voljo.« Petrič za primer nepoznavanja ali neupoštevanja šentjurske prometne signalizacije omenja železniški podvoz na Dobrotinš-kovi. »Vsako leto obravnavamo kakšnih pet nesreč, ko šoferji ne spremljajo označb in opozoril ter zapeljejo v podvoz, čeprav je njihovo vozilo previsoko. Seveda se zapnejo.« dvakrat se je končalo s posebno hudo telesno poškodbo, tudi smrtni primer so imeli. Na Dobrotinš-kovi je 88-letnik septembra streljal na sosede zaradi dvajset let trajajočega mejnega spora. Zadnji mesec so zasegli kilogram droge, namenjene za trg, in prijeli osebe, za katere se je policija tudi sicer zelo zanimala. Zasegli so po dve puški in pištoli ter okoli 4.000 nabojev, obravnavali so deset primerov ponarejanja denarja, ko so storilci z 200 evrskimi bankovci kupovali preko Bolhe. Je pa komandir nadvse zaskrbljen nad psihičnim stanjem so-krajanov. »Nenavadno, vendar beležimo kar dvajset do trideset odstotni porast nudenja asistence zdravstvenemu osebju, ki posreduje zaradi duševnih in ne vem še kakšnih tegob naših občanov. Potem jih skupaj odpeljemo v Vojnik, skoraj ne mine teden brez takšnih primerov. Postali smo že psihologi, kar nam vzame veliko časa, ki bi ga lahko porabili z druge zadeve. Samomorov je danes bistveno manj. Nedavno smo posredovali v neki hiši in ko smo vstopili, so bili v njej vsi goli in so čakali, da bomo nekaj naredili. Izgledalo je kot simpozij nudističnega kluba. Najprej smo jih morali obleči, da smo jih sploh Nenavadne intorv/onriio Skokovito pri tujcih Zmanjšalo seje število prekrškov pri drogah, pri orožju je ostalo na isti ravni, za kar 200 odstotkov pa se je povečalo pri tujski problematiki, a to je L težava, s katero se spopa-j|k dajo širom države. lahko kam odpeljali. Tudi s takimi primeri se moramo v Šentjurju ukvarjati.« Najbolj obremenjeno je križišče Ljubljanske s Kvedrovo in Dobrotinškovo. flVTOCENTER ■ MULEJ W 1 VtlLKfiNIZfiCIJfi fiVTOPRfiLNICfi ZZ/ fiVTO OPTIKfi 3D SERVIS 6VT0 KLIM VD SERVIS VOZIL DIAGNOSTIKA VOZIL HRAMBA PMEUMfiTIK RAVNANJE ALU PLATIŠČ DEJAN MULEJ s.p. | 037491710 | mulej.dejan@siol.net | Ulica Tončke Čečeve 17,3230 Šentjur Poslovalnice PE BOŠTANJ: Dolenji Bo Stanj 55a m: 031/698 929 t: 07/81 41 306 KERAMIKA IN KOPALNICE www.extraform.si PE ŠENTJUR: Ljubljanska c. 35 (posl. cona Anderburg), m: 030/641 570 PE BREŽICE: PE KRŠKO: MDB 7. Leskovec "usT m: 051,657 667 PE NOVO MESTO Ljubljanska c. 22 FE TREBNJE: Obrtniška c. 22 Trgovska hiša Brsljin, m: 061/612 638 (bivša Afrika), m: 061/611 958 Akcijska cena 7,23 EUR. V $ KEMA PUCONCI 1 - LEPILA - FUGIRNE MASE - SANIRNI MATERIALI - IZRAVNALNE MASE - EPOKSIDNI TLAKI ji:; Zemljevid ”11 Šentjurja^ HOFER LIDL ŠTORE največjTsalon kER a MIKE in KOP MED TROJANAMI IN rogaško slatino NUDIMO ŠE: - izris kopalnic - Možnost dostave I - Kompletna adaptacija kopalnic I v 5-7 delovnih dne I možnost z9,5 0 ^ tlenas d.o.o. Telefon: 051 452 964 Telefon tujina: +386 31 397 367 E-mail: elenas.doo@gmail.com Splet: www.elenasenicar.si teko oglaševanje telesa ) Sofio Seničar ^akaj traja terapija 7 dni? človek ima 7 čaker, terapevtka ^aki posveti svoj dan. Tudi Bog je 7 ustvarjal Zemljo. Terapije Energef-s*° uglaševanje telesa so v pomoč tudi pravnikom pri zdravljenju bolnika, saj e'° potrebuje energijo, da ga lahko travnik uspešneje pozdravi. Na ta način Elena Sofia Seničar dosega izjemne rezultate. Tako ji je (s terapijo prek fotografije) po 8 mesecih uspelo iz kome zbuditi mladega fanta, starejša ženska po kapi pa je po peti terapiji odprla oči. Do sedaj je iz kome zbudila že 9 ljudi. »Gre za to, da vsaka vibracija povzroči učinek.« Če je .kost zlomljena, jo zdravnik nastavi, telo pa samo spodbudi celjenje. Če je bil narejen poseg v fizično telo, potem organizem potrebuje energijo, da sproži proces celjenja. Zase pravi, da človeku povrne izgubljeno energijo in mu pomaga, da sproži pretok energije in ga povrne v ravnovesje. Na ta način spodbudi človeško telo, da samo poišče rešitve zase. V svoji dolgoletni praksi je prišla do spoznanja, da ni neozdravljivih bolezni, so le neozdravljivi ljudje. Za svoje delovanje je energetska terapevtka Elena Sofia Seničar pridobila tudi Certifikat (bio)ener-gijskega delovanja na človeka s strani svetovno priznanega inštituta Bion, inštituta za bioe-lektromagnetiko in novo biologijo. Pri njih je opravljala energijski vpliv na ritem dihanja, energijski vpliv na energijske centre in energijski vpliv na vodo. Zakaj pride do izfrošenja, težav ali bolezni? Vsak človek nosi v sebi določen genski zapis. Poleg zapisa v fizičnem telesu obstaja še energetski zapis, ki znanstveno še ni priznan. Ko se rodimo, imamo odprt kanal, dostop do izvira energije - boga, višjega jaza ali kakor želite temu reči. V prvih štirih tednih po rojstvu prihaja energija v človeka, po tem se t me zaraste in dotok prekine. Od nas je odvisno, kako bomo v svojem življenju porabili pridobljeno energijo. Če se ukvarjamo z nepomembnimi stvarmi in povzročamo negativne stvari, kršimo karmični zakon. S tem trošimo življenjsko energijo in ko ta pade do spodnje čakre, človek zboli in umre, saj je energetsko iztrošen. Naš energetski zapis deluje kot program v računalniku: če se energijsko iztrošimo, doživimo udarec tako na mentalno kot fizično telo ali pa v našo dušo. Pri gledanju, sodelovanju ali izvajanju nasilja, prepirov, manipulacij, tudi pri stresu, se sproži program, ki deluje kot računalniški virus. V fizičnem telesu ga prepoznamo kot bolezen, za katero ne morejo ugotoviti vzroka. Z zdravili lajšamo simptome, toda vzroka tako ne odpravimo. Z energetskimi terapijami do neverjetnih rezultatov Elena Sofia Seničar iz biopolja posameznika razbere vzrok bolezni in z Energetskim uglaševanjem telesa ponovno zažene telo človeka - kot trdi disk v računalniku, ki potem deluje z večjo močjo. V njeni prisotnosti se energije prenašajo tudi na fizično telo. Pri terapiji lahko dobimo dostop do 20-25 % življenjske energije. Učinki so po izkušnjah strank izjemni. Pri svetovanju ljudi usmerja in jim svetuje pri različnih življenjskih situacijah, odnosih, partnerstvu, otrocih, dediščinah, podjetništvu ...Večkrat jo poiščejo tudi podjetniki, ki jim uspešno pomaga pri poslovnih odločitvah. Energetsko podporo daje tudi športnikom in ljudem, katerih delo je fizično ali psihično naporno ali zahteva večurno osredotočenost. Kot motivatorka uspešno razreši napetosti v kolektivu in ustvari pozitivno vzdušje. Izredne rezultate dosega preko predavanj, na katerih Elena Sofia Seničar je priznana energetska terapevtka, svetovalka, motivatorka in pisateljica, ki je tako doma kot v svetu poznana po svojih močnih in učinkovitih terapijah Energetsko uglaševanje telesa. S svojimi energetskimi terapijami dosega neverjetne rezultate, saj na osnovi matrice mentalnega telesa prebere informacije o fizični okvari telesa in organov. udeležence spodbuja k zavedanju in pozitivnemu razmišljanju. Njeni seminarji, predavanja in delavnice so zelo obiskani, vabijo pa jo tudi v tujino. S svojimi terapijami je prav tako pomagala že mnogim živalim. Zase pravi: »Ne morem spremeniti osebnosti človeka, lahko pa mu pomagam pri spremembi načina mišljenja, ki pomembno vpliva na pozitiven razvoj njegovega življenja.« Elena Sofia Seničar je avtorica knjižne uspešnice Zavedanje je moč, v kateri predstavlja svojo presunljivo življenjsko zgodbo in opisuje skrivnosti, nauke in uvide, ki jih je pridobila z delom energetske terapevtke. Ljudem nudi zaščito in podporo tudi z linijo lastnega energetskega nakita, meditativnimi treningi ter drugimi energetskimi izdelki. Na povezavi www.elenasenicar. si/zahvale lahko preberete zahvale tistih strank, ki jim je terapija Energetsko uglaševanje telesa pomagala do izboljšanja zdravja in počutja. Elena Sofia Seničar (BIO)ENERGIJSKI VPLIV NA ENERGIJSKE CENTRE Shematski prikaz energijskih centrov prve testne osebe pred FJcninim vplivom (rdeče osenčeni krogi) in po njem (obarvani krogi). V primeru povsem uravnoteženega Človeka so krogi poravnani na sredini stike, zamaknjenost levo oz. desno pomeni čustveno-fizično neravnovesje. Na stiki lahko vidimo, kako je pri določeni osebi stabilizirala drugi in šesti energijski center. • • •••• •••(•• • 9* / i \ / :: / : \/ • 'mm ••••••• S *•* VODILNI V SLOVENIJI NA PODROČJU INDUSTRIJSKEGA OZNAČEVANJA IZDELKOV, POLIZDELKOV IN EMBALAŽE ADHEZIV - med najhitreje rastočimi w podjetji v Sloveniji - Gazelami 2017. r LEIBINGER INK JET TISKALNIK JET3UP RAPID: NAJHITREJŠI INKJET NASVETU -do 1000 m/min J NAJHITREJŠI LASER Solaris, 1 aplikacija markiranja kronskih zamaškov, 36kom./sekundo. USEKI SEKTJUBMKHKKI IH SEIUJURCOHOM ZEUKIO VESEL IH MIREN BOŽIC TER SREČNO IN USPEŠNO LETO 20101 ADHEZIV d. o. o., Primož pri Šentjurju 24C, 3230 Šentjur, SLO Tel. +386 3 74 90 740, Faks +386 3 74 90 741, Mob +386 41 612 610 E: vojko.arzensek@adheziv.si, www.adheziv.si — _ Prenovimo vom kopalnico, sv0tuj®™° i^Sovito .opolmške opreme m p°t dni oli več, OSI 429 138 (R°n^> INSTALACIJE VERHOVSEK Instalacije Verhovšek d.o.o., Prožinsko vas 34 d, 3220 Store Gsm: 051 429 138, Tel,/fax: 03 577 13 97 6- pošto: instolocije.verhovsek@gmail.com Splet: uuuuuj.instolocije-verhovsek,si kmetovanja brez živinoreje Stanko Valpatič. Je človek, ki se že vrsto let zavzema za to, da nam bi na Zemlji bilo vsem dobro. Podpira veganski način življenja in širi ljubezen do živali. Miroljubno kmetijstvo. Je klimi prijazen način kmetovanja brez živinoreje in se trudi ustvariti ustrezne pogoje za vsa živa bitja in življenjske oblike. Tak način kmetijstva na Val-Patičevi kmetiji živi že več kot desetletje. * Piše: Zala Motaln NA OBISKU urednistvo(g>sentjurskenovice.si» www.novice.si »Svoj način prehranjevanja sem začel spreminjati pred tridesetimi leti. Takrat sem še živel doma, na kmetiji pri starših, nedaleč od Ljutomera. Zavrnil sem klanje prašiča, kar je očeta močno razjezilo. »Ali boš klal ali pa ti ni treba žreti mesa!« je dejal. Po razmisleku sem se raje odločil, da ne bom več jedel mesa,« se spominja Stanko Valpatič, katerega kmetija ima sedež na Ostrožnem pri Ponikvi. Od ekološkega do miroljubnega kmetijstva Valpatičevo samostojno kmetovanje je že od samega začetka bilo ekološko in potrjeno s certifikatom. Takšno je tudi danes, le da mu je pred dobrim desetletjem vse bolj začel dodajati principe Miroljubnega kmetijstva. Nato se je štiri leta nazaj skupaj s prijateljema Mileno TVefalt in Morisom Hoblajem v preurejenih prostorih na svoji kmetiji odločil še za vegansko proizvodnjo. Odprli sojo v sklopu podjetja »K naravi - vege&-dobro«, pri čemer je s prenosom dobre prakse iz Nemčije veliko pomagal Hoblaj. Danes tisti fant, ki kot mladostnik ni hotel ubiti živali, torej skrbi za proizvodnjo veganskih izdelkov, kot so npr. veganske klobasice, žitni gurme, vege pleskavice in razni namazi. Ostala dela na posesti skupaj z njim opravljajo vsi, ki živijo tam, veliko pa pomagata tudi soseda Schmidt. Na poljih, ki se razprostirajo preko več hektarjev, med drugim gojijo bob, grah, fižol, česen, hokaido buče, nekaj vrst zelenjave, nekaj žit, krompir, repo, EGEPJ Kislo zelje in krompir s popečenimi vege klobasicami Potrebujete: vege klobasice, kislo zelje, krompir Priprava: Skuhajte kislo zelje in poljubno pripravite prilogo iz krompirja. Vege klobasice na hitro popecite na olju ali na žaru. Po želji okrasite s svežimi zelišči ali čemaževim pestom. Jošti vegansko jo jesti pestro in okusno »Samo iz zelenjave ne moreš pripraviti okusnega obroka, saj je izbira zelo majhna,« bi rekel marsikdo, ki je vsejedec. Valpatič pa temu kot protiutež postavlja svoje 30-letne izkušnje uživanja gurmanske in zelo okusne veganske hrane, ki je, kot razlaga, bolj polnovredna kot takrat, ko je še jedel meso in ostalo živalsko hrano. Za ilustracijo je navedel nekatere primere okusnih obrokov, ki jih je mogoče pripraviti, če si vegan. To so npr. veganska sarma, polnjena paprika, veganski golaž, veganski 'makaronflajš', veganska rižota ali veganski žar. K tem jedem je možno dodati še širok nabor zelenjavnih juh, solat in po- Valpatič v svojem rastlinjaku. Valpatič je najprej nehal uživati meso, za veganstvo pa se je odločil pred približno petnajstimi leti, ko je spoznal in dojel, da za takšno porabo človeštva po mleku in jajcih enostavno ne gre brez velikih farm oziroma, kot sam pravi, taborišč za živali. Tako se danes, med drugim tudi kot predsednik Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva in Društva za osvoboditev živali in njihovih pravic, zavzema za živali, zdrav način pridelovanja hrane, ohranjanje okolja m vode. I £ * v ./rt \ ■%' j. k 'M ■V r*n NA OBISKU urednistvo@sentjurskenovice.si » www.novice.si Svojo življenjsko vizijo je Stanko Valpatič gradil in oblikoval skozi razne dogodke svojega življenja. Ogromno znanja mu je dala tudi knjiga »To je Moja Beseda A in *, Jezusov evangelij, ki ga svet ne pozna«. »Ko sem prebral to knjigo in spoznal idejo Miroljubnega kmetijstva, mi je postalo popolnoma jasno, kdo so živali in zakaj so z nami na Zemlji. Počasi sem se učil dojemati in gledati nanje kot na prijatelje, ki si prav tako kot mi želijo življenja v miru do naravne smrti,« razlaga. Pravi, da se moramo učiti živeti v miru z vsemi in poskusiti prispevati k skupni blaginji ter vzeti le toliko, kolikor potrebujemo. Njegova velika želja in upanje sta, da ljudje čim prej dojamemo, da nam zemlja nudi vse, kar potrebujemo - od hrane, vode do oblačil in strehe nad glavo. Odveč je, da živali za zadovoljevanje človeških potreb trpijo, saj lahko skupaj z njimi živimo v ljubezni. nekaj zelišč in sadnega drevja. Živali ne izkoriščajo, pač pa se želijo naučiti življenja v miru z njimi, je povedal Valpatič. K temu je dodal, da jih nikoli nimajo veliko, le v okviru zmožnosti in v smislu simbolične poprave škode, ki smo jim jo naredili in jo še delamo ljudje. Tako pri njih trenutno bivajo tri ovce, trije petelini, tri mačke in ena krava. Tam živeči so z njimi prijatelji jn jim bodo omogočili dostojno življenje ter naravno smrt. V popolnem soglasju z naravo »Miroljubno kmetijstvo je zame del življenja in edini smiselni način kmetovanja, ki me veseli. Za ostale ljudi, še posebej naše otroke, pa je vsekakor nekaj dragocenega, saj ohranja cisto vodo, naravo in ozračje,« pripoveduje Valpatič. Gre za klimi prijazno kmetijstvo brez živinoreje oziroma uporabe živali za zadovoljevanje človekovih potreb, brez gnojnice in nasploh brez 'kemije'. Veliko pozornosti se posveča tudi negi življenja v tleh, to je delovanju mikroorganizmov. Tako se polje vsako tretje leto pusti v mirovanju, da se regenerira za dvoletno fazo rodnosti. »Gre za način kmetovanja, ki pomeni pridelavo kvalitetnih in zdravih živil v polnem soglasju z življenjem narave. Rastlinski in živalski svet zaradi tovrstnega kmetovanja ne izumirata,« pojasnjuje Valpatič. Pravi tudi, da bi kmetovanje po ideji Miroljubnega kmetijstva omogočilo dovolj kvalitetne hrane za vsa živa bitja, kar pomeni, da nam ne bi bilo treba biti priča milijardi lačnih ljudi. Pojasnjuje, da je glavno vodilo tovrstnega kmetijstva ustvariti pogoje ne le za človeka, ampak za življenje vsem življenjskim oblikam. Torej za življenje v zemlji, na zemlji, v vodi, za razne rastline in biotope, ki lahko koristijo kot bivališča in hrana za divje živali, ptice ter ljudi. Valpatič je prepričan, daje le vprašanje časa, kako dolgo Zemlja še lahko zdrži naše neodgovorno ravnanje z njo. »Verjetno se bodo mnogi strinjali, da izkoriščevalski in nepravičen sistem, kot ga imamo, nima prihodnosti. Vse ima svoje meje. Imajo tudi naša hraniteljica Zemlja, ki nas, pohlepneže, uničevalce in zastrupljevalce vedno težje nosi.« Pravi, da bi glede tega bilo nujno treba spremeniti naša prepričanja in upa, da borno otroke kmalu začeli učiti in vzgajati tako, da jim življenje v miru in ljubezni s celotnim stvarstvom postane navada in ena izmed največjih vrednot. AKTUALNO urednistvo(a)sentjurskenovice.si » www.novice.si ENO LETO PRED VOLITVAMI Kaj menijo o letošnjem delu županov? Opozicijski svetniki in občani. Vprašali smo jih, kako ocenjujejo delo županov v zadnjem letu mandata v občinah Šentjur, Dobje in Štore. » Spraševala: Katja Krajnc Jože Korže, občinski svetnik občine Šentjur (Slovenska demokratska stranka - SDS) V zadnjem letu bi delo župana težko ocenil kot uspešno, saj je bilo izvedenih zelo malo občinskih projektov, ki bi pripomogli k razvoju celotne občine. Največ se delajo ceste, ki jih večinoma financirajo krajevne skupnosti in krajani, denar za asfalt pa dobijo preko razpisa iz občinskega proračuna. Na državnih cestah se gradita dva mostova, ki sta bila tik pred zru-šenjem. Primorani so bili zgraditi nova. Z mostom pri »Zikošeku« preko Voglajne se lahko Šentjur za dalj časa poslovi od nadvoza preko železnice in navezovalne ceste. In tudi kakšen meter preplastitve država naredi na svojih cestah. To pa je tudi vse. Imam občutek, da nekatere projekte celo zaustavlja, kot je, denimo, cesta Dole-Ponikva. Ker so naslednje leto lokalne volitve, bo mogoče kaj več postorjenega: vse za volilne glasove. Mislim, da občina razvojno nazaduje. Župan na občinskem svetu samo tarna, da ni denarja, in kot razlog navaja nizke povprečnine, ne išče rešitev. Še to: oktobra je bil na Slomu shod kmetov iz vse Slovenije in župan ni prišel pozdravit okoli 1.300 zbranih ljudi, niti ni jioslal namestnika. Žalostno. Ce ga ocenim s šolsko oceno, bi mu dal minus tri. Peter Jevšinek, občinski svetnik občine Šentjur (Stranka modernega centra -SMC) Delo župana lahko na kratko strnem s pregovorom: »Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše«. Zaradi bistveno boljše javnofinančne situacije v državi je vlada dvignila povprečnino, zaradi boljših gospodarskih razmer so višji lastni prihodki občin, posledično pa tudi občine razpolagajo z več denarja. To bi bila priložnost za razmislek o ključnih razvojnih prioritetah za naslednjih 10 let. Izpostavljam samo eno pomembno področje, s katerim bi se morala občina veliko bolj zavzeto ukvarjati, to je stanovanjska politika. Mlade družine težko pridejo do stanovanj, ne gradijo se nova neprofitna stanovanja, primanjkuje ustreznih zemljišč za gradnjo, vzpodbude lokalne skupnosti niso predvidene. K boljšemu delovanju občine bi pripomoglo boljše povezovanje z opozicijskimi občinskimi svetniki, premalo izkoriščeno pa ostaja tudi sodelovanje z našo poslanko. Slednje omenjam tudi zato, ker župan velikokrat poudarja, da moramo prihodnost načrtovati skupaj. Razumem, da smo v občinskem svetu svetniki različnih mnenj in nazorskih opredelitev, toda razvoj občine ni rdeče ali črne barve, temveč rezultat dogovora o tem, kam hočemo in kako bomo tja prišli. Verica Štante, občinska svetnica občine Štore (Slovenska demokratska stranka -SDS) Kot opozicijska občinska svetnica z županom Miranom Jurkoškom skozi vse leto zelo dobro in konstruktivno sodelujem. V tem letu je omogočil prostore za Shrambico MDDl Celje v Štorah, v kateri zbiramo v-se življenjsko pomembne potrebščine, ki jih razdelimo med šibkejše občane. Prav tako si bo občina prizadevala za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Na območju naše občine so ovire delno že odpravljene, a je prav, da pristopi k izvajanju ukrepov, ki bodo omogočili boljšo kvaliteto življenja invalidom oz. občanom. Alojzija Greben, občanka občine Štore O delu župana g. Jurkoška imam precej negativno mnenje, ocenila bi ga z dve. Podobno razmišljajo tudi občani, s katerimi sem veliko v stiku. Veliko denarja nameni mladim, športu in kulturi, ničesar pa ne ukrene za starejše. Premalo vlaga tudi v infrastrukturo, v ceste. Pred kratkim smo stanovalci bloka v naselju Lipa zbrali 45 podpisov za ukrepe v zvezi s kanalizacijo in kljub temu da smo dopis nanj naslovili dvakrat, nismo bili deležni nikakršnega odgovora. Bolj bi nam moral prisluhniti. Natalija Plemenitaš Fuchs, občinska svetnica občine Dobje (Neodvisna lista za Dobje) Volitve so vedno odraz demokracije. Odraz potreb in želja volivk in volivcev. V Dobju imamo trenutno župana, ki je bil izvoljen z večino, se pravi, da je župan vseh občank in občanov. Tudi sestava občinskega sveta omogoča potrjevanje z večinskim strinjanjem, tako da v tem pogledu ne vidim težav. Ker sama spadam v segment opozicije in ker imam kot svetnica že mnogoletne izkuš-* nje, se ne obremenjujem več z osebnimi težnjami. Zadovoljna sem, da lahko v sklopu Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu naše občine, ki mu predsedujem, delamo aktivo in imamo pri projektih, tudi državnih, finančno podporo občine. Z županom sva se skozi leta sodelovanja morala naučiti spoštovanja ter medsebojnega odobravanja, tako da mu želim, da nadaljuje s svojo kariero tudi v naslednjem mandatu. Moramo vedeti, da smo v Dobju zaradi majhnosti lahko močni le, če smo složni. Složnost pa se lahko doseže z mehkejšim ali s trdnejšim načinom. Dobje vsako leto realizira kar nekaj investicij in ob zaključku investicije lahko vsi svetniki in svetnice sedemo za skupno mizo z županom ter nazdravimo obstoječim in bodočim projektom. Kdor me pozna, ve, da sem kritičen človek. Sem pa tudi oseba, ki ve, kdaj je potrebno prenehati s trkanjem na vrata, če se ta ne odpro ... TU SMO, DA VAM POMAGAMO OPRAVLJAMO VSA GEODETSKA DELA IN VAM SVETUJEMO UREDITEV MEJE GEODETSKI NAČRT PARCELACIJA ZAKOLIČBA ODMERA CEST VRIS OBJEKTOV IZRAVNAVA MEJE KATASTER STAVB MEJAŠ podjetje za geodetsko-gradbeniške storitve in svetovanje d.o.o. Aškerčev trg 2,3240 Šmarje pri Jelšah Tel.: 03/ 81013 70 Teren: GSM: 04163 72 38 - Zvone Pisarna: GSM: 04136 45 31 - Simona GSM: 040 55 59 51 - Nac E: mejas@siol.net W: www.mejas.si brezplačne SMUČARSKE POČITNICE ZA VSO DRUŽINO NA ROGLI C3 dnevnem najemu bungalova na Rogli s smučarsko vozovnico za 4] Vpiši svoj rojstni datum + bonus številko, ki ti jo bomo vsak dan v decembru povedali voditelji Radia Rogla na: www.novice ali www.radiorogla.si Rogla Terme Zreče www.rogla.eu in www.terme-zrece.eu. IŠČETE DARILO? IZBERITE DARILNE BONE ROGLE IN TERM ZREČE. Izbirajte in nakupujte v novi spletni trgovini shop.unitur.eu. AKTUALNO urednistvotaisentjurskenovice.si« www.novice.si Župani ocenjujejo zadnje leto Naložbe. Ob koncukoledarskega leta so nam župani Šentjurja, Dobja in Štor našteli uspešno izvedene projekte in spregovorili o tistih, ki jih do konca mandata še čakajo. » Spraševala: Katja Krajnc Boste kandidirali na naslednjih volitvah? Mag. Marko Diaci, Šentjur Da. Miran Jurkošek, Štore: Se še odločam. Franc Leskošek, Dobje: Se še odločam. Dobje Kateri so najpomembnejši občinski projekti, ki se jih letos uspeli uresničiti? V letu 2017 so bile v Občini Dobje izvedene naslednje večje investicijske naložbe: zamenjava strešne kritine na OŠ Dobje, izgradnja čistilne naprave pri OŠ Dobje in ureditev parkirišča z električno polnilnico za električna vozila. Morda katere od naložb letos niste uspeli izvesti? Vsi načrtovani projekti so bili uspešno zaključeni. Kaj bo zaznamovalo vaše zadnje leto županje-vanja pred volitvami? Imate še kakšne na tem mandatu? Proračuna za prihodnje leto še nismo sp Poudarek bo predvsem na izboljšanju vodooskrbe ter rekonstrukcije cest. Če bodo možnosti dopuščale, načrtujemo tudi energetsko sanacijo kulturnega doma. Posvetili so se rekonstrukcijam cest. rukom™;«« Store Kateri so najpomembnejši občinski projekti, ki ste jih letos uspeli uresničiti? Uredili smo krožišče in parkirišče za avtobuse ter šolski vrt pri Osnovni šoli Štore, skupaj s postavitvijo ograje, rekonstruirali ceste na Ulici Cvetke Jerin, vključno z obnovo vodovoda, javne razsvetljave in telekomunikacijskega omrežja, rekonstruirali cesto Opoka-Gaji in uredili odvodnjavanje, asfaltirali smo dovozne ceste do igrišča v Straži, v izvajanju pa sta sanacija in rekonstrukcija dela Razgledne ulice na Lipi. Morda katere od naložb letos niste uspeli izvesti? Zaradi zapletov pri pridobitvi projektne dokumentacije nam ne bo uspelo izvesti rekonstrukcije Kovinarske (prečne) ulice, vključno z obnovo vodovoda Uredili so krožišče. rckom™;«« in kanalizacije. Kaj bo zaznamovalo vaše zadnje leto županjevanja pred volitvami? Imate še kakšne načrte v tem mandatu? Čaka nas dokaj investicijsko naravnano leto 2018. Načrtujemo rekonstrukcijo ceste Svetina-Kanjuce-Šentrupert do občinske meje, asfaltiranje ceste v Šentjanžu, ureditev vodooskrbe in javnega vodovoda v Javorniku, nakup objekta nekdanje srednje strojne šole na Lipi, ureditev otroških igrišč v več zaselkih v občini, pridobitev projektne dokumentacije za športno dvorano na Lipi, dokumentacije državne kolesarske poti Celje-Štore-Šen-tjur in dokumentacije za kanalizacijski sistem Štore, Kresnike, Prožinska vas, Ogorevc, Laška vas in Pečovje ter izvedba dela kanalizacije v Kompolah. Uredili so parkirišče in električno polnilnico, rukom™ OŠ Dobje se ponaša z novo strešno kritino. AKTUALNO urednistvo@sentjurskenovice.si« www.novice.si Diaci Marko Ffranc Leskovšek Miran Jurkošek Šentjur Kateri so najpomembnejši občinski projekti, ki ste jih letos uspeli uresničiti? V Občini Šentjur je za nami pestro naložbeno leto, vse naložbe pa so iz vidika izboljševanja kakovosti življenja občank in občanov za nas pomembne. Že vrsto let si prizadevamo za čim boljše pogoje v izobraževanju; po vrstah energetskih sanacij smo lani dokončali gradnjo prizidka za POŠ in vrtec Blagovna ter zamenjali streho na OŠ Franja Malgaja Šentjur. V obnovljeni objekt v Zgornjem trgu smo pred letom dni preselili našo glasbeno šolo, kar je bila želja več desetletij, prav tako izgradnja sodobnega večnamenskega športnega igrišča v središču Dramelj, ki smo jo končali poleti. V središču Šentjurja smo razširili in posodobili pešpot ob Pesnici ter uredili kolesarsko stezo in parkovno infrastrukturo. Ogromno je bilo narejenega na področju cest: z lastnimi sredstvi smo obnovili odseke Stara Žaga-Pavlič (odsek za Bohor, KS Planina pri Sevnici), Spodnje Jelce-Presečno (1.200 m, sanacija šestih plazov, KS Gorica pri Slivnici), cesto na Kalobje in celotno trško jedro, odsek Žepina-Presečno (KS Blagovna, 800 m, urejen pločnik in AP, na podlagi razpisa za sofinanciranje smo omogočili asfaltiranje 11 cestnih odsekov v 9 KS). Sanirali smo več plazov v skupni vrednosti dobrih 620.000 evrov, s pomočjo sredstev Ministrstva za okolje in prostor, nekatera dela so še v teku. Pripravili smo industrijsko cono v Dramljah, ki jo preko javnega razpisa prodajamo, ter sprejeli Celostno prometno strategijo Občine Šentjur. Se marsikaj bi se dalo našteti. Morda katere od naložb letos niste uspeli izvesti? O neuresničenih projektih ne moremo govoriti. Svoj načrt dela Občina Šentjur namreč zastavi skozi dveletni proračun, v katerem so načrtovane investicije jasno opredeljene, celoten dokument pa temelji na transparentnih in realnih finančnih zmožnostih, pričakovanih odhodkih in prihodkih. Investicije smo planirali tako, da smo jih ob izpolnjevanju zakonsko predpisanih obveznosti ter vzdrževanju financiranja dejavnosti lahko z našimi strokovnimi službami uspešno realizirali. Če bi lahko, bi kaj spremenili v svojem dosedanjem županjevanju? Če upoštevam objektivne okoliščine, bi si želel več posluha s strani države glede povprečnin, ki občinam zakonsko pripadajo, dmga stran pa vztraja na zniževanju. Že samo na ta način bi imel za občino na voljo več kot dodatnih 15 milijonov evrov. Želel bi si tudi več državnih in evropskih razpisov oz. evropske perspektive, ki bi prepoznavala resnične potrebe lokalnih skupnosti. S sofinanciranjem bi lahko naredili ogromno. Res pa je, kot pravi Seneka, da če ne veš, kam ploveš, ti noben veter ne pomaga. Mi imamo vizijo in znanje, kako jo uresničiti. Ker sledim načelom odgovornega odločanja za največje skupno dobro, transparentnosti in policentričnemu razvoju občine, prostora za obžalovanje ni. Kaj bo zaznamovalo vaše zadnje leto županjevanja pred volitvami? Imate še kakšne načrte v tem mandatu? Delo občine leto dni pred volitvami ne bo po ničemer izstopalo. Sledili bomo zastavljenim ciljem, sprejetemu proračunu in nadaljevali že začete projekte. Čaka nas finančno in logistično zahtevna energetska sanacija OŠ Slivnica pri Celju, urejali bomo občinske ceste in parkirišča, sofinancirali planirane obnove cest po naših KS, prav tako nadaljevali s sanacijami plazov, v teku je rekonstrukcija čistilne naprave na Pla- Glasbena šola je dobila nove prostore. r»k om™;«**, V Dramljah so uredili večnamensko športno igrišče. Foto: Občina Šentjur nini. Z Direkcijo RS za infrastrukturo si bomo prizadevali za realizacijo prenov več odsekov državnih cest pa tudi navezovalne ceste. Trenutno gradimo še športno igrišče v Vrbnem in nadaljujemo aktivnosti za izgradnjo sodobne Športne dvorane Hruše-vec. Dela zlepa ne bo zmanjkalo, prav tako imamo svežnje pripravljenih projektov, kjer računamo na državna in evropska sredstva. Glavno vodilo ostaja optimalna poraba razpoložljivih sredstev v vseh naših krajih in za vse generacije občank in občanov. ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2017 J( I lOfTJUMKI ZU (35^)33 GOSPODARSTVO urednistvo@sentjurskenovice.si • www.novice.si Blagovnica Resevna. Odslej v rokah domačega podjetnika avtoprevoznika Maček. Predstavljamo družinsko podjetje. » Piše: Kornelija Kamenik Začel oče, nadaljuje sin S prevozništvom je že leta 1985 začel Boštjanov oče Milan Maček in ljubezen do transporta in vozil uspešno prenesel na sina. Ob tem je Boštjan povedal: »Kamioni so bili pri hiši že od moje rane mladosti, tako da mi je bilo to delo skoraj položeno v zibelko.« Primarno se danes pri Mačkovih ukvarjajo s prevozi blaga v mednarodnem prometu. Zanimivo je, da največ prevozov opravijo v Švico. Kamioni dajejo delo kar 70 ljudem Blagovnica Resevna v roke Avtoprevozništva Maček Blagovnica Resevna je odslej v rokah domačega podjetnika avtoprevoznika Maček. To je za Radio Rogla potrdil lastnik Boštjan Maček. Objekt je kupil, saj je v njegovi lasti že sosednja stavba, kjer je bila nekoč uprava Resevne. Povedal je, da si želi prispevati v lokalno okolje in da bodo skupaj z občino uredili poslovno - trgovski center. Več bo znanega v prihodnje. Zdaj mora najprej lastnik plačati kupnino, nakup mora nato potrditi še sodišče. Za blagovnico je odštel nekaj več kot milijon evrov, kar je bilo več, kot je bila izklicna cena na dražbi. IjAjr KAAVtHA AUtNCM ■ ■ ' ¥ “WVW0 | ■ ■ ŠENTJUR Vabljeni na Ljudsko univerzo Šentjur... Odpiramo poti do znanj. JEZIKOVNI TEČAJI ZA ODRASLE IN OTROKE Angleščina, nemščina, francoščina, italganščina. španščina, ruščina, slovenščina kot drugi in tuj jezik; - prilagojeni vašim željam in potrebam, - na začetni in nadaljevalnih stopnjah. * Pričetek izvajanja ob najmanj 5 udeležencih. RAČUNALNIŠKI TEČAJI NA RAZLIČNIH STOPNJAH MS Word, MS Excel, MS PovverPoint, računalniško opismenjevanje za odrasle verificirano, internet in elektronska pošta, digitalna fotografija, pametni telefoni, program za oblikovanje Adobe lllustrator... * Pričetek izvajanja ob najmanj 5 udeležencih. NEFORMALNA IZOBRAŽEVANJA BREZPOSELNIH UNIVERZAZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IN ŠTUDIJSKI KROŽKI BREZPLAČNI TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE IZ TRETJIH DRŽAV PROGRAMI NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ PRENOVLJENA SPLETNA STRAN: WWW.LUSENTJUR.SI Nudimo vam ugodne cene s plačilom na obroke ter usposobljene predavatelje z referencami. Info: info@lusentjur.si, 03 747 16 70, Mestni trg 5, Šentjur Poleg tega pa imajo v Šen- prihodnosti načrtujejo v sedanjih tjurju še servisno delavnico za okvirih z malo rasti. Zaposlujejo popravilo tovornih vozil ter kar 70 ljudi, pri svojem delova-skladišče za skladiščenje tovo- nju pa so najbolj ponosni na dol-ra in logistiko. Kot je povedal goletno tradicijo in zadovoljne Boštjan Maček, poslovanje v naročnike njihovih storitev. GOSPODARSTVO urednistvo@sentjurskenovice.si» www.novice.si CD5Xyi3 ŠTEVILO BREZPOSELNIH NA ŠENTJURSKEM PADA Največ delovnih mest v predelovalnih dejavnostih Zaposlovanje narašča. Največ povpraševanja je po delavcih s področja strojništva, gradbeništva, kovinarstva, gostinstva in transporta. Pomembna je samodeja-vnost. Pri iskanju dela paše ustrezna vloga za zaposlitev in učinkovita predstavitev posameznikovih prednosti. 8 Piše: Katja Krajnc Število brezposelnih na Šentjurskem pada. Na Uradu za delo Šentjur so konec letošnjega oktobra zabeležili 827 brezposelnih oseb, kar je za slabih 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Med brezposelnimi je večji delež žensk, teh je 456, kar znaša dobrih 55 odstotkov. Največji odstotek brezposelnih ima izobrazbo nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, najmanj pa visokošolsko izobrazbo 2. in 3. stopnje. Največ ljudi brez dela je v starostni skupini starih od 50 let in več (38 odstotkov). Večina prijavljenih na zavodu je dolgotrajno brezposelnih (slabih 55 odstotkov). Najbolj in najmanj zaposljiv kader Za trg dela na območju Šentjurskega je značilno Na šestih uradih Območne službe Celje je bilo konec oktobra letos registriranih 9.108 brezposelnih, kar je za 16 odstotkov manj kot leto poprej. Loka pri Žusmu BS ŠENTJUR I DOBJE BJE j ženske 447 20 moški 342 14 18-24 let 70 2 25-29 let 117 3 30-39 let 178 7 40-49 let 140 6 50-59 let 242 15 60-69 let 41 1 nepopolna osnovnošolska izobrazba 31 1 osnovnošolska izobrazba 143 12 nižja poklicna izobrazba 51 4 srednja poklicna izobrazba 199 5 srednja strokovna/splošna izobrazba 211 .9 visokošolska izobrazba 1. st. ipd. 99 2 visokošolska izobrazba 2. st. ipd. 53 1 visokošolska izobrazba 3. st. ipd. 2 0 doseženo izobrazbo. Vir: Urad za delo Šentjur nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem. Primanjkuje kadra za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (kjer imajo zaposlitvene priložnosti predvsem moški), voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, elektroinštalaterjev, varilcev, strugarjev, orodjarjev, skladiščnikov, natakarjev in kuharjev ter strokovnih delavcev v zdravstvu. Najtežje se zaposlijo dolgotrajno brezposelni z ovirami pri zaposlovanju, mladi (še posebej iskalci prve zaposlitve in brez izkušenj) in starejši, invalidi in osebe brez izobrazbe. Možnosti za izboljšanje zaposljivosti Zaposleni na Uradu za delo Šentjur skušajo bre- Wl (UlKi ’ Ut (Uk (Uti t. uno vatu rešet e tto; oni ’Hi( EURO^JrjNCAP FRMOBIL AC FRI-MOBIL d.o.o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje, suzuki@fri-mobil.si, tel: 03 425 6080, gsm: 031 744 048 5ERU5KO OPPE' v/tara Sp počutite utesnjeni? Izgubljate svojo Individualnost? Osvobodite se In stopite v ospredje! R.i/siiite obzorja in zagrabite življenjski slog, ki si g.i želite. VIIARA - čaka vas popolnoma nov svet. ZAGRABI SVOJO POT. 0803449 Suzuki Slovenija www.vitava.si NOVA f§ JpF r II / m 1 E\ 1 / 7' feV ' 1#> i ’ ~iWl1 15.12/17 19.00 ŠPORTNA DVORANA SLOV. KONJICE Otroške vstopnice cenejše. Naročnik oglasa: Novice. Dela PROSTI DNEVI v 2018 14 15 16 17 18 19 20 ' 21 22 23 24 25 26 27* 28 29 30 31 11 12 13 14 15 18 19 20 21 22 3» 26 27 28 29 m ponedeljek NOVO LETO 1. januar torek NOVO LETO 2. januar četrtek PREŠERNOV DAN 8. februar nedelja VELIKA NOČ 1. april ponedeljek VELIKONOČNI PONEDELJEK 2. april petek DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 27. april torek PRAZNIK DELA 1. maj sreda PRAZNIK DELA 2. maj pon. DAN DRŽAVNOSTI 25. junij sreda MARIJINO VNEBOVZETJE sreda DAN REFORMACIJE 31. oktober četrtek DAN SPOMINA NA MRTVE 1. november torek BOŽIČ 25. december sreda DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI 26.december rh rasmnia r mmmmm ' Silvestrovanja x / na prostem (še) . niso napovedali ... » ... kar Še vedno ne pomeni, da jih ne bo ... LAŠKO - ŠTORE - VOJNIK- DOBRNA-| ŠMAR.IL PRI JELŠAH- ŠENTJUR- VITANJE - POLJČANE - OPLOTNICA - DOBJE -X ROGAŠKA SLATINA- ŽALEC (zvečer bo silvestrska predstava s kozarcem penine \ v Domu 11. slovenskega tabora -% . Žalec). v slovemji r°Vl,n;e z n'Vdaljš0 (o,, • -ab*va s skup/no Th| 4,‘elek: 21.00 • .. VeNSKE Konjice Cr'ia . z,<1,eea pn,x. Otroška ^ z silvestrovanja ^ CELJE, 31. 12., 10.00 do 13.00, Pravljična dežela Celje, opoldne prihod dedka Mraza ZREČE: 31.12., 11.00 do 13.00, praznični mož, škrati in snežaki ter DJ, opoldne otroška penina (trg pred občino) OPLOTNICA, 30. 12.,16.00, s snežnimi vilami pričakamo dedka Mraza, sejna soba Občine , Oplotnica LAŠKO, 30. 12., ob 18.00, gledališka predstava \ Tri praznične in ‘silvestrovanje’ s Piko Nogavičko v Gala dvorani hotela Ther-X mana Park Laško 4 e8‘i griča r '"-ička pretok: 22.0 Akacija: Mes e*°~K l‘okJcija; prj f , Penina etrtek Začetek; 22.00 Lokacija; K,-(a.n„... !efn jedrtj x~Si? « Zaietek; 22j0 Tre Decembra je tako lepo z darilcem razveseliti koga, ki ga imaš rad. Katero pa je bilo najlepše darilo, ki ste ga vi dobili za božič? In kaj bi radi dobili letos? Spraševala: Katja Krajnc Anja Antolič, Šentjur c, Šentjur Najlepše darilo za božič je bile ko sem lahko z dela v tujini prvič odšla na dopust nazaj domov. Za letošnji božič si želir čisto običajen, miren dan, ki g bom zdrava preživela s svojim najbližjimi. spomnim, nekako ne verjamem več v Božička. Tudi posebnih želja nimam, si pa vsak december vseeno želim, da bi me kdo presenetil Tara Jug, Šentjur Najlepše darilo je bila zelo lepa igrača, grad za princeski Prijetne božične praznike* in srečno \l letu 2018. . 1 ' \ ' ***,**«ffoKo~ .1 'n- x -.*•Viu*. ' Mojca Tomažin, predsednica KS Vrbno-l-odgrad s člani sveta Elso in Anno. Letos si želim, da bi v naši novi hiši v svoji lepi sobici postavila novoletno smrečico z veliko pisanimi lučkami in okraski. Nina In Jure Belak, Celje Najlepše darilo je bil predbožični dan, ko sva dobila prvo sliko ultrazvoka najinega sinčka in informacije, da je z njim vse v redu. Letos si želiva obilo zdravja in praznovanje praznikov v krogu najbližjih. ČRNSKA PLEMENA V JUŽNI PRENO- VITEV AFRIKI EKONO- MIST ŠIK GRŠKA ČRKA ITALI- JANSKI PISATELJ SVEVO DRUGI SKLON, RODILNIK MANJŠA IKONA TAJSKA REKA RAZMNO- ŽEVALNA tvorba delujoči vulkan na SICILIJI PONOVNA IZVOLITEV PTICA UJEDA (BRKATI) NAŠ PESNIK (IVAN) SOSEDA IRANA NARKOTIK NEZNANEC DRŽAVNA >Žl ZALOŽBA STROJ ZA MLETJE ČEŠKI LITERAT (JAN) madridski] ŠP ŠPORTNI KLUB DEJAV- NOST LAIKON ZAČETNIK DINASTIJE ASENOV CINK EGIP- TOVSKI POLITIK SADAT KAREL ČAPEK TELUR ŽLAHTNI PLIN TELIČEK RADIJ UČITELJ VIJO- LIČASTA CVETLICA ANJA RUPEL MIK DECILITER KOS CELOTE ZVRST JŠK VZHODNO AFRIŠKO DRAŽILNO JAMAJŠKE GLASBE NASLADILO KOZOLEC ELEMENT PRAZNIČNA ŠTAJERSKA V nagradni križanki, katere pokrovitelj je Studio Tina, izpolnite nagradno geslo, ga napišite na kupon in pošljite na naslov: Celjan, p. p. 344, 3000 Celje, prek elektronske pošte info@celjan. si in po SMS sporočilu 031 613 321 (zapišite končno geslo in vaše osebne podatke). Upoštevali bomo vse rešitve, ki bodo na uredništvo prispele do petka, 15. decembra, do 10. ure. Nagrada: • masaža celega telesa 60 minut, • masaža hrbta in vratu 40 minut, • klasična pedikura. Nagrajence bomo objavili na spletnem portalu novice.si, v ponedeljek, 18. decembra, pisno jih bomo obvestili po pošti. Nagradna križanka Geslo Ime in priimek: Naslov: s Božično Vitanje tradicionalna maša, cerkev Sv. Vida na Hudinji 24. december, peš z baklami ob prepevanju več info: www.vitanje.si stojnice, božične pesmi 16. decembra, več info: www.destinacija-rogla.si in www.terme-zrece.eu \ • X Zimsko pravljico v Slov. Konjicah stojnice, zunanje drsališče, dogodki od 5. decembra do 31. decembra več info: www.slovenskekonjice.si £ Božična skrivnost v jami Pekel sprehod skozi celotno jamo, ob poti pa zgodba z živimi liki 25. in 26. december več info: www.td-seippeter.si v tce Praznično drsanje v Žalcu pokrito zunanje drsališče, disko na ledu, stojnice do 6. januarja 2018 več info: www.zkst-zalec.si Žalec Pravljična dežela, stojnice, koncerti, sejem od 2. do 31. decembra več info: Facebook stran Božično-novoletni sejem Citycenter Celje stojnice, Božičkova pošta, koncerti do 31. decembra več info: www.city-center.si Vitanje Sl. Konjice ■J Poljčane Vojnik s Maribor £ Praznični december po Štajerski lotnica Čarobni december v Mariboru praznični sejmi, zunanje drsališče, praznični koncerti od 1. decembra do 31. decembra več info: www.maribor-pohorje.si Jaslice v Jurkloštru 14. vseslovenska razstava v kartuziji 10. december do 4. januar, več info: www.stik-lasko.si LASI« Božični Vojnik 150 jaslic pred hišami, stojnice, dogodki od 16. decembra do 5. januarja 2018 več info: www.bozicnivojnik.si Sl. Bistrica vlakom 56 Vozi z borom. Veseli december v Oplotnici razstava grajskih jaslic več info: www.oplotnica.si J Praznični december v Slovenski Bistrici stojnice, praznični sejem, prireditve ves december f,v'h jaslic v Šmarju ne bo *4rascp"Je,S5h '«<» ne bo več info: www.tic-sb.si baklam/ POhod Studenice 444p^«sri,’rav,,a,° P° "<»ma Žive jaslice v Studenicah več kot 100 nastopajočih in 50 živali od 24. decembra do 26. decembra več info: www.studenice.si Šentjur: veliko qlas-bena dogodka V decembru m, „ -PavcevS™"™”***,«,/«. cembra, v km , ^cetrtek. 7 de- Drsališče v Podčetrtku zunanje drsališče -pravi led, stojnice, dogodki od 1. decembra do 4. januarja 2018 več info: www.turizem-podcetrtek.si Rogaška Slatina Ct Predbožična tržnica v Poljčanah praznični sejem, prireditve, 14. do 16. december več info: www.poljcane.si Boži^BigB^Tmbra'Pabo ;ng «bck. Oba dogondkarbSWing' fPaveevemkuUur^m^ebosta v Podčetrtek Žive jaslice v Pristavi pri Mestinju nato z baklami k polnočnicam k Sveti Emi 24. decembra ob 22.30 Pristava pri Mestinju i Kristalna vas v Rogaški Slatini stojnice, prireditve, zunanje drsališče do 5. januarja 2018 več info: Facebook Čarobna promenada Velenje Praznično druženio n ognju, topjij, naZth Pr°S,em ob otroški pekarni m? h 'n pn8rizk‘h, dan od is. do tn w DdStopih' v$ak in 22. uro ' docembra, med iz ni Pod drevescem naj na božično jutro tudi vašega ljubljenca pričaka kakšno X)vijte dno z aluminijasto folijo. Psi in mačke se folije ne dotikajo radi Poskušajte izolirati drevo od ostalega pohištva; če okrog njega ni ničesar, bo vaš ljubljenec težje skočil nanj. Lahko pa postavite drevo v stekleno omaro ali kletko. darilo in naj ga skuša odpreti sam. Vsaka mačka in pes dobro vesta, da je december njun mesec - takrat namreč ljudje svojim ljubljenčkom v njihove domače gradove prinesemo prava drevesa, ki jih okrasimo še z zelo zabavnimi dodatki. Lastniki pa (ponavadi) nismo veseli, če nam naš ljubljenec uniči božično drevo. Kako torej zaščititi svoje božično drevo? Zel^°ai!amočka preživite. srečne °n ™ne božične « 9 novoletne praznike! ■Sr li- gi in -s* 4 PV il razmcna Inier' E©@@GD?[2Xšir te ptaBnflSn© fitSŠSRj© Kako si lahko pomagamo, Dragl<- - - S tem kuponom pridobite na dodatno opremo za mobilne aparate. 'Kupon velja do 31 1 2018 oziroma do razprodaje zalog UGODNI PRAZNIČNI NAKUPI r 1AGER ■ " UJno fscM' r 'y~3 . , SUPERMARKET JAGER ŠENTJUR C. Leona Dobrotinška 22 3230 Šentjur pri Celju MARKET JAGER HRUŠEVEC Gajstova pot 38 3230 Šentjur KAJZERICA 55 g PŠENIČNA MOKA T500, Mlin Katic, 1 kg PŠENIČNA BELA MOKA TTPSOO S 0,49 MOZARTOVE KROGLICE DARILNI SET BOSSA S tem kuponom ČOKOLADA KINDER 125 G ZASTONJ pri nakupu nad 15 C 10% POPUST S TEM KUPONOM ZA NAKUP NAD 20 EUR 2 109900"081312 VELJAVNOST KUPONA: do 25.12.2017 Ob enkratnem nakupu nad 1 SC lahko izkoristite 1 kupon Popusti se ne setlevojol Ob enkratnem nakupu nod 20€ lahko okoristita I kupon Popusti te ne seltevojoi Veljavnost kupona do 25.12 2017 Velfa ta vse Imlske izdelke, »vete nieeo in ponudbo supermarketa (CidHa, kozmetika) Popust velja tudi no to mil one izdelke m iziiolke v akcijah Popust ne voljo na izdelke iz tehničnih in tekstilnih blagovnih skupin ter mobi kartice. Časopisi in nevije, tobačne izdelke, darilne kartice in povratne embakde Popust se ohroCuno na blaga] ni DARILNI SET COPACABANA BLACK Losjon po britju + deodorant \ ^^4 N 109900 080926 Akcijska cena izdelkov velja do 25.12.2017. Zaloga oglaševanih izdelkov je prilagojena prodajnemu asortimanu posamezne poslovalnice. Da študentje nismo samo številke, na Abituri ni le fraza % * me« Na Abituri lahko izbirate med študijskimi programi Ekonomist, Varovanje, Velnes, Poslovni sekretar in Informatika Moji spomini na Abituro so zelo prijetni, manjše skupine tesno povezanih študentov, izredno prijazno osebje v referatu in profesorji z izjemnim znanjem ter izkušnjami, način študija pa primeren tudi za vse tiste, ki smo študirali ob delu. Abituro sem izbral, ker sem si želel nadgraditi svoja znanja. In znanje, ki sem ga pridobil med študijem na Abituri, je pri mojem delu zelo uporabno, saj delam v marketingu in študij ekonomije je odlična, celo nujna naložba za dobro opravljeno delo. Ko danes pogledam, kaj znam in kaj sem se naučil, lahko z gotovostjo trdim, da je bila odločitev za Abituro res prava. Moje delo se je izboljšalo, nekatere stvari opravljam bistveno lažje in dosti hitreje. Študij pa je vplival tudi na mojo osebnost. Pridobil sem kar nekaj dodatnih točk pri šefih, pri poslovnih Partnerjih, še pomembneje pa je, da sem pridobil na samopodobi in pri osebnem Zadovoljstvu. Študij na Abituri je prispe- val k mojemu uspehu v poklicu in tudi v zasebnem življenju. Od številnih prednosti, ki jih ima Abitura, bi izpostavil eno veliko, to je prilagodljivost, ki sem jo sam dobro zaznal, saj sem v času študija veliko potoval in tudi zamenjal kraj bivanja. Na Abituri so mi omogočila, da sem predavanja in izpite obiskoval na različnih lokaciji, celo študentom na njihovi Fakulteti za komercialne in poslovne vede sem se lahko pridružil. Prednost Abiture pa so tudi predavatelji, ki so bili vedno na razpolago, ki imajo ogromno izkušenj in ki res razumejo vsakega posameznika. Tudi odnosi s predavatelji so bili izredno dobri. Da študentje nismo samo številke, na Abituri ni le fraza. Tisti, ki se odločate za študij, Abitura je dobra popotnica za življenje. Ne bo vam žal ne časa, ne denarja, ne truda, ničesar. Marko Mihalinec, ekonomist, diplomiral leta 2016, zaposlen v farmacevtskem podjetju kot vodja ključnih kupcev in odgovoren za celotno področje dermo-koz-metičnih izdelkov v slovenskem prostoru. ABITURA PEUGEOT SUV Primer informotivnego izračune finončnego teosingo Peugeot Finoncironje zo vozilo Peugeot 3006 Active (1,6 BlueHOi 120) - mesečno odpločevonje; moloprodojna ceno i DDV in vključenim SUV bonusom (v ceni je obračunanih 1 000 EUR po. vjvpnmenz firu . rcnjo Pi - SUV BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 22.990 EUR, mesečni obrok je 249 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev, višino pologa je pri akciji omejeno od 10% do 50%, doba financiranja je vezano nc ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih; F.OM no dan 04 08 2017 znaša 8,2% m se spremeni, če se spremenijo elementi uročimo; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURI80R s skupno letno obrestno mero 7.2%; financirana vrednost 16093 EUR; skup'- -esek zo ; ! ■ 27 515 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo zo dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno goroncijo) oziramo 100 000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje zo 1 EUR za prvo leto. Peugeot Financiranje sl pridržuje prav do izbi c /-varov c Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od $.7 do 61/100 km Izpuh CO,: od 96 do 139 g/km Emisijsko stopnja EURO 6 Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx od 0,0078 do 0,065$ g/km Emisije trdnih delcev od 0,00002 do 0,00167 gfkm. število tielet-v. od 0,01 do 21,08. Ogljikov dioksid (CO,) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunonjego zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno pov u >> koncentr iu, im prizemnego ozona, delcev PM , m PMJS ter dušikovih oksidov SUV PEUGEOT 2008 & 3008 •“IOTION a EMOTION PEUGEOT AVTO GOLEČ d.o.o., Žolgarjeva 6, 2310 SL Bistrica, tel. 02 805 5380 POMOČ POTREBUJEJO STAREJŠI IN MAMICE SAMOHRANILKE Vsak liter mleka je dobrodošel Socialna slika na Šentjurskem. V Šentjurju je kar nekaj organizacij, ki se trudijo, da ljudje niso v stiski, in jim poskušajo pomagati na različne načine. » Pripravila: Kornelija Kamenik Poleg hrane in drugih dobrin v skladišču Rdečega križa Šentjur delijo Najpomembnejši je medčloveški stik. tudi oblačila. |—|”lako kot materialno pomoč ljudje velikokrat I potrebujejo tudi iskren pogovor, nasvet ali prijazno besedo, so nam povedale Andreja Tise! iz Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Šentjur, Albina Karmuzel, predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur, in Fanika Cmok, vodja župnijske Karitas Šentjur. Pokojnine za golo preživetje Šentjurski Rdeči križ skupaj s svojimi 12 krajevnimi organizacijami in 190 marljivimi prostovoljci letno pomaga 700 družinam oz. 1.350 družinskim članom v stiski. Največ pomoči potrebujejo starejši, ki ostanejo sami, in njihove pokojnine ne zadoščajo oz. komaj zadoščajo za pokrivanje osnovnih stroškov, da jim za preživetje dejansko ne ostane nič. Na šentjurskem Rdečem križu pomagajo ljudem v stiski s plačili položnic, nakupom .šolskih potrebščin, z delitvijo hrane, oblek, obutve ... Zelo pogosto te osebe poleg materialne pomoči potrebujejo tudi pogovor. Prav zaradi tega zaposleni in prostovoljci Rdečega križa spodbujajo osebe k pogovoru, da izpovedo tisto, kar jih teži. Za resnejše zadeve imajo dve prostovoljki — psihologinjo in farmacevtko, ki v sklopu projekta »Pridi na pogo- vor« brezplačno nudita psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski. Skoraj 100 družinam pomagajo Zelo aktivna pri pomoči je tudi župnijska Karitas Šentjur, ki pokriva župnije Šentjur, Dramlje in Slivnica. Skupno letno oskrbijo skoraj 100 družin in posameznikov. Med njimi največ pomoči potrebujejo mamice samohranilke, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec. Štirikrat ria leto delijo pakete hrane iz denarja Evropske unije. Poleg te tudi oblačila in obutev, ki jo prinesejo dobri ljudje. Vsako jesen na zahvalno nedeljo domačini prinesejo ske unije, dvakrat na 16 hrano za tiste, ki jo potrebujejo. Kot je povedala vodja župnijske Karitas Fanika Cmok, vsako leto v prazničnem času poleg osnovnih paketov hrane delijo še praznične pakete, ki jih kupi župnija. »Ni treba, da je človek v Sloveniji lačen, samo poiskati si mora pomoč.« Prostovoljci aktivno sodelujejo z domom starejših, pomagajo tudi na domu ali pa priskočijo na pomoč pri spravilu drv. Tudi prostovoljci Karitas opažajo, da posameznik včasih potrebuje le pogovor. V skladišču nimajo večjih zalog hrane, ampak jih takoj ko jih dobijo, tudi razdelijo, imajo pa na voljo oblačila in obutev. Včasih starejši potrebujejo posebno Letošnje krompirjeve počitnice so nekateri preživeli v Zambratiji. jdfiUBK i® 'eto delijo pakete hrane iz denarja Evrop-e Praznični paket. hrano zaradi diet, takrat jim jo kupijo v trgovini. V nekaterih šentjurskih trgovinah lahko vsakdo prispeva vsaj kakšno malenkost v voziček Karitas. »Vsak liter mleka je dobrodošel,« je povedala Cmokova in dodala: »Omogočamo tudi, da lahko prosilci za pomoč, ki so Pri močeh, vsaj nekaj denarja mesečno prejmejo, če redno obiskujejo dom starejših in nudijo pogovor.« 117 otrok v projektu Botrstvo Kot je povedala predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur Albina Karmu-zd, so prostovoljke zadnja leta preobremenjene, saj se aktiv- Albina Karmuzel, predsednica Občinske/veze prijateljev mladine Šentjur pri Celju »V letu, kije pred nami, si želim, da bi ljudje bolj prisluhnili stiskam soljudi. Ne pričakujemo velikih zneskov, saj vsak evro šteje. Socialna stiska se poglablja, saj dva zaposlena starša otrokom ne moreta več nuditi, kar potrebujejo, ampak zgolj golo preživetje. To ni prav, kdor pošteno opravlja delo, mora biti za svoje delo tudi pošteno plačan Naša največja želja pa je, da bi Občina prisluhnila naši želji in ustanovila sklad za nadarjene glasbenike. Vse premalo se zavedamo umetniškega potenciala, ki ga imamo v naši občini.« Andreja Tisel, Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Šentjur »Glede na to, da prihaja čas obdarovanj, bi si želela, da bi ljudje spoznali, da materialna dobrina - darilo ni vse, daje mnogokrat pomembnejši stisk roke in topla beseda bližnjemu in neznancu, kajti zavedati se moramo, da bomo morda vsi enkrat na njihovih mestih in bomo lahko še samo zrli skozi okno in čakali na nekoga, ki bo morda le prišel od nekod, nam ponudil in stisnil roko ter spregovoril nekaj toplih besed, ki nam bodo ostale nepozabne še dolgo v spominu.« Fanika Cmok, vodja župnijske Karitas Šentjur »Poskušam prisluhniti človeku v stiski. Vse, kar mi počnemo, je prostovoljno, in še enkrat v vsem tem času nisem pomislila, da bi za svoje delo dobila plačilo. To se odločiš, je neko poslanstvo, ki daje notranje zadovoljstvo in ga nobena materialna stvar ne more nadomestiti. Seveda pa nisem samo jaz, vsi skupaj s sodelavci smo skupina, ki zelo dobro medsebojno sodeluje. Moja želja je, da bi se k sodelovanju pridružili še mladi, saj primanjkuje mladega kadra, in upam, da se bo to odprlo. Imamo namreč nekaj mladih prosilcev pomoči, a zelo malo mladih prostovoljcev.« nosti iz leta v leto širijo, nanje pa se obrača vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč. V decembru pripravijo praznovanje in prihod dedka Mraza. S pomočjo Občine obdarijo 1.150 otrok. Preko projekta Bralna značka širijo bralno kulturo, organizirajo otroške parlamente, letovanja za otroke občin Šentjur in Dobje, otroke peljejo na smučanje in tabore, ... »Želimo si pridobiti čim več donatorjev, da bi lahko letovanje omogočili še več otrokom, katerih starši težko zmorejo poravnati že minimalno ceno letovanja,« je ob tem pripomnila Albina Karmuzel. Kar 117 otrok je vključenih v projekt Botrstvo, kjer denar namenijo za nakup šolskih potrebščin, hrane, obleke, obutve, medicinskih pripomočkov, šole v naravi, plačilo stroškov. Poleg tega se trudijo in pomagajo talentiranim športnikom in glasbenikom, štirje dijaki pa prejemajo štipendije. Nasilje in hude finančne stiske Pomembna dejavnost je pomoč družinam, ki so zašle v hude finančne stiske, in družinam, kjer je nasilje. Pomagajo pri plačilu položnic in pri obnovi bivanjskih prostorov, omogočajo brezplačno pravno in psihosocialno pomoč. Zelo se angažirajo tudi za otroke s posebnimi potrebami. Poskušajo jim najti donatorje za plačilo terapij in nakup medicinskih pripomočkov. »Veliko je družin, ki potrebujejo pomoč. Pred leti so to bile družine, kjer so starši izgubljali službe ali bili brez redne zaposlitve, danes pa se težave pojavljajo v družinah, kjer sta zaposlena oba starša in prejemata minimalno plačo. Težave so tudi v družinah, kjer imajo trajno bolne otroke, saj je plačevanje raznih terapij in medicinskih pripomočkov pogubno za proračun družine,« je povedala Albina Karmuzel, ki OZPM Šentjur vodi že 16 let, pri tem pa ji pomaga približno 30 prostovoljcev, pri nekaterih projektih pa se vključi še večje število ljudi. 1/eZc oUotjfi. tolp ŽIVEX od torka, 5. do nedelje, 31. decembra 2017 Vse za zunanjo ureditev ŽIVKOVA OGRAJENA CENA PRAZNIČNE CENE PEČI V DECEMBRU, Ue DO višina smreke NOVOLETNA SMREKA Iz umetne mase. redna cena BUST AKCIJSKA CENA ID.57950 ( 120 cm ID.57951 j 150 cm 16,03 € 22,59 € 8,02 € 11,30 € BATERIJA POLETNA NOČ 36 strelna mega ognjemetna baterija. Višina efekta: 45 m, predviden čas delovanja: cca 78 sekund. 47,99 C ID. 47993 TRGOVINA ZIVEX KOTLI ALFA, 100,120 in 1501 Vse za zunanjo ureditev ŠENTJUR - Drofenikova ul. 3 , tel: 03 780-24-14 gsm: 041 642 129 TR0ŽILNA LED SVETLOBNA CEV Trožilna, bela /večbarvna, z LEO ŽARNICAMI, možnost priklopa avtomata za svetlobne efekte, 100 m. ŽIVKOV TOP KOMPLET BATERIJA POLETNA NO< + BREZI LESNI PELETI 7 7«^. BUKEV ŠIŠARKA, 15 kg Kalorična moč 5,51 kWh/kg, <1%, vlaga <10%; gostota 630 kg/m*. 3,89 € EN plus A2 ID. 70707 36 STRELNA BATERIJA "NOVOLETNA", i.26,>9 €. AKCIJSKA CENA 1 ,90€/m ID. 66429, 66430 POLIKARBONATNA PLOŠČA Debelina plošč: 10 mm, osnovna dim. plošč: 2.1 x 6.0 m, plošče režemo na dim.: 2.1x2/3/4/5 m, primerne so za nadstreške, tople grede, zasteklevanje teras, balkonov... RF DNA CENA 15,49 €/m= . AKCIJSKA CENA 13,94 C/m2 ID. 3779 VERTIKALNI CEPILNIK DRV redna cena AKCIJSKA CENA ID. 74869 , 6 ton 1 PO NAROČILU ID. 77891 : 8 ton ID.74871 475,80 C 399,99 € 573,40 € 499,99 € 12 ton 756,40 € 699,99 € ) ^ n: n jm L +386 41 317 092 mmm AKCIJA! EGO 55: 17.990 EUR tCJLJCjSJ ZASTOPSTVO ZA NOVE TRAKTORJE LAMBORGHINI - Na voljo vsi modeli - AKCIJA! SPIRE 80 TARGET: 29.990 EUR "5ESS5. SE5eUIHOUA! MERKS d.o.o., Šentvid pri Grobelnem 1a, 3231 Grobelno www.agromikus.si POSEL urednistvoglsentjurskenovice.si« www.novice.si STOPAR DESICN IZ ŠTOR IB? : mm Imamo, kar iščete, naredimo,- kakor želite Četrtstoletna tradicija. Z njo se ponaša podjetje Stopar design iz Štor. Aktivno je na področju proizvodnje ter montaže oken in vrat. Z nami ustanovitelj podjetja Ladislav Stopar. » Pogovarjala seje: Kornelija Kamenik Najprej niste proizvajali PVC-oken... Začetki podjetja segajo v leto 1990, ko se je podjetje začelo ukvarjati z lesno-obdelovalno dejavnostjo in zaposlovalo pet oseb. Delovali smo na približno pet sto kvadratnih metrih in izdelovali leseno stavbno pohištvo. Podjetje se je hitro razvilo in preoblikovalo v proizvodnjo PVC-stavbnega pohištva, s poudarkom predvsem na proizvodnji PVC-oken in vrat. Danes delujemo na tri tisoč kvadratnih metrih v industrijski coni v Štorah ter zaposlujemo 25 oseb. Poleg oken in vrat zdaj pri vas proizvajate še marsikaj... Ukvatjamo se s proizvodnjo oken, vrat, zimskih vrtov, različnih vrst senčil (rolete, zunanje in notranje žaluzije, polkna, pliseji, komamiki,...) in drugih dekorativnih dodatkov (kljuke, ročaji, ključavnice,...). Celoten proces proizvodnje poteka v Sloveniji, izključno po naročilu in za znanega končnega naročnika. Poleg proizvodnje nudimo tudi vgradnjo (montažo) in servis. Glavni produkt so proizvodi, izdelani iz visokokakovostnih profilov priznanega nemškega proizvajalca Gealan. Celotno proizvodno linijo smo tehnološko posodobili pred dobrima dvema letoma, kar nam omogoča bistveno zmogljivejšo in hitrejšo proizvodnjo. Imate tudi svoje monterske ekipe. Prednosti ne predstavljajo samo kakovostni profili, ampak tudi visokokakovostna in strokovna montaža, $W1 Celotno proizvodno linijo so tehnološko posodobili pred dobrima dvema letoma, kar jim omogoča bistveno zmogljivejšo in hitrejšo proizvodnjo. zahtevnejše poslovne objekte kot tudi ki je v skladu z vsemi standardi in tehničnimi zahtevami. Poleg klasične montaže izvajamo tudi montažo po standardih RAL, ki je priporočljiva pri novogradnjah, obvezna pa pri gradnji pasivnih in nizkoenergijskih hiš. Montaže izvajamo z lastnimi monterskimi ekipami. Kakšen je vaš nagovor kupcem, kako jih prepričate? Okna in vrata Stopar so enostavna za vzdrževanje, varčna in trajna rešitev za vsak dom. Primerna so tako za adaptacije starejših objektov, novogradnje, za pasivne in nizko energetske hiše. Zaradi izdelave izključno po naročilu za vnaprej znanega kupca imajo naša okna oseben pridih. Skozi 25-letno poslovanje nas vodi moto podjetja: »Imamo, kar iščete, naredimo, kakor želite,« česar se poskušamo držati v praksi. Z veseljem naredimo tudi brezplačne meritve in svetujemo na terenu, sicer pa smo na razpolago tudi v Štorah, kjer je sedež našega podjetja in kjer imamo tudi zanimiv razstavni salon. NcmvPoIo Novi Polo Avtocenter A2S d.o.o. Mariborska cesta 140, Celje Www.a2s.si Tel.: 03 425 40 00 AVTOCENTER WWW.A2S.SI & ?■ — . ft •- e OCENJUJE NASTIJA MOČNIK A 9 Kultura v dobri kondiciji Uspešni in prepoznavni. 0 kulturnem dogajanju in njegovih izvajalcih na področju ljubiteljske kulture smo govorili z Mastijo Močnik, vodjo območne izpostave JSKD Šentjur. Predstavila je pestro dogajanje v Šentjurju in Dobju ter izpostavila še posebej pomembne prireditve. » Spraševala: Katja Krajnc www.gostisce-bohorc.com oo^MT0«*«. 46“ Bohorč ■ 46, A* tf*l4EE Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44,3230 Šentjur, Tel.: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 DOMAČA KUHINJA, MALICE, Pm KOSILA, JEDI PO NAROČILU IN (ATERING 7 sodobno opremljenih sob nODATNA PONUDBA SLADIC HR”1' __ : r i i' \ m SVEZE PE-,CEN ODOJEK - ' — VSAK PETEK OD 10 URE DALJE Nazadnje so pri pripravili koncert študentov glasbe Musiča Academica lil. Foto: JutreGodi« Kako bi ocenili trenutno stanje ljubiteljske kulture na območju vašega delovanja, torej v Šentjurju in Dobju? Ocenjujem, da je stanje ljubiteljske kulture že vrsto let v dobri kondiciji, različne skupine in društva na preglednih srečanjih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti namreč vsako leto dosegajo zavidljive uspehe, nemalo se jih uvršča na državna srečanja. Neskromno moram reči, da so aktivnosti ljubiteljske kulture v šentjurski občini izjemno številčne in na visoki ravni. Ne smem zanemariti niti dogajanja v lokalni skupnosti, kjer so ljubiteljska kulturna društva zelo aktivna in letno pripravijo prireditve, ki pritegnejo zelo veliko obiskovalcev. V nekaterih krajevnih skupnostih so gonilna oziroma edina sila kulturnega dogajanja in jim zato gre ogromna zahvala. Veseli me, da v vseh naših osnovnih šolah številni mentorji spodbujajo otroke h kulturnemu udejstvovanju in so pri tem tudi zelo uspešni. Naj dodam, da vse osnovne šole v obeh občinah nosijo naziv kulturna šola, ki jo JSKD podeljuje tistim, ki še posebej krepijo kulturno vzgojo in ustvarjalnost mladih na različnih področjih. Dobje ima, kljub temu da je ena najmanjših slovenskih občin po številu prebivalcev, dobro delujoče kulturno društvo, ki obstaja že več kot 50 let in prireja prireditve z zavidljivo dolgo tradicijo (kot j e, denimo, prireditev Pokaži, kaj znaš). rov (moških, ženskih in mešanih) ter šest vokalnih skupin, kar v konkretnih številkah pomeni okoli 250 pevk in pevcev. Kakšen vsebinski program ste iz- Na katerem področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti deluje največ posameznikov oz. društev? Na področju občin Šentjur in Dobje deluje 30 kulturnih društev, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi - vokalno in instrumentalno glasbo, likovno in literarno dejavnostjo, folkloro in ljudskim petjem, gledališčem, kulturno dediščino ... Največ društev oz. skupin deluje na področju vokalne glasbe. V občini Šentjur imamo kar 10 pevskih zbo- vedli v 2017? Kaj bi še posebej izpostavili? Naša osnovna naloga je organizacija preglednih območnih srečanj za različne dejavnosti. Vsako leto organiziramo revijo pevskih zborov (odraslih in osnovnošolskih), revijo vokalnih skupin, srečanje otroških gledaliških skupin in srečanje odraslih folklornih skupin. Vsi ti dogodki so zgoščeni od marca do maja, tako daje pomlad na izpostavi vedno pestra in tudi naporna. Letos smo izvedli tudi regijsko Linhartovo srečanje celjske regije. Druga polovica leta je bolj namenjena prireditvam, ki jih sofinancira Občina Šentjur. To so dogodki v okviru Šentjurskega poletja in Ipavčevih kulturnih dnevov. Pri prvem vedno sodelujemo s štirimi ali petimi dogodki. Letos smo organizirali že četrto zaporedno otroško likovno delavnico, na Slivniškem jezeru priredili španski večer z glasbenicama Ireno Vebuah Tiran in Evo Hren, avgusta v čudovitem Ipavčevem vrtu na lep poletni večer gostili Borisa Cavazzo z vrhunskimi glasbeniki iz Fake Orchestra, kasneje še skupino Katalena s projektom Enci bend Katalenci, poletje pa zaključili s tradicionalno likovno kolonijo za ljubiteljske slikarje na Planini pri Sevnici. V okviru IKD pa smo že tretje leto zapored organizirali koncert šentjurskih študentov glasbe Musiča Academica, ki je meni prav posebej ljub projekt, ker vključuje mlade, med ljudmi pa je zelo lepo sprejet, zato bomo z njim nadaljevali tudi v prihodnje. Leta še ni konec in tudi programa na izpostavi ne. Začela se je nova sezona gledališko-glasbenega abonmaja Gustav, ki je 92-odsto-tno zaseden. Abonma ima zvesto publiko že 17 let, v vsaki sezoni pa se priključi nekaj novih ljubiteljev gledališča na višji kakovostni ravni. DIRIGENT ŽIGA VESLIGAJ V Big bandu Šentjur odlično vzdušje Glasbeno ustvarjanje. Za šentjurskega saksofonista, ki je letos postal tudi dirigent Big banda Šentjur, je to način življenja. » Spraševala: Katja Krajnc, vse foto: osebni arhiv Pred nekaj meseci ste postali umetniški vodja Big banda Šentjur. Za kako velik zalogaj gre? Čeprav že vrsto let aktivno vodim razne manjše zasedbe na področju popularne glasbe in komorne sestave klasične glasbe, sem se zavedal, da bo vodenje Big banda eden večjih izzivov. Pri dirigentskem delu se tako opiram na svoje večletne izkušnje, ki sem jih pridobil pri igranju v tovrstnih zasedbah. Pri organizaciji pa mi velikokrat z veseljem priskočijo na pomoč člani. Izkušnje ste začeli nabirati že na začetku osnovne šole. Pri svojih šestih letih sem za- čel igrati saksofon v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev v Šentjurju. Kasneje sem igral tudi v big bandih pri nas (Big Band Žabe, Extra band GS Celje...) inv tujini. Udeleževal sem tudi mojstrskih tečajev jazza in sodeloval s številnimi vidnimi predstavniki tovrstne scene v regiji. Zdaj se izobražujem na področju klasičnega saksofona. Vso znanje, ki sem ga pridobil skozi leta, mi sedaj ogromno pomaga pri vodenju te zasedbe. Kakšne spremembe ste uvedli? Najprej sem se lotil določenih kadrovskih sprememb. K sodelovanju sem povabil mlade, sposobne in sodelovanja željne prijatelje, ki so okrepili nekatere sekcije. Nato sem malo prevetril repertoar, kar je člane dodatno motiviralo. Starejši in novi člani Big banda so se odlično ujeli in ustvarili smo pravo vzdušje, ki se odraža tako na vajah kot na nastopih. Kakšne nastope ste izpeljali z Big bandom, odkar ste vodja, in kaj načrtujete? Prvi je bila organizacija tradi- cionalnega RamnaJazz festivala na Ramni ob Slivniškem jezeru, s katerim smo počastili 10. obletnico delovanja Big banda in dobili številne pohvale. Naš naslednji samostojni projekt pa prihaja 23. decembra. V Ipavčevem kulturnem centru pripravljamo samostojni božični koncert z naslovom „Rock Swings“, kjer bomo klasične rock melodije preoblekli v ritme svvinga, zraven pa dodali še nekaj prazničnih skladb, ki bodo pričarale krasno božično vzdušje. Vse skupaj bodo dodamo popestrili glasbeni gostje. V prihodnjem letu bomo zagotovo zopet izvedli nekaj lastnih koncertov tudi drugod po Sloveniji. Dodali bomo sodelovanja z zvenečimi imeni slovenske glasbene scene. Zelo intenzivno pa razmišljamo tudi o obuditvi plesnih večerov z Big bandom Šentjur, kjer bi publiki znova ponudili možnost, da se zavrtijo ob ritmih 20-članskega big banda. Stremimo k vzgajanju in usmerjanju nadebudnih mladih glasbenikov in omogočiti mladim pevkam in pevcem nastop ob naši spremljavi. Koliko idej! Hkrati pa Big Band ni vaš edini glasbeni projekt. Sem član več glasbenih skupin na področju popularne glasbe, in sicer The VVoodlanders, ArsGroo-va, Flapjacks, Motherfunkers, Vo-cal BK Studio band in avstrijskega kvarteta saksofonov Multiphonix. Poleg tega letos zaključujem tudi magistrski študij saksofona na Anton Bruckner Privatuniversitat v avstrijskem Linzu. Že drugo leto pa učim saksofon na Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev. Prav zaradi tega sem se letos vpisal še na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer pridobivam pedagoško izobrazbo. H Ra e mu (Prehrana Tud cf.o.o. Cesta XIV. divizije 44 3220 Štore vzuziv.preh ra na-tufi. si Teh 03 780 26 70 . :< |»f 9. HIDRAVLIČNE ČRPALKE HIDRAVLIČNI CILINDRI * v HIDRAVLIČNI VENTILI y ■ i HIDRAVLIKA ■ CLP HLADIL NIKI HIDRAVLIČNEGA OLJA 1% OLJA IN MAZIVA V..)- ■V, • MIDROMOTORJi AfišAN rositeh.si jdmsi slogmail com IMATE TEŽAVE Z VRAŠČENIM NOHTOM? /AJl.glika Rešitev je v revolucionarni medicinski vho tehniki, neboleče zdravljenje. V Sloveniji, natančneje prav v Celju, je ta metoda zdravljenja na voljo že mnogo let. Izvaja jo Vida Ozis, edina in najbolje izurjena terapevtka VHO MEDICINSKE SPONKE, s pomočjo katere reši še tako težak Primer vraščanja. V tujini zdravstvo to metodo že podpira, pri nas pa je žal zaenkrat še drugače. Mnogi zdravniki ne vedo, da je možno rešiti vraščen noht tudi drugače, zato svoje paciente pošiljajo na operacijo, k' pa je, kot je znano, v mnogih primerih neuspešna. Uspešnost zdravljenja z VHO medicinsko sponko je v veliki meri odvisna Qdpnvlto bolečina In »• celo Izognita °PeracUI. Rešitev Ja medicinska VHO •Ponka. področju je vodilna prav gotovo Vida Ozis. Da je lahko tako uspešna pri svojem delu, ji prav gotovo pomaga neprestano dodatno izobraževanje na zasebnih pedoloških klinikah v tujini, največ pa štejejo delovne izkušnje. KAJ JE VHO MEDICINSKA SPONKA, KDO TO TEHNIKO ZDRAVLJENJA LAHKO UPORABI IN KDAJ? Pri VHO tehniki uporablja izurjeni terapevt VHO medicinsko sponko. Nameščena nohtna sponka deluje po principu zobnega aparata. Zobna sponka Geklena žička) nam omogoča, da se zobje zravnajo, medtem ko nam nohtna sponka (tanka jeklena medicinska žička) omogoča, da se noht zravna, bolečina pa takoj izgine. VHO sponko uporabljamo v prvi vrsti pri sladkornih bolnikih, saj se pri njih rane celijo počasneje, pri rahlo in močno ukrivljenih nohtih, kot tudi v primerih, ko je že prišlo do rahlega ali hudega gnojnega vnetja. ^PREDNOSTI VHO SPONKE so ne-^ boleče zdravljenje, hitro olajšanje z razbremenitvijo področja okoli nohta ali kože, nobenih težav z obutvijo, nobenih težav pri športnih aktivnostih ali ,na delovnem mestu. , VIDA OZIS Je edine v državi, ki omogoča zdravljenje a to revolucionarno metodo. Poleg športnikov ao njene strenke tudi eatradnlkl. Miran Rudan pravi: »Tudi glasbeniki moramo Imeti urejena stopala. Vesel sem, da moja stopala ureja Vida Ozla, kije na tem področju preverje- An.Nika, d.o.o., Cesta na Ljubečno 7, 3000 Celje Tel.: 051 661 665 FB stran: Center medicinske pedikure e-mail: info@nnnika.si Splet: www.annika.si GKN Driveline Slovenija, d.o.o. Podjetje GKN Driveline je vodilni svetovni dobavitelj sestavnih delov in sistemov za prenos moči v avtomobilih, z 26.000 zaposlenimi na 46 lokacijah, v več kot 23 državah, tudi v Sloveniji.Smo mednarodno podjetje z jasno vizijo in strategijo bodočega razvoja. Smo proizvajalec avtomobilskih delov za priznane svetovne avtomobilske proizvajalce ter podjetje z veljavnimi standardi kakovosti. Zavedamo se, da so motivirani, izobraženi in podjetju predani zaposleni ključ našega bodočega uspeha. Zaradi širitve podjetja, pridobitve novih kupcev in uspešnega poslovanja iščemo nove sodelavce za delo v proizvodnji (proizvodni delavec). Zaželene smeri so oblikovalec kovin, CNC operater, strojni mehanik, strojni tehnik in metalurg. Če vas zanima delo v avtomobilski industriji in če ste kandidat/kandidatka, ki želi poiskati novo priložnost, vas vabimo, da se predstavite z vlogo in življenjepisom. Pišite nam na elektronski naslov: zre. kadrovska(8>akndriveline. com ali pošljete na naslov podjetja: GKN Driveline Slovenija, d.o.o., Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. Za več informacij nas lahko pokličete na tel. št. podjetja: 03 757 44 10 POLNI CERTIFIKAT 62E3 a Družini prijazno podjetje AKTUALNO urednistvo@sentjurskenovice.si» www.novice.si VREME IN KMETIJSTVO Bomo sadili druge kmetijske kulture? Kmetijstvo na Šentjurskem. Je v iztekajočem se letu doživelo več vremenskih šokov, ki bi jih med drugim bilo mogoče omiliti z vpeljavo obrambnih sistemov. » Piše: Zala Motaln Vremenske razmere v letu, ki se izteka, so bile za kmetijstvo tako v Sloveniji kot tudi na širšem Šentjurskem neugodne. Hud pomladanski mraz, dolgotrajna suša in neurja z orkanskim vetrom so kmetovalcem prinašala slabo voljo. Kmetijskega svetovalca Zdravka Brgleza, ing. agr., ki je zaposlen pri šentjurski izpostavi Kmetijsko gozdarske zbornice Celje, smo zato vprašali, katerih rešitev bi se lahko posluževali v bodoče in ali bi bilo smiselno razmišljati o pridelavi novih kultur. V prihodnje več sadnega drevja? »Glavna kmetijska dejavnost na našem območju je govedoreja, zaradi česar je največji delež kmetijskih površin namenjen pridelavi krme za govedo. Pridelava sadja in vinogradništvo ne predstavljata velikega obsega, a menim, da vse pogostejše pomladanske pozebe predstavljajo največji izziv prav v sadjarstvu,« razlaga Brglez. Pravi, da lahko na ekonomično pridelavo sadja, brez sistemov obrambe pred mrazom, pozabimo. »Pri vpeljavi obrambnih sistemov v kmetijstvo smo na samem začetku. Za njihovo realizacijo so potrebna izdatna finančna sredstva kmetijske politike, saj se bodo šele takrat lahko zgradile vodne akumulacije za potrebe oroševanja in oroševalni sistemi za obrambo pred pozebo,« pojasnjuje. Še nekatere druge prilagoditve ... Brglez pravi, da je vplive vremenskih razmer mogoče omiliti še z nekaterimi drugimi pristopi: »Za večjo pridelavo voluminozne krme v obliki paše, zelene krme, silaže in sena na travnatih površinah, ki so naš največji trajnostni potencial, bi bilo treba prilagoditi tehnologijo. Na njivskih površinah lahko z dobro pripravo njiv, zadovoljivo oskrbo s hranili in dodatnim plitkim rahljanjem tal umilimo vplive suše. Na področju ze-lenjadarstva pa je v prihodnje najbolj gotova pridelava v plas-tenjakih. Če vanjo vključimo še izkoriščanje geotermalne energije, je ta sektor lahko najbolj dobičkonosen.« Julija je v Dolgi Gori orkanski veter takole uničil posevek koruze. Foto: Zdravko Brglez NOVICE urednistvo(5)sentjurskenovice.si« www.novice.si MASER SLOVENSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE Tudi njegovi prsti so se pozlatili Z letošnjo osvojitvijo naslova evropskega prvaka so se tudi njegovi prsti pozlatili. Gregor Zdolšek. Občan Šentjurja, ki dolga leta dela kot maser v košarkarskih klubih ter reprezentanci. Ob letošnjem evropskem prvenstvu je bil del ekipe. » Piše: Barbara Hartman »Potreboval sem kar nekaj časa, da sem se sploh zavedal, kaj smo dosegli. Sreče in veselja se ne da opisati. Imeti čast zastopati barve države, biti del čudovite ekipe, postati prvak, doživeti vse to, je enostavno velika sreča in veselje.« Za rezultati pa se vedno skriva odnos, ne samo na profesionalni, ampak tudi na prijateljski ravni. »Odnosi so bili že od začetka fenomenalni. Gogi je bil kapetan in vodja z veliko začetnico, ostali so mu sledili. V ekipi in štabu je nastala homogenost, pozitivna energija. Postali smo ena velika družina, v kateri vsak ve, kaj je njegova naloga in kje je njegovo mesto.« Začelo seje pred več kot desetimi leti Njegova pot maserja v košarki se je pred več kot desetimi leti začela v domačem klubu Šentjur. K sodelovanju so ga povabili, ker takrat v klubu niso imeli nobenega zdravstvenega delavca ali maserja. Je vaš hobi tudi košarka? Glede na mojo višino košarka ni primeren šport zame, sem bolj pri nizkih. Lani, ko sem delal v KK Tajfun Šentjur, smo se ob četrtkih zbrali člani štaba in nekaj prijateljev. Malo za šalo smo odigrali košarko, da smo lahko potem po rekreaciji debatirali o njej. Kaj vas sprosti? S prijatelji rad igram nogomet. Z družino se odpravim na kakšen okoliški hrib ali pa na sedežni pogledam dobro tekmo ali film. Na kaj ste pri sebi najbolj ponosni? Na to, da sem si ustvaril družino, da sem samostojen, neodvisen od drugih, da imamo svoj dom, da sem dokončal študij, da sem na klubski ravni delal za tri odlične ekipe [Šentjur, Laško, Olimpija), in da sem član slovenske košarkarske reprezentance. Začetki v reprezentanci pa segajo v leto 2005, ko je začel najprej delovati na področju mlajših selekcij, leto kasneje pa se je priključil članski reprezentanci na pripravah za svetovno prvenstvo, ki je potekalo na Japonskem. Takrat je glavni fizioterapevt zaradi službene odsotnosti enega izmed njegovih pomočnikov v času priprav potreboval pomoč in ga povabil, da se mu pridruži na pripravah na Rogli. Odzval seje povabilu, opravil dogovdrjene masaže ter postal del reprezentance. Ostaja del ekipe? Po desetih letih samostojne poti se je takoj po evropskem prvenstvu v Urgentnem centru Celje zaposlil kot reševalec. »Ne delam posebnih načrtov. Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Do sedaj se mi je vse v življenju zgodilo z nekim namenom in upam, da bo tudi v bodoče tako. V novi službi sem zelo zadovoljen. Najbolj pomembno mi je, da imam sedaj veliko več časa za svojo dmžino, da se ji lahko posvetim, saj so partnerka in obe hčeri bile res veliko same.« V prihodnje bo na klubski ravni še pomagal matičnemu klubu Šentjur. Novembrske kvalifikacije za svetovno prvenstvo je izpustil, kar so se dogovorili že med prvenstvom. Sicer je planiral, da z reprezentanco zaključi, a se po daljšem razmisleku nagiba k temu, da se jim febmarja zopet pridruži. anton selič s p elektromštalacije in trgovina ulica II bataljon 16A 3230 Šentjur tel 03 746 21 00 fa< 03 746 21 29 e-ma' :r: centerse' e si • r- 1,0/ EUR • .kupni znesek za plačilo: 26.399,881 UR • efektivna obrestna mera; 6,80% na dan 26.07.2017 • redna cena vozila, z vključeno opremo iz posebne ponudbe |e 28.3971 11 • ponudba ne vključuje stroškov priprave in transporta vozila. Ponudbe veljajo do 31. 12. 2017. Finančna ponudba je neobvezujoča in BMW Financial Services si pridržuje pravico do spremembe pogojev ali zavrnitve frnanciianja brez dodatne obrazložitve. V primeru dviga pogodbene obrestne mere, posledično spremembi referenčne obrestne mere (3 mesečni I URIBOR), se lahko jKiveca skupni znesek, ki gj moia leasincjojemalec plačati po pogodbi. Ponudnik finančnih storitev je BMW Financial Services, katerega ekskluzivna zastopnika v Sloveniji sta Gorenjska banka d.d. in GB Leasing d.o.o. Na vozila iz ponudbe se lahko poljubno dodaja dodatna oprema. Pri izbiri druge motorne različice ali modela, se glede posebne ponudbe posvetujte s pooblaščenim trgovcem za vozila MMW. Vec informacij dobite na 01 88 88 208 ali pri pooblaščenih trgovcih z vozili BMW. Uvoznik si pridržuje pravico do sjrremembe cen in specifikacije opreme. Cene so v F UR in vključujejo vse zakonsko predjnsane dajatve. Kombinirana poraba goriva za vozila BMW serije 2 Act.ve lourer: od 3,8 do 6,4 1/100 km. f misije CO : od 99 do 148 g/km. I misijska stopnja: Hi.oti, I misije NIK od 0 0106 do 0 0606 g/km. Ogljikov dioksid (CO ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje, f misije onesnaževal zunanjega zraka i. p,omela pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam pn/emnega ozona, delcev SVETUJEMO urednistvoglsentjurskenovice.si« www.novice.si ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2017 Okraski iz stiroporja in blaga so lahko različnih barv, velikosti in oblik. m Stiroporno bučko razdelite na različno število delov tako Bučko ovijete z okrasnim trakom, kot pomarančo. Center Pod Vrbco. LDžoraSntteneeratc?e.VSal< raZn°'ika predavan>' delavnice in druge aktivnosti, kjer se Vsak človek je ustvarjalen umetnik. Težava je v tem, da ne ostanemo ustvarjalni tudi po tem ko odrastemo V Centru Pod Vrbco s pomočjo prostovoljcev organizirajo različne ustvarjalne de-lavnkze. V prazničnem času se dejavnosti kar vrstijo. Prve delavnice so potekale že v novem-bru Organizirali so namrer dob ••■ji ve unikatnih bučk za praznično smreko in peko glaziranih co okraševanja medenjakov, naučili se bodo speči orehovo potico in izdelati medeno hiškn \/ Coddn lokalnimi vrtci bodo izdelali lampijončke za vse luči javne razsvetljave v okolici Doma starejših Šentjur.^11 * Unikat Okraski za vaše praznično drevo. Izdelava je enostavna, z malo spretnosti si jih lahko izdelate tudi sami doma. » Pripravili: Kornelija Kamenik in Sonja Božič Potrebujete: • bučke iz stiropora, • dve različni vrsti blaga (npr. rdeče z zlatimi zvezdicami, zlato), 1 bucike, nekaj truda in časa. Izdelava: V stiroporno bučko z ostrim nožem zarežete pol centimetra globoko, in jo razdelite na štiri ali več delov kot pomarančo. Blago naj bo v obliki štirih krhljev, na vsako stran naj bo dolg še en dodaten centimeter. Blago položite na bučko, napnete in z nožem zatlačite v zarezo. Na koncu bučko ovijete z okrasnim trakom in pritrdite z buciko. Zdi se komplicirano, pa ni. Poskusite, ne bo vam žal. Takšne izdelke si lahko izdela doma vsak sam, poleg materiala potrebujete tekaj truda in dragocenega časa. SVETUJEMO urednistvo@sentjurskenovice.si« www.novice.si DOBROTE ZA VSAK DOM Bučni kruh in skutina potica Dobrote slovenskih kmetij. Tako se imenuje tridnevna državna razstava, ki jo od leta 1990 organizirajo na Ptuju. Letos sta med prejemnicami priznanj tudi Jožica Vengušt iz Vodruža in Jana Žnidar z Dolge Gore. » Piše: Kornelija Kamenik Bučni kruh za popestritev krožnika Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij so predstavljene na ocenjevanjih nagrajene dobrote iz petnajstih skupin prehranskih izdelkov. Kmetijam nato za najbolje ocenjene izdelke podelijo zlata, srebrna in bronasta priznanja, tistim, ki so trikrat zapored prejele za enak izdelek zlato priznanje, pa znak kakovosti, kar je najvišje priznanje za prehranske izdelke s kmetij. Prejemnica srebrnega priznanja za kruh je letos tudi Jožica Vengušt iz Vodruža, aktivna članica Društva kmetic Mavrica. Povedala je, da zelo rada peče kruh, in nam zaupala prav pose- ... Jožica Vengušt rada svojo družino razvaja z dobrim domačim kruhom. ben recept za bučni kruh. Kruh, je sam, kot pecivo ali pa kot ki zgleda kot potica, se lahko priloga jedem. .O - V; Bučni kruh zgleda kot potica in je prava paša za oči in razvajanje za brbončice. Sestavine: Kvas za prvo testo • Vi kocke kvasa • 1 žlička moke • 1 žlička sladkorja • 2 dl mlačne vode Vse sestavine zmešajte skupaj, da zmes naraste. Prvo testo • Vi kg bele moke • 1 žlička soli • 50 dl olja • voda po potrebi Sestavine zamesite v gladko testo. Kvas za drugo testo Drugi del prav tako pripravite, da naprej poskrbite za vzhajan kvas. • Vi kocke kvasa • 1 žlička moke • 1 žlička sladkorja • 2 dl mlačne vode Vse sestavine zmešate skupaj, da zmes naraste. Drugo, bučno testo • Vi kg bele moke • 1 žlička soli • 2 dl bučnega pireja • voda po potrebi Postopek: Zamesite gladko testo, ki naj počiva 20 minut. Obe testi nato razvaljate, položite enega na drugega m zvijete kot potico. Vse skupaj položite v namaščen pekač in pečete 1 uro na 180 stopinj Celzija. huhar na/ Andrej Pisanec s.p. Kuham, pečem In pripravljam jedi v naravi, doma, na vikendu.... za praznovanja, piknike, zabave, dekllščine, fantovščine, obletnice, rojstne dneve ali kar tako, za zabavo. Pri vas pripravim In skuham jedi. Postrežem v toplih posodah; jedi iz pekača, žara, prekmurski bograč, pasulj, prebranac, kislo in gobovo juho, razne obare In jedi na žlico. Da lahko brez vseh skrbi uživate doma ob odlični izbrani hrani, pokličite 041 390 612 ^ Skuta z znakom kakovosti Na letošnjem ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij je zlato priznanje za skuto prejela Jana Žnidar z Dolge Gore. Poleg zlatega priznanja je za skuto prejela tudi znak kakovosti. To pomeni, da je njihova skuta Prejemnica zlatega priznanja že tri leta zapored. Kot je še povedala Jana, so letos Poleg skute zlato Priznanje prejeli tedi za sir za žar. : Sicer pa skuto Pridelujejo že vrsto let in recept za pripravo Prehaja iz roda v rod. Večino skute uporabijo doma in iz nje Pripravljajo slivove cmoke 'n različne namaze. Za Šentjurske novice je Jana Žnidar Pripravila celoten postopek Priprave okusne skutine Potice. Sestavine: Testo: * ^ kg moke * 1 žlička soli * 1 kocka kvasa * malo vode Vse sestavine zmešamo skupaj v rahlo testo in pustimo vzhajati. Skutin nadev (za en pekač): * 70 dag skute •3 jajca •lvanilijev sladkor * 1 velika kisla smetana * sladkor po okusu siauKor po okusu Vse sestavine zmešamo sku-Paj m jih pozneje prelijemo po testu. Premaz: * 1 majhna kisla smetana •1 jajce • 1 vanilijev sladkor Postopek: Ko je testo vzhajano, ga raztegnete po pekaču, da sega preko robov. Testo prelijete z ze PreJ' Pripravljenim skutinim nadevom. Po Želji lahko narežete rezine vloženih breskev in jih naložite na testo, testo, ki sega preko robov nato obrnete nazaj v pekač in naredite lep rob. Nato s premazom namažete testo roba !nfinnatdev' Pečete v pečici na 180 stopinj Celzija, 45 minut. Ko je testo vzhajano, ga raztegnete po pekaču, da sega preko robov. Po želji lahko narežete rezine vloženih breskev in jih naložite na skutin nadev, ki ste ga prelili po testu. Testo, ki sega preko robov, obrnete nazaj v pekač in naredite lep rob, ter ga premažete. Skutina potica na hitro je odlična ideja za praznično sladico. v X Tel.: 03 746 23 SLJ4SCICA(RJČA f Jana Marvol d.o.o., C. Leona Dobrotinška 8, 3230 Šentjur Pofejfšajte si praznične dni z dobrotami iz Sfaščičarne Janal Vsem cenjenim gostom se zahvaljujemo za obisk in že Cimo mirne božične praznike ter srečno v betu 20181 mKKRCHER PRIVOŠČITE SI NAIBOUŠE - IZJEMNO MOČNI -NEVERIETNO MAIHNI - SESALNIKI KARCHER VC 2 sesalnik za prah 109,99 EUR W Udoben klasični sesalnik za j vsakodnevno * vzdrževalno čiščenje 1 ^ vv Sesalnik brez vrečke z večciklonsko tehnologijo VC S Majhen kompaktnež 155.99 2 Majhen kompaktnež z izjemno zmogljivostjo r u 7^'