Št. 7(1801) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek.
16.	februarja 1984 Cena 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Črnomelj slavi
40-letnica zasedanja prvega slovenskega parlamenta
ČRNOMELJ — V spomin na L zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je bil 1<). in 20. februarja 1944 v Črnomlju, praznuje, črnomaljska občina 19. februarja svoj praznik. Hkrati s 40. obletnico SNOS bodo letos proslavili tudi 10-letnico pobratenja z dugoreško občino.
Tudi v preteklem letu so v črnomaljski občini dosegli vrsto pomembnih uspehov. Posodobili so več cest, očistili visokogorske pašnike na Blatniku in Brezovici, ob občinskem prazniku pa bodo predali namenu vrsto pomembnih objektov: skladiščne prostore Bel-sada in nov obrat družbene prehrane rudnika rjavega premoga v Kanižarici ter obnovljene in razširjene prostore osnovne šole, prenovljen Kulturni dom, nove proizvodne prostore SCT tozd Kovinar v Črnomlju. V Vinici bodo začeli graditi novo proizvodno dvorano.
9 Praznovanje, ki poteka v občini že ves teden, bo doseglo vrh v soboto, 18. februarja, ko bo ob 10. uri v kulturnem domu slavnostna seja zborov občinske skupščine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij.
Te seje se bodo udeležili tudi člani I. zasedanja SNOS in predstavniki osemnajstih institucij, ki so pred 40 leti začele delovati v Beli krajini, ter drugi gostje. Po slavnostni seji bo nastopil Partizanski pevski zbor, podelili pa bodo tudi' plakete črnomaljske občine, ki jih bodo prejeli: Novo-teksov tozd v Vinici za prispevek h gospodarskemu razvoju krajevne skupnosti in občine, Anton Dvojmoč in Pankracij Zupanc za dolgoletno uspešno delo na gospodarskem in političnem področju ter Valentin Papež, Fedor Gregorič in Ivan Zidar za prispevek h gospodarskemu razvoju črnomaljske občine.
Zbori slovenske skupščine bodo to obletnico proslavili delovno, in sicer v Ljubljani na sejah zborov 20. februarja.
Več o programu prireditev ob črnomaljskem prazniku preberite na 11. strani.
B. M.
ZAKULISJE
OLIMPIJSKEGA
SARAJEVA
Danes na 17. strani
V DECIH JE ŠE ZIMA — Morda je tudi pomanjkanje snega na Dolenjskem pripomoglo, da seje nedeljskega gorjanskega veleslaloma v Decih nad Gabrjem udeležilo skoraj tristo tekmovalcev iz enajstih klubov z Dolenjske in Ljubljane. Prizadevni delavci športnega društva Gabrje so progo odlično utrdili, tako da bi lahko vzdržala vsaj še enkrat toliko tekmovalcev. Pokrovitelj Dolenjski list je izročil pokal najboljši ekipi, najhitrejšega na progi, Roberta Perica (na sliki), pa je s pokalom nagradil graver Staniša. Pokal mu je izročil vodja tekmovanja Alojz Medle. O dogodku poročamo na športni strani. (Foto: Janez Pavlin)
Kmet naj se čuti — gospodar
Celodnevni obisk predstavnikov CK ZKS pri posavskih kmetljcih_
KRŠKO — „Marsikje že mislijo, da so dovolj storili, če so kmetje organizirani v zadružne svete. Toda — kakšen je dejanski vpliv kmeta? Ali pa je le zveneča fasada,” je dejala podpredsednica republiške konference SZDL Božena Ostrovršnik na posvetu posavskih kmetijcev.
NOČNI POHOD PO POTEH ŠTIRINAJSTE ZABUKOVJE — Mladi iz kozjanskih občin so v noči spredzadnje-ga torka na sredo opravili nočni pohod prek Bohorja, Mrzle planine, Zabukovja, Lisce proti laški občini. Tam so konec tedna odkrili spomenik, delo Sevničana Rudija Stoparja, v spomin na dogodek, ko so nemški vojaki za živi zid uporabili otroke.
O kmetijstvu v luči 5. seje CK ZKS in problemske konference
• Kmetje vprašanja zemljiškega maksimuma sploh ne bi načenjali vedno znova, če bi kmetijske zemljiške skupnosti ustvarjale fond zemljišč, ki bi jih lahko dajale v najem kmetom. Zdaj pa v Posavju, zlasti v brežiški občini, ugotavljajo, da je razdrobljenost zemljišč vse večja, ker kupujejo zemljo nekmetje, upokojenci (tudi z druge strani Sotle), ki pač imajo denar.
ter o tem, kaj se je spremenilo v Posavju od zadnjega obiska predsednika CK ZKS Andreja Marinca in Iva Marenka pred približno enim letom, so največ govorili Brežičani. Največji poudarek so dali povezovanju kmetijstva. So-
dijo, da je storjen ..zgodovinski premik, da so komunisti Agrarie in Slovina sploh sedli za isto mizo in se pričeli pogovarjati o povezovanju.”
Član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec je opozoril na zelo škodljivo in nevarno tezo, češ da naj bi se povezovali med seboj tisti, ki dobro stojijo, in na drugi strani kolektivi, ki jim ne gre dobro. Menil je, da samo denar ne more rešiti kmetijstva, marveč kaže uveljaviti nove odnose. „Če kmet vidi dolgoročno perspektivo, se bo odločal za intenzivno pr-
oizvodnjo. Planiranje je preveč naturalno, namesto da bi bilo še vrednostno. Kmet naj čuti, da je gospodar v Toku,” je poudaril Korošec in spomnil še na nekatere naloge, med katerimi je tudi izdelava agrokarte.
Hlevi,Grude za 2.400 govedi v Globokem in prašičja farma za
30.000	bekonov krškega M—Agrokombinata pri Kalce—Naklu terjata ustvarjanje lastne krmne baze. Sodelovanje pri pripravi hrane za tolikšno število glav živine bo slej ko prej nuja.
P. PERC
Pomoč Dolenjske
Pohvala Trimu in Strešniku za naglo ukre-_____________panje______________
TREBNJE, DOBRUŠKA VAS — Orkanski veter, ki je v četrtek, 9. februarja, prizadel večji del Slovenije, je povzročil znatno gmotno škodo na stanovanjskih in industrijskih objektih. V akcijoodpravljanjaškodestasez Dolenjske vključila tudi trebanjski Trimo in Strešnik iz Dobruške vasi.
Iz Tri ma so že vsobotodopoldne poslali v Kranj ekipo, ki je pregledala škodo na razdelilni transformatorski postaji. Do dvanajste ure so že pripravili 500 kvadratnih metrov kritine in jo poslali v Kranj, kjer sojo naslednjidan Trimovi monterji že postavili. V torek sta odšla na pot druga skupina monterjev in kamion kritine za podobno postajo v Radovljici. Trimo bi lahko opravil še več del, če bi bilo na voljo dovolj materiala.
Že v soboto, 11. februarja, so iz tovarne gradbenega materiala Strešnik iz Dobruške vasi odpremljali prve količine strešnikov na opustošena območja. V skladišču soodpremljali pošiljke ves dan, prav tako v nedeljo in ponedeljek, ko so nalagali na kamione od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer. Doslej so poslali trgovinam v Kranju, Lescah in Tržiču že 190.000 strešnikov, kar pomeni
19.000	m2 kritine.
J. S. in R. B.
IZZIV ZA VEČJO KRITIČNOST MED KOMUNISTI
BREŽICE — Občinski komite ZKS se je v ponedeljek, 13. februarja opredelil, da bi na programski seji konference konec meseca spregovorili predvsem o tem, kako so komunisti v zadnjem letu uresničevali partijske in družbene usmeritve, oziroma kaj so dejansko spremenili. Razpravljalci so v vrstah ZK obsodili politiko, ob kateri je „vo!k sit in koza cela", ker to organizaciji jemlje ugled na znotraj in navzven. Veliko polemičnih besedje bilo izrečenih v zvezi s kmetijstvom, kjer se še vedno niso poenotili glede dolgoročnega razvoja in razvoja samoupravnih odnosov. V razpravi so zahtevali, naj se stanje kritično prikaže in obravnava poimenska odgovornost od osnovnih organizacij do občinskih vrhov.
Za setev je vse nared
Gnojil in zaščitnih sredstev bo dovolj
LJUBLJANA — Sodeč po izjavah predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo Milana Kncževiča in njegovega namestnika Staneta Renčlja, se letos lahko v Sloveniji nadejamo kar dobre letine. Jesenska setev pšenice je bila opravljena na skoraj vseh načrtovanih površinah, priprave na spomladansko setev potekajo brez zastojev, dovolj pa bo po njunem zatrjevanju tudi mineralnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin.
Zmeren optimizem vzbuja tudi dejstvo, da letos v Sloveniji ne bo neobdelanega niti hektarja nižinske zemlje, lakota po zemlji pa je tolikšna, da do konca tega srednjeročnega obdobja ne bo v pušči niti hektar zemlje.
Jeseni je bilo posejanih s pšenico okoli 50 tisoč hektarov njiv, kar je za 3 tisoč hektarov manj od načrtov. A izgubljenega zaradi tega še ni dosti. Te hektare bomo v Sloveniji spomladi posejali zjaro pšenico in koruzo, tržni odkup pa bo tudi dosežen, če bodo kmetje izvedli vse agrotehnične ukrepe. Torej 70 tisoč ton pšenice, kolikor naj bi je po načrtih letos odkupili, le ne bo težko dobiti.
Odkup pa bo seveda potekal dobro, če bo na voljo dovolj koruze. za zamenjavo. Zdaj koruze namreč ni, če pa je na domačem trgu ne bo, ker je pridelovalci nočejo prodajati po sedaj veljavni ceni, jo bo Slovenija uvozila. Prav zaradi
tega je med slovenskimi.kmeti vse več zanimanja za setev silažne koruze, ki je utegnejo posejati več kot predvidenih 24 tisoč hektarov.
Ker je jesenka setev nekoliko manjša od predvidene, bo več prostora za jara žita. Letos bomoz njimi posejali 6.500 hektarov. Posejali bomo tudi 6000 hektarov s sladkorno peso, krompir bomo pridelovali na 30 tisoč hektarih,
9 Kako smo na spomladansko setev pripravljeni na Dolenjskem, bomo slišali še ta petek v Novem mestu, ko bo sestanek, na katerem bodo obravnavali lanske kmetijske dosežke in letošnje načrte.
ostalo pa bo namenjeno vrtninam, oljnicam, hmelju in drugim posevkom, kar 41 tisoč hektarov pa bo ostalo za krmne rastline.
Letos bomo v Sloveniji'potrebovali 286 tisoč ton umetnih gnojil. Teh bo, sodeč po obljubah, dovolj, samo za spomladanska opravila pajih bomo potrebovali 220 tisoč ton. Manjkalo ne bo tudi zaščitnih sredstev. Ker pa so gnojila in zaščitna sredstva predraga, kar spoznavajo tudi odgovorni, bo potrebno gnojila regresirati. Največ možnosti ima predlog, po katerem bodo gnojila regresirali prizvajalcem.	y
LEP DAN RAČUNOVODIJ
NOVO MESTO — 10. februarja so v Novem mestu s proslavo počastili dan računovodskih in finančnih delavcev, ki ga po vsej Sloveniji sicer praznujejo 1. februarja. Letos so se spomnili še 40—letnice nastanka prvega denarnega zavoda pri SNOS v Črnomlju, hkrati pa tudi kulturnega praznika.
Jedrska ima soglasje za obratovanje
V JE Krško izpolnili vse varnostne in druge pogoje — Poslej delovna organizacija
KRŠKO — Šestega februarja je republiški energetski inšpektorat SR Slovenije na zahtevo jedrske elektrarne Krško in v soglasju z republiškim komitejemza energetiko, industrijo, rudarstvo in obrt SR Hrvaške izdal odločbo, ki daje jedrski elektrarni Krško v ustanavljanju posebno soglasje za začetek obratovanja.
Doslej je elektrarna delala na temelju dovoljenja za tretjo fazo poskusnega obratovanja. Sporočili so,, da je jedrska elektrarna izpolnila vse z zakonskimi in predzakonskimi določili postavljene pogoje za varno obratovanje. Ostale pogoje bo morala izpolniti v obsegu in rokih, ki so postavljeni v soglasju.
Z odločbo o soglasju za začetek obratovanja jedrske elektrarne Krško v ustanavljanju je dana možnost, da se elektrarna registrira kot delovna organizacija pri pristojnem sodišču. Vse druge pogoje je elektrarna že izpolnila.
m
*
VINOGRAD NE ČAKA — Za skrbnega vinogradnika tudi pozimi ne zmanjka dela. Zadnjo odjugo so nekateri že izkoristili in začeli rezati, glavno delo v tem času pa je popravilo in obnova armature v vinogradu. Plutovi iz Drašičev, ki imajo okoli 3 hektarje vinogradov, morajo vsako leto zamenjati kakih 150 kostanjevih stebričkov, sa j pride tak steber na vsakih šest metrov. Zd sedaj, pravijo, se jim še bolj izplača dajati kostanjeve kot betonske, kajti les imajo svoj, kostanj pa je v teh krajih napadla bolezen in ga je treba posekati. (Foto: A. Bartelj)
!6 uOSCi
Na sejah občinskih konferenc Z K ne kaže sprejemati neuresni-čljivih sklepov
NOVO MESTO — Pred bližnjimi programsko—volilnimi sejami občinskih konferenc Zveze komunistov je medobčinski svet ZKS za Dolenjsko prejšnji teden izvedel posvet o tem, kako v štirih dolenjskih občinah tečejo priprave na to važno opravilo, ki se nikakor ne bi smelo sprevreči v rutinski pregled uresničevanja nalog, tudi ne v sprejemanje sklepov, za katere je že vnaprej očitno, da ne bodo rodili sadov.
Preden so predstavniki vseh štirih občin povedali, kako so pri njih zastavili priprave na omenjene seje, je na posvetu tekla beseda tudi o uresičevanju sklepov 6. in 7. seje CK ZKS na Dolenjskem, pri čemer je posebna pozornost veljala kadrovski politiki in idejnopolitičnemu usposabljanju komunistov, udeleženci pa so se seznanili še z lanskimi možnostmi in učinki gospodarjenja.
V razpravi je sodeloval tudi Franc Šali, ki se je zavzel, naj komunisti izkoristijo seje za celovitejšo presojo o tem, kaj se je v zadnjih dveh letih dogajalo v družbenem življenju, kaj od tega je po soočenju z določili partijskih dokumentov in usmeritvami lahko spodbuda za še boljše delo, kaj pa ubira drugačne poti. Pri morebitnem razkoraku med stvarnostjo in predvidevanji ne bi smele umanjkati podrobna razčlenitev vzrokov za tako stanje, še manj pa kajpak temeljita politična dejavnost, ki naj bi krepila učinkovitost komunistov pri boju za oblast delovnih ljudi.
Šali je predstavnike komunistov iz dolenjskih občin opozoril na vrsto zadev, na katere morajo biti pozorni pri obravnavi na sejah občinskih konferenc. V ospredje je postavil kadrovsko politiko; preveriti je treba, ali se ta ne odtujuje ljudem, ali se ne sprevrača v manipuliranje in monopolizacijo posameznikov, kajti opazno je, da ponekod kljub jasnim usmeritvam skušajo ohraniti staro stanje, tudi t. i. negativno kadrovsko selekcijo.
• Globlje kaže proučiti tudi stanje okoli vstopanja in izstopanja, pri čemer je na moč poučna ugotovitev, da pred zadnjo vojno in med njo ni bilo težko biti pravi komunist, težje je bilo postati član partije, zdaj pa je obratno. Očitno je bila pred desetletji zavest komunistov jasna, zanje v takratni družbeni ureditvi ni bilo neobvladljivih idejnih pa teoretičnih vprašanj.
Natančno so vedeli, za kaj in koga ter zoper kaj in koga se borijo, dandanes pa pri številnih komunistih vlada idejna zmeda, kar ima za posledico to, da komunistov marsikje ni čutiti, ne spuščajo se v spopad z nepravilnostmi.	D. RUSTJA
Kdo naj odloča o denarju?
„Sveta vladar” gre pogosto mimo delavcev — Žgoče kreditiranje združenega dela med seboj — Drobno gospodarstvo ni nebodigatreba
NOVO MESTO — Zadnjič smo na kratko poročali, da so na posvetu, ki sta ga pripravila dolenjska medobčinska sveta sindikatov in Socialistične zveze, govorili o poteku preobrazbe odnosov v gospodarjenju z denarjem v bankah pa o zdajšnjem stanju in usmeritvah razvoja drobnega gospodarstva. Iz razprave, oprte na gradivo, ki bo služilo pri odločanju v slovenski skupščini, in na razmere, kakršne so na teh dveh področjih v štirih dolenjskih občinah, povzemamo tole: Preobrazba odnosov v gospo-
darjenju z denarjem “še zmeraj ne poteka tako, kot je bila zastavljena že pred leti. Vzroki za zamudo so sistemski pa tudi povsem stvarni, zanemarljiv ni vpliv zagatnih gospodarskih razmer, najbolj očitne posledice pa se kažejo v tem, da združevanje dela in sredstev še ni prevladujoč odnos, ,(pre)velika je odvisnost združenega dela od "bank, pri delitvi družbenega proizvoda pa prihaja do tega, da združeno delo nima dovolj sredstev za nemoteno enostavno in razširjeno reprodukcijo. Vse to spremlja hitro rastoča inflacija, katero skušajo zajeziti z neljubimi administrativnimi ukrepi, ki v glavnem prizadevajo samo združeno delo.
Slednje je po finančni plati organizirano neučinkovito, denarje razdrobljen, dokaj nejasen je položaj internih bank. Nasploh zdajšnji bančni sistem docela ne zadovolji potreb združenega dela, banke in gospodarstvo pa tare ne-
(Nadaljevanje na 2. str.)
»j Mf |M
MAbSKfMMmKfll Do konca tedna večje spremembe ne bo; nadaljevalo se bo hladno, spremenljivo oblačno vreme. Ponekod bo še rahlo snežilo.
Ljubljansko
pismo
Kako smo si omajali tla pod nogami
Inovatorstvu se le obetajo boljši časi — V aprilu o tem problemska konferenca CK ZKS
Kolikor bolj nas pestijo gospodarske težave, toliko bolj jasno postaja, da nam izhod iz sedanjih zapletenih ekonomskih razmer lahko pokaže le znanost, znanstvenoraziskovalna dejavnost — pa čeprav se to spoznanje še vedno sramežljivo skriva za skladovnico težko razumljivega propagandnega besedovanja. Znanost postaja vse pomembnejša opora nacionalne suverenosti in samostojnosti ter učinkovito orožje v boju proti tehnološkemu nacionalizmu .kot moderni obliki vse močnejšega vpliva in moči velikih sil.
V Jugoslaviji pa tudi v Sloveniji sami smo se tega dejstva vse premalo zavedali. Tehnološka odvisnost slovenskega gospodarstva od tujine se v zadnjih letih še povečuje. Po podatkih Gospodarske zbornice SR Slovenije je v slovenskem gospodarstvu v letu 1974 temeljilo na tuji tehnologiji 49%, na domači tehnologiji pa 51% celotne proizvodnje; štiri leta kasneje seje to razmerje že močno spremenilo, tako, da se je na tuje znanje opiralo 60%, na domače pa le še 40% proizvodnje slovenskega gospodarstva. Podatki o izdanih registriranih patentih v zadnjih treh letih kažejo, da se število domačih patentov vrti na isti točki, močno pa narašča pritisk tujih patentov. Razmerje med registriranimi domačimi in tujimi patenti seje v zadnjih treh letih gibalo med 1:4,7 in 1 : 6,7 v korist tujih patentov.
Tudi med patentnimi prijavami iz Slovenije še vedno prevladujejo individualne patentne prijave, zato je konkretna produkcijska ah tehnološko-inovacijska „teža” posameznih prijavljenih patentov dokaj negotova.
Kupovanje zastarelih licenc in zastarele opreme v tujini je bilo največkrat dobra kupčija za tujega partnerja, ki je s svojo že do kraja izkoriščeno tehnologijo lahko še vedno zaslužil, pa tudi za domačega proizvajalca, ki mu ni bilo treba vlagati denarja v znanje in je tako izgotovljen proizvod prodal po višji ceni,,kot je bila njegova resnična vrednost glede na nove, sodobnejše iz-najdbene dosežke. S takšno kratkovidno politiko trgovanja in razvoja smo si v svetu zmanjševali manevrski prostor, namesto da bi ga širili, z zanemarjanjem lastnega znanja in ustvarjalnosti pa smo si napravili znatno škodo. S takšno prakso moramo obračunati, saj neposredno vpliva na politične razmere. Najboljša in najbolj dolgoročna investicija je množično inovacijsko in raziskovalno delo.
Zelo resno se zastavlja tudi vprašanje, kakšna je naša sposobnost in usposobljenost za izvoz lastnih tehnologij in znanja. Zavidanja že ni vredna. Oblikovati bomo morali celovito ponudbo naše domače tehnologije tujini, saj smo se doslej v tujini uveljavljali predvsem kot izdelovalci različnega blaga ob uporabi tuje tehnologije. Glavni problemi, ki zavirajo izvoz naše tehnologije, so; pomanjkanje spodbudnih dejavnikov, ki bi zainteresirali gospodarstvo in strokovnjake za izvoz, neustrezno zaposlovanje strokovnjakov, pomanjkanje strokovnjakov na področju inženiringa, projektantske in konsultantske dejavnosti, razdrobljenost gospodarstva itd.
' INKO BLATNIK
Praznik Štirinajste in kulture
Odbor borcev 14. divizije odkril obeležje v Reštanju — Govoril Miha Butara — Bogat spored praznika KS Senovo —- Podelitev Prešernovih plaket
REŠTANJ, SENOVO — Reštanj pod Bohorjem je bil v soboto popoldne prizorišče prisrčnega vaškega srečanja, podobnega partizanskim mitingom med zadnjo vojno, ko so odkrivali spominsko ploščo Sercerjevi brigadi, ki je pred 40 leti v teh krajih v sklopu znamenite 14. divizije uspešno napadla naprave senovskega rudnika.
NAŠA ANKETA
Obogatili so jo še nekateri preživeli borci 14. divizije in drugih partizanskih enot, mladi pohodniki, ki so se vračali z že 21. pohoda po poteh Štirinajste, ter recitatorji in pihalni orkester Svobode s Senovega. Ob spominskem obeležju na trgovini v Reštanju je spregovoril narodni heroj Miha Butara—Aleks.
„Upornost in vztrajnost ter samo-premagovanja v času okupacije in 'revolucionarne NOB, v času obnove .in izgradnje našega samoupravnega socialističnega sistema ter doseženi rezultati v teh dejavnostih so nam porok, da ni težav, ki bi jih opredeljeni človek in opredeljena družba ne mogla rešiti,” je poudaril.
Praznovanje krajevnega praznika pa so Senovčani v soboto zvečer zd-
Kdo naj...
(Nadaljevanje s 1. str.)
likvidnost, ki se veča iz dneva v dan, predvideni ukrepi pa so za združeno delo zvečine nesprejemljivi, ne omogočajo tehnološkega razvoja, povečanja gospodarnosti.
• Združeno delo še nima prave veljave pri odločanju o denarju v bankah, slednje postajajo institucije, ki delujejo mimo delavcev, zato je dokajk-rat vprašljiv ključ za razdeljevanje investicijskih sredstev, pogosto je odločilno ime delovne organizacije, ne pa dejanski interes, ekonomski kriteriji ali kazalci gospodarnosti.
Očitno bo treba marsikaj postoriti tudi v združenem delu, saj gospodarjenje z denarjem ni velikokrat predmet razprave pri samoupravnem odločanju, zaradi bojazni, da delavci ne bodo dojeli zapletenosti denarnih tokov, slednji veljajo za nekakšno tabu temo. To pa kajpak ne bi smeli biti, zlasti ne zdaj, ko se združeno delo in banke soočajo z vprašanjem, ki je žgoče za obe strani. Gre za to, da administracija daje bankam čedalje manj možnosti za kreditiranje, zato si združeno delo pomaga tako, da se kreditira med seboj, pri tem pa plačuje znatno večje obresti od bančnih.
Zdi se, da je končno le prevladalo spoznanje, da je treba drobno gospodarstvo postaviti na noge. Nalog ni malo, veliko bo storjenega že, če bo uresničena vsaj tretjina, saj je bilo to področje do zdaj na moč zapostavljeno, nihče ni znal izkoristiti njegovih prednosti, res zaživele so samo obrtne zadruge. D RUSTJA
40 LET OBNOVITVE DELOVANJA RK
GRADAC — V tem belokranjskem kraju bo letos poleti proslava ob 40-letnici obnovitve delovanja Rdečega križa Slovenije in ob tej priložnosti bodo odprli muzej Rdečega križa Slovenije. Organizatorji prosijo vse, ki imajo o tem dogodku z dne 18. junija 1944 v Gradcu oziroma o pripravah nanj ali o zgodnjem delovanju RK sploh kakršenkoli dokument, listino, zapisnik, sliko, naj to posredujejo občin-sketnu ali krajevnemu odboru Rdečega križa. Prav tako so dobrodošla vsa osebna pričevanja' in spomini.
ružili z osrednjo občinsko proslavo slovenskega kulturnega praznika. Predsednik skupščine KS Jože Radej je orisal uspešno dejavnost 14. divizije, kije
pred 40 leti za 20 dni onesposobila rudnik. Med gospodarskimi dosežki KS v zadnjih letih pa je omenil trdno povezanost z združenim delom, kar je ob dveh samoprispevkih in delovnem zanosu krajanov prineslo krajem pod Bohorjem viden napredek. Znanilci tega so novi Dom Štirinajste, vrtec, letos pa bo do spomladi oživela telefonija ki bo veljala več kot 10 milijonov din;. ■ v.
P. P.
NAJ VIŠJA PRIZNANJA KULTURNIKOM — Pravi praznik ljubiteljske kulture, ki ima na Senovem globoke korenine, je pričel pihalni orkester, popestrile pa so ga še pesmi MePZ Društva upokojencev, mladinskega zbora OŠ, okteta DKD Svoboda ter recital učencev OŠ 14. divizije in plesi folklorne skupine DKD Svoboda. Najvišja občinska priznanja za dosežke v kulturi — srebrne Prešernove plakete pa je predsednik občinske ZKO Mirko Avsenak (prvi z desne) podelil Martinu Železniku, Štefanu Sokolo-viču, Branku Šobi, Francu Jurečiču in Dragu Dremlju. (Foto: P. Perc)
Novo stekleničenje vina
Novi polnilec za vino v Vinski kleti preprečuje oksidacijo vina pri stekleničenju in ohrani njegovo
kakovost
METLIKA — Pred dnevi so v metliški Vinski kleti montirali nov polnilec za vino, to je napravo, ki je v polnilni liniji najpomembnejša za kvaliteto ste— kleničenja vina. Naprava je zadnji dosežek te tehnologije, kupili sojo od italijanskega proiz-
vajalca Bertolasa in je stala 9 milijonov deviznih dinarjev, njena zmogljivost pa je 3.500 steklenic na uro.
Klet bi lahko kupila morda celo trikrat cenejši polnilec, vendar so se zaradi tega, ker je polnjenje postopek, ki lahko kakovost vina ohrani ali pa zelo zmanjša, odločili za najboljšega.
Spet roški teki
V soboto, 25. februarja, ob 10. uri v Občicah
DOLENJSKE TOPLICE — Na sestanku predstavnikov organizatorja 8. roških smučarskih tekov za pokal TV—15 sosklenili, da pomanjkanje snega ni povod za razmišljanje o odpovedi te tekaške prireditve na Dolenjskem. Roški teki bodo ostali kot radicionalno srečanje borcev, mladine in partizanskih kurirjev Slovenije. Zato so pokrovitelji (časopis TV—15, OO ZZB Novo mesto in Črnomelj, TKS Novo mesto ter odbor 4. brigade VDV partizanskih kurirjev Slovenije) in organizator. Dolenjska turistična zveza, sklenili pripraviti več spremljajočih prireditev.
Tako bodo v Dolenjskih Toplicah od 20. do 25. februarja slike s partizanskimi motivi iz Roga in o poli 14. divizije razstavljal prof. France Cegnar. Srečanju borcev in mladine bo posvečena tudi akademija na predvečer tekov ob 18. uri v kulturnem domu v Dolenjskih Toplicah. Partizanske pesmi in recitacije bodo pripravili mladi iz Dolenjskih Toplic in pevski zbor Pionir.
Vsekakor pa bodo prireditve dosegle vrhunec v soboto, 25. februarja, ko se bodo v Občicah pri kurirski postaji TV—15 zbrale pohodne brigade, borci, tekmovalci in mladina. V primeru pomanjkanja snega bodo start in progo prestavili v Gače ali pa še višje na Ribnik. Startni strel bo ob 10. uri sprožil narodni heroj Jože Borštnar. Razdelitev pokalov in diplom najboljšim v posameznih kategorijah bo v osnovni šoli Baza 20 v Dolenjskih Toplicah.
J. P.
Brez opreme gre pot nizdol
V Novoteksu je stabilizacijsko obnašanje že praksa hkrati pa grozijo hude težave, če opreme ne
pol izdelkov gre v izvoz, bo moč zamenjati
NOVO MESTO — Dolgoročni in kratkoročni stabilizacijski načrt v novomeški tekstilni tovarni Novoteks uresničujejo, kolikor je od njih odvisno, o tem so se prepričali člani občinske stabilizacijske komisije, ki je 8. februarja zasedala v Novoteksu.
V dolgoročnem stabilizacijskem načrtu so v Novoteksu že skoro do skrajne meje uresničili načelo: uvožene surovine zamenjati z domačimi. Ni pa mogoče volne kupiti na domačem trgu, zato jo morajo uvažati. Četudi je v preteklem letu Novoteksova konfekcija okrog60 odst. proizvodnje prodala na tujih tržiščih in 50 odst. proizvodnje tkanin prav tako, jim ostaja premalo deviz. In to navzlic lastnemu 120-odstotnemu
pokrivanju izvoza z uvozom.
V kratkoročnih prizadevanjih za ustalitev gospodarskih razmer so dokaj nemočni pri premagovanju nelikvidnosti, ker se ta od slabih plačnikov prenaša v tovarno, precejšnje uspehe pa imajo v zadnjih dveh letih pri zmanjševanju režije. Na noberjo režijsko mesto, izvzemši strokovni kader v razvoju, niso ob dohodu delavcev zaposlovali novih.
POLNILEC ZA VINO — Zadnji dosežek tehnologije.
Stekleničenje vina je mehaničen postopek, ki, če je „grob", prizadene kakovost vin, zlasti tistih, ki so bolj občutljiva in imajo nežno vinsko cvetico. Sedaj pa imajo v Vinski kleti štiri taka vina: belokranjca, rose in letos dve novi, dolenjski cviček in pozno trgatev laškega rizlinga.
Pri točenju vina v steklenice je vino v stiku z zrakom, zračenje pa pospešuje oksidacijo. Da bi to preprečili, je tretja pri tehnološko zastarelih polnilcih vino tik pred stekleničenjem močno zažveplati. Novi polnilec pa ima napravo, ki, preden vino steče v steklenico, iz nje izsrka zrak in ga nadomesti z ogljikovim dioksidom, to pa je plin, ki je najbolj soroden vinu, saj nastaja pri alkoholnem vrenju. S tem postopkom se popolnoma izognejo oksidaciji vina.
Nemški raziskovalci so ugotovili, da zrak, ki je v polnilcu, škodi 1 enoto; ko vino teče iz tehnološko zastarelega polnilca v steklenico, se to škodljivo delovanje poveča za 20-krat, zračni fnehurček v vratu steklenice (zračna blazinica) pa je za oksidacijo vina kar 1.600-krat bolj škodljiv. In prav ta zračni mehurček novi polnilec izrine in ga nadomesti z ogljikovim dvo-kisom, zato je treba vino tudi precej manj žveplali.
A. B.
Najhujše težave vidijo v tem, ker bi samo v proizvodnji tkanin potrebovali 200 strojev, če bi jih hoteli nadomestiti z dotrajanimi in zastarelimi. V Novem mestu imajo v konfekciji samo enoizmensko delo, v dveh izmenah pa delata konfekcijski tovarni v Trebinju in Vinici, kjer je dovolj delovne sile. V Novem mestu se že srečujejo s problemom pridobivanja visoko strokovnih kadrov, ker zaradi razmer, kakršne so, in s tem zvezanih nizkih osebnih dohodkov delo v tovarni ni privlačno.
R BAČI R
Komu zvonijo blagajne?
Znano je, da ves denar, ki se pretaka skozi gostilne in podobne javne lokale, ne teče po nadzorovanih in preverljivih poteh in da potoček tega denarja včasih ubira bližnjice naravnost v zasebni žep. kjer za družbo neplodno usahne. Zapornica, ki naj bi zaprla ta odtok, je uvajanje registrskih blagajn v gostilne in obvezno vodenje dnevnih evidenc zaloge. Ali bo zvončkljanje blagajn navček za sleparije in goljufije ali zgolj nadležno kratkotrajno olašanje dobrih želja, ki tonejo v močvirju odpora, izigravanja in zavračanja, bomo še videli. Tokrat le nekaj izjav občanov iz naših devetih občin, predvsem seveda tistih najbolj prizadetih — gostilničarjev.
STANE BUČAR, gostilničar iz Šmihela pri Novem mestu: „Uvedba registrskih blagajn je samo dodatno delo, ki pa gostu ne bo prineslo nič izboljšav. Celo obratno!
Kadar bo dosti dela, bo zaradi tega postrežba počasnejša. Vrh vsega pa se registrske blagajne niti ne dobijivče pa se že, so zelo drage. Meni se zdi nakup blagajne skoz okno vržen denar."
JANEZ PAVLIN, gostilničar iz Trebnjega: „1, kaj naj rečem na te blagajne? Zdaj je še nimamo, dobili jo pa bomo, čeprav bo treba za najcenejšo odšteti pet in pol milijona starih dinarjev. Obeta se veliko več dela in nov način knjigovodstva, kar bo oviralo postrežbo. Zdi se mi, da bodo tisti, ki so že doslej špekulirali, to počeli tudi poslej. Gostilničarji bomo imeli več dela in to se mi ne zdi najbolj prav."
BRANKO MEŽNARŠIČ, gostilničar iz Metlike: „Ne vem, če bodo ti novi ukrepi dosegli svoj namen. Imamo sicer blagajno že od začetka januarja, stala me je 58 tisočakov. Mislim, da imajo blagajne vsi gostilničarji v Metliki. Seveda je s tem za nas več dela. Gostom dam blagajniški odrezek, če to Uočejo, za vsak brizganec pa ne nesem listka na mizo. Na sosednjem Hrvaškem so že pred petimi in več leti zahtevali blagajne, zdaj niso več potrebne in jih gostilničarji prodajajo."
JOŽE OVEN, direktor uprave za družbene prihodke Ribnica: »Vsaka novost naleti na odpor in tako je tudi ta pri nekaterih gostilničarjih. Menim pa, da uvajanje blagajn ni takoslabo, kot govore gostilničarji in kot je brati v javnih občilih. Poslovanje preko registrskih blagajn bo skupaj z novim načinom vodenja poslovnih knjig prispevalo k iemu, da bodo imeli obrtniki manj administrativnega dela."
MARICA KRAUS, gostilničarka iz ■Stare cerkve pri Kočevju: ..Nisem za uvajanje registrskih -blagajn, ker to nima nobenega smisla, saj pomeni za gostilničarje le velik izdatek. Kdor je nagnjen k goljufiji, bo še naprej lahko goljufal. Z možem misliva, da seje nekje nabrala gora blagajn, ki jih je treba prodati, in to ceno naj bi zdaj plačali gostilničarji."
BRANKA MURKO, administratorka v gostilni Murko v Krškem: ..Kolikor z možem veva, še nihče med zasebnimi gostinci v krški občini nima zahtevane registrske blagajne. Vsi močno negodujejo, saj menijo, da bo to zahtevno in zamudno delo. Ob konicah si pri nas še zamisliti ne morem, da bi naši natakarici še zmogli goste solidno postreči in dovolj skrbno voditi registrsko blagajno."
VIKI RAČIČ, gostilničar iz Cerkelj ob Krki; „Za vse sem sam, za nabavo, strežbo, prodajo in knjigovodstvo, zato se bojim, da bo uvedba novih knjig za podeželske gostilne prezahtevna. Zdi se mi, da tudi registrske blagajne niso za nas. V mestih je lažje. Tam je dovolj finančnih strokovnjakov in lahko mimogrede koga vprašaš za nasvet, na vasi pa takih ljudi ni. Potrudil se bom, kolikor bo mogoče, saj ne bi rad plačat kazni zaradi neznanja, če bo inšpektor pri pregledu našel napako.”
ANGELCA SKUBIC, gostilničarka iz Črnomlja: „V naši občini smo gostinci dobili registrske blagajne s pomočjo obrtnega združenja. Zanje smo odšteli skoraj 60.000 dinarjev, a se jih ježe po nekaj dnevih skoraj večina pokvarila. Naša je delala le dva dni. Inšpekcija sedaj zahteva, da pišemo račune ročno, in to v dvojniku. Poleg tega se nam ne zdi prav, da so blagajne določili le osmim v občini, ostalim pa ne. Smo za enakost. Ob vseh novostih bi potrebovali v gostlinah vsaj še eno administrativno moč."
FRANCI VRTOVŠEK, gostilničar iz Sevnice: „Sekcija gostincev pri našem obrtnem združenju se je izrekla proti uvedbi registrskih blagajn. Zakaj nezaupanje in sedaj še te blagajne? Da bi zaščitili goste? Kdor kaj da na svoje ime in gostilno, se ne bo spustil v nepoštenje. Kdor pa m pošten, ta tudi z blagajno ne bol"
\r r mr r mr r jmr s	r jmr r mr * mr s jr* j
Več govoric kot kislega vina
V Beli krajini se je nekaj vina skisalo le v semiškem okolišu, kriva pa je veliko prezgodnja trgatev in nestrokovno kletarjenje — Sicer'je lansko vino v Beli krajini nadpovprečno dobro — Brez kvasnic ne gre
METLIKA — Objava vesti o pokvarjenem vinu v Beli krajini v ljubljanskem televizijskem dnevniku je tako v zadružni kleti v Metliki kot med številnimi zasebnimi vinogradniki vzbudila precej zaskrbljenosti in nezadovoljstva, kajti, pravijo, na osnovi te vesti bi lahko javnost dobila vtis, da seje v Beli krajini pokvarilo veliko več vina kot v resnici, to pa bi škodilo belokranjskemu vinu in seveda vinogradnikom.
Aplavz mladim Zadružnikom na Veliki Dolini
Zmagala je ekipa Brežic, drugo mesto so osvojili tekmovalci z Bizeljskega
VELIKA DOLINA — Prebivalce tega okoliša je v petek, 10. februarja, privabilo v Prosvetni dom tekmovanje mladih zadružnikov. Prireditev je bila prvič v njihovem kraju. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička.
Kulturni program z ritmiko, recitacijami in petjem je pripravila osnovna šola Velika dolina in tako poskrbela, da je bil javni nastop mladih zadružnikov za kraj tudi kulturni dogodek. Sodelovalo je osem ekip. Zmagati so Brežičani, ki so na vsa postavljana vprašanja odgovorili brez napake. Drugo mesto je osvojila ekipa Slovina z Bizeljskega, tretje ekipa iz Pišec.
Tekmovalci iz Brežic in Bizeljskega bodo 25. februarja Zastopali brežiško občino na regijskem tekmovanju v Artičah. Posavje bo letos prvič tekmovalo ločeno od dolenjske regije. Mlade zadružnike iz vseh treh občin vabijo 25. februarja tudi na razgovor za okroglo mizo o invalidsko-pokoj-ninskem zavarovanju kmetov in pravici kmečkih žensk do porodniškega 'dopusta. Razgovor bb prav tako v Artičah. Gostitelji .bodo prvo posavsko srečanje mladih zadružnikov obogatili s kulturnim programom.	j	-p
Sejmišča
NOVO MESTO — Rejci so na ponedeljkov sejem pripeljali 70 prašičev v starosti od 7 do 10 tednov ter 180 pujsov, starih od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 124 živali, cena pa je bila enaka tisti iz preteklega tedna— mlajši prašiči so bili po 5.500 do 6.000 din, starejši pa po 6.000 do 8.500 din. Prodajalcev in tudi kupcev je bilo malo, gotovo zaradi hladnega vremena.
Najprej je treba povedati, da v metliški občini, od koder prihaja glavnina belokranjskih tržnih presežkov vina, pokvarjenega vina ni, so pa nekateri zasebni vinogradniki iz semi-škega konca že konec novembra in decembra prihajali v metliško Vinsko klet po pomoč, ker se je vino kisalo, vendar je bilo takrat že prepozno.
„Ugotavljali smo, da so vina neprevreta in do take stopnje ciknje-na, da jim ne moremo več pomagati," pravi vodja metliške kleti in priznani enolog inž. Julij Nemanič.
— In zakaj je do tega prišlo?
..Boljša letina, kakršna je bila lanska, omogoča ob boljšem kletarjenju boljšo kakovost vina; kletarjenje mora biti prilagojeno boljšemu grozdju, kajti zrelo grozdje z več sladkorja je bolj podvrženo oksidaciji, to pa je moč preprečiti s hitro predelavo in pravočasnim žveplanjem. Pri tem odločajo celo minute in pri nas v kleti je drozga zaščitena že v eni do petnajstih minutah po pecljanju, medtem ko ponekod v zasebnih vinogradih trgajo cel dan in kletarijo šele zvečer oziroma ponoči.
V večini zasebnih kleti ne pripravljajo matičnega nastavka kvasnic, ampak se zanašajo na kvasnice, ki pridejo z grozdjem, teh pa je bilo v lanskem letniku zelo malo in v večini so bile divje kvasnice, ki so tudi povzročitelj nepopolnega povretja mošta in cikanja mladega vina.”
— Kako to, da se je vino kvarilo le v semiškem koncu?
„V ožjem semiškem vinorodnem okolišu so začeli trgati več tednov pred rokom trgatve in takrat ni bilo moč še nikjer dobiti kvasnic, medtem
——
KAKO OBREZOVATI
TREBNJE — Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo 3. marca v Trebnjem organizirala kmetijski seminar, na katerem se bodo kmetje lahko poučili o obrezovanju drevja. Vsi, ki jih seminar zanima, naj se tega dne ob 8. uri zjutraj zberejo pred občino.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Kupci na novomeški tržnici so bili v ponedeljek kar zadovoljni z izbiro, saj je bilo precej ponudbe s strani domačih prizvajalcev, prodajo paso spet odprli zasebniki na stalnih stojnicah. Pokrita tržnica je zdaj v treh kioskih že zaživela in potrošniki kot prodajalci so z novostjo zadovoljni. Cene na tržnici se zadnje čase ne spreminjajo: jajca so še vedno po 15 din, solata po 180 do 200 din kilogram, prodaja na merice pa je dokaj draga.
Kmetijski
Odločilen čas pšenice
Dnevi postajajo daljši in pojavljajo se prvi znaki prihajajoče pomladi. Skrb za žito bo kmalu klicala na polje. Prvih deset dni marca je najprimernejših za prvo spomladansko dognojevanje pšenice, seveda če ni več snega. Za rekordni pridelek to še ne zadošča, priporočena je še uporaba rastnih hormonov, nujno pa zatiranje plevelov, preprečevanje bolezni in varstvo pred škodljivci.
50 stotov zrnja na hektar izžme iz zemlje približno 120 kg čistega dušika. Ce upoštevamo, da se nekaj dušika izpere iz tal in da smo ga nekaj potrosili že jeseni, je ob prvem dognojevanju priporočeno c iti zemlji 55 do 75 kg čistega dušika na hektar, kar znese 20C do 280 kg KAN.
Pri tem je. potrebno upoštevati tudi stanje posevka; če je sklop primeren in če šteje 380 do 440 rastlin na kvadratnem metru, naj bo odmerek običajen; če je gostota rastlin večja, naj bo manjši, v nasprotnem primeru pa večji. Če je v posevku manj kot 180 rastlin na kvadratni meter, je njivo najbolje preorati in posejati jarino.
Zelo velikih pridelkov pšenice si skorajda ni mogoče misliti brez uporabe rastnih hormonov (CCC). Znani pripravki so: sta-hilan, cycocel in agrostemin; z njihovo pomočjo se poveča odpornost pšenice proti poleganju, vplivajo pa tudi na enakomernejše oblikovanje klasov. Zelo pomemben je čas uporabe, v naših razmerah je priporočena druga polovica marca. Škropiti v času kolenčenja je že prepozno.^
Brez zatiranja plevelov običajno ne gre. Škropiti je treba, še preden pšenica razvije drugo kolence, sicer jo herbicid prizadene. Če bo v pšenici rastel podsevek, je priporočeno uporabiti aretit, actrid ali faneronjslednjega, če bo v-pšenici rastla detelja), sicer pa lahko izbiramo še med nekaterimi drugimi herbicidi (dosanex, tribunil WP 70). Nadvse nadležen plevel smolenec zanesljivo zatre kombiniran herbicid aniten DS ali dicofluid kombi M P. Širokolistne plevele ob-vlada kmetovalcem že dobro poznani deherban A.
Inž. M. L.
ko v metliškem okolišu trgajo kasneje in vinogradniki že kupujejo kvasni nastavek v Vinski kleti, oziroma si vinogradniki posojajo kipeči mošt. Seveda naše zadružne kleti take težave sploh ne morejo doleteti', ker do takih napak pač ne more priti zaradi strokovne ravni kletarjenja.
Že lani avgusta smo pri spremljanju razvoja grozdja ugotavljali podpov-povprečno nizko kislino v grozdju, zato smo pričakovali večjo nevarnost ocetnega kvarjenja vina. V slabih letnikih, ko je več kisline vgrozdju, je tudi manjša nevarnost za cikanje vina.”
— Koliko je skvarjenega vina?
„Drži, kot so izjavili že inšpektorji,
daje težko natančno oceniti, koliko je pokvarjenega vina, ker ga vinogradniki drug pred drugim skrivajo. Inšpektorji so ugotovili okoli 1.300 hektolitrov pokvarjenega vina, kar je le dva do tri odstotke belokranjskih tržnih presežkov vina.”
O skisanem vinu smo povprašali še največjega zasebnega belokranjskega vinogradnika in predsednika Društva belokranjskih vinogradnikov Martina Pluta iz Drašičev.. „V našem koncu so vinogradniki ogorčeni nad govoricami, daje v Beli krajini vino skisano, saj
Martin Plut: „V drašiškem koncu ni skisanega vina, nasprotno, lansko vino je zelo kakovostno, eno boljše od drugega.”
Inž. Julij Nemanič: „Govorice o pokvarjenem vinu so napihnjene in posplošene. Nekaj vina seje skisalo le v nekaterih kmečkih zidanicah v ožjem semiškem vinorodnem okolišu, krivo pa je nestrokovno kletarjenje.”
se pri nas ni nobenemu skisalo. Zase lahko rečem ne samo, da se nam vino ni pokvarilo, marveč je zelo kakovostno, eno boljše od drugega. Lani smo potrebovali kvasovke, pred tem pa smo jih dodajali samo še enkrat."
A. BARTELJ
Brez vlaganj ne bo hrane
Aprila bo znano, koliko kmetijskih površin na Kočevskem ni obdelanih ali pa so slabše izkoriščene
KOČEVJE — V srednjeročnem in dolgoročnem načrtu gospodarske ustalitve kočevske občine je opredeljeno kmetijstvo kot prednostna panoga.
To je prva ugotovitev nedavne razširjene seje izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje, ko so razpravljali o stanju in razvoju kočevskega kmetijstva.
Kmetijska zemlja družbenega sektorja, kjer so tudi gospodarska poslopja, je oddana dvanajstim kooperantom za vzrejo goveje pitane živine, ovac, plemenskih svinj in kokoši—ne-snic. TOK ima sklenjenih 285 pogodb s kmeti—kooperanti. Zaradi starosti kmetov se število kooperantov znižuje. Posebna težava so majhne kmetije in razdrobljene parcele.
med seboj usklajenih akcijskih načrtov ali pa so ti načrti nepopolni. Za načrtovani razvoj kmetijstva, predvsem še živinorejske proizvodnje, je potrebnega veliko denarja. Lastna akumulacija družbenega in zasebnega kmetijstva ne zadošča niti za enostavno repfoduckijo. Zato je potrebno dolgoročno povezovanje z večjimi potrošnimi središči in tako v kmetijstvo oz. v njegov razvoj pritegniti (združevati) tudi njihova sredstva. Prav na tem področju pa doslej ni bilo posebnega uspeha. Sredstva, ki so javno razglašena za razvoj kmetijstva, so omejena, obrestne mere za posojila so visoke, zahtevana je velika lastna udeležba — zaradi vsega tega ta sredstva nimajo bistvenega vpliva na razvoj kmetijstva v občini.
Kljub vsem težavam pa je občinski izvršni svet ugotovil, da so bili v zadnjih treh letih v kmetijstvu na Kočevskem doseženi premiki na boljše.
J. PRIMC
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL*.
Ureja: Tit Doberšek
7qI|9I	cika	in	kana,	kvasnice	razpa-
4LUI%ClJ Ou HVCll I ■ dajo, gnijejo, posledica pa je po-
kvarjeno vino.
Članek o pokvarjenem vinu v	TIT	DOBERŠEK
prejšnji številki Dolenjskega lista (9. feb.) ne velja le za Belo krajino, kjer je največ pokvarjenega vina okrog Semiča, temveč tudi za Dolenjsko in Posavje. O tem je med vinogradniki veliko govoric.
Vendar je veliko pretiravanja, saj pokvarjenih vin ni toliko, kot se govori. Dejstvo je, da se kvari zlasti -elo vino, kije motno, cikasto in ima znake razpada. Pokvarjeno vino imajo v glavnem vinogradniki, ki nikoli ne marajo poslušati strokovnih nasvetov. Dokaz tej trditvi so dosedanje ocene belih dolenjskih vin po podružnicah društva vinogradnikov, na katerih so bila bela vina vinogradnikov, ki so upoštevali s'trokovne nasvete, ocenjena ne samo kot namizna vina s poreklom (od 14 do 16 točk), tretjina preizkušenih vzorcev belih dolenjskih vin se je uvrstila celo med kakovostna bela vina z geografskim poreklom (od 16 do 18 točk).
Čeprav sedaj lastnikom pokvarjenih vin nič ne pomaga ugotavljati vzroke okvare vina, je prav, da o vzrokih pišemo za poduk v bodoče. Glavni vzroki so;
1. Vinogradniki mostov niso žveplali. Vinogradniki, ki imajo pokvarjeno vino, so celo s ponosom govorili, da mošta in vina niso žveplali. Isto je ugotovil tudi kmetijski inšpektor. Na potrebo žvepla-nja smo večkrat opozarjali tudi v tej rubriki, zato izgovor prizadetih vinogradnikov, da jih o tem nihče ni pravočasno podučil, ne drži.
2. Šibkost vina. Prav tako, kot se lastniki pokvarjenih vin ponašajo s tem, da mošta niso žveplali, se ponašajo tudi s tem, da mošta niso dosladkali. Vsi lastniki pokvarjenih vin imajo alkoholno šibka bela vina, ki so motna in ci-kasta. To je osnovna napaka. Bela vina, ki nimajo 9% alkohola, so podvržena okvari. Zato je nujno pri trgatvi izmeriti odstotek sladkorja v moštu. Mošti iz belega grozdja ne bi smeli imeti pod 16% sladkorja, nikakor pa ne manj kot 15%. Ce mošti ob trgatvi te sladkobe na naravni način niso dosegli, jih je pač treba ustrezno dosladkati do 16% sladkorja, kar smo prav tako svetovali. Lastniki pokvarjenih vin so grozdje tudi prehitro potrgali in niso upoštevali nasvetov, naj čakajo s trgatvijo.
3. Lastniki pokvarjenih vin se obenem ponašajo, da vina niso pretočili. To je velika napaka! Letos je bilo nujno mošte zgodaj pretekati, na kar sem pravočasno (10. novembra) opozoril s člankom na tem mestu. Zaradi ostanka škropiv na grozdju so letošnji mošti zelo zgodaj dobili okus po drožeh, droži so smrdele kot stra-niščnik. Razumljivo, da se mora vino, ki leži na smrdljivih drožeh, kvariti, droži so leglo škodljivih
Dobra, zdrava letina — pokvarjena vina
Obsojam nestrokovno vinarsko znanje vinogradnikov in tudi vinarskih strokovnjakov ter ustanov, ki bi lahko vinogradnikom bili v pomoč.
Pred 30 leti sem pisal, da so dobre vinske letine ..požiralci žvepla”. To pomeni, da moramo mošte dobrih vinskih letnikov z veliko količino sladkorja močneje žveplati. Vsaka stvar, ki dobro in močno dozori ali pa celo prezori, je podvržena tudi hitrejšemu kvarjenju. Kvarjenje pa ni nič drugega kot močnejša oksidacija organske snovi.
V jeseni 1983 sem vinogradniku na Trški gori povedal, da je letos potrebno mošt dvojno žveplati v primerjavi z letom 1982, ko je bila slabša letina. Mož meje ubogal pa ima tudi odlično vino.
Naj bom jasen! Strokovnjaki trdijo, da samo selekcionirane kvasnice lahko napravijo dobro vino. To ni resnično, če je mošt v prevelikem oksidativnem stanju. Mošt moramo kot lansko leto močneje žveplati, da vežemo kisik pred vrenjem in ne da vežemo alde-hidov v času vrenja. Mošt, ki je močno oksidiran, česar dostikrat ne vidimo, je biološko bolj nagnjen k mikrobiološkim procesom tistih drobnoživk, ki rabijo kisik, to pa so ocetne bakterije in vsi drugi mikroorganizmi, ki za svoj razvoj potrebujejo najmanjšo količino kisika. Plemenita kvasnica je bila v tem primeru pomaknjena v podrejen položaj, aerobna mi-kroflora je imela torej boljše pogoje za svoj razvoj in je napravila svoje ne samo v Beli krajini, ampak tudi marsikje drugje.
Še bolj praktično! Vinogradniki cel dan trgajo, ponoči pa prešajo. Grozdje se več ali manj že v brentah ali v kadi macerira v drozgo, mošt začne cureti, rjavi. Oksidacija je popolna, podobno, kot če prerežete jabolko: že v pol ure je na odrezani površini rjavo. Še hujše je, kadar mošt, ki se cedi celo noč, navadno polno oksidiran, zlijemo v sod, ne da bi ga zelo močno zažveplali. Tu je večkrat gnezdo vse nesreče.
Dragi vinogradniki! Če že ne razsluzite moštov od gnilega grozdja, vsak mošt že pri prešanju vsaj žveplajte! V slabih, nedozorelih vinskih letinah manj, v dobrih vinskih letinan pa več, da uničite oksidacijo. Če pri burnem vrenju nastopi zastoj v tihem vrenju, je potrebno malo vzburkati mošt z mešanjem brezzračno, da se delno osvobodi ogljikov dvokis. S tem se aktivira pozno vrenje kvasnic.
MIŠKO JUDEŽ, dipl. inž.
Molznice niso zadnja skrb
Mlečna pridelava v krški občini že nekaj let stagnira — Kako in kdaj do petih milijonov litrov oddanega mleka' — Nove zbiralnice
Neizkoriščena družbena kmetijska zemljišča so na območjih, kjer ni naseljenih središč, kjer ni primernih cest, vodovoda, elektrike itd. in kjer tudi ni gospodarskih objektov. Koliko je teh površin, niti ni točno znano. To bomo zvedeli v aprilu letos, ko bodo znani rezultati nove izmere.	.
Izvršni svet je tudi ugotovil, da no-silfi nalog razvoja kmetijstva nimajo
KRŠKO — Okoli 1400 pridelovalcev v krški občini je lani oddalo okroglo 4,7 milijona litrov mleka, kar je za malenkost več kot leto poprej. Ali to pomeni, da TOK krškega M-Agrokombinata ne bi utegnil v kratkem zbrati upoštevanja vrednih 5 milijonov litrov?
„Pri nas na kmetih, posebno na usmerjenih kmetijah, bi se dalo doseči precej več. Zdaj so še kar nekako zadovoljni, ker dosegajo ustrezne rezultate, to pomeni, da preživijo sebe in družino pa še nekaj ostane. Za naložbe pa se naš
kmet ne odloča rad, če ve, da ne bo imel dosti več. Naš človek se prehitro zadovolji, res pa je, da
Tovarna nima dela, ni koruze
Grozi lakota na prašičjih in kurjih farmah
* NOVO MESTO — Tovarna močnih krmil v Novem mestu, eden od tozdov novomeške kmetijske zadruge.
Inž. Branko Premetč: „Nujni so ukrepi.”
že od 1. februarja dalje dala les komaj polovično zmogljivostjo. Ker ni koruze, prav tako pa manjka ostalih uvoženih surovin, ne morejo krmil mešati. Delajo samo toliko, kolikor kupci prizvodov sami dobavijo surovine. O tem pravi vodja tozda inž. Branko Premelč:
,.Če se razmere kaj hitro ne bodo spremenile in če koruze ne bo, niso' pretirane govorice, da grozi pokol na prašičjih in kurjih farmah, kjer živali hranijo samo z močnimi krmili. Goveja živina bo še kako preživela, ampak bo tudi tu s pitanjenvizguba. Naša tovarna nima nobenih'zalog koruze, ni pa je tudi nikjer mogoče kupiti. Krmila še mešamo za stalne partnerje, samo v mnogo manjših količinah kot prej. Lani je šlo iz naše tov.arne 12.000 ton močnih krmil, letos smo načrtovali proizvodnjo 17.000 ton, očitno pa je, da plan ne'bo izpolnjen.”
R. B.
dr. Ignac Kralj: ..Onesnaženje mleka lahko nastane iz nevednosti, še bolj pa iz nemarnosti.”
marsikdaj ne vidi perspektive,” pravi vodja delovne enote Kooperacija dr. Ignac Kralj. Veterino je končal na ljubljanski fakulteti, doktoriral pa je v zahodnonemškem Hannovru.. Kljub mladosti, saj je dr. Kralj star komaj 26 let, sodelavci zelo cenijo njegove pobude in znanje.
Na območju krške občine prevladuje rjavo govedo, ki ni tako
zahtevno, kot črno-bela frizijska pasma. Če dosežejo 6.000 litrov mleka na leto, je to že lepa številka. Vse preveč je majhnih pridelovalcev, ki imajo po dve ali tri krave (takih je dobri dve tretjini v krški občini!) in pravijo, da se jim ne splača oddati mleka, zato nemalokrat konča v koritih prašičev. Zaslužki pa so razmeroma dobri pri večjih pridelovalcih.
Na 85 krajih, od Planine nad Podbočjem na obronkih Gorjancev in vse do vasice Stranje pod Bohorjem, zbirajo mleko. Večjih zbiralnic, ki se zvečine ..pokrivajo”
• Predvsem boljša, domača hrana za okoli 5.000 krav (od tega števila jih je v pogodbeno pridelovanje mleka zajeto 2.500) ter zavest, da terja krava vsaj tako skrb kot obdelovanje vinogradov, lahko pripomoreta, da bo kmalu dosežena in presežena za zdaj še magična številka —5 milijonov litrov oddanega mleka v krški občini.
z mlečnimi skupnostmi, pa je 30. Na novo gradijo zbiralnico v Kostanjevici, ki bo končana še letos, v kratkem pa se bodo pričela dela še v Dobravi pri Podbočju, Stolovni-ku, Lokah pri Brestanici in Velikem Kamnu.	p	plrc
IH OBČIN
kaj privarčevati, bila pri oceni sta nja pri izvajalcil' doslej večina' bt prenesli na upor;
BAČER
n; izdelala ma kopalk
METLIKA — Kar polovica od skupaj 560 zaposlenih v metliškem in črnomaljskem konfekcijskem tozda Beti dela samo kopalke, najpomembnejši artikel Beti, kije ena največjih, če ne celo največja proizvajalka kopalk v Evropi.
Letos bodo v Beti izdelali okoli milijon in pol kopalk, od tega jih bodo izvozili kakih 70 odstotkov, in to je tako imenovani čisti izvoz, veliko večino, kar kakih 700.000 kosov, na konvertibilno tržišče. Po izvozu kopalk na konvertibilni trg je Beti daleč največji jugoslovanski izvoznik, saj vsi ostali naši proizvajalci skupaj ne izvozijo toliko kot sama Beti.
V kolekciji za domači in tuji trg izdeluje Beti okoli 300 različnih modelov kopalk, od tega je 90 odstotkov enobarvnih, ostalo pa potiskanih. Še to: najcenejše ženske kopalke bodo letos stale 989 dinarjev, seveda pa bo moč ceneje kupiti te in ostale artikle Beti v njihovi industrijski trgovini v Metliki.
A. B.
IZ NNŠIH OBČIN
V pičli malhi pa imajo prednost Izobraževanje, zdravstvo, otroško var-stvo in sociala
NOVO MESTO —Razeg v skupnosti za zaposlovanje ptedvisdtvajo letos v vseh občinskih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti hude težave. Prispevne stopnje ostajajo na ravni lanskoletnega poprečja, z zakoni določene naloge pa se večajo. Usklajevanje je dobilo še politično soglasje na nedavnem zasedanju predsedstva občinske konference SZDL.
V interesnih skupnostih lahko (v poprečju) računajo na 24 odst. več sredstev kot v minulem letu, toda ob rasti materialnih stroškov in uresničevanju še novih nalog bi bila potrebna čarobna paličica, da bi uravnovesila izdatke z dohodki. Načelo je ne večati lanskoletnih programov, ob tem pa, denimo, v izobraževalni skupnosti in socialnem varstvu morajo po zakonu uresničevati nove naloge.
Skupna poraba za interesne skupnosti bo znašala letos 1,87 milijarde dinarjev, kar je znatno manj, kot šobili ovrednoteni programi dela. Medtem ko so investicije že tako povsod črtali, saj niso vredne omembe, pa je v zadnjem hipu pred obravnavo-v združenem delu še vedno bilo 3.70 milijonov dinarjev preveč izdatkov. Socialistična zveza je s svojimi frontnimi deli (borci, mladino, ZK) podprla sicer nepriljubljen predlog, da je ta sredstva možno brez večjih posledic letos pogrešiti edinole v kulturi in delno telesni kulturi. Predlog za skupno porabo je Zdaj usklajen, o. njem pa bo tekla javna razpirava v združenem delu ob priliki obravnav zaključnih računov.
V. vseh interesnih skupnostih zatrjujejo, da notranjih rezerv ni več, menijo pa, da bi se pri izvajalcih dalo še hno-mladina je cip, kega ravna-ična, češ da do i s svojih pleč
Vse več prijav inšpekciji zaradi cen
Občani sami zasledu-jejjo stare in nove cene
NOVO MESTO — Pri medobčinski tržni inšekciji imajo veliko pritožb krajanov, češ da v trgovinah napačno zaračunavajo blago glede na odlok o zamrznjenih cenah. Dosedanje ugotovitve inšpekcije kažejo, daje nekaj pritožb krajanov neutemeljenih, izrekli pa so tudi 14 mandatnih kazni za neupravičeno zvišane cene posameznim vrstam blaga.
V novomeški občini je tržna inšpekcija do 6. februarja zaradi kontrole cen pregledala poslovanje v 7 proizvajalnih delovnih organizacijah, v 7 | trgovinah in v 1 delovni orga-nizaciji gostinstva v družbenem | sektorju. Ker je bilo več H pritožb občanov tudi zaradi jt cen tovarne Strešnik v Dobru-;i ški vasi, so nadzor opravili tu-: di tam in ugotovili, da poji slujejo po veljavnih cenah.
| Kontrola se nadaljuje in bo | poostrena posebno v delovnih
I organizacijah in pri zasebnikih, ki morajo cene vrniti na raven pred lanskim 19. decembrom.
ta
lil
Novi most — ključ do rešitve
.	     ■	—»	i	...	'	—	'	■'	..—
Prebivalci 11 novomeških krajevnih skupnosti naj bi kot doslej združevali del krajevnega samoprispevka za skupne potrebe — Predlagajo most_
NOVO MESTO — Prometne težave dušijo Novo mesto, posebno stari del mesta in Kandijo. Avtobusna postaja na Novem trgu pa je že zdavnaj pretesna in neopremljena. Odpomoči bi se dalo z gradnjo novega mosta poleg konzolnega. To je uresničljivo, če se bodo občani odločili za samoprispevek tudi v naslednjem petletnem obdobju.
Na enak način kot so v sedanjem srednjeročnem obdobju občani mestnih krajevnih skupnosti 0,5 odst. krajevnega samoprispevka, ki znaša 1 odst., namenjali za gradnjo S kanala, tako naj bi v novem srednjeročnem obdobju združevali sredstva za novi most.
Iz prometne študije, izdelane leta 1978, je razvidno, kako bi morali cestno omrežje na širšem območju Novega mesta posodabljati in dograjevati, da bi promet potekal smotrno in ekonomičneje. Tudi študija javnega mestnega prometa iz leta 1981 nakazuje, kako organiziratijavni mestni promet, kje naj bi bila javna postajališča in kje avtobusna postaja. Iz vseh teh študij izhaja, daje za mesto zelo pomembna prometna os Mačkovec-Ločna-Cesta herojev—novi most -Šmihel, ker se nanjo vežejo vse prečne cestne smeri. Na to prometno os se bo vezala tudi bodoča avtobusna postaja, predvidena na desnem bregu Krke blizu Stadiona. Ključni objekt do vseh teh zamisli pa je novi most in cestna povezava med Ljubljansko cesto na levem in Partizansko cesto na desnem
Baza ne daje predlogov
Na temeljnih kandidacijskih konferencah pripombe: premalo novih imen, vendar sami niso dajali predlogov
NOVO MESTO — Do 13. februarja se je zvrstila večina temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih in v združenem delu. Razen v izjemnih primerih le splošne pripombe, ki kažejo na to, da je evidentiranje v bazi slabo zastavljeno.
V vseh 32 krajevnih konferencah SZDL na terenu in v večini blizu 200 tozdov na območju novomeške občine so v roku opravili kandidacijske konference, na katerih so v glavnem razpravljali o evidentiranih kandidatih za volilne funkcionarje v občini in domačih interesnih skupnostih ter evidentirane za opravljanje odgovornih funkcij v republiki in zvezi.
Ponekod so brez večjih razprav dajali soglasje k evidentiranim, v več primerih pa so dajali enake pripombe: premalo je kadrovskih zamenjav in novih imen, posebno med domačimi funkcionarji. Glede funkcionarjev na republiški in zvezni ravni pa so bile pripombe edinole v tem, da med njimi Dolenjska skoroda ni zastopana. Hkrati pa na teh sestankih niso evidentirali novih možnih kandidatov, češ da to lahko ppravi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja. V tem primeru gre za zmoto in nepoznavanje kadrovskega postopka, kajti koordinacijski odbor ima nalogo usklajevati, ne pa predlagati, sicer bi se kadrovska politika zares »kuhala” v zelo ozkem krogu.
Kandidacijski postopek za funkcionarje, ki jim spomladi poteče dvoletni mandat — izvoljeni pa so bili do leta 1986, s tem da se ob polčasu oceni njihovo delo — je tekel od decembra lani. Tedaj so bili v vseh SIS in občinski skupščini pozvani, naj ocenijo svoje delo in funkcionarje. Povsod pa so bili mnenja, da so dosedanji funkcionarji dobro opravljali zaupano nalogo, in so jih ponovno evidentirali še za dveletno opravljanje dolžnosti.
Te dni bo koordinacijski odbor ponovno skušal dobiti nekaj novih predlogov za možne kandidate od občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, na občinski kandidacijski
konferenci 20. februarja pa bodo kandidati končno določeni.
R. B.
bregu Krke. Projekti za vse to so izdelani.
Novi most bo 175 metrov dolg in 15,2 m širok, predviden je v betonski izvedbi z dvema opornikoma v Krki. Stroški za gradnjo po oceni in nu osnovi cen iz leta 1983 bi z odškodninami vred za odstranjene objekte znašali najmanj 291 milijonov dinarjev. Z združenim 0,5 odst. samoprispevkom 11 mestnih krajevnih skupnosti bi v 5 letih zbrali 80 milijonov din, ostalo pa bi zbrali s poseb-
• Vsi občani novomeške občine že zdaj plačujejo 2 odst. samoprispevek, ki se maja letos izteče. Da bi lahko tudi v novem srednjeročnem obdobju reševali najhujše 'težave, predlagajo uvedbo ponovnega samoprispevka. Od tega je 1 odst. samoprispevek vezan na skupen občinski program: doslej je bil za izgradnjo šol in še v novem obdobju bo imel isti namen. Krajevni samoprispevek, ki ga plačujejo občani 1 odstotek, ponekod tudi precej več, pa naj bi znašal za obdobje do leta 1989 le 1 odst. Tega bodo krajevne skupnosti razporedile za uresničevanje domačih programov: gradnjo cest, telefonije, objektov itd. V mestu pa naj bf 1 odst. krajevni samoprispevek še drugače delili: 0,5 odst. za združevanje in financiranje gradnje novega mosta (doslej S kanala), preostala sredstva pa bi tudi mestne krajevne skupnosti namenjale svojim potrebam.
nim združevanjem združenega dela, s sredstvi republiške in domače cestne skupnosti in s sredstvi občinske skupščine Novo mesto.
V letu 1984 bi se začele prve pri-. prave in pridobitev projektne dokumentacije, cenitve objektov, ure-
janje premoženjsko-pravnih zadev; leto 1985 bi bilo namenjeno sklenitvi potrebnih sporazurrfov, in izdelavi dokončnega investicijskega programa s pridobitvijo gradbenih dovoljenj; v • letih 1986 in 1987 pa bi potekala izgradnja mosta in ostalih potrebnih objektov — cestnih povezav.
Predvideni referendum za izglasovanje novega samoprispevka, (ker sedanji poteče maja lefos) ne bo nič bolj kot doslej obremenjeval posameznika in delovne organizacije.
R. B.
V NOVEM MESTU BO RAZSTAVA RAČUNALNIKOV
NOVO MESTO — Konec aprila bo v centru usmerjenega izobraževanja v Novem mestu razstava mikro računalnikov. Pokrovitelja prikaza, ki bo zanesljivo vzbudil veliko zanimanje, sta OK ZSMS in ZOTK Novo mesto, sodelovali pa bodo Iskra Delta, Velebit,' Digitron, Iskra Veletrgovina in lastniki mikro računalnikov. V okviru razstave bodo tudi sejem računalnikov, strokovna predavanja in posvetovanja, mladi se bodo pomerili v znanju iz računalništva, naprodaj bo literatura o računalništvu, demonstrirali bodo delo računalnikov itd. OK ZSMS Novo mesto prosi za sodelovanje na razstavi vse, ki se na novomeškem območju ukvarjajo z računalništvom, predvsem pa lastnike mikro in mini računalnikov. Do konca marca naj se oglasijo v prostorih občinske mladinske organizacije v Novem mestu.
V novem programu šest šol
Oblikovan je program za izgradnjo šol v novomeški občini do leta 1989, uresničljiv pa je edinole s pomočjo občinskega samoprispevka za pet let
NOVO MESTO — Do leta 1989 bo Otočec dobil novo osnovnošolsko stavbo, dozidali in modernizirali pa bodo šole v Vav-ti vasi, Mirni peči, Smarjeti, Škocjanu. Šola v Žužemberku bo temeljito prenovljena. Vse to je uresničljivo, če bo izglasovan 1-odstotni občinskj samoprispevek za,novo petletno obdobje.
Predlog novega programa za izgradnjo šol je tokrat za razliko od prejšnjih referendumskih programov oblikovan tako, daje gradnja posameznih šolskih objektov vnaprej določena po vrstnem redu. Tudi vse ostale osnovnošolske stavbe so tokrat dobile svoje mesto na prioritetni lestvici.
Prednost gradnje določajo merila, pri katerih se upošteva zlasti: starost šolskega objekta in število učilnic glede na število učencev; število oddelkov in učencev v posameznem šolskem letu vse do 1991. leta, število oddelkov z izmenskim (popoldanskim) poukom; zasedenost učilnic v posamezni izmeni z rednim poukom; oddtelki podaljšanega bivanja; celodnevne osnovne šole; oddelki vrtcev; oddelki za varstvo vozačev in podobno, kar izpričuje prostorsko stisko. Upošteva pa se tudi možnost širjenja šolske stavbe na obstoječi lokaciji.
Na osnovi teh meril in vrste dodatnih podatkov, ki so jih šole dostavile in so preverjeni, pride za novogradnjo v novem srednje-
ročnem programu na prvo mesto osnovna šola Otočec. Posluje v najstarejšem šolskem objektu v občini, na prvo mesto pa jo uvrščajo tudi ostale stvari. Mimo-
Izguba na mesarskih kavljih
Zaradi neskladij cen je imela metliška Kmetijska zadruga pri prodaji mesa v drugi _______polovici	lansftega leta dobrih 6,7 milijona dinarjev izgube_
METLIKA — Za preskrbo s svežim mesom je v metliški občini možnosti za kritje te razlike, zadolžena Kmetijska zadruga in v okviru te TZO Kooperacija, pri kateri deluje tudi metliška klavnica. Zaradi neskladij med nabavno ceno prašičev in goveje živine ter prodajno ceno mesa ima zadruga že dalj časa težave pri preskrbi občine z mesom in izgubo.
Lani so bile prodajne cene mesa odst. razlik krijejo kupci, otalo pa
pod strogim družbenim nadzorom, cene pitane govedi, zlasti pa prašičev, pa so se oblikovale svobodno. Tako je bila konec lanskega leta kalkulativna cena, na osnovi katere se oblikuje cena svežega mesa v maloprodaji, za prašiče 117,04dinza 1 kg; nabavna cena prašičev pa je decembra znašala 178 dinarjev za kilogram!
Zadruga ima sicer z vsemi večjimi kupci mesa sklenjene samoupravne sporazume o pokrivanju teh razlik, in sicer tako. da 70
sama zadruga. Vsi ti veliki potrošniki tudi redno plačujejo razlike, težave pa so s pokrivanjem razlik v maloprodaji. Razlike samo za meso, prodano v maloprodaji, so za lansko drugo polovico leta znesle dobrih 6,7 milijona dinarjev, in sicer nekaj več kot 2,7 milijona dinarjev pri junčjem mesu in skoraj 4 milijone pri svinjskem.
S tem je zadruga seznanila tudi izvršni svet, vendar so jim odgovorili, da v okviru proračuna ni
ZADNJA POT V IZGUBO Konec leta je bila kalkulativna cena za govedo 135,96 din za kilogram, lastna proizvodna cena mlade pitane živine, hranjene v kooperacijski reji, pa je brez vrednosti kapitala znašala po izračunih živinorejske poslovne skupnosti 168 dinarjev.
metliški šušmarji na davčnem kopitu
V metliški občini seje že precej šušmarjev ..prelevilo” v popoldanske obrtnike
METLIKA — Po zakonu o davkih občanov so dolžni vložiti davčno napoved tudi občani, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti brez ustreznega dovoljenja, torej, po domače povedano, šušmarji.
Do prejšnjega tedna v metliški upravi za prihodke niso prejeli niti ene take napovedi. Najbrž kaj takega tudi niso pričakovali, čeprav vedo, da se ljudje ukvarjajo s šušmarstvom, saj sojih lani vobči-ni »evidentirali” okoli 40 in za nekatere izvedli dokazni postopek ter šestim ali sedmim za lansko leto razpisali tudi akontacije. Letos sledi temu odmera.
Šušmarji ne morejo biti tako imenovani pavšalisti, ampak morajo biti obdavčeni po dejanskem dohodku. Pri njih ugotavljajo davčno osnovo, ki ne more biti nižja od četrtine povprečnega letnega bruto osebnega dohodka dejavnosti, ki jo opravljajo, če pa bi ugotovili, da je osnova višja od te četrtine, potem odmerjajo davek od ugotovljenega dohodka. Seveda je vsa ta zadeva z odmerjanjem davka šušmarjem precej težavna Kljub temu upajo, da ‘bodo šušmarji za svoje delo v letošnjem letu plačali 30 do 50 starih milijonov dinarjev davka.
Pa še ena druga dobra stran, verjetno bolj koristna in pomembnejša, je od dokaj široko zastavljene akcije v boju proti šu-šmarstvu v metliški občini: že doslej jih je precej vzelo pdpol-dansko obrt.
grede povedano: gradnja te šole je bila že dvakrat v občinskem programu, a iz vsega ni bilo nič.
Ker ne bo več sredstev kot za eno samo novogradnjo, je v programu določen tudi vrstni red šol, ki bodo do leta 1989 dozidane. To so šole Vavta vas, Mirna peč, Škocjan in Šmarjeta. Osnovna šola Žužemberk pa bo temeljito prenovljena.
Po merilih, ki določajo prednostni red za ureditev razmer, so uvrščene tudi vse ostale šole v občini, kjer se potegujejo za gradnjo. Prvih šest šol je uvrščenih v referendumski program 1984 — 1989, ostale pa zdaj vsaj vedo, pri čem so in kdaj lahko upajo na spremembe. Osnovna šola v Bršljinu je uvrščena na 7. mesto, 8. mesto pripada šoli Stopiče z adaptacijo starega objekta, na 9. mestu je novogradnja na Drski v zvezi z razmerami na šoli v Šmihelu, na 10. mesto pa je uvrščena osnovna šola Grm.
Prednostni red gradnje je izdelala občinska izobraževalna skupnost. Celotna predračunska vrednost referendumskega programa za gradnjo šol do leta 1989 znaša po cenah iz leta 1983 390 milijonov dinarjev, pri čemer bo najmanj 290 milijonov zbranih s samoprispevkom, ostalo pa z združevanjem dela amortizacijskih sredstev šol. Ker pri finančnem kritju programa krediti in drugi viri sredstev sploh niso upoštevani, kot so bili pri sedanjem programu, je tudi več možnosti, da do izpada ne bo prišlo.
Seveda pa celotna zamisel o gradnji in dozidavi šol pade v vodo, če referendum ne bi uspel. Predviden je za 25. marec.
NA PLAŽO Z BLAGOVNO ZNAMKO BETI
METLIKA — Metliška Beti je razpisala natečaj za oblikovanje blagovne znamke; natečaj traja do konca prihodnjega meseca, potem pa bodo izbrali najboljši izdelek. Pod to blagovno znamko se bodo na trgu predstavili s kolekcijo 1985, in sicer z najkvalitetnejšimi in najbolj uspelimo kreacijami artiklov za na plažo: kopalkami, kopalnimi plašči, oblekami za na plažo, majicami in drugimi podobnimi izdelki.
Novomeška kronika
BO KAR OSTALO? — Na lokalu, kjer je bilo ob velikem novoletnem slavju na Glavnem trgu več dni najbolj živahno ob srečelovu, še zdaj visi velik, zelo viden napis: Srečelov Dedka mraza. Kaj drugega naj vzbuja kot posmeh?
UNIČENA OD ZIME — Vrhovče-va ulica, ki je ena najbolj prometnih v središču mesta, je dodobra pokazala rebra, kar se je sneg stopil.. Vse od stavbe postaje milice do restavracije „ Pri vodnjaku” so globoke vdrtine, asfalt razpada. Stanovalci ulice pravijo, da bo cesta kmalu taka kot v časih, ko so ji še rekli »pankrtgasa”.
Ena gospa je rekla, da sta kultura in alkohol povezana še iz Prešernovih časov. To se je videlo tudi na več obiskovalcih sobotnega kulturnega maratona....
m
V času od 2. do 8. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Slavica Jordan iz Dolšc — deklico, Darinka Šterk iz Velike Lahinje — Andreja, Marija Marušič iz Brezovega — Andreja, Marija Zalokar iz Ardra — Klavdijo, Anica Ilivar iz Šmarjete — Urško, Jožefa Drab iz Velikega Cerovca — Primoža, Sonja Šinkovec iz Boršta — Klemena, Silva Pureber iz Gornje Straže — Uroša, Pavla Hočevar iz Jeperjeka — Dejana, Ružiča Priselac iz Stopič — Petro, Tatjana Popovič s Hrasta — Aleksandra, Lidija Stamfelj z Broda — Damirja, Bariča Kraljevski z Mirne — Grega, Majda Oven iz Velike Loke — Roberta, Andreja Furdi iz Ragovega — Nino in Sašo, Andža Gršičiz Metlike— Majo, Nada vraničar iz Tribuč — Jožeta, Martina Pirc iz Krškega — Dejana, Anica Muc iz Gornje Lokvice — Bojana, Nada Štrucelj iz Gribelj — Valentino. Nevenka Drčar z Gomile — Tjašo, Amalija Vidmar iz Malega Podljubna — I adeja, Mojca Gregorič iz Zabrdja — Žiga, Višnja Roce iz Metlike — dečka, Kristina Gazvoda iz Velikih Brusnic — dečka, Jožica Štrekelj iz Dolnjih Prapreč — deklico, Danica Legan z Dvora — deklico, Alenka Colarič iz Dola — dečka, Joži ca Resnik z Mirne — deklico in Alojzija Božič iz Pijavškega — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Anica Brulc s Ceste herojev 66 — Aleša, Tadeja Bohte iz Ulice Marjana Kozine 2 — Špelo in Marušo, Marija Mlakar s Ceste herojev 62 — dečka, Martina Goršin iz Šegove 12 — Marka, Tatjana Čolič iz Zagrebške 18 — Ano, Branka Kobe z Drske 46 — Heleno in Jožica Žabkar s Ceste herojev 58 — Tomaža. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
SKUPINA MLADIH METLIŠKIH UMETNIKOV je gostovala ob kulturnem prazniku v srednji šoli družboslovne in kovinarske usmeritve v Črnomlju. Po programu, ki so ga pripravili tamkajšnji učenci, sta se najprej predstavila pesnik Jani Bevk in pevec — skladatelj Goran Jarnevič. Oba sta bila lepo sprejeta, prav tako skupina, ki je pripravila razstavo risb, grafik, plakatov, skulptur in umetniških fotografij. Dela so razstavljali: Zoran Hočevar, Božo Flajšman, Ivi Kukman, Tine Skoliber, Mladen Vu-kšinič in Sonja Bezenšek.
ČEPRAV JE PUSTOVANJE ŠE DALEČ, ne bo odveč, če zapišemo, da pripravlja Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev pustno rajanje v hotelu Bela krajina v Metliki, in sicer 3. marca. Z novico smo pohiteli zato, da bi se lahko veseljaki pravočasno pripravili. Najboljše tri maske bodo nagrajene.
NIHČE NE BO PLAČAL DAVKA
METLIKA — Do konca prejšnjega tedna je bil rok za oddajo napovedi za odmero davka iz skupnega dohodka občanov. Iz delovnega razmerja je od metliških občanov samo šest vložilo napoved, davka pa ne bo plačal nihče. Kot je znano, pride v poštev za obdavčitev dohodek, ki je v lanskem letu znašal nekaj malega nad 50 milijonov starih dinarjev, potem pa so tu še olajšave za nezaposlene družinske člane, ki znašajo za vsakega okoli 12 starih milijonov. Najvišja napoved znaša okoli 60 starih milijonov, vložil pa jo je zdravnik.
IZ NtkŠIH OBČIN
f V	A
Črnomaljski drobir
OPOZORILO ZALEGLO — Pred nedavnim smo pisali o snegu na mostovih v Črnomlju na cesti, ki vodi v Adlešiče, ki ga ni hotel nihče pospraviti (niti sonce ne), tako da so že tako ozko vozišče morali vozniki deliti s pešci. No, po opozorilu je sneg kmalu končal v vodi. Lepo, da so besede zalegle, še lepše pa bi bilo, če drugič takšne kritike sploh ne bi bile potrebne.
SMUČARSKI CENTER — Gače nad Črmošnjicami nedvomno postajajo dolenjski smučarski center, a ne le dolenjski, saj jih obiščejo smučarji celo iz mnogih bolj oddaljenih krajev. Pred kratkim’ so prišli celo iz Kopra. Sloves o majhnih vrstah na Gačah se je očitno zelo hitro razširil. Sicer pa so smučarski tereni zelo primerni tudi za različna tekmovanja, tako za najmlajše, tiste nekoliko bolj nerodne smučarje kot za prave ase. Tudi zagonske, težave z žičnico so nad Črmošnjicami že prebrodili, za celodnevne smučarje pa so v bifeju ob smučišču pripravili tople obroke. Vic, ki krožir-da je namreč težko najti Belokranjca, ki dobro smuča, so Relokranjci torej že demantirali.
Ribniški zobotrebci
GOSTILNIŠKE (IN NAŠE) TEŽAVE — Ribničanje se neradi fotografirajo, kar najbolj občutimo pri naših anketah. Še posebno »nefotogenični” pa so gostilničarji. Ob zadnji anketi smo jih skušali obiskati pet, a so kar trije imeli gostišča zaprta zaradi prostega dne ali dopusta, na fotografiranje pa nista pristala niti nekdanji maneken Mi!oš(gostilna Muzej Prigorica) niti znameniti Cene iz Ribnice. Seveda tudi izjav za tisk od gostilničarjev nismo dobili. Cene nas je napotil na Združenje obrtnikov, pa tudi tam tistega dne niso imeli uradnih ur. Tako smo komaj dobili izjavo pri direktorju davčne uprave, ki pa gotovo ne bo všeč gostilničarjem, saj je znano, da davkarji in obrtniki nikoli ne najdejo skupnega jezika.
GLEDE STOLČKOV RIBNICA IZJEMA — Neki funkcionar, ki mu bo kmalu potekel mandat, pravi, da se počuti tako, kot govori tista Prešernova pesem „Ko brez miru okrog divjam, 'prijatlji vprašajo me: Kam” V Ribnici je namreč že dolgoletna tradicija, da si mora funkcionar sam iskati novi kruh, včasih celo v drugih občinah.
— Po čem sklepaš, da smo evidentirali prave ljudi na prava in najodgovornejša občinska mesta?
— Ker so ponekod s predlaganimi tako zadovoljni, da menijo, da kandidacijska konferenca niti ni potrebna, in je zato nesklepčna. r~ n
Drobne iz Kočevja
PRAV VESEL V ŠOLO GREM — Zimske šolske počitnice so minile in šolarji so se dobro nasmučali, nasan-kali in nadrsali. Zdaj so spet poprijeli za knjige. Nasankali in nadrsali pa bodo spet, ko bodo končali šole in iskali službe.
ZELENA BODOČNOST — Skoraj natančno pred tremi leti smo v Dnevniku brali članek »Zelena bodočnost belega mesta", ki je govoril o kočevsko—ljubljanskih razgovorih o oživitvi 18.000 ha opuščene zemlje in da bodo na teh površinah proizvajali hrano. Potem pa vse tiho je bilo. Vse kaže, da bodo na teh opuščenih kmetijskih površinah — ki jih sicer ni 18.000 ha, ampak, kot trdijo kmetijci, veliko veliko manj — tudi letošnjo pomlad (čeprav bo že četrta po tistem članku) »na zelenih površinah belega mesta” še naprej bujno rasle koprive ali grmovje.
občan
1 ^ v fmadvad « odgovarja
— Po čem sklepaš, da je med tistimi, ki so imeli lani največ dohodka, tudi nekaj takih, ki nimajo šol?
— Ker v prijavi dohodka niso navedli nobenega poklica.
Trebanjske iveri
VSE PREJ KOT GOSPODARNO RAVNANJE — Kot je znano, ie trebanjski Zdravstveni dom, tozd Dolenjskega zdravstvenega centra. In ko je v Zdravstvenem domu prišlo do že znanih sporov in poslabšanih odnosov, so ga zdravniki jadrno zapuščali, službo pa so dobili v drugih tozdih zdravstvenega centra. Trebanjci so ostali skoraj brez zdravnikov. In spet je na pomoč priskočil zdravstveni center, ki je začel v Trebnje pošiljati druge zdravnike. Seveda dobijo tudi dnevnice, kilometrine...
NOETOVA BARKA V TREBNJEM — Obnovljeni dom kulture v Trebnjem bo podoben Noetovi barki. Pod njegovo streho se bodo namreč stiskali upokojenci pa obrtniki, krajevna skupnost in ne ve se, kdo še vse. Bo ostalo kaj prostora tudi za kulturnike?
m
lit
IZ NKŠIH OBČIN
Črmošnjice nič več ob robu
Po dolgoletnem izseljevanju se je v Črmošnjice na obrobju Kočevskega Roga začelo znova vračati življenje — Možnosti za razvoj zimskega turizma
ČRMOŠNJICE — Vas, kakršne so Črmošnjice, je gotovo edinstvena v Beli krajini, saj so prav vsi njeni delazmožni prebivalci zaposleni v industriji ali gozdarstvu. Kmetov torej ni, saj tudi zemlje v zasebni lasti skorajda ni. In še eno posebnost ima: v vasi, ki šteje le nekaj deset prebivalcev, so našli svoj dom ljudje iz malodane vse Slovenije in celo drugih republik.
»Pred kratkim so namreč na Gačah nad Črmošnjicami odprli smučarski center Rog, za katerega že sedaj vlada veliko zanimanje,
Eden od prišlekov, ki so se že pred dobrimi tremi desetletji preselili v nekdaj kočevarsko vas na obronkih Kočevskega Roga, je tudi Ernest Haler, ki je še pred nekaj leti z grozo opazoval umiranje življenja v Črmošnjicah in okoliških vaseh, sedaj pa z radostjo ugotavlja, da se je začelo življenje znova vračati.
„1950. leta je bilo v Črmošnjicah še veliko ruševin, bila je revščina — kolo, s katerim sem se pripeljal, je bilo drugo v vasi — a kljub temu ljudem ni bilo treba stradati, saj je bilo dela v gozdu dovolj,” se spominja Haler prihoda v Belo krajino in tega, daje takrat v gozdovih delalo okrog 400 delavcev in 100 konj. Tudi sam se je zaposlil pri gozdni upravi.
»Seveda zaradi mehaniziranega dela v gozdovih vsi niso mogli naj-
ti tam zaposlitve, zato so morali iskati delo v tovarnah črnomaljske in novomeške občine, zaradi odročnosti pa so se zelo hitro motorizirali. Partizanska magistrala, ki je stekla skozi vas pred leti, je še bolj pripomogla k odprtosti kraja, in če so se nekdaj Črmošnjičani počutili potisnjene ob rob, danes tega prav gotovo ni več,” pravi zadovoljno Ernest.
Prepričan je namreč, da se Črmo-šnjicam in ostalim sedmim okoliškim vasem in zaselkom, v katerih se je po vojni še ohranilo življenje (16 je bilo povsem porušenih), zagotovo obeta boljša prihodnost. Zaradi dobrih prometnih zvez in dragega življenja v mestih se bodo ljudje raje odločali za podeželje, poleg tega pa se črmo-šnjiškemu področju kažejo izredne možnosti za razvoj turizma.
Zasukana ekonomika
Z višjimi izvoznimi cenami na Vzhod pokriva Belt „izgubo” na domačem trgu — Večja preusmeritev
ČRNOMELJ — V Beltu so načrtovali, da bodo v letošnjem letu nadoknadili razlike v ceni, ki so nastale zato, ker so surovinam cene naraščale hitreje kot njihovim izdelkom. Vendar jih je prehitela zamrznitev cen, ob kateri so žal spoznali, da ne velja za vse enako.
Po besedah direktorja Valentina Papeža imajo’ na srečo velik klirinški izvoz, s katerim pokrivajo razliko v ceni pri izdelkih, kijih prbdajo na domačem trgu. To je seveda ravno nasprotno ekonomskim zakonitostim, ki vladajo na svetovnem trgu, kjer tuji proizvajalci s cenami na domačem trgu pokrivajo razliko, ki nastane ob dumpinških cenah. Zato sta v Beltu izvoz in pravo razmerje med klirinškim in konvertibilnim izvozom še kako pomembna. Usmeritev le na Vzhod ali Zahod bi bila zanj preveč tvegana. Belt bi moral v letošnjem letu glede na to, koliko deviz bo potreboval za repro-material, rezervne dele, kontrolne instrumente in koliko deviznih sredstev dobi od prodanega blaga, izvoziti na Zahod za dva milijona dolarjev izdelkov, kar je dvakrat več kot v preteklem letu.
To pa pomeni, da se bo moralo tudi razmerje med klirinškim in konvertibilnim izvozom, ki skupaj predstavljata vrednostno 41 odst. celotne proizvodnje (oz. 34 odst. fizične proizvodnje), močno spremeniti. Seyeda bi bila ob tem
tehtnica izvoza še vedno močno na strani kliringa, ki je lani vrednostno predstavljal 82. odst. vsega izvoza.
B. M.
Ernest Haler: „Pred Črmošnjicami in okoliškimi vasmi je še lepa prihodnost.”
in to ne le med Dolenjci. Če bo prihajalo veliko ljudi, bo potrebno še marsikaj zgraditi — inv naši vasi te možnosti so — odpirala se bodo nova delovna mesta in prepričan sem, da bodo oživele tudi porušene vasi na obrobju Kočevskega Roga,” je optimist priza-devni Haler._______M.	BEZEK
INTEGRAL BO DOGRAJEVAL
ČRNOMELJ — Prihodnji mesec bo začel črnomaljski Integral — tozd Promet in delavnice dozidavo delavnic, s čimer bodo izboljšali dosedanje deiovne razmere ter zagotovili varno opravljanje ličarske dejavnosti. Načrtujejo, da se bodo dela, ki bodo veljala 19 milijonov dinarjev, končala do 16. septembra, praznika sozda Integral.
Malo napovedi
še veliko manj pa jih bo davek plačalo
RIBNICA — Prijavo skupnega dohodka občanov za lansko leto je vložilo pri upravi za družbene prihodke v občini Ribnica osem občanov, od tega štirje obrtniki in štirje redno zaposleni.
Med redno zaposlenimi je prijavil najvišji dohodek lesni tehnik, ki pa ni zaposlen v ribniški občini, ampak pri Biroju za lesno industrijo v Ljubljani, v ribniški občini pa stanuje. Napovedal je 628.619 din skupnega dohodka. Naslednji trije so direktorji domačih delovnih organizacij, ki so prijavili
590.000 din, 547.000 din in
512.000 din skupnega dohodka. Že zdavnaj pa je znano, da noben izmed teh ne bo plačal davka iz skupnega dohodka, ker vsak preživlja še nezaposlene oz. mladoletne družinske člane in je torej upravičen do olajšav.
Izmed obrtnikov sta dva prijavitelja redna obrtnika (plastika in kovinoplastika), dva pa sta redno zaposlena in imata še dopolnilno obrt (kovinske oz. lesne stroke). Njihova osnova za obdavčitev pa še ni znana.
Zakaj nihanja?
Nakupovanje mleka in kruha ni enakomerno
KOČEVJE — Občani in delegat sprašujejo, zakaj v Kočevju občasno zmanjkuje mleka in kruha. Direktor Trgoprometa Jože Berlan odgovarja tako:
»Pekarija Žita in Ljubljanske mlekarne niso krive, če včasih zmanjka teh živil, saj nam jih dobavijo, kolikor jih mi naročimo. Občani pa ne kupujejo vsak dan istih količin, zato tudi mi ne moremo vsak dan uganiti njihovih potreb. Tako se nam je v decembru res dogajalo, da je ob sobotah in včasih ob delovnih dneh zmanjkovalo mleka. Pred kratkim pa seje zgodilo, da smo moralfsamo v eni trgovini odpisati 60 litrov mleka, ker mu je potekel rok trajanja. Podobne težave so pri kruhu, saj hočejo občani le svežega. Promet s tema artikloma je odvisen tudi od tega, koliko imajo občani zalog v hladilnikih in zamrzovalnikih; zelo zanimivo pa je, da je odvisen tudi od vremena. Slabše ko je vreme, bolj ljudje ostajajo doma in izrabijo svoje rezerve, trgovcem pa hkrati mleko in kruh ostajata, zaradi česar se večajo tudi stroški trgovine.”
J. P.
Odgovor, ki malo pove
Ovire na poti do resnice
Soglasno osvojena predloga
Za občinski predlog kandidatov nič pripomb
KOČEVJE — Natemeljni kandidacijski konferenci Kočevje—mesto III so minuli petek- soglasno in brez pripomb potrdili predlagane možne kandidate za nosilce delegatskih dolžnosti v občini Kočevje. Tudi predlog republiške konference SZDLo predlogu za nosilce odgovornih dolžnosti v zvezi (iž Slovenije) in.republiki so soglasno potrdili, s pripombo, naj bi isti kandidat (na primer Tone Florjančič) ne bil predlagan hkrati za dve odgovorni dolžnosti.
Menili so tudi, daje zadeva vsake republike, koga predlaga na odgovorne dolžnosti v zvezi, vendar naj ne bi predlagali tistih, ki so najbolj odgovorni za slabosti, ki nas zdaj tarejo. Pri tem so omenili Veselina Djuranoviča iz Črne gore, ki je bil predsednik zveznega
izvršnega sveta v času, kose je Jugoslavija najbolj zadolžila v tujini. To priporočilo so tudi soglasno izglasovali, vendar ser ob tem poudarili, da je pravica vsake republike, da predlaga na odgovorno dolžnost tistega, ki je zanjo najprimernejši; vendar pri tem ne gre pozabiti tudi na dolžnost, dase je predlagani dolžan zavzemati za resnične interese vse Jugoslavije.
J. P.
KOČEVJE — Delegacija občinske konference ZSM v družbeno—političnem zboru občinske skupščine Kočevje ni bila zadovoljna z odgovorom na njeno vprašanje, ki gaje podala Samoupravna Stanovanjska skupnost, nanašal pa seje na osebne dohodke funkcionarjev v tej SSS.
Prvi odgovor je bil nekoliko nenavaden, da ne rečemo o njem kaj hujšega, drugi pa se glasi tako:
Funkcionarji SSS prejemajo naslednja nadomestila: predsednik skupščine 25 odstotkov mesečno od osebnega dohodka, predvidenega za to dolžnost. Ostali funkcionarji dobe določen odstotek povprečnega osebnega dohodka v preteklem leru v Sloveniji, in sicer: predsednik zbora uporabnikov 0,7 povprečnega OD,t predsednik zbora izvajalcev 0,5 povprečnega OD, predsednik za samou-
pravo, organizacijo in finance 1,5 povprečnega OD, predsednik odbora za solidarnost 1,2 povprečnega OD, predsednik odbora za graditev 1,2 povprečnega OD v preteklem letu v Sloveniji. Vse .te nagrade so bile izplačane v enkratnem znesku za obdobje enega leta delovanja.
Tudi ta odgovor se ne odlikuje po jasnosti in ga lahko imenujemo zavlačevanje, če ne celo prikrivanje podatkov. Zato je k odgovoru SSS, kije v materialu za naslednjo sejo zborov občinske skupščine, ki bodo 17. februarja, dodal komite za družbene dejavnosti še pripis, da znaša povprečni osebni dohodek vodje delovne skupnosti SSS za prvih devet mesecev lani 36.509,65 din na mesec, za mesec november pa 34.783,80 din. Mesečni osebni dohodek za predsednika skupščine SSS pa znaša po njegovi izjavi 553.840 (verjetno starih!) din.
J. PRIMC
SPOSOJENO TRNJE
. — Če že država odmira, naj odmre, ne pa gnije.
(Iz Nedeljskega dnevnika)
Daj nam naš vsakdanji kruh
Tudi pekom ni lahko delati dober kruh iz slabih surovin
KOČEVJE, RIBNICA — Kruh je naše osnovno živilo, zato so občani zelo občutljivi za njegovo ceno, kakovost, izbiro in redno dostavo. V zadnjem obdobju, ko življenjska raven hitro pada in občani pojedo spet več kruha kot drugih dražjih živil, smo slišali na raznih sestankih in v razgovorih z občani v občinah Kočevje in Ribnica več kritičnih pa tudi pohvalnih misli v zvezi s kruhom.
Vodjo poslovne enote Žita Ljubljana v Kočevju, Dušana Tošaja, smo zaprosili za pojasnila. Odgovoril je tako:
Za gnojila premalo denarja
V trebanjskem intervencijskem skladu za kmetijstvo se je lani nabralo 14 milijonov dinarjev — Denarja je bilo premalo za vse potrebe
»Naša Pekarna oskrbuje s kruhom in pecivom vso občino Kočevje, veliko večino občine Ribnica in Stari trg v občini Črnomelj. Občinski središči sta oskrbovani s kruhom vsak dan" dvakrat, bolj oddaljeni kraji (Predgrad, Koprivnik, Fara, Draga, Podpreska, Stari trg, Loški potok, Ortnek) dobivajo kruh enkrat na teden, Sodražico pa
TREBNJE — „Program sklada za intervencije v kmetijstvu smo v celoti uresničili, vendar je bilo denarja veliko premalo, da bi krili vse potrebe v občini,” pravi inž. Lojze Metelko, predsednik izvršilnega odbora trebanjskega sklada za intervencijo v kmetijstvu. „Žal je še vedno tako, da več denarja zberejo v občinah, kjer je obseg organizirane kmetijske pridelave manjši, večjega prelivanja sredstev pa tudi še nismo dosegli. Lani je bila izjema le SIS za preskrbo mesta Ljubljane, ki je denar pošiljala bolj redno.”
Tako so v trebanjski občini lahko regresirali le umetna gnojila za pridelavo pšenice, medtem ko ga je bilo premalo za ostale poljščine, da ne govorimo o mleku in mesu, kjer pa sploh niso regresirali gnojil. Resda tega regresa ni bilo v republiškem dogovoru o enotni politiki in ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane, kar pa gotovo ni v prid trebanjskemu kmetijstvu, ki je prav v živinoreji najmočnejše.
Bolj učinkovito je bil denar porabljen pri drugih poljedelskih kulturah, krompirju in koruzi.
Skladje regresiral nabavo 193 ton semenskega krompirja in 15 ton semenske koruze. Povečana uporaba kvalitetnega semena lani in predlani pa se je že odrazila v povečanem pridelku.
V živinoreji je bil denar iz interventnega sklada porabljen za povečanje pridelave in odkupa mleka. V primerjavi s predlani se
Lojze Metelko: »Večjega prelivanja denarja še nismo dosegli.”
je v letu 1983 odkup mleka povečal za desetino. K temu so prav gotovo prispevala interventna sredstva. Lani so živinorejcem v obliki krmil izplačali prek 8 milijonov dinarjev, hkrati so bile izplačane tudi premije za povečanje staleža krav. Manj uspešno je bilo premiranje pitanja telet, ker seje s jpmi premijami bolj pospeševala >oraba kot proizvodnja. Zaradi t-b manjkanja mesa pa je bila po-■§ba manjša, zato tudi plan prebiranja ni bil dosežen. Dodati je ]•§ trebno še , da so na kmetijsko i-gtnj pomembnih področjih zbra-T. toliko denarja, da so lahko regresirali tudi zavarovanje živine in umetno osemenjevanje, ki sta tudi pomembna pri povečanju staleža živine.
Nič bolj se ne godi skladu za pospeševanje kmetijstva, ki pa nima nič manj pomembnih nalog. V skladu se nabere na leto okoli tri milijone dinarjev, kar je tudi precej manj od potreb. Kar šestino denarja iz proračuna pa gre za administrativne posle. In ne dogaja se tako redko, da mnoge organizacije združenega dela niti ne izpolnjujejo svojih obveznosti.
J. SIMČIČ
septembru za 5 din pri štruci izgubimo pri dohodku vsak dan 35.000 din ali 10 milijonov (staro milijardo) din na leto.
Proizvodnja kruha poteka strojno oz. celo avtomatsko. Pek tako lahko le malo vpliva na kakovost končnega izdelka. Do nihanj v kakovosti kruha prihaja predvsem zaradi izredno različne kakovosti moke, ki je ne dobimo le od mlinov Žita, ampak iz vseh koncev Jugoslavije. Tudi raznih dodatkov, na primer za izboljšanje pecilnosti, na domačem trgu skoraj ni več. Ljubljanska pivovarna Union tudi izvaža svoj kvas, ki je odlične kakovosti, in moramo uporabljati beograjskega, ki že zaradi dolge poti izgubi na kakovosti. Kljub temu smo v našem kolektivu prepričani, da je naš kruh, če upoštevamo kakovost surovin, ki so na razpolago, po kakovosti v slovenskem povprečju, če ne celo nad njim.”
JOŽE PRIMC
Dušan Tošaj
oskrbujemo le s pecivom. Vse prodajalne dobivajo tolikokruha, kot ga naroče. Včasih se uštejejo in jim kruh ostane ali pa jim ga zmanjka. Zaradi prevoza kruh v oddaljenih krajih ni dražji, ker gredo povečani stroški v naše breme, za oskrbo v občini Ribnica pa nam ta občinska skupščina prispeva k stroškom prevoza na mesec 15.000 din.
Če v trgovinah zmanjka običajnega kruha, ki ga pečemo 5 vrst, se občani lahko oskrbe s poltrajnimi kruhi, kijih pečemo 9 vrst. Ti kruhi trajajo dalj časa. Zaradi zadnje pocenitve v lanskem
Rekorderji
KOČEVJE — Pri upravi, za družbene prihodke v Kočevju je vložilo napoved za davek iz skupnega prihodka 42 občanov. Največ dohodka je prijavil direktor, in sicer 704.000 din, tehnik
692.000, šofer 667.000, direktor
634.000, direktor 608.000, šofer
603.000, zdravnik 599.000, trgovski potnik 591.000, šofer 590.000 in računovodja 580.000 din. Med ostalimi 32 občani, ki so napovedali dohodek, so: 9 šoferjev in traktoristov, 9 tehnikov in vodij obratov, 3 inženirji, 3 ekonomisti, 2 magistra, zdravnik, upokojenec, štirje pa so pozabili zapisati svoj poklic.
Velika večina teh, ki so prijavili dohodek, pa ne bo plačala davka, ker vzdržujejo še nepreskrbljene družinske člane in bodo zanje deležni olajšav. Obrtnikom bo davek odmerjen šele po obrtni odmeri, ko bo ugotovljen njihov čisti dohodek.
IZ NKŠIH OBČIN
Ob molku delavcev odločajo drugi
 V kulturi je životarjenje, a ji brežiSka resolucija ne daje prednosti
IZ NKŠIH OBČIN
[j
BREŽICE — „Ne vemo, čemu naj se odpovemo, ko smo že do zdaj varčevali pri vsakem dinarju,” so po vrsti izjavljali udeleženci razširjene seje predsedstva kulturne skupnosti in njenega odbora za planiranje ter svobodno menjavo dela ob kulturnem prazniku.
Podprli pa so pobudo za smotrnejšo^ organiziranost Zavoda za kulturo. Delovna skupina bo pripravila predlog zanjo do junija. Druga skupina se bo lotila
predvidene obnove kulturnih spomenikov in bo obseg tega dela prilagodila možnostim. Oboje se vključuje v občinski stabilizacijski načrt.
Razpravljavci so se najprej spotaknili nad tem, da v Brežicah zadnje čase ni več gostovanj gledališč in da se zmanjšuje število glasbenih prireditev. Nazadovanje je opaziti tudi na drugih področjih, pri nabavi knjig v občinski matični knjižnici, pri razstavni dejavnosti in pri pomoči amaterskim kulturnim društvom. Društev je vedno več, denarja
Zoper nestrpnost
Srečanje duhovnikov in -predstavnikov občine
KRŠKO — Predsednik krške občinske skupščine Branko Pireje prejšnji petek pripravil tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti z območja krške občine. S strani družbenopolitične skupnosti sta sodelovala še sekretar občinske skupščine Slavko Kunej in podpredsednik OK SZDL Andrej Zupančič.
Udeležba duhovnikov je bila številčno dobra, kar potrjuje, da so postali novoletni sprejemi precej več kot protokolarna zadeva. So srečanja, kjer si obe strani v odkritem, prijateljskem razgovoru izmenjata poglede na razna, tudi povsem konkretna in praktična vprašanja. Branko Pireje pozval, da naj bi se vsi skupaj in vsak na svojem področju zoperstavljali vsem morebitnim pojavom nestrpnosti, sektašenja, zlorabe čustev ljudi, skratka vsemu tistemu, kar bi utegnilo okrniti razvoj dobrih medsebojnih odnosov. Podobnega mnenja je bil v odgovoru tudi videmski dekan Janez Zorko.
Pobuda, da bi se srečali večkrat v letu. je bila sprejeta v obojestransko zadovoljstvo.
P. P.
BRONASTE
PREŠERNOVE
PLAKETE
SENOVO — Ob slovenskem kulturnem prazniku so na sobotni proslavi v Domu Štirinajste na Senovem podelili bronaste Prešernove plakete enajstim dolgoletnim in zaslužnim poustvarjalcem v ljubiteljski kulturi tega rudarskega kraja. Plakete so dobili Stanko Brilej, Janko Reberšek, Marija Učakar, Albert Urek, Zora Vrečko, Jože Avsenak, Ivan Peruci, Frančiška Jurečič, Cecilija Kranjc, Antonija Požun in Martin Žefran.
ČRNI RIBEZ PRINAŠA DEVIZE
BREŽICE — Z odlokom občinske skupščine so v občini letos razširili območje, na katerem lahko vzgajajo to zvrst jagodičja. V nekaterih predelih črni ribez odlično uspeva, saj v dobro oskrbovanem nasadu daje en grmiček tudi do 30 kg pridelka. Odkar se povpraševanje po ribezu veča, se dviguje tudi odkupna cena. Lani gaje TOK Agraria odkupoval po 50 din kilogram, predlanskim še po 30 din. Črni ribez je najbrž edini sadež, pri katerem odkupna cena dohiteva inflacijo, oziroma jo celo prehiteva.
ZA VSEH TISOČ IN ZA VSAKEGA NEKAJ
BREŽICE — Precej iznajdljivosti je treba, da učenci velike šole, kakršna je brežiška, doživijo kulturni praznik tako, da jih duhovno obogati. Letošnji 8. februar je bil tak dan. Mladi likovniki so ga prebili v ustvarjalnem vzdušju in člani dramskega društva ptjav tako. Učenci prvih razredov so si ogledali občinsko matično knjižnico, kjer sojih povabili v krog stalnih bralcev. Tudi šolska knjižnica je imela precej obiskovalcev. V šoli so imeli še kviz o poznavanju glasbe in književnosti ter tekmovanje v plesu, v prosvetnem domu pa filmsko predstavo. Šolo so ta dan obiskali slikarka Cvetka Miloš, Marjan Seliškar in etnologinja Ivanka Počkar, skupina učencev pa seje napotila v Posavski muzej, kjer so sc pogovarjali o arheoloških izkopavanjih.
zanje manj, v nekaterih krajevnih skupnostih pa sploh nimajo prostorov, v katerih bi lahko vadili. Kulturna skupnost ne more zagotoviti niti najnujnejših vzdrževalnih del v objektih, ki so središče kulturnega življenja na vasi.
• Sicer pa tudi v mestu ni bolje. Prosvetni dom bo inšpekcija zaprla, če v kratkem ne bodo obnovili njegove notranjosti. Tak, kakršen je sedaj, ne bi smel sprejeti nobenega gledališkega ali koncertnega gostovanja.
Ob trenutnem položaju kulture in ob dejstvu, da letos njen program ne bo valoriziran, je logično, da bodo kulturne dejavnosti prikrajšane. Kje drugje pa naj vzamejo denar za pokritje večjih materialnih stroškov in osebnih dohodkov delavcev v kulturi?
Občinska resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v 1984. letu kulturi ne daje
prioritete, čeprav jo republiška uvršča med prednostne dejavnosti.
V Brežicah, žal, ni slišati nobenih glasov združenega dela, ki bi moralo odločati o kulturnih programih. Kakšna mei\java dela pa je to, če staknejo glave koordinacijski odbori in če se sisi prepričujejo med seboj, kdo ima prav, oziroma komu pripada več. Zaradi tega so na seji dali pobudo za okroglo mizo, za katero bodo povabili delavce iz združenega dela in se z njimi pogovorili iz oči v oči.
JOŽICA TEPPEY
POSAVSKI MUZEJ OB 35-LETNICI
BREŽICE — Letos mineva 35 let od ustanovitve Posavskega muzeja. Ob jubileju se je ta oddolžil spominu utemeljitelja i n prvega ravnatelja sli karja Franja Stiplovška z razstavo njegovih risb in grafik in z dopolnitvijo stalne razstave. S tem dogodkom je muzej obeležil letošnji kulturni praznik. O pomenu 8. februarja za Slovence je govorila Helena Vogrinc, nakar je igralec Branko Miklavc s svojim recitalom popeljal občinstvo v svet Prešernovih poezij.
Davki ne smejo preusmeriti že usmerjenih kmetovalcev
O predvidenem štirikratnem zvečanju davkov
BREŽICE — Predvidena valorizacija katastrskega dohodka s štirikrat povečano obdavčitvijo
moti pretežno starejše kmete, ki zemljo težko obdelujejo in jim zato ne daje toliko, kolikor bi sicer lahko pridelali. Mladih obdelovanje ne skrbi, a vseeno sprašujejo in preračunavajo, kaj to pomeni za njihov trenutni in jutrišnji gospodarski položaj.
V Dečnem selu v živinorejo usmerjeni kmet Franc Pribožič takole razglablja:
„Če bomo tisti, ki intenzivno gospodarimo, imeli olajšave, potem bo šlo. V nasprotnem primeru se bojim, da bodo večje obreme-
nitve odtegnile kmetijstvu mlajši rod. Govorim kot združeni kmet in ugotavljam, da združeni kmetje doslej nismo imeli nobenih prednosti. Kmetijska organizacija nam jih tudi ni mogla nuditi. A prav zato, ker prodajamo organizirano, smo pri cenah večkrat prizadeti. To nas zaskrbljuje. In če bi zdaj še davčna politika udarila po nas, bo sprožila, da bo spet vsak prodajal pridelke tja, kjer mu bodo trenutno bolje plačali.
Osebno menim, naj bosta osnovno merilo za plačilo davkov intenzivnost obdelave zemljišč in družbeno usmerjena proizvodnja. V Ptuju sem na primer slišal, da bodo odobrili olajšave za pridelovanje pšenice in sladkorne pese. Pri nas bo to bolj zamotano. Čistih poljedelcev tukaj ni, živinorejci pa sejemo le malo pšenice. Jaz je že ne morem, če redim v hlevu 19 glav goveje živine in oddam po 200 pitanih prašičev na leto. Zato trdim, da si bomo pri oblikovanju davčne politike morali prizadevati, da že usmerjenih kmetov z davki ne bomo vnovič usmerjali drugam.
J. TEPPEY
Sad zaupanja v svoje znanje
Tehnoservis — tozd krške Kovinarske je majhen kolektiv, kjer med delavci ni zavisti ob inovacijskih dosežkih sodelavcev
Le okoli 90, pretežno kvalificiranih in tudi visoko kvalificiranih delavcev ima na skrbi strojno obdelavo za celotno delovno organizacijo, kjer so se za takšno
KRŠKO — V nekaterih najrazvitejših državah, denimo v Japonski in tudi sosednji Avstriji, vsaj polovico in celo dve tretjini gospodarstva predstavljajo majhna podjetja z do sto delavci. Izjemno dobre ekonomske učinke pripisujejo njihovi veliki prilagodljivosti in številnim inovacijam. Vse kaže, da gre tudi tozd Tehnoservis krške Kovinarske po teh stopinjah.
menski merilec zahodnonemške tvrde Wibau. stane kar 50.000 mark! Ivan Marinčič in Jože Str-ojanšek sta torej Kovinarski precej prihranila. Veliko obeta tudi izboljšani rotacijski gorilnik, katerega „oče"je spet strojni tehnik Jože Strojanšek, saj prihrani okoli 15 odst. goriva. In če vemo, da je v Jugoslaviji približno 400 asfaltnih baz, postane prihranek kar spoštljiv.
V Tehnoscrvisu izdelujejo valje za navijanje papirja za papirno industrijo, z znanjem strokovnjakov kranjske Save pa so za to tovarno že izdelali Monoband, kot imenujejo stroj za navijanje platna in je osnova za izdelavo gume.
Predvsem v Vojvodini in Črni gori pa že težko pričakujejo vodoravne mešalce za betoniranje cest. Naprava je plod znanja krških kovinarjev, in ko jo dopolnijo še z nekaterimi priključki, med katere sodi tudi njihov dozator cementa, mešalec pravzaprav samodejno izdela 30 centimetrov debelo betonsko ploščad. Tak mešalec je primeren zlasti za peščena tla, uspešno pa nadomesti motokulti-vator ali brane na kmetijskih površinah, ki jih je potrebno le zrahljati. Samo v Srbijo bi lahko takoj prodali 90 vodoravnih mešalcev; vsak velja okoli 2 milijona dinarjev, uvožen pa je stal 60.000 mark.
„V predalih pa so zaenkrat še načrti, ki so nam jih naredili v Projektivnem biroju IGM Sava Krško, za embalirne stroje za prehrambno industrijo. V Jugoslaviji jih še ni, zanje pa se že zanima tozd H P Kolinske na Mirni. Topa je program, od katerega bi lahko
živeli, če bi letno izdelali do 50 strojev. Tudi tu smo sami investirali,” nam je povedal direktor tozda Tehnoservis Tone Planinc.
P. PERC
KNJIŽNICA NAD 8 TISOČ BRALCEV
BREŽICE — Občinska matična knjižnica je lani izposodila članom 47.561 knjig ter 611 časnikov in revij. Med 8.404 bralci je le 1.745 rednih obiskovalcev. Veliko je mladine, zlasti šolarjev. Vseh knjig ima knjižnica na zalogi 29.176. V čitalnici pa mladina in odrasli lahko dobijo tudi 52 časnikov in revij.
Telefon za blizu 20 vasi
Složna akcija krajanov dveh občin — Po enotni ceni zveza za vse — Dobro sodelovanje s PTT
ARTO — Pred leti so krajani Arta, vasice v hribih nad Savo na meji med sevniško in krško občino, posodobili cesto. Marsikdo seje tedaj čudil, kako so zmogli tako veliko delo. Aprila lani je duša te akcije avtomehanik Pavle Jeras prevzel še mnogo večjo nalogo. Ko so z novomeškim PTT razgrnili načrte, so videli, da se na bodočo novo telefonsko centralo na Studencu na-
Tone Planinc: „Ob upoštevanju inflacije in porasta cen bomo lanski plan presegli za okrog 40 odstotkov, skladov pa bomo ustvarili za okrog 25 milijonov dinarjev, to je več kot celotna Kovinarska.”
samoupravno organiziranost odločili pred štirimi leti. Izdelujejo rezervne dele za svoje in druge asfaltne baze, ki jih je bilo treba poprej uvažati, razvili pa so tudi izdelke, ki jih doslej skorajda ni bilo na jugoslovanskem tržišču, zato je po njih veliko povpraševanje.
Elektronske tehtnice, oziroma elektronski dozator bitumena je poenostavil poprejšnje zamudno in ne dovolj natančno volumensko merjenje. Naposled pa volu-
daj nas je 195,dvestoštevilčna centrala je torej zasedena. Kako smo prišli do kabla? Preprosto se je bilo treba nekajkrat usesti v avto in po Jugoslaviji! Kar ga je tu, je ves neposredno iz tovarne v Svetozarevu. Resda smo zanj zbirali baker vsepovsod, tudi s pomočjo Romov. Nad osem ton ga je bilo. V tovarno kablov smo se peljali s tovornjakom," pripoveduje.
A. ŽELEZNIK
Pavle Jeras:
vezuje blizu dvajset vasi in zaselkov. Segajo od Velikega Trna in dela Rake v krški občini do Primoža in Loga na drugem koncu.
..Nadvse sem zadovoljen s sodelovanjem ljudi. Območje, kjer delamo, se razprostira na 7.000 hektarih, večinoma v hribih. Telefonska linija bo dolga nad 50 km. 650 drogov že stoji, ljudje so prispevali les in jih tudi vkopali. Izkoristili smo še primerno vreme v novembru in decembru,” pojasnjuje Jeras in nadaljuje: „Od vsega začetka smo se domenili za enoten prispevek, končna vsota še ni znana. Morda bo kaj manj ali kaj več kot 40.000 dinarjev. Nismo delali izjem, zajet je bil vsak, kdor se je zanimal. Se-
Mizarji udarniško do kuhinje
V Stillesu poslej urejena družbena prehrana — 650 ur udarniškega dela
SEVNICA — Delavci Stillesa so opremili že mnogo lepih objektov doma in na tujem, slednjič pa so poskrbeli malo tudi zase.
Tik pred otvoritvijo je nova tovarniška menza.
Pregovor o bosi kovačevi kobili v tem. primeru ne bo držal. Lani smo objavili pogovor s takratnim sindikalnim'predsednikom Andrejem Jazbecem, ko je organiziral udarniško delo delavcev. Po volitvah je sindikalno funkcijo predal drugemu, ni pa se „razdol-žil" še glede kuhinje.
Te dni bo tehnični prevzem. „Naj se malo tudi na zunaj vidi, da smo tu doma mizarji,” dobro-
dušno začne Andrej z besedo in doda, da morajo na steno namestiti še izrezljap znak Stillesa, za steklom ob vhodu pa naj bi bilo razstavljenega tudi nekaj starega mizarskega orodja.
Srce novega tovarniškega obrata družbene prehrane je v kleti nekdanje Kranjčeve delavnice. Le-to je sedaj nemogoče prepoznati: od sijočih hitroparilnikov in drugih naprav sodobne kuhinje,
ločenih delov za umazana in čista opravila, dvigala za hrano. Vsega tega prišlec ne bo videl, saj se nahaja pod restavracijskim delom.
Andrej ni hotel napamet navesti števila udarniških ur sodelavcev. „650 jih je, ne računajoč pospravljanja in ostalih drobnari-j,” je odvrnil, ko je zložil papirje. Poznavalci, ki so že videli to kuhinjo, so dejali, da bi prav lahko poskrbela za okrog 800 želodcev. Ne bi je imeli brez omenjenega udarniškega prispevka delavcev.
A. Ž.
Lastovka se seli
ŠMARJE — Je prva sevniška ek presna popravljal nica čevljev pred zaprtjem? Nekdanji zdomec Jože Mlakar iz Hudega Brezja se ozira po Krškem, kjer mu nudijo prostor za lep lokal.
,.Prva lastovka", smo obetavno zapisali pred letom dni, ko je v skromnem prostoru brez oken v nekdanjem vinotoču v Šmarju odpiral svojo delavnico. Poleg popravila čevljev izdeluje tudi ključe in se ukvarja še z graverstvom, skratka, z uslužnostno dejavnostjo, za katero vedno znova tarnamo, da je manjka.
Povratnik v domovini Jože pa ugotavlja drugo. „Ni dela," toži. »Trenutno lahko sicer vidite malo večji kup čevljev, vendar je to le občasno. Ob toplejšem vremenu spet ne bom imel kaj prijeli v roke. „Da je tako, je nekaj kriva tudi lokacija delavnice, predvsem pa šušmarji,” pribije in nadaljuje: ..Pogovarjal sem se s pristojnimi. Pripravljen sem bil počakati celo pet let. Tudi za ta razmeroma dolgi čas mi niso mogli ničesar obljubiti. Sledil sem vesti v časopisu o kolektivu, ki vabi k sodelovanju zdomce. Menim, da nisem postavljal pretiranih pogojev, okrog 15 tisočakov plače in r.ekaj amortizacije za stroje, ki sem jih bil pripeljal. Iz vsega pa ni bilo nič.”
A Ž.
Novo v Brežicah
KDO KOGA OGROŽA? — V nedavni razpravi o kulturi v občini so udeleženci med'drugim slišali očitke, da Dom JLA odteguje obiskovalce filmskih predstav kinu Brežice, ki že nekaj let zapored posluje z izgubo. Predstavnik Doma JLA je trdil, da to ne more biti res, saj. imajo predstave le takrat, ko je kino v Prosvetnem domu zaprt (ob četrtkih in v nedeljo dopoldne), torej zagotovo ne ogrožajo obiska v tem kinu. Sicer je pa najbrž že čas, da bi prizadeti sedli skupaj in se pogovorili o sodelovanju, za kar, kot kaže, ni obojestranske pripravljenosti.
NOVE STISKALNICE V MUZEJ?
— Na Bizeljskem imajo 15 do 20 Bucharjevih preš za grozdje, ki so
— tako zatrjujejo lastniki — enakovredne Slovinovi na posestvu. Boje se, da se ne bodo nikoli amortizirale, če jim Slovin v času trgatve ne bo omogočil, da bi v kritičnem času trgatve vskočili in stisnili nekaj mošta tudi zanj. „Bomo poslej kaznovani zato, ker smo se specializirali tudi za kletarstvo in ker smo posodobili opremo za predelavo?” se sprašujejo prizadeti.
GLAVE V NEVARNOSTI — V Dobovi priporočajo obiskovalcem prireditev v Prosvetnem domu, naj se zavarujejo, preden bodo prestopili prag njegove dvorane. V njej odstopa in odpada omet, vendar ne obljubijo, da bodo to lahko popravili. S 350 tisočaki se ne morejo lotiti ne odra ne dvorane, zadostovali jim bodo komaj za spodobno ureditev sanitarij. Končno se jim pa tudi v Brežicah ne godi bolje, ker ima kulturna skupnost zelo pičlo odmerjen denar za vzdrževanje domov.
IZ BRLZlSKt..£7 porodniSnicl^^
V času od 31. januarja do 9. februarja 1984 so v brežiški porodnišnici rodile: Danica Ištuk iz Samobora — Mirka, Marjana Štrucl iz Brežic — Matejo, Danica Medved iz Jablance
— Silvestra, Anica Gorenc iz Rud — Majo, Nada Baškovič iz Krške vasi — Andreja, Snežana Bezjak iz Hrastine
— Adrijano, Sonja Blažinč iz Sel — Bruna, Zdenka Horvat iz Savrščaka
— Darka, Veronika Unetič iz Slinovc
— Marjana, Ljerka Hogač iz Sav. Marofa — Martino, Ivanka Lončarič iz Zg. Obreža — Uroša, Bojana Savnik z Bizeljskega — Natalijo, Alojzija Sitar iz Drušč — Darjo, Vesna Rego-vič iz Male Jazbine — Martino, Cirila Klarič iz Obrežja — Marka, Marjana Flisek z Velikega Kamna — Boruta, Slavka Levak iz Dednje vasi — Vanjo, Ljiljana Šikac iz Strmca — Igorja, Sabina Petrič iz Krškega — deklico, Vit-oslava Kunej iz Križ — Anito, Breda Strommer iz Krškega — Tino, Slavica Kelhar iz Vrhja —Boštjana, Marjeta Resnik iz Lok — Alojza, Mine l.idan iz Prigorja — dečka, Antonija Jazbec iz Presladola — Boštjana, Diana Ra-linovski iz Brežic — Majo, Ivanka Žgalin iz Podgorja — Francija, Verica Slak iz Podvrha — deklico. Čestitamo!
Krške novice j
UDARNE JAME — Zima vedno najbolj poškoduje ceste, še zlasti po otoplitvah se brž pojavijo ne le za vozila škodljive, marveč tudi za varnost voznikov motornih vozil nevarne udarne jame. Cestarji so se zaenkrat na regionalnih cestah še kar izkazali, odpravili ..nadlogo” kar tako, da so številne jame v asfaltu zasuli s peskom. Spomladi pa bodo luknje zakrpali, da bo mir dlje časa.
40-LETN1CA GEODETSKE SLUŽBE — Občinska geodetska služba v Krškem bo danes ob 13. uri delovno praznovala lep jubilej — 40-letnico geodetske službe v Sloveniji V sejni sobi B v občinskem poslopju bodo namreč ob tej priložnosti predstavili ponatisnjeno karto občine Krško.
BO DENAR ZA DOBRE PROGRAME? — Krški kmetijci upajo, da bodo tudi v republiških srednjeročnih načrtih zajeti posegi V kmetijska zemljišča (gre predvsem za agro. in hidromelioracije, pri čemer bi samo Krčani z izsušitvijo predelov ob Krki pridobili okrog 2000 ha!), saj bi za dobre programe, kot pravijo, le morali najti sredstva.
Sevniški paberki
PONOVITEV — Prihodnji petek ob 19. uri bo ponovitev uspešne predstave :sevn iškega odra mladih ..Kabaret v kabaretu”. Na nedavni premieri je bila dvorana razveseljivo polna. Verjetno bo podobno tudi tokrat.
SMETIŠČE ALI IGRIŠČE? Nogometaši in člani mladinske organizacije na Orebivem si že dlje časa neuspešno prizadevajo dobiti prostor pri nekdanji gramoznici za igrišče. Žal niso deležni razumevanja, čeprav zagotavljajo, da bi bil tam potem lepši red. Tako pa vse skupaj izkoriščajo tisti, ki tablam s prepovedmi navkljub navažajo smeti.
KDAJ PRITI? Avtoprevoznik se nam je potožil, češ kakšen delovni čas sploh’ imajo pn Betonovi prodajalni gradbenega materiala v Boštanju. Pripelješ še lep čas pred koncem delovnega časa, pa ni tam več nikogar pridčš drugi dan zjutraj, spet podobno. Še dobro, da imajo sedež, tozda v Sevnici, kjer povedo, da so iz trgovine na sestanku.
kultura
in
izobra-
ževanje
Zares maratonski kulturni dan
V soboto v novomeškem Domu kulture: od predstavitve novih knjig do »Treh prispevkov k slovenski blaznosti” — Nad 500 obiskovalcev
NOVO MESTO — „Tu se nekaj dogaja”. Ta napis je v soboto, 11. februarja, že pri vhodnih vratih vabil v Dom kulture, kjer je nekako od 10. do 23. ure potekal maratonski »Kulturni dan v mestu Gogi”, prireditev, ki so jo po temeljni zamisli Filipa Robarja izvedli ob pomoči občinske kulturne skupnosti in ZKO, delavcev Doma kulture in drugih.
Na to, da se res „nekaj dogaja", Tomaž Kržišnik obogatil z izvirni-zlasti še nekaj nevsakdanjega za mi likovnimi prilogami. Knjiga
Novo mesto, so postali obiskovalci pozorni že v veži pred veliko dvorano. Stene, obložene s slikami Igorja Obradinoviča, na enem pultu dve številki pesniških listov plakatne oblike z verzi dolenjskih pesnikov (izdala sta jih kulturna skupnost in Kettejev klub, uredil pa Filip Robar), na drijgem pultu knjige S knjižnimi novitetami dolenjskih avtorjev (knjige je prodajala Mladinska knjiga), plošče, feb-ruar$£a—številka »Valja” in še marsikaj drugega, kar je sestavljalo del ponudbe kulturnega maratona, je bilo na ogled ali naprodaj.
Mala dvorana Doma kulture z razstavo grafik Branka Suhyja ter fotografij Lada Jakše in Bojana Radoviča je bila ta dan namenjena za predstavitve novih knjig. Že prva, srečanje s knjigo „Spoznanja” in njenim avtorjem Radkom Poličem, je bila v več ozirih na moč nenavadna. Najprej zato, ker so obiskovalci iz pogovora z avtorjem slišali za prenekatero grenko in neveselo, ki jih morajo ..prebaviti" pisci spominov, še posebej, če drugače opisujejo posamezna obdobja iz polpreteklosti kot Juradna zgodovina". Drugič zato, ker je bila ta predstavitev v Novem mestu in ne v Črnomlju oziroma v črnomaljski občini, kjer je Polič doma. Komentar ob tem dejstvu je lahko čisto kratek: Polič in z njim tudi udeleženci novomeške predstavitve so pač bogatejši za novo spoznanje (čeprav grenko), da se pač take reči dogajajo.
Sledila je predstavitev pesniško-likovne knjige, ki ni iz našega dolenjskega loga, je pit lahko Novomeščanom in Dolenjcem za vzgled. Gre za zbirko pesmi delavca Francija Kopača z Gorenjskega, ki jo je znani slovenski slikar in grafik
Je
skupen plod večjega števila entuziastov, ki se zbirajo okrog lokalnega glasila v radovljiški občini. Za zanimivost naj dodamo, da je Kržišnik večje število grafik v večjem formatu podaril Domu kulture.
Popoldne, v okviru večurnega literarnega recitala v veliki dvorani, je predstavitev svojega knjižnega prvenca doživel Toni Gašperič, Knjigo »Humoreske” z ilustracijami Branka Babiča mu je izdal Dolenjski'list v okviru svojih založniških prizadevanj, ki jih je poslušalcem recitala na kratko opisal Janko Saje.
Poleg Tonija Gašperiča, ki je iz knjige prebral dve humoreski, so na recitalu (sami ali prek recitatorjev) sodelovali: Marjanca Kočevar, Janez Kolenc, Miro Gutman, Jože Gutman, Milena Medic, Daniel Brkič, Milan Markelj, Ivan Zoran in Vladimir Bajc — vsi člani literarnega kluba »Dragotin Kette", Jani Bevk iz Metlike, Janez Pungartnik in Igor Mrazek iz Trebnjega ter Sašo Zajc in Matjaž Kocbek iz Ljubljane. Kot domači racitatorki sta nastopili Irena Vide in Irena Ce-lič, Andrej Bartelj je prebral Grumovo črtico, Jana Habjan, dramska igralka iz Ljubljane, pa je recitirala slovenske ljudske pesmi.
Na maratonu, ki je, kot rečeno tekel še pozno v noč, so svoj delež prispevali še: otroci iz šmihelske osnovne šole in vrtca s slikami, mladi in starejši člani novomeškega plesnega kluba s skupino za izrazni ples, glasbenik Lado Jakša, novomeška ansambla Eksotične ptice in Goga in drugi. Omeniti velja še filmski del maratona, v okviru katerega so si obiskovalci lahko ogledali slovenski omnibus »Trije prispevki k slovenski blaznosti in
kratke filme Akademije za gledališče, film, radio in televizijo iz Ljubljane. Brez gledalcev m bil tudi tako imenovani program stripov.
Zapis bi bil seveda bistveno daljši, če bi posamezne reči podrobneje opisali, kot smo mogli. Bilo je res veliko vsega. Največ pa velja, da kulturni maraton ni tekel v prazno, brez gledalcev, kar bi se spričo sončne sobote in spremljanja sarajevske olimpiade kaj lahko zgodilo. Organizatorji menijo, da se je na maratonu za krajši ali daljši čas zadrževalo vsaj 500 obiskovalcev, večinoma mladih. Rekli bi, da za prvič veliko.	L	Z.
GAŠPERIČ S PRVENCEM — Na sobotnem kulturnem maratonu v Novem mestu je Toni Gašperič prebral dve humoreski iz svoje prve knjige, kije ta dan izšla pri Dolenjskem listu. (Foto: J. Pavlin)
Za praznik polni kulturni hrami
Dolgoletno načrtno kulturno delo v Kočevju rojeva sadove — Dvorane so bile za ______________praznik	premajhne, da bi sprejele vse obiskovalce______________
KOČEVJE — Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku so bile v kočevski občini letos izredno obiskane. Otvoritve razstave del domačih slikarjev Andreja Trobentarja, Jožeta Marinča in Rudija Urana v Likovnem salonu v Kočevju seje 7. februarja udeležilo toliko obiskovalcev, da niso mogli vsi hkrati stopiti v razstavišče.
Na otvoritvi je nastppil kočev- bili povsod prijetno presenečeni,
ski moški pevski zbor. Še isti večer so ti pevci zapeli kot »fantje na va-tsi” in ob spremljavi harmonikarjev še na prostem v Šalki vasi, Željnah in Stari cerkvi. Naslednji dan so peli na križišču v Livoldu in pod lipo v Mozlju. Vaščani so
PRESTAVLJENA PREMIERA
NOVO MESTO — Gledališka skupina KUD Dušan Jereb je načrtovala, da bo imela krstno predstavo igre »Dobrnik in požigalci” sodobnega avstrijskega dramatika Ma,\a Frischa 27. februarja zvečer v Domu kulture in naslednji večer reprizo. Pod vodstvom režiserja Milana Bratoža pa se je skupina odločila, da bo premiera kasneje. Za zdaj so predvideli, da bi z delom prvič stopili na oder 12. marca in ga 13. marca ponovili, seveda obakrat v Domu kulture.
Izredni občni zbor kot predstava
Ob kulturnem prazniku je KUD Svoboda Mirna pripravila »Izredni občni zbor”, ki je bil hkrati predstava in osrednja prireditev ob prazniku kulture
MIRNA — Kulturi nikoli ni šlo prav dobro, v zaostrenih gospodarskih razmerah ji gre še slabše. Toda vsi smo se že kar naveličali poslušati tožbe o njenem težavnem položaju. Zato od teh tožba ponavadi ni dosti haska. In mirenski kulturni delavci so se spomnili izvirnega načina, kako opozoriti na težave. Sklicali so izredni občni zbor KUD Svoboda Mirna, ki je pretekli petek zvečer pritegnil toliko Mirenčanov, da je bila dvorana TVD Partizan do kraja polna. Hkrati pa je bila to osrednja prireditev ob kulturnem prazniku.
»Krivec" za tak način predstavljanja kulturnih problemov je Stane Peček, pevovodja mešanega pevskega zbora, ki je napisal scenarij in predstavo tudi režiral. Sicer izvirna zamisel v izvedbi ni dobila najbolj posrečene oblike, ker je bilo na odru premalo dogajanja, a za poznavalce razmer so bili dovolj zgovorna že parafrazirana besedila znanih ljudskih pesmi.
Tako so mirenski pevci, igralci, lutkarji in drugi v dobro uro trajajoči predstavi v. spopadu z birokratsko strukturo KUD obdelali vse kulturniške probleme pa še kakšnega zraven. S kulturo je namreč tako, da je daleč daleč zadaj za drugimi krajevnimi problemi: Denarja je bilo premalo celo za asfaltiranje, javno razsvetljavo in druge potrebe. Mirenski »župan” samo obljublja pomoč, prav tako tajnik, da ne govorimo o SZDL, ki spi spanje pravičnega. Vse te bridke resnice so pevci zapeli, tako da vsa zadeva niti ni izgledala pretirano resno. Gledalci pa so le doumeli, da gre za resna vprašanja. In prav to je bil osrednji namen predstave, opozoriti na naš odnos do kulture, ki se
ARHEOLOG PREDAVAL
NOVO MESTO, ŠKOCJAN — Danilo Breščak, pri tukajšnjem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine zaposleni arheolog, je imel minuli teden'dve strokovni predavanji. 7. februarja je v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja govoril o arheološkem zaščitnem izkopavanju na Medvedjeku v trebanjski občini, 8. februarja pa v osnovni šoli v Škocjanu o arheološkem izkopavanju v Zloganju, nedaleč od Škocjana.
kaže v premajhni skrbi za njeno materialno osnovo, pa tudi v slabem obisku na kulturnih prireditvah. Na kulturnike se ponavadi vsi
spomnijo tik pred dvanajsto, ko je treba na hitro in čim lepše pripraviti proslavo.
J. S.
RAZGOVOR S POSLUŠALCI — Toni Vovko in Ivan Zoran sta na predstavitvi svoje knjige govorila o ustvarjalnih poteh, ki sta jih ubirala do njene končne podobe. (Foto: M. Markelj)
Govorica slike in besede
Trebanjci izdali zanimivo domačo knjižno novost —  Likovni in pesniški svet dveh avtorjev
TREBNJE — Na dan slovenskega kulturnega praznika so v prostorih osnovne šole predstavili knjižno novost avtorjev Ivana Zorana in Tonija Vovka »To mora biti onkraj”, kije izšla kot posebna številka Samorastniške besede v založbi trebanjske kulturne skupnosti.
Predstavitev knjige je organizator izpeljal kot razgovor z obema avtorjema, popestrilo pa ga je branje pesmi iz knjige in izvajanje trobentarskega tria novomeške glasbene šole »Marjana Kozine", ki je zaigral nekaj Hribarjevih priredb narodnih pesmi.
• Razgovor je vodila Zvonka Fal-kner, pesmi pa je recitiral Jože Falkner. V prostoru, kjer je bila predstavitev, je bila postavljena tudi razstava reprodukcij grafičnih del, ki predstavljajo likovni del knjige.
Iz razgovora zavtorjemajebilo moč razbrati pot, ki je vodila od zamisli do izdaje knjige. Pobudo je dal urednik Samorastniške besede Jože Zupan, ki se je pred '
tremi leti dogovoril z Ivanom Zoranom, da bo pripravil samostojno pesniško zbirko ter dobil ilustratorja zanjo. Zoran se je odločil za Tonija Vovka, ki je zamisel o ilustriranju zbirke razširil v svobodneje zasnovan likovni projekt. Iz skupne ideje o ustvarjanju novega sveta, v katerega se človek zateče, a se tudi v njem srečuje s svojo danostjo in usodo, sta pesnik in likovni ustvarjalec svobodno gradila vsak svoje. Zoran je oblikoval pesniški svet »kamen-svet”, Vovko pa je z uporabo in mešanjem najrazličnejših tehnik izdelal ciklus ilustracij, ki predstavljajo likovno razvijanje skupne zamisli.
Omeniti velja, da je nastajanje tako oblikovane pesniške zbirke spodbudilo zamisel, da Zdravko Hribar napiše glasbo, Jože Škufca pa pripravi povezavo med vsemi tremi stvaritvami. Takšna predstavitev nas torej še čaka.
Poudariti velja tudi, daje natis in vezavo knjige solidno opravit DITC — tozd Tiskarna iz Novega mesta
■ '	MiM
ponekod so pevce pogostili.
Tudi na osrednji proslavi, kije bila 8. februarja, je bil obisk tolikšen, da niso mogli vsi poslušalci v dvorano stare gimnazije. Moto te akademije je bil »Slovenska beseda”, na njej so se uspešno predstavili učenci domače glasbene šole in recitatorke. Za zaključek je organizator svečanosti, prof. Miloš Humek, prebral ..Našo besedo” Viktorja Konjarja.
Vsakega malo
Za kulturni praznik pri-reditve v šolah in KS
ČRNOMELJ — V tej belokranjski občini so na najrazličnejše načine počastili letošnji slovenski kulturni praznik. V Vinici so domači osnovnošolci po šolski proslavi obiskali Župančičevo rojstno hišo. Njihovi vrstniki v DSragatušu pa so po uspešnem kulturnem dnevu na šoli pripravili zvečer z mladinsko organizacijo literarni nastop za krajane.
Na črnomaljski osemletki so izvedli literarni kviz, podobno prireditev pa so imeli tudi v Starem trgu. V Črnomlju so bile poleg tega oddelčne proslave, zatem pa so si učenci ogledali film »Deček in violina”._Na srednjišofi Edvarda Kardelja v Črnomlju je vsaka oddelčna skupnost pripravila svojo proslavo. Svoja dela so prebirali mladi literati.Kot gosta sta nastopila pesnika Primož Skrbinšek in Jani Bevk. Dijaki so razstavili svoje kiparske, slikarske in fotografske stvaritve.
V Adlešičih so krajani zvečer pred praznikom prisluhnili domačemu ženskemu pevskemu zboru, tamburašem in recitatorjem iz osnovne šole. V Semiču je KUD Jože Mihelčič pripravilo prvi samostojni nastop lastnega moškega pevskega zbora pod vodstvom Branke Podgornik. V odmoru so učenci celodnevne osnovne šole recitirali Prešernove pesmi.
• Osrednja prireditev je bila v prostorih srednje šole Edvarda Kardelja v Črnomlju, pripravili pa sta jo kulturna skupnost in koncertna poslovalnica pri črnomaljski glasbeni šoli. V Prvem delu sta nastopila mešani pevski zbor iz Gribelj pod vodstvom prof. Tatjane Mihelčič in tamburaška skupina pod vodstvom Silva Mihelčiča (starejšega). V drugem delu sta Mira in Matija Terlep i/. Ljubljane izvedla program z naslovom »Slovenska ljudska glasba in zvočila". Občinstvo je z zadovoljstvom sprejelo njuno izvajanje. 10. februarja je Glasbena mladina Bele krajine priredila koncert teh gostujočih umetnikov tudi za učence osnovne šole Mirana Jarca in srednješole Edvarda Kardelja v Loki.
Prešernovi nagrajenci
Nagrajen tudi pesnik Tone Pavček, dolenj- ski rojak__________
LJUBLJANA — Prešernove nagrade za leto 1983, podeljene 7. februarja na slovesnosti v Cankarjevem domu, so dobili: pesnik Tone Pavček za pesniško zbirko »Dediščina”, pisatelj Vitomil Zupan za svoj pisateljski opus in arhitekt Oton Jugovec za dosežke v arhitekturi. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli: igralec Bine Matoh, violončelist Miloš Mlejnik, pesnik Boris A. Novak, Slikarja Franc Novinc in Klavdij Palčič, baritonist Edvard Sršen, fotograf Tone Stojko, baletna plesalka Lena Stranič, igralec Aleš Valič in kostumografinja Marija Vidau.
Dobro so bile obiskane tudi druge praznične prireditve: esejistični večer o Prešernu v knjižnici, na katerem je predaval publicist in književnik Samo Simčič, proslava in nastop v Željnah, ki soju organizirale članice domačega noneta »Rog”, in druge prireditve. Mesto je imelo lepšo podobo, saj so bile mnoge izložbe trgovin za to priložnost posebej okrašene in urejene.
J. PRIMC
V DVEH DNEH ŠESTKRAT
SEVNICA — Člani dramskega krožka osnovne šole Sava Kladnika so ob kulturnem prazniku uprizorili igrico Leopolda Suhodolčana »Pikapolonček". V dveh dneh so kar šestkrat nastopili na sevniškem odru. Gostoavli bodo po drugih šolah v občini. V skupini je kar 34 sodelujočih.
Recital s pogovorom
Dolenjski literati obiskali brusniško osnovno šolo
BRUSNICE — Na slovenski kulturni praznik so tukajšnjo osnovno šolo obiskali besedni ustvarjalci, ki živijo na Dolenjskem oziroma v Beli krajini: Jože Dular iz Metlike ter Marjeta Dajčman in Ivan Zoran iz Novega mesta. Na večurni prireditvi, ki so se je udeležili učenci vseh razredov in učitelji te šole, so njihove pesmi in prozo brali člani šolskega recita-cijskega krožka. Zanimiv je bil tudi pogovor z gosti, saj so učenci zvedeli prenekatero podrobnost iz njihovega literarnega snovanja. Jože Dularje za nameček prebral dve krajši humoristični zgodbici o Belokranjcih. Nastopili pa so tudi šolski pevski zbor, lutkovna skupina (v igrici »Rdeča kapica nekoliko drugače”) in glasbeniki.
0 novi „Krki”
Dularjev novi roman predstavili tudi v Novem mestu
NOVO MESTO — Roman Jožeta Dularja »Krka pa teče naprej” je doživel šeeno predstavitev minuli četrtek v Studijski knjižnici Mirana Jarca. O tem najzajetnejšem in najširše zasnovanem delu pistelja, ki živi v Metliki, je tokrat govoril prof. Karel Bačer, tudi avtor spremnega besedila na ovitku knjige.
Najprej je očrtal Dularjevo litararno pot od začetkov. Pri tem je poudaril, da se je Dularjev dar za epiko najprepri-čljiveje udejanjil v pripovedih o Krki — o življenju in usodah ob njej, še posebej v rodni Vavti vasi. Zadnji’ roman, »Krka pa teče naprej”, pa je po besedah prof. Bačerja tekst, kakršnega smo že dolgo pričakovali izpod peresa tega pisatelja.
To je široko zasnovana pripoved o Dularjevem (v knjigi Štularjevem) rodu, začeta s francosko zasedbo naših krajev v Napoleonovih časih in končujoča se skoraj v današnjih dneh. Seveda ne gre za družinsko kroniko, tudi v najboljšem pomenu ne, marveč za umetniško prikazovanje življenja, kot je skoraj stoletje in pol usihalo in spet naraščalo s Krko. Pisatelj ga ne motri z očmi sodobnika, marveč z očmi oseb, ki vstopajo in izstopajo iz pripovedi kot z velikanske freske.
Prof. Bačer je med drugim opozoril, da knjiga ponuja mnogo več, kot pričakuje bralec: je študija življenja in dob, iz ozadja katerih se luščijo značilnosti tega življenja. Tu spoznamo pisatelja kot zelo natančnega in vestnega raziskovalca, ki si ne dovoli zapisati nečesa, česar ni prej preveril. Tudi ne gre prezreti, daje Dular do popolnosti izrabil svoj pesniški dar, zato je* lahko strani romana poživil z opisi narave in naravnih pojavov, kakršnih je malo v slovenski literaturi.
Vse to in še obilo drugega, predvsem še izredno lep, sočen in klen jezik, V katerem teče pripoved, je po mnenju prof. Bačerja najboljše priporočilo za roman tudi pri bralcih.
Kot povabilo za branje sta izzvenela tudi odlomka iz knjige, ki ju je na predstavitvi prebrala Božena Petrov.
Teden za domači film
Letošnji teden slovenskega filma v Novem mestu posvečen Badjurovim začetkom naše filmske tvornosti
NOVO MESTO — S projekcijo »Splava meduze” režiserja Karpa Godine se bo v ponedeljek, 20. februarja, v tukajšnjem Domu kulture začel tradicionalni teden slovenskega filma. Prireditev, ki bo potekala ves prihodnji teden, bo posvečena Badjurovim začetkom naše filmske tvornosti. Pokrovitelj je novomeški Labod, ki letos slavi 60-letnico.
V torek bodo na sporedu »Grajski biki”. Sreda bo namenjena filmom Milke in Metoda Badjure. Za dijake in učitelje centra usmerjenega izobraževanja bodo ob 11. in 13. uri zavrteli njune kratke filme. Predviden je tudi pogovor z Milko Badjura, gostjo predstav. Ob 17. in 19. uri bodo v sodelovanju z novomeškim planinskim društvom prikazali Badjurove »Triglavske strmine".
V četrtek si bodo obiskovalci lahko ogledali barvni film »Dih” v režiji Boža Šprajca. Gledalcem še bosta predstavila igralca Polde Bibič in Ivo Ban. V petek in soboto bodo vrteli film »Eva”, ki ga je režiral Franci Slak.
Posebej si velja zapomniti, da bodo vse popoldanske ozirpma
večerne predstave za odrasle ob 17. in 19. uri. Vse dni, razen v sredo, bodo ob 13.50 predstave mladinskega filmskega abonmaja. Osnovnošolci si bodo lahko še posebej ogledali »Kekca” in »Nevidni bataljon”, čas predvajanja pa bodo določile šole same.
Organizatorji tedna slovenskega filma so predvideli tudi nekaj
• Program letošnjega tedna bosta obogatila dva filma jugoslovanske proizvodnje. Že 18. in
19.	februarja bodo v Domu kulture vrteli barvni film »Gremo naprej” v režiji Zdravka Šotre. Na Festu 82 je ta film prejel »Grand prix Unicef”. 26. februarja pa bo na ogled igrani barvni celovečerec »Sončni zahod, ki ga je režiral Karolj Viček.____________________________
spremljajočih prireditev. Tako bo magister filmske vzgoje Stanko Šimec predaval o književnosti v filmu, Študijska knjižnica Mirana Jarca pa bo pripravila razstavo »Slovenska književnost v filmu". Na ogled bo tudi nekaj izvirnih plakatov o slovenskem filmu. Vse te reči bodo v mali dvorani Doma kulture.
DOLENJSKI LiS‘
1 7
!št'. 7 (1801) 16. februafja 1984
(TELEVIZIJSKI SPORED1
17.	II.
petek
1
8.55	BIATLON 4x7,5 KM. prenos z ZOI
11.15 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos
1. teka z ZOI
12.30 BIATLON 4x7,5 KM, posnetek zaključka tekmovanja na ZOI 13.20SLALOM ZA ZENSKE, prenos
2. teka z ZOI
14.30 BOB ŠT1RISED, prenoS 1. in 2. vožnje z ZOI
17.05	POROČILA
17.10	JAZZ NA EKRANU: KVINTET REINHARDT SCHNUCKE-NACK
17.30 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
18.00	OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.15 RISANKA
18.30 OLIMPIJSKI PREGLED
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	M ARCO POLO, zadnja oddaja iz italijanske nadaljevanke
21.05	NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.20	ŠPANSKI BALET MARIA ROSA
21.40	DNEVNIK
21.55 OLIMPIJSKI PREGLED
22.15	ŽIVETI KOT VSI NORMALNI LJUDJE, jugoslovanski film
Pred dvema letoma v Pulju niso podelili nagrade za najboljši film, veliko zlato areno pa je za izvrstno režijo dela, ki ga bomo gledali drevi, dobil Miša Radivojevič. Pripoved teče o mladem glasbeniku, ki bi rad uspel na akademiji! igrajo paSvetislav Goncič, Milan Puzič, Sonja Savič, Olivera Ježina in drugi.
Dnevnik — 20.00 Baletna oddaja -20.30 Hokejska tekma z ZOI
OGLAŠUJTE V DL!
ZAGREB 1
17.00	Hokejska tekma z ZOI • Mali koncert: Ambasadorji -
19.15
19.30
8.55	Biatlon 4x7,5 km (prenos z ZOI)
— 11.15 Slalom za ženske (prenos L teka z ZOI) — 12.30 Biatlon 4x7,5 km (prenos z ZOI) — 13.20 Slalom za ženske (prenos 2. teka z ZOI) — 14.30 Bob' štirised (prenos 1. in 2. vožnje z ZOI) — 16.35 Video strani — 16.45 Poročila — 16.50 Vrtoglavci — 17.20 Izobraževalna oddaja — 17.50 Koledar — 18.00 Kronika občine Reka -
18.30	Olimpijski pregled — 19.30 Dnevnik — 20.00 Marco Polo (oddaja iz italijanske nadaljevanke) — 21.05 Zabavnoglasbena oddaja — 21.50 Dnevnik — 22.10 Olimpijski pregled
— 22.25 Nočni kino: Triptih (sovjetski film)
18.	II:
sobota
8.00 POROČILA
8.05 GLASBA ZA CICIBANE: BRUNDO NA GUGALNICI
8.25	PEDENJŽEP
8.55	SMUČARSKI TEKI NA 20 KM,
HITROSTNO DRSANJE NA 10
KM, prenos z ZOI
12.20	SMUČARSKI SKOKI (90 M),
HITROSTNO DRSANJE NA 10
KM, BOB ŠTIRISED, prenos z ZOI
16.00 POROČILA
16.05 MESEČEK, beograjska oddaja za otroke
16.35	V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, oddaja iz poljske nadaljevanke za mladino
17.25 PO POTI SLOVENSKE DRŽAVNOSTI: OB 40—LETNICI ZASEDANJA SNOS V ČRNOMLJU
17.55 OGENJ IN LED V LAKE PLA-CIDU, ameriški kratek film
18.15	RISANKA
18.30 OLIMPIJSKI PREGLED
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 UMETNOSTNO DRSANJE,_ prenos prostega tekmovanja žensk z ZOI
23.00 OLIMPIJSKI PREGLED
23.20	POROČILA
23.25	LIZA, francosko—italijanski film
— 17.30 G. Masot: Bog igre (televizijska drama) — 19.00 Narodna glasba
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Noč naslednjega dne (ameriški film) — 21.40 24 ur — 21.45 Verdijevo življenje (oddaja iz italijanske nadaljevanke)
ZAGREB 1
13.25	Bob štirised (prenos z ZOI) —
16.15	Test — 16.30 Otroška predstava
8.55	Smučarski teki na 20 km, Hitrostno drsanje na 10 km (prenos z ZOI) — 12.20 Smučarski skoki na 90-metrski skakalnici (prenos z ZOI) —
15.05	Igrani film — 16.40 Poročila -
16.45	Koledar — 16.55 Šibenka :, Cibona (prenos košarkarske tekme) — 18.30 Olimpijski pregled — 19.30 Dnevnik — 20.00 Prenos umetnostnega drsanja z ZOI (med odmorom Olimpijski pregled in Dnevnik) —
23.00	V soboto zvečer
19.	II.
nedelja
1
7.50	POROČILA
7.55	SMUČARSKI TEKI N A 50 KM, prenos z ZOI
10.15	SLALOM ZA MOŠKE, prenos
1. teka z ZOI
12.20	SLALOM ZA MOŠKE, prenos
2. teka z ZOI
13:45 SMUČARSKI TEKI NA 50 KM, posnetek zaključka tekmovanja z ZOI
16.00	POROČILA
16.05	MODRO POLETJE, oddaja iz
španske nanizanke za mladino
16.35 625, oddaja za stik z gledalci
16.55 ŽIVŽAV, oddaja za otroke
17.40	ŽIVIJO PONOČI, ameriški film
19.10	RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.50	VREME
19.55 ZAKLJUČEK 14. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER. prenos iz Sarajeva
20.35 G. Mihič: ŠOFERJA, oddaja iz beograjske nadaljevanke
21.25 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.45	POROČILA
9.35	Skrivnost Nikola Tesla (jugoslovanski film) — 11.20 Kmetijska oddaja — 12.20 Prenos hokejske tekme z ZOI — 13.30 Prenos hokejske tekme z ZOI — 15.45 Glasbeno popoldne —
17.20	Zapuščina za prihodnost (dokumentarna oddaja) — 17.55 Zaključna revija v umetnostnem drsanju na ZOI — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Kvakva top (zabavnoglasbena oddaja) — 21.35 Nicholas Nickleby (oddaja iz angleške nadaljevanke) .
20.	II.
ponedeljek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Modro kolo, Češčina, Zmaj v barvah. Književnost NOB, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
17.00	POROČILA
17.05	MESEČEK, beograjska oddaja
za otroke
17.35	PODRAVSKI OBZORNIK
18.00 OLIMPIJSKI PREGLED
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME'
20.00 R. Duncan: DVA NA IZBIRO, kanadska televizijska drama
20.55 SPOZNANO NEZNANO, dokumentarna oddaja
21.55 DNEVNIK
16.10	Dnevnik — 16.25 Prehodna postaja (otroška oddaja) — 16.40 Ilustrirane zgodbe — 16.55 Izobraževalna oddaja — 17.25 Zdravo, mladi — 18.00 Olimpijski pregled — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi —
20.50	Zagrebška panorama — 21.15 Borgijci (oddaja iz angleške nadaljevanke) —• 22.10 Thommy’s pop show (zabavnoglasbena oddaja)
21.	II.
torek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Nihče ne skrbi zanje, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent. Dolina Savinje, Zanimivo potovanje, Poročila
10.35 TV V ŠOLI
17.35 POROČILA
17.40	ŠKATLICA Z GODBO
17.55	FOLKART PORTOROŽ 83:
ANSAMBLA RAJKO IN TINE ROŽANC
18.25 POMURSKI OBZORNIK
18.40	MALI SVET:	PRIJATELJI VETRA, zagrebška oddaja za otroke
19.00 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 V. Moberg: RASKENOVI, zadnja oddaja iz švedske nadaljevanke
21.10	DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Pisani avtobus (otroška oddaja) — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Video utopija (zabavnoglasbena oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Govorica telesa (baletna oddaja) — 20.45 Žrebanje lota —
20.50	Čas, ki živi: Pohorska legenda (dokumentarna oddaja) — 21.20 Zagrebška panorama — 21.35 Zagrebški sejem jazza
22.	II.
sreda
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Poštni nabiralnik, Od semena do rastlipe, Odmor, Dalmacija v NOB, Moč, ki gore premika, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
18.00	POROČILA
18.05	CICIBAN, DOBER DAN: DA BO MEDVEDEK LEPŠI
18.25 POSAVSKI OBZORNIK
18.40 SAVA, REKA, KI ŽIVLJENJE DAJE, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.5-5 VREME
20.00	FILM TEDNA: CONRACK, ameriški film
21.40 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.45	DNEVNIK
21.55	OMIZJE
17.25	Dnevnik — 17.45 Beli kamen (oddaja iz švedske nanizanke za otroke) — 18.15 Rekreacija po japonsko (izobraževalna oddaja) —
18.45	Supermarket (glasbena in humoristična oddaja) — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Lov za zakladom (francoski kviz) — 21.00 Zagrebška panorama
— 21.15 Srečanje z beograjskim godalnim orkestrom Dušan Skovran —
22.00	Povodi in sledi (kulturna oddaja)
23.	II.
četrtek
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Bodimo čisti, Živi svet in fizika, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent. Rečna Riba lipan, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
17.50 POROČILA
17.55	Slavko Pregl: ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, oddaja iz nadaljevanke za mladino
18.25 CELJSKI OBZORNIK
18.40	DELEGATSKA TRIBUNA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	TEDNIK
21.05	DIAMANTI NA NEBU, oddaja iz. angleške dokumentarne nanizanke
21.55 DNEVNIK
22.10 THOMMVS POP SHOW, zabavnoglasbena oddaja
Najprej sam svoj zdravnik
Metliški zdravnik dr. Blaž Mlačak je prvi doktor medicinskih znanosti v dolenjskem zdravstvenem centru — Proti poapnjenju žil lahko vsak veliko naredi sam z zdravim načinom življenja — Proti dejavnikom tveganja tudi z
nenehno fizično aktivnostjo
METLIKA — Pred nedavnim je metliški zdravnik dr. Blaž Mlačak uspešno zagovarjal svojo disertacijo na medicinski fakulteti zagrebške univerze in postal doktor medicinskih znanosti. Dr. Mlačak je tako prvi in za sedaj tudi še edini doktor znanosti v dolenjskem zdravstvenem centfj. Njegova znanstvena raziskava se ukvarja z epidemiologijo bolezenskih stanj arterijske in venske cirkulacije nog. Po domače povedano: gre za bolezni poapnjenja žil v nogah. Pred doktoratom seje Mlačak, kije prišel v Metliko takoj po končani fakulteti leta 1972, opravil specializacijo iz splošne medicine, končal tretjo stopnjo medicinskega študija in magisterij in že takrat raziskoval dejavnike, ki vplivajo na bolezenske spremembe obtočil nog.
— Kako ste se.lotili svojega dela in zakaj ste se odločili prav za to raziskavo?
..Bolezni ožilja so glavni socialno-zdravstveni problem sodobnega človeka in so tako po obolevnosti kot po smrtnosti na prvem mestu. Zgodnje odkrivanje te bolezni, še posebej pa stalna skrb za zdravje in odpravljanje dejavnikov tveganja, ki pospešujejo oziroma povzročajo nastanek ateroskleroze (poapnjenja žil), lahko v veliki meri pripomore, da to bolezen uspešno zdravimo, oziroma se ji izognemo. Svojo raziskavo sem opravil po re-_ prezentativnem vzorcu, tu gre za slučajnostno izbiro 811 oseb iz metliške občine, ki sem jih sistematično pregledal po določenih kriterijih. Pri raziskavi razsežnosti sklerotičnih sprememb na žilah nog sem uporabljal sodobno aparaturo, ultrazvočni Dopplerjev detektor, s pomočjo katerega je moč zelo objektivno ugotoviti bolezenske spremembe na arterijah spodnjih udov, in to v predklinični fazi, se pravi takrat, ko bolnik še ne čuti nobenih težav.”
— Povejte nekaj o aterosklerozi nog, se pravi o poapnjenju žil na spodnjih udih.
..Aterosklerozo nog, preprosto povedano, delimo na štiri stadije: v prvi fazi človek še ne čuti bolezenskih znakov, naš aparat, ultrazvočni Dopplerjev detektor, pa začeto bolezen že odkrije, v drugem stadiju se po določenem času hoje pojavi bolečina, v tretjem človek čuti bolečino tudi pri mirovanju, nato pride do gangrene, tkivo odmira in nujna je amputacija. Seveda se ateroskleroza ne pojavlja samo na nogah,- marveč te bolezenske spremembe na ožilju nog sovpadajo s poapnjenjem žil tudi na drugih organskih sistemih: na srcu, možganih in drugje. Dejavniki tveganja pa
— In kateri so dejavniki, ki pospešujejo nastanek in razvoj te bolezni?
„To so predvsem kajenje, zvišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, dednost, starost, spol. Posebej pa naj opozorim na povezavo med fizično aktivnostjo in aterosklerozo na arterijah ter kroticah na venskem sistemu spodnjih udov. V raziskavi se je pokazalo, da fizična aktivnost ugodno vpliva na nekatere dejavnike tveganja. Pri fizično aktivnih ljudeh je manj debelih in manj sladkornih bolnikov, prav tako je manj takih z zvišanim krvnim pritiskom. Skratka, raziskava nedvoumno kaže, da je med fizično aktivnimi ljudmi manj ateroskleroze na arterijah nog.”
•Jaz svojim pacientom odkrito povem, da vseh njihovih zdravstvenih težav ne moremo odpraviti le z zdravili. Gotovo je najbolj koristna preventivna dejavnost, z našim načinom življenja je treba kar se le da zmanjšati vpliv faktorjev tveganja in s tem zmanjšati ogroženost od ateroskleroze. Vsa moja dognanja bodo objavljena tudi v strokovni medicinski literaturi. Poudarjam, daje bila moja raziskava znanstvena, njene izsledke in spoznanja pa lahko zelo koristno uporabimo v vsakdanjem življenju.
Naj še enkrat ponovim: vsak je dolžan skrbeti za svoje zdravje in ena od pomembnih skrbi mora biti usmerjena k zmanjšanju števila in obsega škodljivih dejavnikov, da bi tako preprečili nastanek otr-ditve žil, to pa bomo dosegli z borbo proti debelosti, kajenju, s pravilno prehrano ter nenehno fizičnp aktivnostjo. Tako zmanjšujemo dejavnike tveganja za obolenje žil na nogah, srčni infarkt in možgansko kap.”
Dr. Blaž Mlačak: „Dejavni-ke tveganja za nastanek ateroskleroze (poapnjenja žil), ki so glavni zdravstveno-socialni problem sodobnega človeka, bomo zmanjšali z borbo proti debelosti, kajenju, s pravilno prehrano ter nenehno fizično aktivnostjo.”
so isti.
— Kaj torej priporočate?
„Vsak človek naj bo vsaj dvakrat na teden toliko fizično aktiven, da se zaradi te aktivnost v normalnih temperaturnih okoliščinah močno spoti, pri tem pa naj izbira take vaje, da je aktivnih čimveč mišic, najmanj en sedmina vseh. To pa bo dosegel z rahlim tekom v naravi, plavanjem, priporočljivo je. tudi igranje košarke, odbojke, rokometa, nogometa in drugih iger. S tem porabimo odvečne kalorije, normaliziramo telesno težo, preprečujemo sladkorno bolezen, preprečujemo tvorjenje maščobe v krvi. Taka fizična aktivnost radionalizira porabo kisika v krvi, krepi srčno mišico, ne gre zanemariti tudi občutka sprostitve, duševne sproščenosti, ki blaži stresna stanja, le-ta namreč vplivajo na povečano izločanje hormonov nadledvične žleze, ki botrujejo pri nastanku aterosklerotičnih komplikacij.
— Kakšna bi po vašem mnenju morala biti organizacija zdravstva, da bi bilo to čimbolj učinkovito in racionalno?
..Dosedanje izkušnje kažejo, da bi lahko marsikatero zadevo, ki jo sedaj opravljajo specialistične službe na poliklinikah in bolnišnicah, lahko uredili na ravni zdravnika splošne medicine. Zato moramo temelje diagnostičnega in terapevtskega dela prenesti na osnovno zdravstveno službo. Dvigniti moramo strokovnost zdravnikov splošne medicine in izboljšati tehnično opremljenost osnovne zdravstvene službe. Žal je razkorak med potrebami in materialnimi možnostmi v zdravstvu velik in to bi morali videti tudi tisti uporabniki, ki pogosto zahtevajo višjo raven in obseg zdravstve-nih storitev, kot so za določeno bolezensko stanje potrebne. Pri samoupravnem sporazumevanju moramo upoštevati dejansko stanje in se dogovoriti za realne programe, ki bodo omogočali racionalno zdravstveno varstvo.
Dejavnosti in usmeritve, ki naj pripeljejo do bolj racionalnega zdravstva, so torej: razvoj in usposabljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, samozaščitni 'ukrepi prebivalstva, ki naj bodo ternelj preprečevanja predvsem kronično-degenerativnih bolezni, stopenjska diagnostika in ustrezna delitev dela s hkratnim nadaljnjim zmanjševanjem bolnišničnega zdravljenja.”
A.	B A RTE L J
I
SREČANJE S PESNIKOM
NOVO MESTO — Pionirska knjižnica Študijske knjižnice Mirana Jarca je 8. februarja pripravila srečanje najmlajših bralcev s pesnikom Severinom Šalijem in njegovo knjižico pesmi za otroke „Teče to in teče ono”.
POLEPŠUJEJO SVOJ KRAJ
TRŽAČANI V GOSTEH
NOVO MESTO — Minuli, teden, 6. in 7. februarja, so igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta nastopili v tukajšnjem Domu kulture z ..Radovanom III”, delom sodobnega jugoslovanskega pisca Dušana Kovačeviča.
KRŠKA VAS — Krajani želijo privabiti poleti čimveč obiskovalcev, zato vneto urejajo vas. Kopalcem bodo omogočili dohod do Krke po stopnicah. V kostanjevem drevoredu bodo razpostavili klopi, da se bodo domačini in turisti lahko hladili v prijetni senci. Med drugim planirajo tudi sanacijo največje privlačnosti kraja, Dvornikovega jezu na Krki. Imajo še druge načrte, med katerimi je postavitev majhne hidroelektrarne, zato razmišljajo o uvedbi samoprispevka.
ski zbor in recitacijska skupina z odlomkoma iz ..Jurija Kozjaka" in ..Desetega brata". Dr. Matjaž Kmecl, kije ta dan obiskal žužemberškošolo, je čestital vsem 40 tekmovalcem in jim izročil knjižna darila. Pionirji so mu v spomin na srečanje podarili lesen kro-žnik s podobo žužemberškega gradu.
RAZSTAVA OB JUBILEJU ..SONETNEGA VENCA”
POMOČ STAREJŠIM KOT TEKMOVANJE
17.25	Dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Fobije (izobraževalna oddaja) — 18.45 Mali veliki svet (dokumentarna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Poštar zvoni samo enkrat (priredba gledališke predstave) —
22.05	Zagrebška panorama
LJUBLJANA — V počastitev 40-letnice obnovitve Rdečega križa Slovenije razpisuje RK v sodelovanju z ZMSM.ZPMS in Loterijo Slovenije tekmovanje pionirjev-mladih članov RK in mladine za pomoč starejšim ljudem, invalidom in drugim pomoči potrebnim. Tekmovanje sicer traja že od L februarja, vendar krajevne organizacije še do 20. februarja sprejemajo prijave, kajti tekmovanje bo trajalodo 26. julija, dneva solidarnosti, rezultate pa bodo razglasili za dan pionirjev 29. septembra.
POPRAVEK
KOČEVJE — Pri nas se je oglasila tov. Figarjeva iz Kočevja in nasopozo-rila.da podatek, ki smo ga dobili in zapisali v osmrtnici Jožeta Zalarja, ne drži, in sicer, da ni bil predčasno upokojen, ampak je imel priznanih celo 36 let delovne dobe, kar je bilo takrat več kot dovolj za polno pokojninsko dobo.
NOVO MESTO — V Študijski knjižnici Mirana Jarca je od minulega ponedeljka na ogled razstava, posvečena 150-letnici izida Prešernovega ..Sonetnega venca". Kot je znano, je pesnik to pesnitev posvetil Primičevi Juliji — njeno ime je mogoče prebrati v akrostihu Magistrala, petnajstega soneta ..Sonetnega venca" — in ši nakopal hudo jezo njenih meščanskih staršev. Prešernova nesojena izvoljenka počiva na šmihelskem pokopališču kot gospa Scheuschen-stuelova.
TEKMOVALI V ZNANJU O JURČIČU
ŽUŽEMBERK—Na kulturni praznik je bilo v tukajšnji kino dvorani literarno tekmovanje. V znanju o Josipu Jurčiču se je pomerilo osem ekip učencev od 5. do 8. razreda. Najboljša je bila ekipa 8. a. V krajšem kulturnem sporedu sta sodelovala pionirski pev-
FOTOGRAFIJE O PLEČNIKU
NOVO MESTO — Minuli petek zvečer so v razstavišču „Pri slonu v gosteh" odprli razstavo fotografij o znanem slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku. Avtor fotografij je Damjan Gale.
r~
Nagrajenci minulega tedna
Knjižne nagrade so dobili naslednji novi naročniki Dolenjskega lista: Marija Črnič, Črnomelj, Anton Prijanovič, Črnomelj, Milka Lasič, Otok, Blaž Mlaček, Metlika, Jožica Glinšek, Novo mesto, Dušan Mohar, Novo mesto, Jože Srebrnjak, Novo mesto, Ljubica Gliicks, Novo mesto, Janez Le-nčič, Novo mesto, Marija Plut, Irča vas, Zdenka Štangelj, Gotna vas, Martin Furlan, Podhosta, Janez Škrinjar, Semič, Milka Polyak, Stopiče, Štefka Molek, Žužemberk, Franc Germovšek, Celje, Peter Zamida, Celje, Terezija Mikec, Črmošnjice, Adolf Mir-telj, Boštanj, Marjan Vretič, Brestanica, Erpič Dragica, Krmelj, Stanko Urbančič, Krmelj, Slavica Oštir, Krško, Franc Hrastar, ' (Jtočec, Silvester Gačnik, Mirna, Fanika Ivanc, Mirna, Joži Krnc,-Mirna, Franc Novšak, Mirna, Jakob Povše, Mirna, Milan Tin-tor, Mirna, Jože Smole, Mirna, Slavica Spahič, Mirna, Stanka Štamcar, Mirna, Miha Turk, Mirna, Pavle Jevnikar, Mokronog, Franc Kolar, Mokronog, Terezija Petan, Mokronog, Jože Grabnar, Trebelno, Jožica Vovk, Sevnica, Nada Verstovšek, Sromlje, Marija Mlakar, Zavratec, Anton Rangus, Gor. Vrhpolje, Karel Ramovš, Šentrupert, Tone Rangus, Škocjan, Vika Štasberger, Osrečje, Franc Kralj, Trebnje, Ivan Ržen, Radeče, Slavko Rukše, Gabrje, Ivanka Lesica, Črnomelj, Zofka Možina, Črnomelj, Dušanka Tomič, Črnomelj, Ana Fabjan, Črnomelj, Anton Kramarič, Črnomelj, Anton Žunič, Lokve, ToniŠtimec,
Župan, Šentjernej, Marija Gomilšek, Stara vas, Janez Novšak, Škocjan, Štefan Virant, V. P., Stanislav Čerovšek, Bučka, Anica GOrenc, Stara vas, Janez Hočevar, Škocjan, Zvonka Kren, Škocjan, Drago Rahne, Šentjernej, Jože Škrbina, Šmarješke Toplice, Marjan Štine, Škocjan, Tilka Žib-ert, Šmarješke Toplice, Franc Cvetan, Trebnje, Martin Gale, Trebnje, Janez Sivec, Škocjan, Anton Klobasa, Blanca, Zdenka Radej, Blanca, Štefka Hribar, Brežice, Katarina Vegel, Cerklje, Terezija Zakovšek, Dol. Pirošica, Kristina Kovačič, Vojsko, Milan Jordan, Kostanjevica, Ivan Ferlin, Senovo, Zvone Kranjc, Žadovinek, Franc Škoberne, Senovo, Leopold Škoberne, Senovo, Ivan Šušterič, Senovo, Angela Vidergar, Sevnica, Srečo Jenškovee, Šentjernej, Tone Kiren, Groblje, Točka_ Kožuh, Kranj, Ivan Grozde, Šentrupert, Janez Kopina, Radovlja, Bojan Kovačič, Gor. Vrhpolje, Zvonka Šuštarič, Pribinci, Jože Habot, Kočevje, Marija Kambič, Metlika, Anton Slane, Rosalnice Dolenjski veterinarski zavod, Novo mesto, Marjan Kastrevc, Novo mesto, Drago Šprajcar, Novo mesto, Vida Sadek, Novo mesto, Peter Selakovič, Paunoviči, Martin Gašperič, Podlipa, Jože Hočevar, Dvor, Albin Kumelj, ml., • Dvor, Franc Kužnik, Sadinja vas, Ana Lavrič, Podlipa, Rezika Miklič, Dvor, Ida Manojlovič, Novo mesto, Jože Novak, Podlipa, Mis lan Novšak Dvor, Mirko Repar, Dvor, Jože Petrič, Radoviča, Marko Matjašič, Čurile, Jože Zu-
• Teden je naokoli in spet se je zavrtel boben, ki določa nagrade, namenjene vsakemu desetemu novemu naročniku Dolenjskega lista. Nagrade so razdeljene tako:
Hranilne knjižice novomeške podružnice Beograjske banke prejmejo: Branko Jurič, Cesta prvih borcev 40, Brežice, Jože Bošnjak, Savska 10, Sevnica, Ivan Logar, Mirna 197, Jože Lindič, Drama 17, Šentjernej, Majda Kralj, Jelendol 2, Škocjan, Ivan Ambrožič, Ločna 12, Novo mesto, Mihaela Škulj, Šegova 4, Novo mesto, Anton Vovk, Ljubljanska 50, Novo mesto, Anica Štajdohar, Dol. Straža 132, Straža, Frančiška Marin, Mirna 95.
Lesena obuvala Kopitarne iz Sevnice prejmeta: Jurij Lindič, Dol. La-knice 15, Mokronog, in Martin Golob, Ul. Cankrjeve brigade 33, Trebnje.
Kolekcijo pijač KZ Metlika prejmejo: Marija Gazvoda, Irča vas 23, Novo mesto, Anton Kink, Šedem 39, Senovo, Dragica Blažič, Šmarješke Toplice 36, Zdenka Pirc, Jurka vas 9, Straža in Terezija Kodrič, Gorica 2, Leskovec.
Komplete sparxa Tesnil iz Velike Loke prejmejo: Hanzi Bajuk, V. P. 8511/8, Skopje, Lojze Vrščaj, Vočje njive 20, Mirna, Peter Može, Plemberk 12, Stopiče.
Trenirke Beti iz Metlike prejmejo: Marija Selak, Adamičeva 21, Novo mesto, Ivanka Ihan, Doljni vrh 4, Primskovo, Alojz Granda, Dobruška vas 22, Škocjan, Franc Legan, Stavča vas 19, Dvor, in Jože Smrekar, Šegova 80, Novo mesto.
Kočevje, Katarina Petrič, Metlika, Jožica Cujnik, Novo mesto, Milena Drakulič, Šmihel, Anton Osolnik ml., Muhaber, Štefan Spudič, Novo mesto, Abdula Djinič, Dr-ska, Anica Fink, Brod, Tine Levak, Novo mesto, Angela Seničar, Brod, Franc Škrubej, Novo mesto, Jožica Trbanc, Brod, Lado Osolnik, Muhaber, Bojan Pureber, Cikava, Mojca Pureber, Novo mesto, Jože Pureber, Prečna, Danijel Rifelj, Dol. Kamence, Marjan Skušek, Novo mesto, Janez Sta-niša, Dol. Težka voda, Antonija Stubler, Novo mesto, Jože Vovk, Potov vrh, Anica Frančič, Novo mesto, Silva Jančan, Semič, Lojze Šmalcelj, Stari trg, Marija Mavsar, Stopiče, Anton Brkopec, Dol. Težka voda, Marinka Berkopec, Vavta vas, Metoda Mesojedec, Praproče, Štane Senica, Gor. Straža, Jože" Gerkšič, Gor. Suhor, Martin Pave, Gor. Vrhpolje, Igor Pave, V. P., Anica Erjavec, Stranska vas, Ivan Staniša, Novo mesto, Antonija Šteble, Boštanj, Jani Stegenšek, Boštanj, Henrik Poznič, Brestanica, Stane Kocjan, Brežice, Anica Medved, Brežice, Sonja Baznik, Cerklje, Ivan Račič, Cerklje, Henrik Zaletelj, Dobrnič, Anica Zofič, Cirnik, Marjan Kalin, Krška Vas, Alojz Planinc, Sromlje, Franc Avguštin, Krško, Jože Hribar ml., Krško, Ivhn Masnec, Krško, Nevenka Pavlin, Krško, Ida Zupančič, Leskovec, Milan Dragar, Šentjur, Asim Alibegič, Mirna, Martin Bevc, Mirna, Jože Blažič, Mirna, Viktor Gregorčič, Mirna, Ignac Jerovšek, Mirna, Jože Pavlin, Mirna, Ciril Stušek, Mirna, Stanislav Šepic, Mirna, Adolf Vrana, Mirna, Milka Železnik, Mokronog, Rajko Uršič, Senovo, Janez Mlakar, Ro-višče, Zvone Keber, Šentjanž, Janez Bratkovič, Šentjernej, Danica
pančič, Srednji Lipovec, Bojan Zupančič, Dvor, Jože Vidmar, ml., Dvor, Slavko Štrumbelj, Mali Lipovec, Metka Žel, Novo mesto, Drago Hutar, Rožni dol, Jože Darovec, Gor. Straža, Jože Kastelic, Grosuplje, Vinko Šteh, Grosuplje, Jožica Lapuh, Brežice, Milena Resnik, Koprivnica, Jože Tomše, Krška vas, Branko Ivanež, Novo mesto Anton Junc, Otočec, Blaž Saje, Otočec, Jožica^ Kotar, Šentjernej, Franc Šinko, Šentjernej, Jože Hočevar, Škocjan, Zdenka Zorc, Škocjan, Ignac Klobučar, Šmarješke Toplice, Alojzija Dolinšek, Tržišče, Vida Muc, Črnomelj, Slavi Matičevič, Ratež, Marija Vrbanec, Dragatuš, Vinko Murn, Krka, Karol Blatnik Dvor, Ciril Glavič, Dvor, Slavko Koncilja, Dvor, Franc, Meglen, Dvor, Čiril Štravs, Dvor, Antonija Slak, Novo mesto, Janez Sovič, Novo mesto, Slobodanka Vuk, Novo mesto, Silva Glakar, Ribnica, Jože Turk, Stopiče, Danica Molek, Žužemberk, Marija Novak, Žužemberk, Stanislav Dolšak, Ljubljana, Tončka Hruševar, Ljubljana, Florjan Selič, Ljubljana, Valentin Kopar, Boštanj, Suzana Pavlič, Brestanica, Zvonko Arh, Krško, Alfonz Jenič, Krško, Ivan Gaži, Krško, Franc Špan, Krško Avgust Pleterski, Krško, Marjan Urek, Krško, Ivan Judež, Leskovec, Frenk Čuček, Mirna, Anton Čulk, Mirna Marjan Jerič, Mirna, Franc Juntes, Mirna, Marko Koščak, Mirna, Lako Smrke, Mirna, Drago Škarja, Mirna, Jože Zore, Mirna, Alojz Kastelic, Mirna peč, Anton Levstik, Mirna peč, Jožica Potočar, Mirna peč, Marija Rapuš, Mirna peč, Alojz Pavkovič, Raka, Nada Močivnik, Sevnica, Justin Metelko, Škocjan, Štefan Pavšič, Škocjan in Milan Rožanc, Škocjan. Čestitamo!
TEČAJ NEGE BOLNIKA NA DOMU
SUHOR — Krajevna organizacija Rdečega križa na Suhorju pri Metliki je med zimskimi počitnicami pripravila 18-urni tečaj nege bolnika na domu, ki gaje obiskovalo 20 žensk v dveh skupinah, vodila pa Anka Došen iz metliškega doma počitka. Tečaj je lepo uspel, ženske so pripravile tudi lep in prisrčen zaključek. Tak tečaj je še posebej koristen za ženske iz takih krajev, kjer živi v glavnem kmečko prebivalstvo in
kjer starejši in bolni ljudje ostajajo doma. Občinski Rdeči križ si prizadeva, da bi take tačaje pripravili v vseh krajevnih skupnostih, oziroma za dve ali tri skupaj.
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
Pretekli četrtek smo imeli špo.tni dan, na katerem smo se pomerili v smuku, slalomu in sankanju. Sneg je bil zmrznjen, in tisti, ki niso bili dovolj spretni na smučeh, so hitro padli. Tudi jaz sem nastopila v smuku in slalomu ter v slednjem zmagala med mlajšimi
Živahno v šolah
Povsod so počastili kul-turni praznik
Ob slovenskem kulturnem prazniku je po šolah vselej živahno. Tudi .letos ni bilo nič drugače, o čemer pričajo prispevki, ki so nam jih poslali člani novinarskih krožkov. Povzemamo tole:
SAMO PETELINC piše, da so si v Brežicah ogledali slovenski film .Pastirci”, imeli so _ glasbeni nastop, osmošolci pa so sf ogledali tudi diapozitive o arheoloških izkopavanjih.
M. KMECL V ŽUŽEMBERKU — V počastitev slovenskega kulturnega praznika so žužemberški šolarji pripravili kulturni program in izvedli tekmovanje, na katerem so se pomerili v znanju ob 140-letnici- rojstva Josipa Jurčiča. Žužemberčan; so se tokrat še posebno potrudili, saj je njihovo prireditev pozorno spremljal tudi dr. Matjaž Kmecl (drugi z desne), literarni zgodovinar in teoretik, pisatelj in zdajšnji predsednik republiškega komiteja za kulturo.
V Novem mestu je bilo veliko kulturnih prireditev, HELENA GABRIJELČIČ iz grmske šole'poroča, da se je na kulturni dan udeležila srečanja s pesnikom Severinom Šalijem v pionirski knjižnici.
.Pastirce” so si po pisanju SABINE KUKOVIČA in ROMANE ŠAFER ogledali tudi številni šolarji iz Artič in Globokega, v Boštanju pa so ob proslavi prikazali tudi raznovrstne dejavnosti učencev, MOJCA PEŠEC piše, da so deklamirali, peli, uprizorili skeče in igrali na glasbila.
Šentjernejski šolarji so si za praznik lahko ogledali razstavo partizanskega tiska.med NOB za mladino, BARBARA ŽMAVČIČ pa poroča, da se bo več prireditev šele zvrstilo.
Živahno je bilo tudi na krški osnovni šoli: poslušali so radijsko oddajo, pripravili proslavo, si ogledali film .Cvetje v jeseni,"CVETKA HABINC pa piše, da je za prireditve poskrbelo pred kratkim ustanovljeno šolsko kulturno društvo.
V Trebnjem ob kulturnem prazniku niso govorili samo o Prešernu, ampak so s šolsko proslavo počastili spomin na rojaka, pesnika Pavla Golio. 8. februarja pa je trebanjska šota gostila tiste, ki so se udeležili predstavitve pesniške zbirke „To mora biti onkraj” Ivana Zorana, navzoč je bil tudi Toni Vovko, ki je knjigo ilustriral.
pionirkami.
KATARINA ZUPET OŠ Škocjan
SREČANJE S PESNICO — Več kot 700 otrok VVO Novo mesto se je v četrtek dopoldan zbralo v novomeškem Domu JLA na prireditvi .Prodajamo za gumbe”, ki so jo pripravili njihovi vrstniki in tovarišice. Seveda pa sb bili ob koncu še najbolj veseli vsrečanja s pesnico Vido Brest, ki je z otroki prijetno pokramljala in predstavila nekaj svojih pesmi. (Foto: J. Pavlin)
PRIJETNE URE NA SNEGU
Minuli torek smo imeli učenci naše šole zimski športni dan. Učenci višjih razredov smo odšli na smučanje na Gomilo, kjer smo postavili tudi žičnico. Tekmovali smo v smuku in veleslalomu. Proga je bila zelo strma, zato so nekateri odstopili, drugi pa so tudi padli, vendar se ni nihče poškodoval in bili smo kar dobre volje.
RENATA ŠTIMPFEL OŠ 29. oktober Šmarjeta
KVIZ O NOB
Ob prazniku krajevne skupnosti Senovo in 40. obletnici pohoda XIV. divizije je Zveza borcev s Senovega organizirala kviz .Koliko poznaš svoj domači kraj iz časa NOB?”, tekmovali pa so učenci OŠ XIV. divizije Senovo in OŠ Koprivnica. Zmagovalni ekipi ebeh šol sta se pomerili 9. februarja v domu XIV. divizije na Senovem, zmagala pa je naša ekipa.
Člani zgodovinskega krožka OŠ Koprivnica pri Brestanici
S)
POGREŠAMO TELOVADNICO
Pri nas nimamo sreče, kakršno imajo mnogi drugi učenci: nimamo namreč telovadnice. Nekaj telovadnega orodja sicer imamo, a zanj ni prostora. Atletiko imamo po hodnikih in stopnišču, rokomet pa spomladi in jeseni, ko je zunaj dovolj toplo. Poleg tega da je telovadba na hodnikih okrnjena, motimo tudi pouk v razredu, zato je ena največjih naših želja, da bi dobili telovadnico,, pa čeprav majhno.
METKA PRAH ,	novinarski	krožek
OŠ Škocjan
HVALA ZA DARILO
Ko smo se po zimskih počitnicah vrnili v šolske klopi, smo bili navdušeni nad novim barvnim televizorjem in gramofonom. Obdarovali sta nas pokroviteljici TP Dolenjka in delovna organizacija Strešnik. Darila nam bodo koristila pri pouku. Ponosni smo na pokrovitelja in obljubljamo, da ju bomo večkrat obiskali in jima pripravili proslave.
ALENKA CIZEJ novinarski krožek OŠ Škocjan
Javni poziv za sto malih hidroelektrarn
Poziv društev za varstvo okolja k akciji za pospešitev gradnje malih elektrarn
Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji je te dni pozvala vse svoje organizacije, člane in druge zainteresirane v krajevnih skupnostih in občinah, v delovnih in družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, da pomagajo razviti tehnično, finančno in organizacijsko pomoč pri izgradnji malih vodnih elektrarn, predvsem tam, kjer obetajo največjo ekološko, gospodarsko in narodnoobrambno korist. Poleg gospodarske ute-me ljenosti ima akcija pomen tudi v čuvanju naše naravne in kulturne dediščine.
Dolgoročni program gospodarske Stabilizacije terja, da se naslonimo na domače naravne vire, na lastne sile in znanje. Posebno v naši energetski politiki smo te vidike zanemarili: razvijali smo ekološko in ekonomsko sporno jedrsko energijo, izkoriščamo premog, ki ima visok odstotek žvepla, in zato prekomerno onesnažujemo ozračje, medtem ko imamo izrabljeno komaj polovico vodne energije. Zato republiški srednjeročni načrt za 100 novih malih vodnih elektrarn odpira možnosti graditve teh ekološko bolj sprejemljivih energetskih objektov. Z majhnimi vodnimi elektrarnami bi pridobili precej dragocene električne energije, ki bi bila pomembna tudi z narodnoobrambnega vidika. Toda načrt se zelo počasi uresničuje, ker ni zagotovljena dovolj široka tehnična pomoč (nasveti, oprema), pa tudi za ugodna bančna posojila in davčne olajšave bi se morali zavzeti, da bi tako družbeno podprli koristne pobude in naložbe zasebnikov.
Se eiilcrat: i neresi
n n
ikm®!:* &7r.*©
'gsnieo
Neka] pojasnil družbenopolitičnih organizacij iz KS Hinje
K prispevku Mirka Papeža, objavljenem v 4. številki Dolenjskega lista, družbenopolitične organizacije in KS Hinje pripominjajo naslednje.
V bližini Hinj je večji naravni izvir vode Močile, poleg pa je izkopan večji zbiralnik, ki služi vaščanom Hinj, Hriba, Lazine, Pleš idr. za napajanje živine, kopanje, pranje in odvoz vode v sušnih obdobjih. Izvi: in zbiralnik ležita na parceli splošnega družbenega premoženja. Občasnega čiščenja zbiralnega bazena in odtdčnega kanala so se udeleževali vsi krajani. Lani pa je prišlo do spora, ko so mladinci začeli s čiščenjem in poglabljanjem obstoječega odtočnega kanaia, ki teče prek Papeževe parcele. Že v nekaj dneh je bil Stanko Blatnik obveščen, da mora odtočni kanal zasuti in ga spraviti v prvotno stanje, sicer ga bo Papež tožil (tožba je že vložena). Papež.je nato odtočni kanal sam zasul, tako zdaj voda odteka preko po vsej širini bazena, s čimer ogroža sosednje zemljišče.
Torej je res: da so kana! čistili prek Papeževe parcele, da je kanal že od nekdaj, da Mirko Papež ni bil obveščen o pričetku del, da je kanal čistilo 10 mladincev, daje vložena tožba zoper Stanka Blatnik, da je bil sklican sestanek krajanov, da se Papež kljub pravilno vročenemu vabilu sestanka ni udeležil. Ni pa res, da z družino Papež več občanov ne govori, ampak je takih prek 90 odstotkov.
Premalo upoštevana usmeritei
šolski program v Črnomlju je namenjen učencem z obeh strani Gorjancev
Ker nam pri usklajevanju šolske mreže ni uspelo dogovoriti se drugače, bo Srednja šola Edvarda Kardelja v Črnomlju zopet razpisala dva oddelka družboslovno-jezikovne usmeritve in prav gotovo obstajajo v tem prostoru potrebe po dveh oddelkih. Na slab vpis vplivajo različni faktorji, od 'sedeža šole pa do pomanjkljivo izkazanih potreb po teh kadrih. Še vedno vlada zmotno mnenje, da ta program ne daje zaključene izobrazbe po štirih letih in ne usposobi učencev za zaposlitev.
Učenci namreč pridobijo veliko več praktičnih znanj in širšo splošno izobrazbo kot prejšnji gimnazijski absolventi in bodo dobro usposobljeni za opravljanje delovnih nalog referentov, tajnikov, informatorjev, prevajalcev, arhivarjev ali 'bibliotekarjev. Na žalost pa v združenem delu in družbenih dejavnostih še vedno na ta mesta zaposlujemo kadre z neustrezno izobrazbo.
Družboslovno-jezikovni program v Črnomlju je zasnovan kot medregijski in je namenjen učencem z obeh strani Gorjancev. Kljub temu se je doslef vpisalo zelo malo učencev z novomeškega področja (doslej največ 11). Baje je glavni vzrok v tem, da so v Novem mestu precej sorodni programi (pedagoški, družboslobno-administrativni ), kar pa le ne drži popolnoma. Družboslovno-jezikovna usmeritev zagotavlja učencem dobro podlago za vse vrste študija na področju družboslovja, saj uvaja v Višjih letnikih vrsto novih
CENTRALNA V SUHORSKEM DOMU
V kulturno-prosvetnem domu na Suhorju pri tamkajšnji šoli te dni delajo centralno ogrevanje, in sicer bosta centralno kurjavo dobili le telovadnica ter krajevna pisarna, medtem ko je za stanovanje zmanjkalo denarja. Dom je sicer last krajevne skupnosti, vendar ta nima denarja niti za njegovo vzdrževanje, kaj šele za napeljavo centralne. Denar sta prispevala dogo-letni pokrovitelj in dobrotnik suhorske šole, Jugotekstil iz Ljubljane, ter občinska izobraževalna skupnost. V šoli se pritožujejo, da dela potekajo prepočasi, prav lako pa niso zadovoljni z deli v okviru adaptacije šole, saj še sedaj niso končana, marsikaj je opravljeno slabo in zato tudi še ni bilo tehničnega prevzema.
družboslovnih predmetov, npr. informatiko, dokumentaristiko in arhivistiko, bibliotekarstvo, politično ekonomijo, sociologijo, računalništvo* v jezikovni smeri pa se učenci učijo 3 tujih jezikov.
V Črnomlju imamo najsodobneje opremljeno novo šolo z vsemi potrebnimi specialnimi učilnicami in delavnicami in veliko športno dvorano. Tudi Dom učenčevima dovolj prostih mest. Učencem iz Novega mesta zagotavljamo zjutraj brezplačen prevoz do šole in urnik je prilagojen njihovim potrebam. Učenci, ki so to želeli, so opravljali proizvodno delo in delovno prakso v Novem mestu.
Na seji vseh treh zborov skupščine v Črnomlju so sprejeli sklep, da morajo organizacije združenega dela in ostali uporabniki dolgoročneje načrtovati potrebe po teh kadrih in iskati možnosti za razpis kadrovskih štipendij. Podobno usmeritev bi morali sprejeti v celotni regiji.
Opažamo tudi, da postaja ta program izrazito feminiziran, zato moramo vanj usmerjati tudi fante. Najbrž si ne moremo predstavljati samo žensk v novinarskih, pravniških in ostalih družboslovnih poklicih.
V Beli krajini pa ugotavljamo premajhen vpis v kovinarsko usmeritev (IV. in V. stopnja), saj tu obstoja največ realnih možnosti za zaposlitev ali nadaljevanje študija. Pri usmerjanju učencev ne smemo prezreti potreb Livarne — Belt po livarjih in livarskih modelarjih. Učenci, ki se bodo odločili za livarski poklic, bodo prejeli štipendije in imeli zagotovljeno zaposlitev, kar je v današnjih razmerah zelo pomembno.
Z dobrim usmerjanjem in upoštevanjem potreb združenega dela bosta zagotovljena tudi obstoj in prihodnost Srednje šole Edvarda Kardelja v Črnomlju, ki praznuje v tem letu 40-letnico obstoja.
GABRIJELA MIHELČIČ— VIDIC
0 vranah da* o delovnem času in prevozih pa ne
Po poteh delegatske pobude — Konkretnega odgovora se ogibljejo — Izkaznica delegat-  skega odločanja?
Že pred več leti in tudi na 12. seji vseh treh zborov skupščine občine Sevnica, kije bila 4. oktobra 1983, je temeljna delegacija Marcatorjeve Kopitarne Sevnica dala pobudo za enotno urejanje delovnega časa in avtobusnih prevozov. Na seji so sprejeli sklepe v zvezi s to pobudo, vendar pa v gradivu za naslednjo sejo, kije bila 3. novembra lani, ni bilo odgovora na pobudo, pač pa so na seji odgovor prebrali in ga poslali predsedniku temeljne delegacije (brez podpisa, žiga, datuma).
Na 14. seji vseh treh zborov 26. decembra lani je nafta temeljna delegacija ponovno postavila delegatsko vprašanje s pobudo za konkreten odgovor o smotrnosti specifičnega delovnega časa v sev-niški občini (pričetek od 5.30 ure naprej). Sprejeti so bili sklepi in zadolžitve, pa vendar v gradivu za 15. sejo vseh treh zborov, ki bo 20. februarja, ponovno ni nikjer zapisano naše delegatsko vprašanje, sicer pa je zapisano vprašanje delegata KS Šetnjanž, ki je govoril o
velikem številu vran, ki delajo škodo v tamkajšnjih krajih.
Pozanimali smo se telefonsko, zakaj naša pobuda ni nikjer zapisana, in dobili odgovor, da pač ni. Naša delegacija sedaj ne ve, kako se naj pripravi na sejo, saj ne vemo, ali se in kako se rešuje naša pobuda.
Poskusili smo obravnavati vprašanje usklajevanja delovnega časa in avtobusnih prevozov na temeljni kandidacijski konferneci 10. februarja, a je od povabljenih prišel samo predstavnik Izletnika, drugi pa so se opravičili.
25. marec, ko bomo premaknili ure, je vse bližje. Iz vsega zapisanega pa je videti, da v Sevnici odgovorni tega niti ne slutijo. Zato se vprašujemo: kakšno delegatsko odločanje imamo v Sevnici . in kam vse to vodi?
Predsednik temeljne delegacije Mecator Kopitarna Sevnica: SLAVKO ZAKOŠEK st.
*oto slišal: Milan Markelj
mm
JE PA RES KRIZA, ČE ZDAJ V MESTU POSTAVLJAMO TAKŠNE HIŠE.
dolenjski ust pred 20 leti
Bunda zbudila ogorčenje
V kakšni obleki pred publiko na literarnem večeru? — Zemljo prodajo, potem se nimajo s čim preživljati
SO TUDI PODJETJA, kjer imajo nič koliko težav. Namesto da bi jih reševali po edino uspešni poti — s povečevanjem produktivnosti, z modernizacijo proizvodnje, z boljšo organizacijo dela in tako dalje, se zatekajo k varljivo lažji poti — k povečevanju cen svojih izdelkov. Tega ne bi smeli dopustiti. S takimi težnjami bi se morali spoprijemati potrošniki in ne le delovni kolektivi. Na zborih volilcev bi morali spregovoriti tudi o takih pojavih. To je gotovo uspešnejša pot boja proti podražitvam, kot pa da zamahnemo z roko: na noben sestanek več!
PREDSTAVNIK skupine Pro et contra ni pokazal preveč spoštovanja do publike, ki je prišla na literarni večer, niti ne do poetov in do gostov literatov, ki jih je prav ta skupina povabila. Doslej smo bili namreč navajeni sprejemati literaturo, zlasti pa poezijo, z neko zbranostjo, s spoštovanjem. Takim stvarem pa je celo naš preprosti človek navajen izkazovati spoštovanje, pa ne samo z besedami, marveč tudi v obleki. In zaradi tega se nam zdi, da bi bilo vredno zamenjati bundo s čim drugim in se dostojno obleči. Tako bi odpadli ogorčeni komentarji, ki jih je bilo slišati v Novem mestu še naslednje dni.
KO KMETIJSKI zadrugi v sevniški občini odkupujeta zemljišča od zasebnih kmetov, se dogaja, da se stari in za delo nesposobni lastniki po oddaji posestva nimajo s čim preživljati. Nujno potrebno bi bilo ustanoviti sklad za preživninsko varstvo kmetov.
V PRODAJNEM LOKALU na novomeškem Glavnem trgu še vedno lahko opazimo starejše mladoletnike, kako puhajo cigaretni dim pod napisom Kaditi ni dovoljeno. Menda hočejo veljati za junake, ki si upajo kršiti predpise urejene družbe. Ni nikogar, ki bi jih podučil.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 13. februarja 1964)
m
Iztrgali so ga iz rok smrti
Štirileten otrok je bil skoraj pol ure pod ledeno vodo a so ga zdravniki oživili Potapljaški refleks je ohranjen v človeku — Umetna koma
SVETU OKOLI
NEPOZNAVANJE zemljepisa je odneslo z uredniškega stolčka Viktorja Ljubovceva. Kot urednik moskovksega televizijskega dnevnika je zagrešil že več napak, nazadnje pa še to, da je ob branju vesti „o ameriškem napadu na državo Grenado dal za ilustracijo prikazati načrt španskega mesta Grenade”, kot je zapisala francoska novinarska agencija. Res, grdo se je uštel. Francoski kolegi pa tudi, saj je v Španiji Granada, ne pa Grenada.
PAPIGE so muhaste ptice in ne vse tako zgovorne, kot je papiga, ki na naši televiziji dela reklamo za tednik Kaj. Neki kupec iz Londona sije nabavil papigo, da bi mu krajšala dolge ure s čebljanjem, a ptičje bil tiho kot grob. Londončan je zato tožil trgovca, ki mu je prodal papigo, češ da gaje ogoljufal. Na sodni razpravi je bila navzoča tudi molčeča papiga. Ko je zagledala gospo sodnico, je zavreščala: „Zdra-vo, mala!”, čez čas pa dodala: „Fuck off! ” (tega ne bomo prevajali, saj je beseda znana in pogosta v vsakdanji govorici). Tožnik je tožbo izgubil.
SAMOROG ne živi; ostaja le pravljično bitje. Iskren-oljubnost je premagala Keitha Hallama, ki je pred tedni izzval novinarsko senzacijo s svojim člankom in fotografijami samoroga, ki naj bi tekal po narodnem parku v Virginiji. Na nedavni tiskovni konferenci je priznal, da je samorog plod dela njegovih rok. Nekemu konju je nastavil rog in nato sprožil senzacijo. Ni znano, ali so na glavi resnicoljubnega Hallama zrasle prave buške od razjarjenih kolegov.
ODKRILI so, kako se da zg-oljufati slavni detektor laži. Na dan je pricurljalo, da se da naprava, ki jo vse bolj uporabljajo pri zasliševanjih, prelisičiti s seksom. Treba je le intenzivno misliti na seksanje, pa je vsa elektronika brez moči. Kdo je to odkril, se ne ve, a najbrž je imel precej opravka z detektorjem in, kot kaže, tudi z lepim spolom.
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Ožigosati ljudske pijavke
Dolenjski kmet najbednejši vseh slovenskih kmetov — Nemiri na Hrvaškem Kaj storiti za sveto narodno stvar — Pridobitev za zdravje
(D o 1 e n j c u), ki ima srce za našo res vsestransko pozabljeno Dolenjsko, mora dopasti in ugajati stvar, katero hočem sprožiti. Prej že često, a osobito na zadnjem sejmu so se godili slučaji, ki jasno kažejo, kako malo samozavesti ima naš dolenjski kmet, kako malo vesti pa tudi nekateri manji kupci in prekupci. Za danes ne priobčimo imen, a v prihodnje hočemo brez usmiljenja in prizanašanja javno ožigosati ljudske pijavke, ki izrabljajo potrebo in nevednost najbednejšega vseh slovenskih kmetov, dolenjskega kmeta. Zgodilo se je n. pr., da je neka kmetica prodala lepo rejenega prasca, 100 kron vrednega, kar počez za 40 kron nekemu mešetarju. Varujete se torej, dolenjski kmetje.
(Na H r v a š k e m) se zadnji čas pojavljajo nemiri med kmeti, ker jih mažaroni hočejo na vsak- način oškodovati in izkoristiti. Mi imamo Nemce na vratu. Hrvati pa Mažare.
(Dolžnosti) slovenskega trgovca so: 1. Dopisovanje v slovenskem jeziku, bodisi z Nemcem ali Lahom. 2. Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd. 3. Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike. Tako združeni bomo veliko storili za sveto narodno stvar.
(E n a) najkrasnejših pridobitev za zdravje in blaginjo je izvestno sladna kava, ki si je, izdelana po Kathreinerjevem načinu, danes že osvojila ves omikani svet in sosebno skoro vsako družinsko mi-'.o. Zakaj kot rodbinska kava ima zmes tako brezprimerne prednosti glede okusa, zdravja in prihranka, da jih ne sme prezirati nobena skrbna gospodinja.
(Trideset) tobačnih tovarn v Avstriji je v letu 1902 izdalo 1307 milijonov smodk, 3114 milijonov cigaret, 239000 meterskih centov tobaka za kajenje in 13640 za nosljanje.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. februarja 1902)
Štiriletni Jimmy Tontlewicz bi ta mesec dokončal svoje komaj začeto življenje, če ne bi zdravniki naredili pravega podviga in iztrgali fantka smrti tako rekoč iz rok.
Po nesreči je fantič padel v razpoko na ledu na obali Michiganskega jezera. Izginil je v ledeno mrzli vodi in šele čez dobrih dvajset minut so ga reševalci — potapljači potegnili iz vode. Fantič je bil po vseh znamenjih mrtev: ni dihal, srce mu ni utripalo, kožo je imel pepelnato in očesne zenice nepremične. Toda zdravniki v otroški bolnišnici niso dvignili rok. Začeli so boj s smrtjo, ki je že držala malega Jimmyja v svojih rokah, pri tem pa so se poslužili najnovejših medicinskih tehnik, med njimi tudi metode umetno povzročene kome.
Če bi fantič padel v vodo poleti in ostal tako dolgo pod njo, bi mu ne bilo rešitve, ledeno mrzla voda pa gaje dejansko ohranila pri življenju. Telesna temperatura je zdrknila na 28 stopinj, zaradi česar seje drastično zmanjšala presnova v možganih in z njo vred potreba po kisiku, s tem pa seje podaljšal čas, ki ga možgani lahko prenesejo brez ustrezne cirkulacije krvi. Pri normalno delujočih možganih je
nekajminutna prekinjena cirkulacija sveže krvi že usodna in nastane nepopravljiva škoda.
Hkrati pa je Jimmyju pomagal k preživetju tako imenovani potapljaški refleks, ki so ga raziskovalci odkrili pri nekaterih sesalcih, predvsem kitih in drugih morskih sesalcih, ki lahko zdrže po zaslugi tega telesnega mehanizma zelo dolgo pod vodo. Ostanke tega refleksa so ugotovili tudi pri ljudeh, posebno močno je izražen prav pri otrocih. Refleks povzroči, da se ob potopitvi v hladno vodo kri pretoči iz zunanjih delov telesa in nekaterih notranjih organov v srce in možgane, s krvjo pa seveda tudi prepotrebni kisik.
. „Močan padec telesne temperature in potapljaški refleks sta složno pripomogla otroku,” pravi dr. Harold Rekate iz clevelandske univerzitetne bolnišnice, ki se je zanimal tako kdt številni drugi zdravniki za ta izredni primer.
Vendar zgolj oba telesna mehanizma ne bi zadoščala,' da bi otrok po utapljanju zaživel. Narava je ponudila le možnost, da se medicina spoprime s smrtjo in ji iztrga človeško življenje.
Prvo, kar so medicinci naredili, takoj ko so prispeli do
Potapljači v reševalni akciji. Na posnetku so vidne sanke, za katerimi je Jimmy (spodaj v levem kotu) šel v verjetno največjo avanturo svojega življenja.
Laser in trtje
Laserski žarek vodi mehanizacijo v vinogradih
Da veliki vinogradniki sadijo trte v čimbolj ravni črti, ni le stvar okusa in občutka za red, marveč življenjske važnosti za res učinkovito uporabo mehanizacije v vinogradih. Naprave za obrezovanje, gnojenje, plevlje-nje in obiranje lahko narede na krivo posajenih vrstah trt več škode kot koristi. Zato ni nič čudnega, če so vinogradniki v Franciji začeli uporabljati lasersko napravo za določanje ravnih linij trtja.
Raziskovalni inženir Oli-vier Brun je za vodilno proizvajalko šampanjca tvrdko G. H. Mumm izdelal lasersko napravo, ki jo postavijo v vsako vrsto vinograda, kadar ga znova zasajajo. Traktor ima spremljevalno napravo in tako se giblje v popolnoma ravni črti po terasah. Novo trtje je posajeno v čistih ravnih linijah, kar omogoča kasnejšo učinkovito uporabo mehanizacije. Seveda je laserska naprava premična.
Izdelovalci trdijo, da je napravo mogoče koristno uporabiti tudi drugje v poljedelstvu, kjer ima mehanizacija precejšnjo vlogo.
Izkušnje francoskih vinogradnikov z novo napravo so bile to jesen odlične. Obnovo vinogradov so opravili z manj delovne sile in v desetini sicer potrebnega časa.
Za naše dolenjske razmere novi izum najbrž ni kaj dosti uporaben, je pa lahko spodbuda za naše vinogradnike z izumiteljsko žilico, da poskusijo odkriti kaj novega.
MiM
(Vir: Nevvsvveek)
kraja nesreče in nadaljevali med prenosom otroka v bolnišnico, je bilo obujanje srca in dihanja. iEno uro je trajal postopek, dokler ni srce začelo redno utripati in otrok vsaj malo dihati. V bolnišnici so ga položili na vodno posteljo, na kateri so ohranjevali pod-haljenost telesa. Prehitro ogrevanje bi namreč preprečilo zaščitni učinek hipotermije.
Hkrati so otroka priključili na dihalne naprave. Potem so zdravniki začeli z metodo „bar-bituratska koma”.
Gre za postopek, pri katerem bolniku vbrizgajo velike doze fenobarbitalov in tako povzroče umetno komo, to je stanje možganov, za katero je značilna izguba nekaterih življenjskih funcij, kar je sicer posledica težkih poškodb lobanje ali možganskih krvavitev, zastrupitev in nekaterih bolezni. Malemu Jimmyju so z zdravili umetno povzročili komo, hkrati pa so na ta način preprečili zatekanje možganov, ki je lahko usodno pri utopitvah. Doslej so zdravniki to metodo uporabljali le pri operacijah možganov in pri zdravljenju bolnikov s težjimi možganskimi poškodbami, pri ljudeh, ki so se skoraj utopili, pa je znana le peščica primerov uporabe te metode. Tudi zaradi tega vlada v medicinskih krogih zanimanje za Jimmyjev primer.
Fantič je že dva dni po nesreči kazal znamenja, da sliši. Na napravah, kjer se grafično odčitujejo možganski valovi in srčni utrip, so se pokazale občutne spremembe, kadar je mati nagovorila bolnička, kije sicer ležal popolnoma nezavesten.
Tretji dan so zdravniki prenehali dajati fenobarbitale in začeli občasno_ odklapljati dihalne naprave. Že naslednje dni se je fantič prebudil, spil prve požirke soka in premaknil ročico v pozdrav materi in očetu: Jimmy se je vrnil v življenje.
Seveda je pred zdravniki in bolnikom še dolgo in naporno okrevanje, saj morajo fantiča usposobiti, da bo lahko uporabljal ude, ki so zdaj komaj pomični. Toda kljub temu da ni zanesljivih porokov, da *bc otrok kaj kmalu tekal naokoli s sovrstniki, je Jimmy dokaz sposobnosti moderne medicine.
Ker je utopitev razmeroma veliko, posebno med otroki, se za Jimmyjev primer zanimajo zdravniki v mnogih deželah sveta. Strokovnjaki pravijo, da bi v podobnih primerih ne smeli vreči puške v koruzo, temveč bi morali vztrajati s sodobnimi načini oživljanja, kjer je še kaj upanja. Jimmy je dokazal, da je včasih tudi najrahlejša iskrica dovolj.
MiM
(Vir: Newsweek)
Oborožene »duhovne sile”
Vse več zanimanja za to, ali vojska poskuša izrabiti nekatere psihične pojave za svoje namene — Knjige
Prihodnji mesec bo iz tiska prišla knjiga, ki bo ponovno razburkala strokovnjake, pol-strokovnjake in najbrž tudi del javnosti. Ronald McRae bo izdal svojo že lani napovedano knjigo ..Duhovne vojne”, v kateri podaja nekatere ugotovitve o raziskavah parapsiholoških pojavov v vojaške namene. To bo le ena od knjig, ki bodo natisnjeno letos o tej zadevi, vse skupaj pa so najbrž odraz strahu, da se vojaštvo velikih sil poskuša dokopati do novih skrivnih orožij, s katerimi bi lahko poseglo v svobodo drugih.
McRae med drugim v knjigi trdi, da je obrambni oddelek ZDA potrošil 6 milijonov dolarjev za raziskave izvenču-tnih zaznavanj in telepatije. Seveda je Pentagon zanikal takšne trditve že pred izidom knjige, ker so o podobnem pisali pred avtorjem ..Duhovnih vojn” že drugi. Uradni predstavnik je opozoril, da v proračunu ni niti dolarja zapisanega v ta namen.
Uradni glas zanikujejo izjave nekaterih vojaških osebnosti, kot je polkovnik John B. Alexander, ki je pisal, da obstajajo „orožja, ki delujejo na osnovi moči duha”, in da so bila že preskušena. General Daniel O. Graham pa je zatrdil, da ni nobenega dvoma -o
tem, ali v ZDA vojska preskuša možnost psihičnih in pa-rapsihičnih orožij in metod. Fizik Russell Targ, kije skupaj s Keithom Hararyjem napisal knjigo „Dirka uma”, prav tako potrjuje možnost, da v okviru psiholoških raziskav vojska raziskuje paranormalne pojave. Tudi ..Dirka uma” je tik pred izidom.
Targ pifce za nameček tudi o podobnih poskusih, ki menda potekajo na oni strani železne zavese. Pravi, da so v Sovjetski zvezi ponovili nekatere poskuse prenašanja vizualnih predstav s telepatijo, ki jih je on opravil za ameriško vojsko. Takšne poskuse po Targovem mnenju jemljejo sovjetski strokovnjaki zelo zares in jih izvajajo na visoki strokovni ravni.
Življenje samo po sebi ni ne veliko ne majhno, le bolj ali manj imenitno ga gledamo.
M. MAETERLINCK
Edino norci se smejejo od srca.
J. TRDINA
Revolucija ne more niti objokovati svojih mrtvih niti jih ne more pokopati.
J. V. STALIN
Biti preveč tankovesten se pravi biti bolan, zares bolan.
F. M. DOSTOJEVSKI
40 LET SNOSA • 40 LET SNOSA
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO) je 5. februarja 1944. z odlokom razpisalo svoje prvo zasedanje, in to „v kraju, ki bo članom posebej sporočen". Za kraj zasedanja SNOO — izvoljen je bil na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in je štel 120 članov — so izbrali Črnomelj v osvobojeni Beli krajini, kjer so 19. in 20. februarja postavili temelje naše narodne oblasti in ljudske demokracije v svobodni prihodnosti; SNOO pa se je kot najvišji oblastveni organ preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet — SNOS. V spomin na ta pomembni dogodek zaves slovenski narod si je črnomaljska občina izbrala 19. februar tudi za občinski praznik.
Kčtje dejal Bpris Kidrič, pa ni bil nikakršen siučaj, da je bilo I. zasedanje SNOS po zgodovinskem II. zasedanju AVNOJ. Ce je namreč Kočevski zbor sodil med temeljne pogoje za zasedanje v Jajcu, pa je bilo slednje nujni temelj za sistematično graditev resnične narodne oblasti tako pri slovenskih kakor tudi pri ostalih jugoslovanskih narodih.
SLOVENCI PRVI UZAKONILI FEDERATIVNI ODNOS
Delo, ki je bilo pred štiridesetimi leti pred člani SNOS v Črnomlju, ni bilo ne majhno ne lahko, saj so morali dograditi oz. izpopolniti slovensko državnost in njen organizem, ki sta bila na Kočevskem zboru izdelana le v ogrodju.
Obširne in zahtevne naloge, ki so jih morali člani rešiti v dveh dneh, so bile torej dovolj jasne, toliko bolj, ko je predsednik Josip Vidmar, ki je odprl prvo zasedanje, objavil kar trideset točk obsegajoči dnevni red in ko sta Boris Kidrič in Edvard Kardelj prebrala obširna referata. Poleg političnih smernic graditve oblasti in slovenske državnosti v okviru Jugoslavije, ki sta jih podala v govorih, pa je Kardelj med drugim poudaril: „Ko boste danes pretresali sklepe AVNOJ in njihov pomen za našo nacionalno usodo, je treba istočasno naglasiti pred vsem svetom, da je nova Jugoslavija tudi za slovenski narod njegova lastna država, v kateri bo sodeloval z vsemi svojimi silami in sredstvi, pomagal krepiti njeno moč, razvijati blagostanje v njej, utrjevati demokratične pridobitve, ki so v njej uresničene, in ki jo bo, če bo v bodoče potrebno, branil tudi s svojo lastno krvjo, prav tako, kakor jo v teh dneh pomaga graditi s krvjo svojih najboljših sinov in hčera.”
O tem, da je Kardelj pravzaprav bral misli udeležencev, ni dvoma, kar so potrdili tudi s sprejemom deklaracije o potrditvi dela slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ, ki sicer ni bila na dnevnem redu. V njej so poudarili, da se je slovenski narod združil z narodi Srbije, Hrvaške, Makedonije, črne gore, Bosne in Hercegovine v federativno demokratično Jugoslavijo „svo-bodno, po lastni volji, na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe, vključno pravice odcepitve pa tudi združitve z drugimi narodi”. SNOS se je tudi zavezal v imenu slovenskega naroda, da bo
slovenski narod častno izpolnil obveze, ki izhajajo iz njegove pripadnosti k federativni Jugoslaviji. S to deklaracijo so bili Slovenci prvi, ki so uzakonili federativni odnos prav na I. zasedanju SNOS v Črnomlju.
Med najpomembnejšimi dokumenti, ki so jih sprejeli in ki so temelji narodne oblasti in ljudske demokracije, so bili izjava SNOS o pravicah in dolžnostih slovenskega naroda, deklaracija SNOS o vzpostavitvi nacionalnega komiteja osvoboditve Slovenije (NKOS — vlade) ter odlok o razpisu volitev v NOO.
POSTAVLJENI TEMELJI OBLASTI IN LJUDSKE DEMOKRACIJE
Izjava SNOS o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva je bil prvi ustavni dokument nove slovenske države v okviru federativne demokratične Jugoslavije. V tej izjavi je zapisano, da se slovensko narodnoosvobodilno gibanje bori za zakonitost, enakopravnost ne glede na spol, narodnost in raso, svobodo vesti, besede, tis'ka, zborovanja in združevanja, nedotakljivosti o-sebe in stanovanja, pravico do dela, oddiha in štarostne preskrbe. Te pravice so seveda lahko uveljavljaleže tedaj, med vojno, kolikor je to dovoljeval teror okupatorja in narodnih izdajalcev ter druge težke okoliščine zaradi vojnih razmer. Temeljna dolžnost vsakega državljana pa je bila obramba domovine; izdajalci so poleg drugih kazni izgubili tudi državljanske pravice.
V organizmu nastajajoče slovenske nacionalne državnosti do zasedanja v Črnomlju še ni bilo organa, ki bi bil sam na sebi vlada. S postavitvijo nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije (NKOJ), ki je značaj vlade imel, pa je nastopila načelno tudi za nacionalne svete možnost, da postavijo svoje vlade, ko bodo dani pogoji. Zato je SNOS izdal „dekla-racije o postavitvi NKO Slovenije", v kateri ugotavljajo, da nudijo sklepi AVNOJ in federativna Jugoslavija slovenskemu narodu pravico in možnost, da v okviru države ustanovijo lastno nacionalno vlado. Seveda je takrat še ni bilo moč vzpostaviti, saj je bilo še prehodno in pripravljalno obdobje, poleg tega pa večji del slovenskega naroda še ni bil osvobojen in zato ni mogel svobodno izraziti svoje volje
glede bodoče slovenske vlade. Zato pa so z odlokom ustanovili upravne odseke, ki naj bi bili takoj, ko bo vzpostavljen NKOS, spremenjeni v poverjeništva. Namesto NKOS bo torej — tako so odločili udeleženci zasedanja — opravljalo njegove funkcije, to je funkcije vlade, predsedstvo SNOS, ki bi svoje odseke povezalo z ustreznimi poverjeništvi NKOJ, kolikor to zahteva potreba enotnega državnega vodstva.
SNOS je sprejel tudi predlog o ustanovitvi zakonodajnega odbora SNOS, ki je sodeloval pri izgraditvi pravnega reda, skrbel za njegovo skladnost z osnovnimi demokratičnimi načeli ureditve Slovenije in Jugoslavije, varoval zakonitost in temeljne pravice državljanov.
starost. Določili so, da ne smejo voliti le umobolni in tisti, ki so jim odvzeli državljanske pravice. Seveda pa je moral vsak neposredno izvoljeni odbornik in član skupščine poročati svojim volilcem o delu, jim zanj odgovarjati in je bil lahko vsak čas odpoklican, če je to sklenila večina volilcev po postopku, ki ga je pozneje določilo predsedstvo SNOS. Na zasedanju so sprejeli tudi odlok o zvišanju števila članov SNOS in o postopnih dodatnih volitvah.
MED TRIDESETIM! TOČKAMI DNEVNEGA REDA VRSTA ODLOKOV
Med številnimi drugimi odloki, ki so jih sprejeli, je bil tudi odlok o ustanovitvi-komisije pri predsedstvu SNOS za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev ter odlok o ustanovitvi verske komisije, ki je bila edina, ki je bila vezana direktno na SNOS (vse druge so bile zaradi svoje pomembnosti vezane na predsedstvo SNOS). Črnomaljsko zaseda-
ZGODOVINSKI DOM — V sedanjem črnomaljskem kulturnem domu (takratni Sokolski dom) je bilo pred štiridesetimi leti 1. zasedanje SNOS.
boni, ki jih je na podlagi tega zakona in na podlagi pooblastila predsedstva SNOS izdal Denarni zavod Slovenije v višini ene, petih in desetih lir, je bilo rešeno vprašanje pomanjkanja plačilnih sredstev. Seveda pa bon ni bil denar, ker bi tega ,ne bilo mogoče postavljati v relacijo s propadajočo okupatorjevo valuto, zato je predsedstvo SNOS junija 1944 lahko odpravilo zaščito denarnih zavodov in omejevanje izplačevanja vlog.
Odlok o narodnem davku pa je vzpostavil enoten progresiven davek, ker na osvoboie-
MED ZASEDANJEM — 19. in 20. februarja 1944 je bilo v Črnomlju 1. zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Na zajedanju so bili navzoči tudi predsednik AVNOJ dr. Ivan Ribar, član CK KPJ Moša Pijade, član AVNOJ Vlada Zečevič, sekretar AVNOJ Rodoljub Čolakovič, šef britanske vojaške misije pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije major William Jones. Na fotografiji: pogled v dvorano med zasedanjem.
V takratnem času so izdali tudi tretje volilne predpise med narodnoosvobodilno vojno. Odlok SNOS o razpisu volitev v narodnoosvobodilne odbore se je opiral na sklep kočevskega zbora, ki določa, da bodo „NOO izvoljeni po načelu ljudske demokracije kot temeljni organi ljudske oblasti". Razpis je veljal za volitve v krajevne, okrajne in okrožne NOO, ki so bili samoupravne enote. Okrajni in okrožni NOO so imeli svoje skupščine, te pa svoje izvršne odbore. Odlok je uvedel splošno, aktivno in pasivno volilno pravico za vse državljane od 18. leta starosti dalje, tudi vojaške osebe ne glede na
NA POTI Z ZASEDANJA — Edvard Kardelj z ženo Pepco in spremljevalcem Vladom Miklavcem • Henrikom na poti z zasedanja SNOS v Črnomlju.
nje še ni izvedlo ločitve cerkve od države in temeljni smisel verske komisije je bil „zavaro-vati nemoteno bogačastje in da bi se brez težav uredili odnosi med slovensko narodno oblastjo in cerkvijo”. Seveda je bilo izvrševanje te temeljne naloge v veliki meri odvisno od osvobojenega ozemlja, zato je imel odlok svoj praktični pomen le v Beli krajini, kjer je ljubljanski škof prav po prizadevanjih verske komisije imenoval enega od župnikov za generalnega vikarja za Belo krajino.
Poleg odloka o postavitvi komisije za upravo razlaščenega premoženja, ki je bil pomožni upravni organ gospodarske narave, je izdal SNOS tudi dva pomembna gospodarska odloka, in sicer o zaščiti gozdov na slovenskem ozemlju ter o obvezni obdelavi plodne zemlje, o zaščiti semen in plemenske živine. Oba odloka sta varovala kmetijsko proizvodnjo, s tem pa tudi kmeta, ki je želel delati na zemlji.
V okviru finančnopravnih predpisov pa so sprejeli odloka o izdaji plačilnega bona in o narodnem davku. Kljub zapori vlog in tekočih računov pri denarnih zavodih namreč ni bilo v prometu zadosti gotovine. Zato je bilo nujno izdati plačilni bon, ki bi nadomestil denar. Prav odlok o izdaji plačilnega bona, ki ga je izdal SNOS na I. zasedanju, in usnotavitev „Denar-nega zavoda Slovenije” po odloku predsedstva SNOS 12. marca 1944 predstavljata tretjo fazo razvoja financ in nov temelj finančnega gospodarstva na osvobojenem ozemlju. Z
nem.ozemlju ni bilo mogoče ustvariti aparata za izvajanje kompliciranega davčnega sistema. Ta davek se je večal z višjimi dohodki ali večjim premoženjem, plačeval pa se je v gotovini ali naravi. Veljal je eksistenčni minimum, se pravi prostost davka na premoženje, ki je bilo potrebno za obstoj zavezanca in oseb, za katere je bil dolžan skrbeti.
Seveda si je partizanska oblast prizadevala omogočiti redno nadaljevanje pouka, zato so na zasedanju v Črnomlju izdali odlok o ustanovitvi roditeljskih svetov pri NOO na slovenskem ozemlju. Roditeljski sveti so bili posvetovalni organi o vprašanjih šolstva, njihova glavna naloga pa je bila, da so sledili šolskemu delu, povezovali šolo in ljudstvo, posredovali med starši in učitelji ipd.
Ob končanem zasedanju 20. februarja 1944 je SNOS iz današnjega črnomaljskega kulturnega doma poslal pozdrave maršalu Titu in poudaril, da bo pod njegovim vodstvom ustvarjena nova Jugoslavija in da se bodo v njej uresničile tisočletne sanje slovenskega naroda o svobodi in neodvisnosti.
S tem da so položili temelje slovenske narodne oblasti in ljudske demokracije, so člani SNOS z zadovoljstvom zapustili Črnomelj, prepričani, da se bodo njihovi sklepi, odloki in deklaracije začeli uresničevan čimprej — če ne prej, v svobodi. A v Beii krajini je takrat e bila svoboda, življenje pa e bilo razgibano kot le kaj. Ka-.o tudi ne, ko pa jesamoleta 19-4 v tej deželi ob Kolpi zače o delovati kar 18 institucij, k: r o še danes, po štirih desetletjih, med Slovenci nepogrešljive. To so Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Muzej ljuske revolucije Slovenije, Narodna banka Slovenije, komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, republiški sekretariat za pravosodje in upravo, republiški sekretariat za notranje zadeve, javno tožilstvo SR Slovenije, plenum kulturnih delavcev OF, SNG Drama Ljuhljana. TANJUG, Radio Ljubljana, Društvo novinarjev, Partizanski pevski zbor, Lek Ljubljana, Zveza kmetijskih inženirjev in tehnikovter Društvo veterinarjev in veterinarskih tehnikov.
Pripravila: MIRJAM BEZEK
Živahno praznovanje
Prireditve ob črnomaljskem občinskem prazniku bodo ves mesec — V petek slavnostna aka-_______________________demija_________________________
ČRNOMELJ — Praznovanja v počastitev črnomaljskega občinskega praznika in 40. obletnice SNOS potekajo v občini že ves teden. Tako so v torek v Domu JLA odprli filatelistično razstavo, v sredo pa je bila svečana seja občinskega komiteja ZKS, na kateri so podelili izkaznice novo sprejetim članom.
• Danes, v četrtek, bo ob 16.30 v kulturnem domu otvoritev stalne razstave SNOS, ob 17. uri pa ob otvoritvi prenovljenega kulturnega doma tudi podelitev priznanj za najboljši spis na temo I. zasedanje SNOS, partizanski samospevi in recitacije; sodelovali bodo Marija Bitenc, Zlata Ognjanovič, Stane Koritnik, Andrej Kurent in Ciril Cvetko.
• V petek, 17. februarja, bo v kulturnem domu ob 18. uri slavnostna akademija, na kateri se bodo predstavile kulturne skupine pobratene črnomaljske in dugoreške občine, posameznikom in delovnim organizacijam pa bodo podelili tudi posebna priznanja ob 10. obletnici pobratenja.
• Od 24. februarja do 1. marca bo v kulturnem domu teden domačega filma, ves februar pa se bodo v občini vrstila športna tekmovanja v streljanju, malem nogometu, šahu in kegljanju.
• V torek, 10. aprila, bo v kulturnem domu gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane s komedijo Toneta Partljiča: Moj ata — socialistični kulak.
ŠTIRIDESETLETNICA SLOVENSKE NARODNE OBLASTI
DOLENJSKI LIST
Št 7 (1801) 16. februarja 1984
ČRNOMELJ
Slovenija ceste tehnika
LJUBLJANA
Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt, komunalo in industrija gradbenega materiala
PROIZVODNI PROGRAM:
— STROJI IN OPREMAZA RUDARSTVO IN GRADBENIŠTVO
— OPRAVLJANJE USLUG KOVINSKOPREDELOVALNE STROKE
OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE IN 40 LET SNOSA
OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ IN 40-LETNIC0 SNOS
Občanom čestitamo za praznik občine in 40 let SNOS
BELOKRANJSKA 2ELEZOLI VARNA IN STROJNA TOVARNA
i\BELT
SŽUJČRNOHEIJ
DELAVCI TOZD IN DSSS:
TOZD TOVARNA ELEKTRONSKIH KONDENZATORJEV TOZD TOVARNA ENERGETSKIH KONDENZATORJEV TOZD TOVARNA MEHANSKIH DELOV IN NAPRAV TOZD TOVARNA ELEMENTOV ZA ODPRAVO RADIOFREKVENčNIH MOTENJ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Delovnim ljudem čestitamo za praznik občine Črnomelj in 40-letnico SNOS
DELOVNIM LJUDEM OBČINE ČRNC ZA OBČINSKI PRAZNIK IN 40 LET POMNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSl
Titovo Velenje
TOZD KOMPRESORJI ČRNOMELJ
TOZD
KONFEKCIJ
ČRNOMELJ
PROIZVODNI PROGRAM: kopalke, trenirke, telovadni dresi, spalne srajce, pižame, obleke za prosti čas ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ IN 40 LET SNOS VSEM OBČANOM
r
i
s ,
I
i	r l ■ sozd
j	revirski energetski	kombinat
j	.	edvarda kardeija, trbovlje
Rudnik rjavega I	premoga Kanižarica -	Črnomelj
|	p. o.
j | m	68340 Črnomelj
s
5 Delovnim ljudem čestitamo za praznik t občine Črnomelj in 40-letnico SNOS
i_______________________________________________-— -i------------------
^	. _r/jr/jr-j jBgmr * m* * jam jr jmr * jm* * * Mm jr jt jmr * jmr * * a
| ||»BELA KRAJINA«
!	OBRTNA ZADRUGA ČRNOMELJ
Ul. 21 oktobra 17 b
s	p.o. tel.: [068] 51-614
^	— izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov
I — popravilo in vzdrževanje električnih strojev in drugih ^ električnih aparatov in naprav
— izdelava in popravilo - lesenih predmetov, tekstilnih predmetov in predmetov iz usnja in gume
y	— izdelava predmetov iz plastičnih mas	A	VIV JI ■ ■ A
j	— izdelava predmetov iz nekovin	I LV 1 ||ll|ll||
S	— prevoz blaga v cestnem prometu	IILU III fBlVIU
|	— napeljava in popravilo gradbenih instalacij	■■ j|
— završna in obrtna dela v gradbeništvu	M A
— opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo	bAl
— tiskanje tiskovin in izdelkov sitotiska in	H	"V	BI	11M
-žaganje lesa za potrebe glavne dejavnosti samostojnih
obrtnikov in za krajevne potrebe	I 1 IHfcl■ I Im
TOZD PEKARNE DOLENJSKA PEKARNA ČRNOMELJ
DNEVNA PONUDBA:
— mlinci z jajci
— krofi
— keksi
— potice
— izdelki po naročilu
— trajno svež prleški kruh
- *
OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ IN 40-LETNICO SNOS i
     ________________________________________________
OltnetLfaka tLadhuj^a
Kmetijska zadruga Črnomelj s temeljno organizacijo ..KMETIJSTVO” Črnomelj — tozd Tovarna „BEL-SAD”, tozd ŽIVINOREJA in DSSS čestita kooperantom in poslovnim prijateljem za praznik občine Črnomelj in 40 let SNOS ter jim želi obilo delovnih uspehov.
OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ IN 40-LETNICO SNOS
OBČANOM ČESTITAMO
OBČINE ČRNOMELJ IN 40-LETNICO SNOS
s
I
N
I
S
I
S
*
s
I
s
I
>
I
s
I
s
I
s
SOZD INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO DO TME ADRIA
TOZD PROIZVODNJA LESNE OPREME ČRNOMELJ
Naša dejavnost:
— razrez hlodovine iglavcev
— izdelava korpusnega pohištva za vse programe prikoličarske dejavnosti
— izdelava letvic za karoserije prikolic
— izdelava profitnih letvic za potrebe prikoličarske proizvodnje.
OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ IN 40-LETNICO SNOS
GOLFTURIST,o.o., Ljubljana TOZD GOSTINSTVO »BELA KRAJINA«, b.o.
68340 Črnomelj, Kolodvorska 62
Telefon (068)51-035. 51-239
V Beli Krajini se priporočamo s svojimi gostinskimi objekti: Penzion ..Lahinja”, restavracija „Grad”, diskoteka „Grad” in bife „Ko!bezen” v Črnomlju, penzion ‘ „Smuk” v Semiču, hotel „Bela Krajina”, gostišči „Na dragah” in ..Veselica” v Metliki « ter sezonski objekti camping ..Kolpa” Vinica in kopališči v Podzemlju in Metliki.
Delovnim ljudem čestitamo za praznik | občine Črnomelj in 40-letnico SNOS
KRKA Krka, tovarna zdravil, Novo mesto
Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe
razpisuje javno licitacijo za odprodajo vozil:
1. Tovorni avtomobil IMV	2200	D, leto izdelave	1977, reg
št. NM 872 — 29, izklicna	cena	110.000,00
2. Tovorni avtomobil IMV	2200	D, leto izdelave	1978, reg
št. NM 422—32, izklicna cena 60.000.00
3. Tovorni avtomobil IMV 2200 D, leto izdelave 1978, reg. št. NM 422—31, izklicna cena 7.000.- (brez motorja
4. Tovorni avtomobil IMV 2200 D, leto izdelave 1978, reg. št. NM 422-30, izklicna cena 70.000.-
5. Tovorni avtomobil IMV 2200 D, leto izdelave 1978, reg. št. NM 422-29, izklicna cena 90.000.-
6. Tovorni avtomobil TAM 60 TB 5, leto izdelave 1976, reg. št. NM 818-71, izklicna cena 200.000.-
Licitacija bo v petek, 27.2. ob 10. uri, na parkirišču pred upravno zgradbo Krke v Ločni.
Ogled vozil bo eno uro pred pričetkom licitacije (prodaja po sistemu videno-kupljeno). Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupljena vozila je potrebno plačati takoj oziroma najkasneje v treh dneh po prevzemu. Prometni davek plača kupec in ni vključen v izklicno ceno. Varščina znaša 10 odstotkov izklicne cene.
Informacije lahko dobite pri tovarišu Rožiču, telefon 22-441, interno 416.
	
emona hoteli terme Čatež	KUPON ŠT. 1 Prosim, da mi pošljete prospekte in podrobnejša navodila na moj naslov:
	
	
Izrežite in prilepite na dopisnico ter pošljite na naslov: Terme Čatež, 68250 Brežice.
-DOLENJSKI LIST -J
Proizvodno podjetje „Oprema”
Kočevje
Na podlagi sklepov samoupravnih organov razpisne komisije
razpisujemo naslednja dela in naloge:
1. vodja tozd Lesna predelava
2. vodja tozd Usluga
3. Vodja gospodarsko-računovodskega sektorja v delovni skupnosti skupnih služb
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod zaporedno številko 1:
— da imajo višjo ali srednjo izobrazbo lesne, tapetniške ali pleskarske smeri
— da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih del in nalog
— da imajo pravilen odnos do dela in samoupravljanja
— da njihovo delo jamči, da bodo doseženi cilji TOZD.
Pod zaporedno številko 2:
— da imajo srednjo ali VKV izobrazbo pleskarske, tapetniške ali lesne smeri
— da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih del in nalog
— da imajo pravilen odnos do dela in samoupravljanja
— da njihovo delo jamči, da bodo doseženi cilji TOZD
Pod zaporedno številko 3:
— da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali splošne smeri
— da imajo najmanj pet ietdelovnih izkušenj na takšnih delih in nalogah
— da imajo pravilen odnos do dela in samoupravljanja
— da niso bili kaznovani za kaznivo dejanje s področja gospodarskega poslovanja
Mandat za opravljanje navedenih del traja štiri (4) leta. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Proizvodno podjetje „Oprema” Kočevje 61330 Kočevje, Tomšičeva cesta 13
— za razpisno komisijo—
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri.
100/7-84
NOVO V TERMAH ČATEŽ
(Ji
emona hoteli
68230 BREŽICE, TELEFON (068)61-010, TELEX: 35795 TERME
terme
225 **** **«•***•»
TERME ČATEŽ — Pogled na novi zdraviliški kompleks — Podvodna masaža
PRVA ŠOLA HUJŠANJA V TERMAH ČATEŽ
Vzrokov za debelost Je veliko in Jih ne kaže dajati v isti koi. Tudi shujševalne terapije na lastno pest so lahko zelo nevarne. Kaj torej storiti, če se človek želi znebiti odvečnih kilogramov?
Odgovor na to vprašanje vam bodo dali v Termah Čatež. In ne samo odgovor. Ukrenili bodo vse, da bi vam pomagati in vas naučili, kako se hujša, ne da bi ogrozili zdravje.
Program shujševalne kure traja 14 ali 21 dni. Na podlagi zdravniškega pregleda in testa psihofizičnih sposobnosti predpiše zdravnik ustrezno nadzorovano rekreacijo v kombinaciji z uporabo termalne vode.
Shujševalna kura zajema tudi dietno prehrano, ki vsebuje redukcijske in druge diete. Na predlog zdravnika je v program vključena tudi akupunktura. Predno pa boste zapustili čateške Terme, vam bodo dali še napotke, kako se boste ubranili pred odvečnimi kilogrami tudi doma.
AKTIVNI ODDIH ZA DELOVNE ORGANIZACIJE
Raziskovanja, opravljena na Fakulteti za telesno vzgojo v Zagrebu, so pokazala, da je možno zvišati raven funkcionalnosti in s tem tudi stopnjo zdravja že v 10 do 12-tih dneh, če se takšen oddih izvaja ob ustrezni obliki športne rekreacije. Ta spoznanja so navedla Terme Čatež, da so zagotovili vse pogoje za programiran aktivni oddih (PAO).
Pravilno programira telesna vadba pozitivno vpliva na ohranjanje in izboljšanje zdravja, povečanje delovne sposobnosti in funkcionalnih sposobnosti organizma, preprečevanje bolezni, zmanjševanje telesne teže, upočasnitev procesa staranja in izboljšanje motoričnih sposobnosti. Vse to pa lahko zmanjšuje nevarnost poškodb pri delu, bolezenske izostanke z dela in predčasne invalidske upokojitve.
Da bi pripomogli k ohranjanju delovnih sposobnosti svojih delavcev, lahko pokličete Terme Čatež, da se boste dogovorili o pogojih za izvajanje aktivnega oddiha zaposlenih. Radi pa vam bodo poslali tudi podrobne programe.	EP/DL—JS
5% POPUSTA BOSTE D0BIU, CE BOSTE OB NEPREKLICNI REZERVACIJI PREDL02ILI ODREZEK TE OBJAVE!
OTOČEC VABI
Krkin tozd hotel Grad Otočec tvori več objektov: Grad na otoku sredi zelene Krke, hotel Garni ter motele in bungalove. Tolikšna raznolikost objektov lahko zadovolji vse vrste gostov, tiste s plitvim in tiste z globljim žepom. Sem prihajajo ljudje, ki ljubijo mir gozdov, prebujajočo se naravo, žuborenje vode, sprehode in ne nazadnje tudi dot?ro domačo in mednarodno kuhinjo. Šunka s hrenom, postrvi in druge ribe, pustni krofi, gobje specialitete, divjačina itd. so užitek za vsakega obiskovalca. V obeh restavracijah, grajski in mo-telovi, so cene ugodne.
Vsak petek in soboto so na Otočcu zabavne prireditve. V tem letnem času je posebno zanimivo tradicionalno PUSTOVANJE, ki bo letos od 3. do 6. marca, ter praznovanje DNEVA 2ENA od 8. do 10. marca.
Vsem, ki se boste odločili, da boste preživeli po nekaj dni na Otočcu, še tole: cena penziona v gradu velja 715 dol 050,vGarnijuod775do 880, v motelih in bungalovih pa 630 do 775 din.
Rezervacije sprejemajo po telefonu (068) 21—830. Lahko pa za vas stori to tudi vaša najbližja potovalna agencija.	EP/DL—JS
ihaitm	nupuitovanv tej
|o£ VESELO m Sl012» ž/SEAVo
„LABOD”, tovarna oblačil Novo mesto	*	/
Tozd Ločna Cesta herojev 29
Komisija za delovna razmerja LABOD — TOZD Ločna
objavlja
prosta dela in naloge
ORODJARJA
Pogoji: — KV oblikovalec kovin,
— splošna znanja: poznavanje del na obdelovanih strojih in pripravljenost izpopolnjevati se na področju konfekcijske tehnologije
— 2 leti delovnih izkušenj na obdelovalnih strojih
— dvomesečno poskusno delo
— zaželjeno pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošna služba Labod — TOZD Ločna 8 dni po objavi.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 8 dneh.
108/7-84
„Labod”, tovarna oblačil Novo mesto Tozd Ločna Cesta herojev 29
Komisija za delovna razmerja Labod, TOZD Ločna,
objavlja
prosta dela in naloge
INŠTRUKTORJA
Pogoji: — konfekcijski tehnik V. stopnja,
— splošna znanja: organizacijske sposobnosti in andragoška znanja
— 3 leta delovnih izkušenj v konfekciji,
— dvomesečno poskusno delo
— zaželen: seminar za inštruktorje proizvodnega dela.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošna služba Labocj, TOZD Ločna, 8 dni po objavi.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen'čas. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 8 dneh.
107/7-84
Delovna organizacija Mercator—Agrokombinat Krško — TOZD Sadjarstvo Krško na pddlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. traktorist — sadjar — 1 delavec
2. sadjar — 2 delavca
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
1. opravljen izpit za voznika traktorja in šola za kmetovalce,
2. poklicna kmetijska šola oziroma skrajšan program usmerjenega izobraževanja
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Mercator — Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, kadrovska služba. Prijave sprejemamo 8 dni od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka."
105/7-84
Ljubečna Celje
izotal
termoizolacijski pod
V.
(6
Splošno gradbeno podjetje „Pionir” Novo mesto,
TOZD Projektivni bito,
objavlja proste delovne naloge in opravila
1. strojnega tehnika za projektiranje strojnih instalacij.
Pogoji za sprejem: srednja šola strojne stroke.
Kandidata bomo zaposlili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", Novo mesto,' Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek.
Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v30dneh.
101/7-84
m
PODROBNOSTI V NOVEM KAJU
Janez Trdina
DEL
NEČESA
BRAZIL.
MESTO
LESENA
SKLEDA
PRITOK
DONAVE/
CAR
RDEČI • KRIZ/ SKLADA TELJ ■ JENKO
MATIJA
COP/FR.
PLEM.
NASLOV
NAGRADA V j ČRNOMELJ
DARINKA PLUT iz Črnomlja je naša tokratna nagrajenka izmed reševalcev nagradne križanke. Žreb ji je dodelil zanimivo pripoved v dveh knjigah »Velikani zemlje”, v kateri je pisatelj Ole E. Roelvaag opisal, kako so se norveške družine spoprijele z divjino ameriškega kontinenta in ustvarile novo življenje v novi domovini. Prihodnjič čaka lepa knjiga enega od tistih, ki bo rešil to nagradno križanko, rešitev pa poslal na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Poskusite, če imate kaj sreče, in razvedrite se ob reševanju križanke!
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
VAŠA ZGODBA
Država laže v vseh jezikih dobrega in zla.
F. NIETZSCHE
Vsakdo rešuje težave srca in misli tako, da se zateka v svoj posebni svet.
S. HEDAJAT
REDNI
Skof
JAP. BISMARCK/ IKRAVEC
DL
unTpJ. ŽIVALSKI VRT/ P0-CVETTCA TOMSTVO
IZOLATOR
0BV00NA RASTLI NA
TERMIN
MESTO V BACKI
ZAČIMBA
NORD.
SMUCl/
RAST.
ORGAN
ZEVSOV
SIN/
UJEDA
SP. Z. IME /KRILO RIM. LE-fl Gl JE
TORINO
PROPE
LER
ROCKA
VEZNIK
CILJ
STREL-
CEV
ANATOLE
FRANCE
GLAS-
BENIK
TIBET.
GOVEDO
OČKA
VOJ. SKUPINA/TOVORNA ZlVAL
PERZE-
JEVA
MATI
Ribištvo je gospodarska panoga, ki je zelo odvisna od naravnih krogotokov.
Usoden bogatejši ulov
Zakaj je propadlo perujsko ribištvo — Ni dobro z enako veliko žlico zajemati iz morja leto za letom
Strokovnjaki za ribištvo se vse pogosteje vračajo k tako. imenovanemu perujskemu primeru, da bi iz njega potegnili čimveč podu-ktov. Primer je namreč zelo poučen, saj nazorno kaže, da mora človek v svojem gospodarskem računu upoštevati tudi naravo.
Leta 1972 se je namreč do tedaj močno perujsko ribištvo sesulo.
Velikih jat sardel, ki sojih nadvse uspešno in v ogromnih količinah nalovili leto za letom, na lepem ni bilo več. Ponje je bilo treba oditi daleč od obale na odprto morje, kar je pomenilo, da so ta morska bogastva postala dostopna le tis-Hm gospodarstvom, ki so dovolj bogata za nakup dragih ribiških ladij za lov na odprtem morju. Na cedilu so ostale množice ribičev, ki so dotlej lovili ob obalah. Motna veja narodnega gospodarstva se je tako posušila.
K temu ravnanju je strokovnjake navedel med drugim tudi perujski primer. Tamkajšnji ribiči so v letih, ko je bilo v siceršnjem obilju sardel manj teh rib, povečali število ur lova, da so po količini ulova vsaj približno ujeli bogate letine. S tem pa so grobo posegli v naravni eiklus in si tako rekoč odžagali vejo, na kateri so sedeli.
Tesna povezanost med naravo in človekovo dejavnostjo se kaže tudi na drugih področjih, žal predvsem v temnih barvah. Človek pač mora resneje upoštevati naravo in njene cikluse.
Čebele — geologi
Bodo žuželke pomagale odkrivati rudnine?
Od čebel, ki so že tako zelo koristne žuželke za človeka, si strokovnjaki obetajo novih kbristi: odkritij o sestavi tal, možnih zalogah rudnin in odkrivanje onesnaženosti.
Ugotovili so namreč, da cvetlični prah dokaj natanko odraža sestavo tal, v katerih rastlina raste. Ker pa čebele obletajo obsežna območja, in to zelo temeljito, je torej mogoče kar od njih vsak dan pobrati vzorce cvetličnega prahu za analizo, s pomočjo katere strokovnjaki lahko ugotavljajo stopnjo onesnaženosti in bi tudi lahko opravili prve geološke raziskave območij.
„S čebelami lahko hitro zgradiš vzorec mineralnih nahajališč,” meni dr. John Free z eksperimentalne postaje v Hert-fordshireu. Treba je le dobro razporediti panje in potem zbirati cvetlični prah, ko se čebele vračajo s paše. Z analizo je mogoče ugotavljati koncentracijo svinca, cinka, bakra, magnezija in celo zlata ter srebra na določenem zemljišču.
Beg pred zakonom
Navdušencev za samski stan več kot prej
. Vse manj ameriških moških se ogreva za zakon v najbolj vitalnih letih svojega življenja. Raziskave so pokazale, da se kar 84 odstotkov moških v starosti od 30 do 34 let opredeljuje za samski stan. Po teh letih pa se moška srca najhrž začenjajo čutiti bolj osamljena in zahrepene po domačih ognjiščih. Raziskava namreč kaže, daje za fantovsko življenje v skupini do 40 let opredeljenih le še 38 odst. moških, medtem ko je v starostni skupini nad 40 let starih moških za samsko življenje navdušenih le še 18 odst.
Zakaj se moški izogibajo zakona? Psiholog Peter Stein je v svoji knjigi „Samsko življenje” raziskal to vprašanje. Piše o „zbeganem moškem, ki je posledica gibanja za uveljavitev žensk.” Stein meni, da bolj samozavestna sodobna ženska predstavlja za moškega trd oreh, katerega ne ve, kako bi se lotil.
Med zakrknjenimi samci pa je zbral podatke, po katerih je mogoče sklepati na dva razloga zaradi katerih so ostali zunaj zakonskega stanu: ali niso našli prave življenjske sopotnice ali pa se jim zdi zakon preveč odgovorna zadeva..
POŠTEN” SOSED
Bilo je kmalu po vojni. Tisti čas smo kajžarji živeli od dnine pri bogatih kmetih in od mleka, ki nam gaje dajala edina kravica v lopi. Imela sem šestero otrok in moža, ki ni bil v oporo družini. Hodil je sicer nadelo, a je skoraj ves zaslužek zapil.
Z dela seje vračal pozno, večkrat šele ponoči. Videti je bilo, da mu popivanje pomeni vse, dom pa nič. Ko je stopil v bajto, je bila prva njegova beseda „lenuhi”, potem pa nas je vse po vrsti zmerjal z besedami, kijih lahko govori le človek, ki ne ve, kaj dela. Otroci so preplašeni zbežali na sosedov skedenj iri tam večkrat prespali noč. Tudi jaz sem morala z najmlajšim v naročju dostikrat pobegniti pred jezo pijanega moža.
Mali je bil bolehem, zato si nisem upala prespati noč na skednju kot otroci, ker sem se bala, da bo huje zbolel. Zatekla sem se običajno k najbolj ugledni, verni družini, ki je bila zgled vsej fari. Edino oni so me še marali v stiski sprejeti pod streho, ostali so se bali mojega pijanca.
Nekega dne, ko sem se čez noč zatekla v omenjeno hišo, se je dogodilo nekaj, na kar se ne bi upala niti-v sanjah pomisliti. Gospodinja je zjutraj odšla v hlev molst krave. Za njo se je dvignil tudi njen mož, vendar seje obotavljal, nato pa je prilezel k meni na ležišče. Začel meje nadlegovati, rinil je vame in mi hotel storiti silo poleg spečih otrok. Bala sem se kričati, zato sem se molče branila, vendar zaman. Z jezo in močjo meje zagrabil, me porinil pod veliko krušno peč in ... zgodilo se je.'
Preplašena in nemočna sem obležala. Nasilnež se je ponižno odvlekel v hlev, kjer seje prilizoval nič hudega sluteči ženi, ki ni niti malo slutila, kaj je počel njen pošteni mož v izbi.
Ko sta se vrnila iz hleva, nas je vse skupaj žena pogostila s sveže prevretim mlekom.
Bila sem potrta, a morala sem biti prijazna z njo in z njenim „uglednim” možem.
Od tistega dne naprej nisem nikoli več iskala zatočišča pri sosedih. Raje sem zaspala vsa pretepena v svoji postelji.
MARIJA
NARKOMANKA
Počasi zajemam sapo in se poslavljam od dneva, ki gre nekam za nebo. Po večurnem ležanju v postelji so mi udi še bolj otrdeli. Stegnem roko, da bi ugasnila svetilko, pa ne dosežem stikala. Migljajo vsi predmeti, oči, uprte v neki predmet, vidijo nekaj drugega. Pogledam v strop pa skoz okno, proti vratom in bogve kam še, povsod ista slika: moreča tišina spremlja mrtve predmete. Nikogar ni. Vsi so odšli, zbežali pred menoj, ki še lastnega sina ne maram več.
Stara sem šele trideset let. Da, trideseta jesen mojega življenja, jaz pa sem že v „zimi” življenja. Matej je' odšel k mami, moj sin se potika kdovekje. Proti večeru, že vem, kako bo, se bo vrnil domov, spil mleko in se skril v svoj kot. Ničesar ne bo rekel, ko me bo videl spet ležati, spati, počivati...
Čakam. Na drogo. Ne, te besede ne prenesem, saj sem že tolikokrat doslej obljubila, da je zadnjič. Pa so obljube izzvenele v zrak in vedno znova sem iskala mamilo, prodala sem še tisto zadnje, kar sem imela, in pristajala na obljube tistih, ki so me znali opehariti.
Prihaja večer. Škoda, da ne morem ven. Rada bi videla, če je še kaj listja na drevju pred hišo. Lepe, zlate jeseni zame ni več. Ne vidim je, ne morem je več videti. Ležim med štirimi stenami, ki me ločujejo od sveta, od vsakdanjosti. Navajam se poslušati svoj molk, poskušam preboleti svojo neskončno bolečino, strah, bojazen, vadim se prestajati samotne dneve in noči. Vedno in povsod sama. Po čigavi krivdi, se ne sprašujem več, pa tudi drugi mi ne zastavljajo več takih vprašanj.
Naj vse skupaj izgine! Tudi jaz sama, kajti bojim se jutrišnjega dne, vseh tistih oči, ki buljijo vame...
Neko jutro se ni zbudila več.	META
Usoda perujskih ribičev pravzaprav ni nič novega. Od dobrega ali slabega ulova rib, kot so lososi, slaniki in sardele, so bile odvisne usode narodov, mestnih držav in tudi celih ozemelj. Dober ulov je prinašal blaginjo, slab pa pomanjkanje in hkrati okrnjeno Politično moč. Nič nenavadnega ni, če so ljudje že pred stoletji želeli najti odgovor na vprašanje, zakaj je včasih rib obilo, včasih pa kar izginejo.
Izkazalo se je, daje obilnost ribjih jat povezana s temperaturo morja, vetrovi, morskimi tokovi in človekovo dejavnostjo. Poleg teh se v odločujočo verigo vzrokov za obilje ali pomanjkanje ribjega zaroda povezuje še več drugih stvari, ki lahko posežejo v naravni ciklus. Od toplote morja je odvisno gibanje morskih tokov, od teh rast alg in planktona ter množina majhnih ribic, ki so hrana večjih, zadnjih v tej naravni verigi. Če vse poteka ugodno, potem je zagotovljen dober ulov.
Evropske severne države so temeljito raziskale Severno morje in Baltik, zato je mogoče dokaj zanesljivo ugotoviti, kdaj so naravne razmere ugodne in kdaj ne. Prav to poznavanje pa je zelo pomembno za odrejanje ulova. V slabih letih namreč že tako slab ulov še dodatno omejijo.
KMEČKI IN BERAŠKI ZAKONI
Kraj se je Lenki priljubil; ne vem, zakaj ga je pustila in prišla zopet nazaj v faro dninarit, obdelovat najeto njivico, gojit kravico in po malem tudi kramarit. Njen Jurček pa je služil sem ter tja po krčmah, kjer so ostajali vozniki, in si je prihranil tudi že kak krajcar. Tako sta živela tu v našem kraju blizu eden drugega več let in sta modrovala neprenehoma, kako bi se mogla priplaziti v sladki zakonček — ali ostra postava jima je kazala figo. Veste, kaj sta bedaka namenila? Dala sta si besedo, da pojdeta čez morje v drug svet, precej kosi prislužita denar za pot, in tam da ju bo poročil tisti imenitni Baraga, ki je bil tam menda za škofa. Pozneje je bilo slišati, da jo bosta popihala nekam dol na Turško in se poročila tam po staroverski šegi in da bosta menda tudi vero zatajila, kaj vem. Zadnja leta je Jurček jel zahajati v hrvaške šume, kakor vsi potepuhi. Vidite, naenkrat, tresk, pride nova postava, da se sme ženiti vsak, in čez štiri tedne sta se že spremila Jurček in moja Lenčka k tako zaželenemu oltarju. In zdaj se imata. Ali nisem uganila? Kajne, dastavamtadvapovolji?"
Krčmarico prosim, da naj pove zdaj še to, kako v novem stanu gospodarita in zdelujeta. Ona pravi: »Le
počakajte malo, povedala bom tudi to in še kaj drugega.
Jurček in Lenčka sta vzela v najem prazno bajto, polja za več kot petnajst mernikov posetve in travnik pri Temenici. Živine sta si nakupila več ko za potrebo. Veste, stolkla sta si bila oba gotovo kakih sedem sto goldinarjev. Lenčka bi bila lahko dobila kakega boljšega moža, kmečki fantje ne zaničujejo ženske, če je prav dekla ali sebenjka, da ima le groš.
Kupila sta si tudi par volov, da jima ni treba prositi za oral nikogar za pomoč, in tudi sama delata kakor vola. T ako pridnih ljudi ni nikjer v našem kraju. Kadar utegne, trguje Jurček tudi z žitom. O, za take skopuhe ni shah, da bi ne obogateli. Vse opravljata sama z deklo. Z drugimi ljudmi nočeta imeti nič opravka. Lenčka nima in noče nobene prijateljice, da bi se z njo kaj pomenila, in Jurij pa tudi nobenega prijatelja. Nikoli ju ne bodete videli v nobeni krčmi, v nobeni veseli tovarišiji. Vidite, me babe smo že tako ustvarjene, da moramo zvedeti vsako skrivnost, in tako vemo vkljub vsemu skrivanju in zapiranju, kaj delata ta odurna človeka. Še majhni otroci niso tako neumni, kot sta ta dva. V cerkev hodita zmerom skupaj, kar ni bilo prej nikoli čuti. V nedeljo sedi Lenčka, fej te bodi, po cele ure dedcu v naročju.
Enkrat sem sama videla, ko mu je prinesla na polje južino, da sta šla za mejo, ali sem dobro zapazila, kako sta se lizala pri belem dnevu. Prinesla sta v naš kraj tudi ostudno gosposko šego, kadar pride mož domov s pota ali s polja, da se kušujeta in spenjata eden drugemu okoli vratu. Me druge dedca še ne pogledamo ne; mar nam je če pride domov ali ne! še
kadar molita, pravijo, da se držita za roke. Prej je hodil vsako soboto stari Pehtan Jurčka brit. Lenčka je stala baje poleg njega in se vsa tresla od strahu, da ga ne bi kaj urezal. Zdaj ga brije menda sama. Včasi mu obira in otipava vso glavo spredaj in zadaj in čenča: ,Ti, Jurček, tu se ti je naredil mozoljček, kajne, da te hudo skeli, ti božec ti! Oh, ti, ali te ne boli tudi glavica, da ti je tako vroča. Čakaj, omočila bom precej robec in ti prevezala.’ Lenčka je, z eno besedo naj dopovem vse, tako zatelebana, tako izgubljena v svojega Jurčka, da bi dala precej zanj kri in življenje. Zdaj pa izrecite še vi svojo sodbo. Strašno sem radovedna, kako ju bodete pohvalili.”
Moj odgovor je bil: »Kadar se pripoveduje o drugih ljudeh, je navada, da se vselej vsaj nekoliko privržein prilaže. Jedro vaše povesti se mi pa zdi kaj lepo in podučno. Njuna ljubezen je trajala brez greha do konca, služila sta si toliko let s trudom in žulji pripomočke, da dosežeta svoj pošteni namen, in zdaj, ko sta združena, dajeta sosedom prekrasen zgled varčnosti, pridnosti in ljubezni. Jurček in Lenčka gotovo ne bodeta zaničevala svojih otrok, tudi z besedo ne, in tudi ne bodeta eden drugega obrekovala in preklinjala. Bog jima ohrani te lepe krščanske čednosti do smrti, katera jima bodi pozna in srečna. To zadnjo kupico bom izpil na njuno zdravje!"
Vzemši češko knjigo s klopi, kamor sem jo bil položil, da se mi v žepu ne mečka, se vzdignem in odidem proti domu. V veži slišim besede: „Ta človek bere bukve, pa ga ni sram, da govori tako prismodasto."
S
I
s
*
N
I
N
>
I
N
I
N
I
N
>
I
V
I
N
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
<
s
I
s
I
s
POTA
poročajo
OB VARILNI APARAT — Trimo je 6. februarja prijavil tatvino varilnega aparata in 50 m električnega kabla. Reči so bile ukradene iz avta ob koncu januarja v Trebnjem.
RAZG RA J AL J E — Miličniki so 7. februarja dali na hladno 29-letnega Stjepana Rezovca iz Metlike, ki se je doma pretepal in razgrajal.
KABEL IZGINIL — Beltje 8. februarja prijavil tatvino 30 metrov trifaznega kabla, ki je bil last podjetja Durolit. Ta delovna organizacija izvaja montažna dela na gradbišču Beitove lakirnice. Škode je za 3.000 din.
OB DINAMO — Marjana Križje 8. februarja prijavila tatvino dinama. Slednjega je nekdo odnesel izavta, kije bil parkiran vskupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu. Škode je za
5.000	din.
IZZIVAL K PRETEPU —Metliški miličniki so 8. februarja pridržali do iztreznitve 29-letnega Vladimira Go-vednika iz Novega mesta. Fant je goste gostilne Raimer v Metliki izzival k pretepu.
PO KOČEVSKEM
AVTOBUS NI MOGEL NAZAJ — Iz osnovne šole „Zbora odposlancev” v Kočevju so 10. februarja obvestili postajo milice, da je ta dan avtobus sicer prispel v Koprivnik, nazaj pa zaradi poledenele ceste ni mogel. Tako rvi-pripeljal k pouku v Kočevje učencev.iz te vasi. Postaja milice je že 7. februarja opozorila tozd Cestnega podjetja v Kočevju, naj bolje vzdržuje cesto proti Koprivniku, ker se šoferji avtobusov pritožujejo, daje nevarna in praktično neprevozna. Pri Cestnem podjetju so sicer obljubili,- da bodo cesto uredili, na veselje šolarjev pa obljube niso držali.
SAMOPOSTREŽBA Z AKUMULATORJI —- V noči s 7. na 8. februar so neznani storilci pokradli iz treh traktorjev, last ZKGP, tozd Rog, akumulatorje, in tako naredil za' 515.000 din škode. Traktorji so bili pri vasi Laze. 6. februarja pa je izginil tudi akumulator s traktorja tozda GG Pugled, ki je bil parkiran v Klinji vasi. Ta akumulator je bil vreden 10.000 din. Če ni akumulatorjev v trgovi-nah, se pač nekateri znajdejo.
OTROKU NI BILO POMOČI
DOL. PREKOPA — V soboto, 11. februarja, popoldne je 28-letni Stanislav Vodopivec iz Dobe vozil z osebnim avtom od Šentjerneja proti Kostanjevici. V Dol. Prekopi je z njegove desne strani nenadoma stopila pred avto triletna Jožica Zupančič iz Dol. Prekope. Vodopivec je deklico zadel in zbil po cesti, pri čemer je bila tako hudo ranjena, daje med prevozom v bolnišnico umrla. Kaže, da se je otrok znašel pred avtom iznenada. Utemeljeno sumijo, da je Vodopivec skozi naselje vozil prehitro in pod vplivom alkohola.
ČIGAVE SO STVARI? — UNZNovo mesto obravnava skupino vlomilcev, ki je od novembra do začetka februarja kradla in vlamljala v parkirane avtomobile. „Delali” so predvsem na parkirnih prostorih pred novomeškimi trgovinami, otroškimi vrtci in drugod, kjer se vozniki ustavljajo za krajši čas in pušČRjo avto nezaklenjen. Objavljamo fotografijo pri vlomilcih zaseženih predmetov, za katere preiskovalci še niso ugotovili lastnikov. Kdor na sliki prepozna svojo stvar, naj se oglasi na UNZ ali postaji milice Novo mesto.
Kresničke obvezne za vse
V nedeljo začne veljati določilo zakona o varnosti cestnega prometa — V začetku le opozorila
NOVO MESTO — V nedeljo,
20.	februarja, začne veljati določilo republiškega zakona o varnosti cestnega prometa, ki 49. členu terja, da morajo vsi pešci ponoči ali ob vsaki zmanjšani vidljivosti na cestah izven naselja nositi svetlobno odsevno telo, ki se ga je že prijelo ime kresnička.
V začetku bodo miličniki pešce, ki bodo hodili brez kresničk, le opozarjali, kasneje pa tudi kaznovali. Prehodno obdobje je potrebno tudi zaradi tega, ker odsevnih teles na tržišču še ni dovolj. Strokovnjaki trdijo, da so v Sloveniji za sedaj edini ustrezni obeski izdelani v tovarni Saturnus. Označeni soz JUS M. N-. 9.525. Poja-
IZGINIL DRESIRANI ZAJEC
NOVO MESTO — Medtem ko se je vsa družina Filipa Robarja zavzeto angažirala pri izvedbi sobotnega kulturnega maratona, pa je neznani zlikovec (ali več njih) posegel po dresiranem belem zajcu, ki ga je imel Robar v zajčnici ob Težki vodi pri stanovanjskem naselju Nad mlini. Zajček je imel pred seboj nastop z znanim slovenskim čarodejem, ki bi poskusil nemogoče: odčarati novomeške kulturne razmere, zdaj pa je njegovo znanje nekoristno obležalo v nekem želodcu. Je tatu vodila lakota po mesu ali po zajčji pameti, ne vemo. Človek gre pač za tistim, kar mu primanjkuje. Ker je to že drugi dresirani zajček, ki so ga ukradli Robarju, se bookrade-ni najbrž odrekel reji ..pametnih" zajcev; morda potem tudi tatu ne bo več k zajčnici.
BO PEŠEC IZUMRL? — Na novomeškem Glavnem trgu se trgovski tovornjaki vse bolj pogosto ustavljajo celo na pločnikih, čeprav se zdi, da bi obce-nah, kijih plačujemo za najrazličnejše blago, trgovci ob raztovarjanjih lahko naredili korak ali dva več. (Foto; J. Pavlin)
V.
I
z
PREVISOK TOVORNJAK — Minuli petek zvečer je Petar Radokovič iz Varaždina vozil s tovornjakom iz Adl-ešičev proti Črnomlju. Nadvoz oziroma most čez reko Dobličico je visok 3,70 metra, tovornjak, namenjen za prevoz tekstila, pa je bil za 10 cm višji od nadvoza. Tovornjak je zadel v nadvoz, pri čemer je bilo za 150.000 din škode.
PREVEČ V LEVO - 9. februarja zvečer je Mihael Bele iz Smolenje vasi peljal z osebnim avtom od Metlike proti Novemu mestu. Ko je pripeljal v Jedinščico, ga je v blagem desnem ovinku zaneslo na levo polovico vozišča. V tem trenutku je nasproti z osebnim avtom pripeljal Marjan Turk iz Stopič. Avtomobila sta čelno trčila. Bele je bil eudo ranjen, Turk in dva
sopotnika pa laže. Škode je za 300.000 din. Promet je bil do 9.50 ure zaprt v obe smeri.
POBILI STEKLE LISICE
RIBNICA — V Nemški vasi pri Ribnici so pred kratki m pobili dve lisici, vendar ne vedo, če sta bili stekli, ker rezultat analize še ni znan. Enoje z vilami pobil Jože Bojc—Vrtačar, drugo pa pes šarplaninec, ki ga imajo zdaj zaprtega, dokler ne bo znano, če ni bila morda lisica stekla. Tudi s hrvaške strani Kolpe, in sicer iz Lokev pri Delnicah, poročajo, da so pred kratkim lovci pobili dve lisici, za kateri je kasnejša analiza pokazala, da sta bili stekli.
vljajo se namreč tudi kresničke brez oznake, ki pa so neustrezne.
Seveda je treba zakonsko določilo podpreti tudi s propagando. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je dal izdelati 10.000 nalepk „Nosi kresničko”, v delu je poseben letak itd. Priporočilo je, naj kresničko takoj začno nositi vsi člani občinskih s.vetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, mentorji, učitelji in vzgojitelji v vrtcih „in šolah, miličniki, člani zveze šoferjev in avtomehanikov, člani AMD in drugi.
Lačna zima redči kokošje vrste
Domala vse kokodajske so izginile iz nezakle-njenih kokošnjakov
Če bodo zgodovinarji čez leta preučevali časopisne črne kronike, se bodo bržkone čudili, kako zelo so se današnji zmikavti specializirali za tatvine kokoši. Minuli teden je bil slikovita podoba take odločitve.
Neznani storilec je 12. februarja iz odklenjenega kokošnjaka Jožeta Dragana iz Jablana odnesel 8 kokoši, vrednih 5.000 din. Franc Kukman iz iste vasi je isti dan prija vil tatvino zajcevin suhega mesa. Iz zajčnice so izginili trije dolgou-šci, sušilnica pa je manj „obljude-na” za dve klobasi insvinjskijezik.
Lakotniki so obiskali 9. februarja tudi nezaklenjeni kokošnjak Micke Sopčič iz Gradaca. Z njimi so šle tri kokoši. Precej večji plen so zmikavti našli v nezaklenjenem kokošnjaku Ane Kulovec iz Vavte vasi. Ženska je bila v noči na 10. februar karob 19putk. Nekdoseje te dni posladkal tudi s šestimi kokošmi Frančiške Grahek iz Kota pri Semiču. Kokodajske so do svoje prerane smrti stanovale v nezaklenjenem hlevu.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Neznani storilec je pred dnevi vlomil v osebni avto Brazde z Draškovca. Vozilo je bilo parkirano v skladišču posestva. Potem ko je nepridiprav s silo odtrgal pokrov rezervoarja, sije postregel zok-oli 10 litri bencina. Kar daleč smo prispeli, vlom zaradi nekaj litrov bencina!
• Jožetu Pavliču iz Dol. Gradišča je minuli četrtek nekdo jzpred bifeja upokojencev v Šentjerneju ukradel dve polivinilasti vrečki, v katerih je bilo za 2.600 din hrane. Vrečki sta izzivali s kolesa, ki je bilo prislonjeno na zid. Še pred letom ali dvema se vrečk s hrano ne bi nihče dotaknil,celo pred bifejem upokojencev ne.
• Osnovna šola Grm iz Novega mesta je prijavila tatvino TV magnetoskopa. Naprava znamke Philips je med 28. januarjem in 8. februarjem izginila iz omarice v avli šole. Tatovi so res že popolnoma brez morale, kradejo že po šolah, ki nimajo večdenarjani-ti za kurjavo, kaj šele za nove magnetoskope.
Dva poraza novolesovcev
V zahodni skupini 2. ZKL Novoles: Kraljeviča 84:102 (42:48) in Novoles : Novi Zagreb 68:84 (32:37)
NOVO MESTO — Prejšnji teden so košarkarji Novoiesa dvakrat igrali v dvorani pod Marofom, in četudi je njihovo zdajšnje nastopanje v zahodni skupini 2. zvezne lige daleč od kakršnegakoli uspeha, jih gledalci ne podcenjujejo, vsakokrat jih bodri precej nad dvesto, žal pa sojih domači igralci v tej sezoni samo enkrat razveselili z zmago.
Praznih rok so ostali tudi v sredo in soboto. V zaostali tekmi s Kraljevico so novolesovci pokazali lepo igro; prvi polčas so izgubili za 6 točk, a to predvsem zaradi nezbranosti v odločilnih napadih, sicer pa so se enakovredno kosali z neprimerno višjimi nasprotniki. Tudi v nadaljevanju tekme niso igrali podrejene vloge, žal pa so se nekako vnaprej sprijaznili s porazom in dovolili, da so igralci gostujočega moštva dodobra napolnili njihov koš.
Kaj več kot še kar sprejemljiv poraz novolesovci tudi v tekmi z Novim Zagrebom niso iztržili. Če prejšnje srečanje lahko označimo kot dobrp, potem tega nikakor ni mogoče reči za sobotni nastop, prav trudili se namreč
TURNIR V MALEM NOGOMETU V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — V počastitev praznika občine Črnomelj in 40-letnice Snosa prireja nogometni klub Bela krajina iz Črnomlja 25. in 26. februa-rja turnir v malem nogometu, ki bo v športni dvorani v Loki. Prijavnina znaša 1.500 dinarjev in jo je treba nakazati na žiro račun 52110-678-83279 do 22. februarja. Žrebanje parov bo 23. februarja ob 17. uri na stadionu v Loki v Črnomlju. Za vse informacije se lahko intresenti obrnejo na tov. Panjana, telefon 51-265.
SLALOM IN SKOKI V STAREM TRGU
STA RI TRG — TVD Partizan Stari trg je pred kratkim priredil tekmovanje v slalomu in smučarskih skokih na 20-metrski skakalnici v Grobku. V slalomu je pri mladinkah zmagala Mateja Koce iz Starega trga, pri ml. pionirjih Matjaž Barič iz Črnomlja, med st. pionirji je bil najboljši Stanko Starc (Stari trg), med mladinci Roman Butala (Radenci) in med veterani Matija Koce (Stari trg). Skoki: pionirji: Matjaž Barič, mladinci: Roman Butala, člani: Arsen Barič.
miMMiilSI
KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o.. Novo masto
NOVOMEŠKE KOŠARKARICE ZMAGALE
NOVO MESTO — Košarkarice Novega mesta še naprej z velikim uspehom nastopajo v 2. slovenski ligi. Nazadnje so v novomeški dvorani pod Marofom premagale tekmice iz Ptuja z rezultatom 68:60 (32:28). Na lestivci so prve z dvema točkama prednosti pred drugouvrščenoekipo.in ker so že igrale z boljšimi ekipami, bi bilo veliko presenečenje, ako se Novo-meščanke ne bi uvrstile v ligo z najboljšimi slovenskimi ekipami. V tekmi sNRtujčankami so za Novo mesto igral^: Srebrnjak(5), Avguštin (8), Adamičih, Gal (2), Dragan (4), Žura (20) in Bunc (25).
ŠAHOVSKA DVOBOJA
SEVNICA — Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice je organiziral dve prijateljski srečanji z osemčlanskima ekipama Radeč in Krmelja. Radečane so premagali z rezultatom 38,5:25,5, Krmeljčane pa z 42,5:21,5.
niso ne eni ne drugi, razlika 5 točk v korist gostujočega moštva sicer govori, da Novomeščani v prvem polčasu niso vrgli puške'v koruzo, toda zatem so jim pošle moči, poznala se je odsotnost Cerkovnika, ki se je težje poškodoval na tekmi v sredo, in Zagrebčani so brez večjega naprezanja prepričljivo zmagali.
Na tekmi s Kraljevico so koše za Novoles dosegli: Besednjak 7, Golobič 6, Kramar 9, Skube 35, Kek 5, Cerkovnik 5, Pintar 4, Beg 6, Seničar 6 in Bratož 1, z Novim Zagrebom pa Bratož 4, Golobič 12, Kek 2, Besednjak 2, Seničar 9, Kramar 8, Pintar 10 in Skube 17. Na lestvici so novolesovci še zmeraj zadnji, v soboto pa potujejo v Borovo, kjer se bodo pomerili z istoimenskim moštvom.
D. R.
SEVNICA PREMAGALA KRMELJ
SEVNICA — VI. kolu zasavsko-posavske šahovske zveze je v tekmovanju za pokal maršala Tita Sevnica premagala Krmelj s 3:1. v drugem kolu pa se bodo Sevničani pomerili z ekipo Brežic, zmagovalec pa se bo' srečal z Zagorjem ali Rudarjem iz Trbovelj.
V Gabrju zmagal Rog
280 udeležencev iz vse Dolenjske in iz Ljubljane na gorjanskem veleslalomu nad Gabrjem — Rog ekipni zmagovalec
GABRJE Tukajšnje športno društvo je v nedeljo pod pokroviteljstovm Dolenjskega lista in Obrtne zadruge Metlika pripravilo 2. tradicionalni gorjanski veleslalom za vse kategorije na smučišču Dece nad Gabrjem. Dobro utrjena proga je vzdržela Vseh 270 tekmovalcev, ki so prišli iz vseh dolenjskih klubov in Ljubljane. Gorjanski veleslalom postaja največja smučarska prireditev na Dolenjskem in res je škoda, daje bila to nedeljo namenjena le rekreativcem. Še nekaj dni pred tekmovanjem je bilo vse pripravljeno, da bodo mlajši in starejši’ pionirji in pionirke prav tu tekmovali tudi za YU-točke.
Rezultati: cicibani: 1. Zdenko Hla-vaty (Rog), 2. Matej Rešetič (Šentjernej), 3. Mitja Gorišek (Rog); mlajši pionirji: 1. Aleš Kužnik (Krško), 2. Gorazd Jakše (Rog), 3. Tomaž Mesarič (Smučar, Ljubljana); starejši pionirji: 1. Aleš Cerkvenik (Smučar, Ljubljana), 2. Sandi Bajer (Gabrje), 3. Daniel Batagel (Smučar); mlajši mladinci: 1. Robert Itr (Razlag),2. Boštjan Roškar (Krško), 3. Marko Rešetič (Šentjernej); starejši mladinci: 1. Tonček Šturm (Metlika), 2. Sašo Čič (Rog), 3. Matej Rebernik (Trimo, Trebnje); veterani: 1. Matija Wachter (Rog), 2. Vinko Kranjčevič (Krško), 3. Edvard Glavan (Gabrje); člani: 1. Robert Peric (Rog), 2. Bojan Saje (Rog), 3. Božo Tratar (posameznik); cicibanke: 1. Anuška More (Rog), 2. Martina Hribar (Trimo), 3. Maja Kranjc (Trimo); mlajše pionirke: 1. Zvonka Gomilšek (Krško), 2. Špela Eusič (Rog), 3. Mateja Kos (Rog); starejše pionirke: I. Špela Bele (Rog),
SMUČANJE V BEREČI VASI
BEREČA VAS — otroci in mladina Bereče vasi in okoliških krajev so imeli med zimskimi počitnicami res pravo zimsko veselje, kajti pod vasjo je tako rekoč neprekinjeno obratovala smučarska vlečnica, za nakup katere so dve tretjini denarja zbrali vaščani, ostalo pa je prispevala metliška telesnokulturna skupnost.
KOŠARKA V ARTIČAH
ARTIČE — Pred kratkim se je končala košarkarska liga, ki jo je že osmič zapored organizirala sekcija za košarko pri TVD Partizan Artiče. Tudi letos je zmagala ekipa iz Sromelj pred artiškimi harlemovci, sledijo pa ekipe Globokega, Trebeža, Arnovega sela, Zdol, Generacija in OŠ Artiče. Mladi vedno sami poskrbijo tudi za sojenje, vodenje zapisnikov, merjenej časa itd. Skratka gre za lepo rekreacijsko prireditev, ki krepi tudi tekmovalni duh, spodbuja mlade k ukvarjanju s športom, jih navaja na prijateljstvo in tovarištvo in v njih utrjuje spoznanje, da šport niso samo vrhunske tekme, kijih prenašajo po televiziji, marveč je morda še več vredno ' naše udejstvovanje na domačem igrišču.
B.	DUŠ1Č
Res športno Podbočje
Košarka je še prvi šport tega kraja — Smučarsko tekmovanje — Rekreacija za odrasle — Novi učitelj
PODBOČJE — Športno društvo Podbočje je zadnjo nedeljo v januarju organiziralo tekmovanje v smuku in slalomu pod geslom:
„Staro in mlado na smuči!”
Tekmovalci, ki se jih je zbralo kar lepo število, so bili razporejeni v pet kategorij, prišlo pa je tudi blizu 200 gledalcev, ki so pohvalili tako dobro organizacijo (elektronsko merjenje časa, ozvočenje, lepo iti vidno označena proga), kot drzne in lepe vožnje smučarjev.
Tekmo je uspešno vodil Franc Černelič, trem najboljšim tekmovalcem iz vsake kategorije pa je predsednik društva Andrej Zupančič podelil simbolične nagrade.
Še vedno pa je prvi šport Podbočja košarka in za še večjo popula-
rizacijo te igre so prejšnjo jesen priredili „24 ur košarke", številni gledalci pa so se pomerili v metanju prostih metov. Podboški košarkarji so bili tudi organizatorji pravkar končane občinske trimske lige v košarki, kije po množičnosti presegala podobne prireditve.
V šolski športni dvorani je vsak večer živo, saj se vrstijo treningi pionirjev, kadetov in članov. Vsako sredo pride na rekreacijo okoli 50 odraslih krajanov, nedeljsko dopoldne pa je namenjeno pošolski mladini.
K še večjemu razmahu športna bo tudi v strokovnem pogledu gotovo veliko prispeval mladi in zagnani novi učitelj telesne vzgoje, domačin Branko Strgar.
Z. J.
2. Janja Jakša (Metlika), 3. Mira Gazvoda (Gabrje); mlajše mladinke: 1. Urška Račečič (Rog), 2. Mateja Jakša (Metlika), 3. Janja Durjava (Šentjernej); starejše mladinke: 1. Vladka Radenšek (Krško), 2. Tjaša Kordiš (Rog), 3. Saša Žitnik (Trimo); veteranke: 1. Metka Wacheter (Rog), 2. Katjuša Borsan (Pionir), 3. Tončka Grubar (Šentjernej); članice: 1. Jožica Potočar (Šentjernej), 2. Branka Ku-’ žnik (Krško), 3. Mira Retelj (Gabrje).
Ekipno so bili v ženski in moški konkurenci najboljši smučarji Roga, ki so prejeli tudi pokal Dolenjskega lista. Pokal za naj hitrejšega na progi je dobil Robert Peric, najmlajši udeleženec gorjanskega veleslaloma pa je bil šestletni domačin Kristijan Vesel.
J. PAVLIN
KARATE V TREBNJEM
TREBNJE — Do srede marca se lahko vsak, ki ga zanima karate, prijavi za tečaj te borilne vešči ne, ki ga bosta v trebanjski osnovni šoli vodila Jože Kastelic in Milan Kovačič. Vpišete se lahko vsak torek in četrtek od 17. do» 19. ure.
OBČINSKO PRVENSTVO V ŠENTRUPERTU
ŠENTRUPERT — Šahovska sekcija Šentrupert je organizirala šahovsko prvenstvo občine Trebnje. Prvo mesto je zasedel Jože Hočevar, 2. Cene Tomažin, 3. Andrej Brcar itd.
V KRŠKEM LJUBLJANČAN
KRŠKO — Na odprtem prvenstvu Krškega — bilo je na kegljišču Sremič —je sodelovalo 82 kegljačev iz trinajs-i tih klubov. Zmagal je Bizjak, član ljubljanskega Gradisa, z 919 podrtimi keglji in ponovil lanski uspeh.
V SPOMIN IVANA IMPERLA
SEVNICA — V spomin na prezgo-, daj preminulega Ivana Imperla so nogometaši iz Orehovega in tamkajšnja mladina priredili tekmovanje v malem nogometu na igrišču pri sev- i niškem Partizanu. Zmagalo je moštvo i sevniške Postaje milice pred telovnikom iz Radeč, tretji so bili mladi nogometaši iz Orehovega, četrti pa veterani iz tega kraja.
PIONIRSKO TEKMOVANJE
NOVO MESTO — V športni dvorani Marof so na nedavnem regijskem tekmovanju v namiznem tenisu za pionirke in pionirje imeli največ uspeha igralci Šmihela in igralke Šmarjete. Zmagovalci: pri pionirkah Koce (Stari trg), pri pionirjih Hribar (Šmihel), pri pionirkah v parih Jeglič — Zoran (Šmarjeta). pri pionirjih v parih Hribar — Medle (Šmihel). Ekipnojc med pionirkami zmagala ekipa Šmarjeta I, med pionirji pa ekipa Šmihel 1.
V. K.
BOŠTANJCI 1074 KROGOV
SEVNICA — Strelska družina Bo-štanj je v nedeljo, 12. februarja, organizirala regijsko strelsko prvenstvo za ekipe in posameznike v streljanju z zračno puško. Tekmovali so tisti strelci iz občin Krško, Brežice in Sevnica, ki so na občinskih tekmovanjih dosegli 350 od možnih 400 krogov. Rezultati: l.SDBoštanj 1074 krogov(S. Kovačič 365, Mirtelj 356 in Udovič 353), 2. SD Partizan Leskovec 1048 krogov, 3. SD Heroj Marok Sevnica 1041 krogov, 4. S D Lojze Držanič Artiče 1028 krogov. Med posamezniki so bili najboljši: Vlado Sabadoš (Brežice) 367 krogov, Stane Kovačič (Boštanj) 365 in Anton Molan (Artiče) 363 krogov. Medčlani-cami je L mesto osvojila Anica Kovačič iz Boštanja s 336 krogi.
J. BLAS
ZAKULISJE OLIMPIJSKEGA SARAJEVA
SARAJEVO — Z nekajdnevnim sneženjem je dobilo olimpijsko Sarajevo še tisto zadnje, kar je manjkalo v svečani zimski podobi glavnega mesta Bosne in Hercegovine — debelo snežno odejo. Resda je pravi snežni metež, ki je konec minulega tedna divjal nad vsemi prizorišči olimpijskih bojev, povzročil organizatorjem precej preglavic, sprememb urnika tekmovanj in obilico novega dela, vzdušja med številnimi obiskovalci, novinarji in tekmovalci pa ni skalil. Čeprav so do svečanega zaključka iger še celi trije dnevi bojev, negotovosti in novega potrjevanja organizatorjev je skoraj gotovo, da bo najsijajnejše odličje, podeljeno na XIV. zimskih olimpijskih igrah, pripadlo — Sarajevu.
Prav neverjetno je, s kakšno natančnostjo in doslednostjo je stekel organizacijski stroj. Nič ni prepuščeno naključju. Vsi, od 1.590 prijavljenih tekmovalcev iz 49 držav pa do blizu 5 tisoč akreditiranih novinarjev, imajo odlične možnosti bodisi za vadbo ali za delo. Tisti, ki jim to ni prvi obisk v Sarajevu, vedo povedati, da je olimpijsko mesto povsem spremenilo svojo nekdanjo podobo. Na obrobju mesta, slaba dva kilometra od letališča, je zraslo povsem novo naselje Dobrinja, namenjeno izključno novinarjem. V njem je osemobjektovkars 1.500 stanovanji različne velikosti, od garsonjer do štirisobnih stanovanj. Poleg tega je v naselju tudi preko 30 prodajaln, več restavracij, skratka vsega
999
tistega, kar sodi k udobnemu bivanju. Poglavje zaseje olimpijska vas Mojmilo. Najsodobneje urejeno naselje, v katerem prebivajo športniki in njihovi spremljevalci, premore vse, da zadovolji še tako izbirčnega stanovalca. Sarajevo je po tej plati več kot uspešno opravilo težak izpit.
Olimpijskega vzdušja pa ni čutiti lena tekmovališčih in v naseljih, pač pa dobesedno na vsakem koraku, bodisi da se sprehajaš po Baš čaršiji, da hodiš ob Miljacki ali se zadržuješ ob Skenderiji, povsod te prijazno pozdravljajo pripravljeni pomagati ti na kakršenkoli način. Zastave, plakati in seveda popularni vučko, ki mu je v dneh olim-piade cena precej poskočila, saj stane najmanjši primerek te maskote 500 din, pa dopolnjujejo podobo.
MNOGIM SE IZPLAČA
Tudi gostinci so se dobro odrezali. Nikjer tistih mrkih in neprijaznih obrazov, ki smo jih drugače po naših gostilnah tako vajeni. Sicer pa ni to nič čudnega. Sarajevskim gostincem se namreč obeta edinstven zaslužek. Lokali in gostilne so v večernih urah povsem . zasedeni. Ko nas je te dni nekaj slovenskih novinarjev skupaj s trenerji naše moške alpske reprezentance v povsem običajnih večernih urah iskalo lokal, kjer bi večerjali, so nas povsod prijazno odslovili, češ, daje v teh dneh vdo-mala slehernem lokalu potrebna poprejšnja telefonska rezervacija. In ko so že pri gostincih, naj omenimo še cene. Te v starem delu mesta v primerjavi s slovenskimi ali novomeškimi niso prav nič višje, opaziti je bilo celo nasprotno. Škoda le,dasmonekateri to ugotovili prepozno, kajti cene v
novinarskem ali olimpijskem naselju, pa vseh presseentrih in tekmovališčih so za naše razmere zares prav astronomske. V Dobri-nji. denimo, ni mogoče dobiti zrezka za manj kot 45.450din, buteljka najcenejšega vina stane pet stotakov, da ne naštevamo vsega. Na srečo so bili na jedilniku tudi špageti.
Za dobro počutje okoli 10 tisoč uradnih udeležencev sarajevskih iger skrbi vsaj še enkrat toliko oseb v ogromnem organizacijskem stroju od preko tisoč hostes in prevajalk, ki za svoje dnevno delo prejemajo 1.500 do 2.000 din zaslužka (izjeme so le hostese in prevajalke, ki so imele to srečo, da jih je najela ameriška družba ABC, in zaslužijo tudi po 50 dolarjev na dan, do izredno množičnega poštnega osebja, prevoznikov, miličnikov in varnostnikov, da ne naštevamo vseh. Bila je bojazen, da bodo zaradi novozapadlega snega težave s prevozi novinarjev in tekmovalcev, tega pa na srečo ni bilo. Sarajevske ulico so čistili noč in dan, enako vse poti do tekmovališč, tako da ni prišlo niti do enega zastoja. Res edinstveno je bilo videti, kako so sleherno popoldne po opravljenem delavniku Sarajevčani poprijeli za lopate. Vsi, od petletnega Ajdina pa do sedemdesetletnega Faruka, so hoteli prispevati svoj delež k uspehu olimpiade. Pri tem je precej pomagal tudi sarajevski radio, ki je vsako uro obveščal občane o rezultatih čiščenja in o tem, kje bo še potrebno poprijeti za lopate. Razumljivo, da ob takšni zagnanosti uspeh ne more izostati. Tudi prevozniki (teh je 2.400) opravljajo svoje delo v zadovoljstvo vseh. Avtobusi iz vseh koncev Jugoslavije in vseh prevozniških podjetij, tudi od novomeških ..Gorjancev”, so udeležencem olimpiade na voljo 24 ur. Ko sva bila s kolegom med najhujšim sneženjem na Malem polju ob skakalnicah in potem želela oc) tam priti ob vznožje Bjelašnice, kjer je bil cilj mošk.ega smuka, nama je organizator velikodušno zagotovil poseben avtobus, ki naju je navzlic pravemu metežu zapeljal do dobre pol ure oddaljene Bjelašnice. Skratka: bodisi v naselju, v glavnem presseentru v Skenderiji ali kjerkoli drugje lahko z izkaznico o akreditiranju ob vsakem času prideš do kateregakoli tekmovališča.
RAČUNALNIK VE ČISTO VSE
Prav o delu novinarjev je povsod največ besed. Vsi enoglasno zagotavljajo (izjema je le nekaj zahodnonemških kolegov, ki so se pritoževali,dajih moti preglasna glasba iz zvočnikov v avtobusu), da takšnega reda ni bilo doslej še na nobeni olimpiadi. Na vsakem tekmovališču so posebni presseentri z računalniki, ki postrežejo s sleherno zahtevano informacijo.
Računalnik bo po pritisku na gumb v srbohrvaščini, angleščini ali francoščini posredoval po-
datke o prometu in voznih redih, o vremenu danes in jutri, ponudil pregled tečajne liste, posredoval telefonske imenike, dal podatke o Jugoslaviji, Bosni in Hercegovini ali Sarajevu, o vseh dosedanjih zimskih olimpijskih igrah, naslove tujih ambasad, sporede tekmovanj, podatke o tekmovalcih. Tako smo ob testiranju enega izmed mnogih takih računalnikov izvedeli,da sejeKrižaj rodil 3. januarja 1957 vKranju.daživivTržišču.da je študent, poročen in ima dva otroka, da je visok 168 cm, daje njegova zadnja teža 69 kilogramov, da ima svetle lase, zelene oči itd. Prav nikakršen problem ni tudi, če kateri od fotoreporterjev pozabi ali celo izgubi fotoaparat: če si poklicen fotoreporter, ti prijazni predstavniki znane firme Nikon brezplačno posodijo vso potrebno opremo z vsemi mogočimi objektivi in celo bundo.
To pa seveda kaže tudi, da se marsikaj na olimpiadi vrti okoli poslovnosti. Ker smo omenili Nikon, naj omenimošeKodak.Ta firma je uradni oskrbovalec filmov v Sarajevu. Brezplačno razvija filme, seveda le Kodakove, pri tem pa gredo še dalje. Kolikor filmov jim izročiš v razvijanje, toliko dobiš novih brezplačno nazaj. Nič čudnega, če seje že ob začetku iger tukaj v Skenderiji, kjer je glavni presseenter, začel pravi lov za Ko-
VREMENA SE NE DA NAROČITI — Sarajevo v boju s snegom. (Foto: B. B.)
skipoola. Omenimo naj IMV, tovarno zdravil Krko, Labod.
NAJBOLJŠI SKI—POOL NA SVETU?
Prav za lepo opremljene prostore jugoslovanskega smučarskega sklada v Skenderiji vlada med novinarji precej zanimanja. Nič čudnega, saj je predstavnik avstrijske Tifolie, firme, ki oskrbuje naše tekmovalce z vezmi, na sprejemu za akreditirane novinarje izjavil, daje to verjetno naj-boljški ski-pool na svetu. Kaj je mislil s tem, smo povprašali direktorja naše smučarske reprezentance Toneta Vogrinca.
„Ta pool bo letos za potrebe naše smučarije nabral kar 3,5 stare milijarde dinarjev. Po kakšnem ključu? Najnižja vstopnica za članstvo znaša 50.000 din, največ pa prispeva begunjski Elan,750.000 din.
aoeoMovANSfci
ČODčZ '84
dakovimi filmi. Verjetno sem bil edini med vsemi, kije imel vapara-tu film Orwo,
Z izredno obširnim propagandnim programom se je predstavila tudi Coca—cola, firma, kije uradni dobavitelj osvežilnih pijač na olimpiadi. Za potrebe XI V. zimskih olimpijskih iger je pripravila kar milijon in sto tisoč pločevink, ki vsebujejo 3,3 litra te pijače. In to brezplačno delijo na tekmovališčih in vseh presseentrih, od Malega in Velikega polja, Bjelašnice, Jahorine, Trebeviča do Zetre in Skenderije. Med številnimi delovnimi organizacijami, kise predstavljajo v Sarajevu, je tudi nekaj novomeških v okviru YU
Hkrati s članstvom poola narašča tudi število sponzorjev. Teh je sedaj že 10.
Ves ta znesek pa predstavlja le 30 odst. navedenega prihodka, medtem ko nadaljnjih 30 dobimo s premijami na račun tekmovalcev. Glavni člani našega poola nam namreč po našem ceniku plačajo za, denimo, doseženo prvo mesto v svetovnem pokalu 10 tisoč nemških mark. Od tega zneska morajo 40 odst. plačati proizvajaleesmuči, 30 odst. proizvajalca čevljev in
vezi, ostalih 30 odst. pa vši drugi (rokavice, oblačila itd.)
Seveda ta denar ne gre tekmovalcu, pač pa v poseben fond za štipendiranje tistega smučarja, ki sije zmago priboril... Ponašemce-niku obračunavamo prvih petnajst mest v svetovnem pokalu in glede na slabšo kvaliteto prvih deset mest na olimpijskih igrah.”
Kot je povedal Tone Vogrinec, je lani begunjski Elan na ta račun ski-poolu plačal 200 starih milijonov dinarjev. Dolfe Vojsk, generalni direktor Elana, je takšno ..radodarnost” razložil rakole:
„Zakaj radodarnost? Menim, da je to naša dolžnost. Konec koncev brez velike in dobre jugoslovanske smučarske reprezentance Elan še zdaleč ne bi bil to, kar je, kot verjetno naša smučarija brez Elana ne bi pomenila tega, kar pomeni danes. Zal pa je pri nas v Jugoslaviji tako, da vsi pričakujejo medalje, ne vprašajo pa se, kaj so za to sami naredili. Skrb za jugoslovanske smučarje bi morala biti jugoslovanska stvar, ne glede na to, odkod so tekmovalci.”
VREME, VREME...
Tale sarajevski zapis ne bi bil popoln, če ne bi omenili še stroge in dobro organizirane varnostne službe, za katero nekateri tuji dopisniki in gostje menijo, daje pretirana. Miličnikov in varnostnega osebja res ne manjka, ob slehernem vstopu v presseenter je potrebno skozi posebno kontrolo, enako ob vhodu na tekmovališča. Toda tudi to sodi k dobri organizaciji, ki ji doslej v Sarajevu resnično ni imel nihče česa očitati. Vreme pa je žal še vedno tisto, proti kateremu so bili doslej vsi organizatorji olimpijskih iger brez moči. Narediti več kot to, kar je bilo konec minulega tedna narejenega na Bjelašnici, ko je 600 Sarajevčanov in pripadnikov JLA neporekinjeno 24 ur urejevalo smukaško stezo, se resnično ne da. Zaradi takih podvigov, kot tudi tistega, ko so vojaki posebne enote JLA v okviru rednega služenja roka samo v en nasip ob cesti Pale—Jahorina vgradili 2 tisoč kubičnih metrov raznega materiala, poleg tega pa zgradili še 5 kilometrov cest, štiri betonske mostove in postavljali vodovod, bodo to najbolje organizirane in najcenejše zimske olimpijske igre doslej. Vrh tega bodo v mnogočem obogatile vsebino olimpijskega gibanja.
Po teleksu od našega poročevalca Bojana Budje
,33*11
v	gr-V	•	‘s	t	*	•	h	■
« IfcrM-SSt.	*
k
ZLATO ZA ORGANIZACIJO — Varljiv mir v središču Sarajeva v času, ko na bližnjih gorskih smučiščih potekajo zagrizeni boji za olimpijske kolajne. (Foto: B. Budja)
Komunalno gospodarstvo Metlika
Razpisna komisija zbora delavcev delovne organizacije po sklepu zbora delavcev v skladu s statutom delovne organizacije
razpisuje
prosta dela oz. naloge
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. individualnega poslovodnega organa — direktorja DO
2. vodjo računovodskega sektorja
Kandidati za opravljanje zgoraj navedenih del morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1 in 2.	»
da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Izbrana kandidata bosta za opravljanje razpisanih del in nalog imenovana za 4 leta.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še s zakonom in družbeni m dogovorom o kadrovski politiki predvidene pogoje.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustreznimi dokazili najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno gospodarstvo Metlika, Cesta XV. brigade, 68330 Metlika, z oznako „za razpisno komisijo”. Kandidate bomo o izbiri obvestili v30dneh po končanem zbiranju prijav.
VUČKOV KOTIČEK
• Olimpijske igre so veliko več, kot nam lahko pokaže televizija. Olimpijske igre namreč niso le športno merjenje moči, temveč tudi merjenje ugleda, bogastva in moči med posameznimi firmami. Tako ne smeš biti prav nič presenečen, če v teh dneh na sarajevskih ulicah srečaš avtobus, v katerem je prostora le za štiri osebe. V nedeljo je eno takšnih vozil — šlo je za prirejen avtobus zagrebškega Croatiatransa, v katerem so namesto sedežev vgrajene mize, ležišča, fotelji in pohištvo — popeljalo očitno dovolj premožno ameriško družino pod vznožje skakalnice na Igmanu. Zavaljeni v fotelje se niso kaj dosti menili za snežni metež in dogajanje zunaj, pisani množici pa so le pokazali svojo moč.
9 Ko smo že pri moči, moramo omeniti tudi naš Elan. Ker je olim-piada tudi tekmovanje med firmami, Elan pa v poslovnem svetu smučarije nekaj pomeni, se ni branil boja. Za svoje goste in poslovne
O
partnerje so elanovci v času olimpiade najeli hotel Palah. Pravijo, da stanovalcem v njem ničesar ne primanjkuje.
9 Prvo veliko razočaranje smo Jugoslovani doživeli v nedeljo. V pičlih nekaj sekundah so se razblinila upanja ob prvi olimpijski medalji. Razočaranja ni nihče skrival, tudi Ulaga ne. In prav tisti večer sva bila domenjena za razgovor za naš tednik, vendar je neuspeh naredil svoje: Ulage ob dogovorjeni uri ni bilo, zato pa je skušal Miran Tepež takole opravičiti svojega kolego: „Na zaletišču je zaradi ledene smučine izgubil ritem in hitrost, zato se tudi ni potrudil obškoau.” Čudno, saj so ledeno smučino pripravili organizatorji prav na Ula-govo željo, konec koncev pa je računalnik posredoval tudi podatek, daje imel Ulaga na odskočni mizi večjo hitrost kot, denimo, Nykaenen.
9 V glavnem presseentru v Skenderiji je vsak dan živahno vseh .24 ur. Vsak dan gre od tukaj v svet kar okoli 1200 telefonskih poročil, poleg tega pa tudi preko 5.000 javljanj preko teleksa. Svojevrsten rekorder je novinar ameriškega Vetroip News, ki je doslej v enem samem dnevu poslal kar 32 prispevkov.
9 TrgovinevSarajevusovčasu olimpiade res izredno založene. Človek ima občutek, kot da kupuje kje vTrstu, Kave vseh vrst, številni elektronski izdelki, celo ananas in paradižniki, da ne naštevamo vsega 1Trgovine so odprte vsak dan do
22.	ure, nekatere celo dlje. Takšen odpiralni čas velja tudi za vse us-lužnostne obrti.
9 Nedeljska najnovejša odločitev organizatorjev, da bodo namesto smuka najprej na sporedu veleslalomi in daje že v ponedeljek ogled moške proge, je v našem taboru povzročila precej skrbi. Treba je bilo namreč na hitro zbrati fante, ki so ta čas vozili na fis tekmah v Sloveniji, in jih prepeljati v olimpijsko mesto. Tako je v nedeljo iz Sarajeva poletelo posebno letalo, vendar seje zvečer vrnilo le s Stfelom, Križajem in Benedikom. Miličniki,ki so sevključiliv iskanje naših smučarjev, so Kuralta in Franka odkrili šele pol ure po tem, ko je letalo že odletelo. Tako sta oba prispela v Sarajevo šele v ponedeljek.
SOMBORSKI VEČERI V HOTELU KANBIJA
V okviru že tradicionalnih tednov kulinarike hotel Kan-dija tudi v letošnjem letu prireja somborske večere. Od 18. do 26. 2. 1984 bomo pripravljali jedi somborske kuhinje ob izvirni glasbi tega kraja.
Za obisk se priporočamo.
KRKA
TOZD ZDRAVILIŠČA’, PE GOSTINSTVO NOVO MESTO
„Trikon”, tovarna pletenin in konfekcije, n. sol. o.,
Kočevje, Reška cesta 16
objavlja
po sklepih delavskih svetov tozd Konfekcija in tozd Pletenin
licitacijo
za prodajo rabljenih in nepopolnih šivalnih strojev znamke:
Singer Pfaff _
Controlux.
.10 strojev
 1 stroj
 2 stroja
Licitacija bo v petek, 24. 2.1984, v prostorih delovne organizacije Trikon, Reška cesta 16, Kočevje, od 9. do 10. ure.
Licitacije se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Predstavniki OZD morajo predložiti pisno pooblastilo. Ogled strojev bo mogoč eno uro pred licitacijo.
Pred začetkom licitacije bo komisija seznanila vse zainteresirane s pogoji licitacije.
114/7—84
KIT, Kmetijska zadruga Ribnica Ribnica, šeškova 15
razpisuje
javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva: tovorni avto znamke TAM 130 T, leto izdelave 1979, nosilnost 5 ton. izklicna cena znaša 500.000 din. Vozilo je v voznem stanju.
Licitacija bo 24. 2.1984 ob 8. uri v prostorih mehanične delavnice v Dolenji vasi.
Interesenti si vozilo lahko ogledajo vsakdan od 7. do 13. ure na parkirnem prostoru mehanične delavnice. Licitacije se lahko udeležijo družbene in zasebne pravne osebe, ki morajo pred začetkom licitacije položiti 10% varščine ali dokument o zavarovanju plačila.
127/7-84
KIT — KZ „Krka” Novo mesto Tozd „Oskrba”
Komisija za medsebojna delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1. več delavcev za dela v predelavi mesa
2. 2 KV kuharici
3. KV natakarica za določen čas 10 mesecev
Pogoji:
Pod 1:
— KV mesar
— PK mesar predelovalec
— NK delavec z željo priučitve
Zaželena praksa, odslužen vojaški rok, stanovanje v kraju, od koder je mogoč vsakodnevni prihod na delo.
Pod 2:
— zaželena praksa in znanje v 'strežbi Pod 3:
— zaželena praksa
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: KIT — KZ„Krka” Novo mesto, Tozd „Oskrba”
Cesta komandanta Staneta 10, Novo mesto.
Prijave zbiramo 8 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh po končanem zbiranju prijav.
Opekarna Zalog, p. o.
Novo mesto, Zalog 21
Po sklepu komisije za delovna razmerja
objavljamo prosta ddla in naloge:
- 2 trgovska manipulanta
- 2 viličarista za uvoz v peč
- 1 KV zidar
- več NK delavcev
Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas, z enomesečnim poizkusnim rokom.
Delavcem nudimo možnost izpopolnjevanja v delih in opravilih v proizvodnji opečnih izdelkov.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
Razpisna komisija pri svetu
Dijaškega doma Črnomelj
razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z ZZD in 147. členom ZUI, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri in vsaj 5 let izkušenj pri vodenju vzgojno-izobraževalnega dela, ,
— da ima moralne kvalitete in je sposoben uspešno voditi delo v domu:
Mandat traja štiri leta Prijave sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisa
I „     __________________________________________________
Splošno gradbeno podjetje „Pionir” Novo mesto —
Tozd Keramika in zaključna dela
objavlja
proste delovne naloge in opravila:
6 delavcev za priučitev za oblikovalce in več keramičarjev 5 delavcev za delo v proizvodnji.
Delo je primerno tudi za ženske.
Kandidate bomo zaposlili za nedoločen čas«s pogojem dvomesečnega poskusnega dela in s polnim delovnim časom.
Ponudbezživljenjepisom sprejema 15dnipoobjaviSGP „Pionir” Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek.
Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v30dneh.
SGP „Pionir” Novo mesto Tozd Gradbena operativa Metlika
Komisija za kadrovsko-socialne zadeve
objavlja
prosta dela in naloge
1. več KV tesarjev
2. več KV zidarjev
3. 2 železokrivca KV
4. več NK delavcev
5. več KV kleparjev
6. več KV pleskarjev (fasaderji za dimit fasado)
Pogoji:
— končana poklicna šola ustrezne smeri
pod tč.4: osnovnašolaali nedokončanaosnovnašola Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem dvomesečnega poizkusnega dela. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
SGP ..Pionir” — Tozd Gradbena operativa, Metlika, Cesta XV. brigade 2
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku.
117/7—84
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Metlika
Odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj članov ZZB NOV
razpisuje
NATEČAJ
za posojilo pri dograditvi in obnovi stanovanj članom ZZB NOV Metlika v razpisni vsoti
3.000.000,00 din
Prosilci borci s priznano posebno dobo za čas NOV kot tudi vdove padlih in umrlih borcev NOV, vojni invalidi in invalidski družinski upravičenci lahko dobijo posojil o za dograditev ali obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše.
Posojilo lahko dobijo člani ZZB NOV, ki stalno prebivajo na območju občine Metlika in nimajo zadovoljivo rešenega, stanovanjskega vprašanja.
Ob enakih pogojih imajo prednost tisti prosilci, ki do sedaj niso dobili družbene pomoči.
Posamezen prosilec lahko dobi do 200.000 din posojila z odplačilnim rokom do največ 20 let. Obrestna mera je 5% letno.	,
Prošnjo za dodelitevposojila je treba vložiti na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Metlika najkasneje do 10. 3. 1984.
Prosilci, ki so vložili prošnje pred razpisom, morajo pismeno potrditi, da so kandidati za kredite iz tega natečaja. Rok za potrdifev je isti kot za vložitev prošnje.
Prošnje, ki bodo dospele po tem roku, ne bodo upoštevane.
Metlika, 16. 2. 1984
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Metlika
Na temelju določb statuta Petrola, DO Gostinstvo, tozd Motel Čatež in sklepa delavskega sveta
razpisujemo dela in naloge
direktorja tozda Motel Čatež
Kandidati morajo poleg pogojev iz 511. člena.zakona o združenem delu izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da imajo višjo izobrazbo ekonomske ali turistično-gostinske smeri oziroma srednjo izobrazbo gostinske
smeri,
2. da imajo tri oziroma pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gostinstvu,
3. da izpolnjujejo kriterije moralnopolitične primernosti, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Brežice.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatnoobdobješti-rih let.	i
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev do vključno 5. 3.1984 v ovojnici s pripisom „za razpisno komisijo" na naslov:
Petrol, DO Gostinstvo, tozd Motel Čatež,
Čatež, Rimska cesta 10 68250 Brežice.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri do vključno 30.3.1984.
„Trikon” tovarna pletenin in konfekcije, n. sol. o.
Kočevje, Reška cesta 16
1. Razpisna komisija delovne organizacije „Trikon”
razpisuje
v skladu s sklepom delavskegasveta in statutom delovne organizacije dela in naloge
individualnega poslovodnega organa (direktorja DO)
2. Razpisna komisija tozd Konfekcija
razpisuje
v vskladu s sklepom delavskega sveta in statutom tozd Konfekcija dela in naloge
individualnega poslovodnega organa tozd Konfekcija (vodja temeljne organizacije)
3. Razpisna komisija tozd Pletenin
razpisuje
v skladu s sklepom delavskega sveta in statutom tozd Pletenin dela in naloge
individualnega poslovodnega organa tozd Pletenin
(vodja temeljne organizacije)
Dela in naloge pod 1., 2. in 3. razpisujemo za štiri leta.
Za opravljanje del in nalog pod 1. je lahko izbran kandidat, ki poleg v zakonu določenih pogojev izpolnjuje še naslednje:
— visoka strokovna izobrazba tekstilne, ekonomske ali pravne smeri
— 5 let delovnih izkušenj pri organiziranju in vodenju dela
— moralno-politične vrline in družbenopolitična aktivnost v razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov
Za opravljanje del in nalog pod 2. in 3. sta lahko izbrana kandidata, ki poleg v zakonu določenih pogojev izpolnjujeta še naslednje:
— visoka, višja ali srednja izobrazba tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri
— 4, 8,12 let delovnih izkušenj na ustreznih nalogah
— moralno-poiitične kvalitete
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici na naslov: „Trikon”, Kočevje, Reška cesta 16, z oznako na ovojnici:
„Za razpisno komisijo delovne organizacije Trikon” oziroma „Za razpisno komisijo tozd Konfekcija” oziroma „Za razpisno komisijo tozd Pletenin”.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomoo izbiri pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
SGP „Pionir” Novo mesto tozd Mehanizacija, kovinarstvo in instalacije Kettejev drevored 37 68000 Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge
1. pomočnik direktorja tozd za tehnično in razvojno področje
2. pronjetni koordinator
3. strugar
4. elektroinstalater
5. ključavničar
6. avtomobilski klepar
7. avtomehanik
8. vodovodni inštalater
9. monter ogrevalnih naprav
10. mizar
11. voznik tovornih vozil
12. stavbni klepar
13. ključavničarji z atestoih za avtogeno varjenje
14. strojnik težke gradbene mehanizacije
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravljanje objavljenih del in nalog izpolnjevati še: pod tč. 1: dipl. strojni inženiralistrojniinženirznajmanj 3 oz. 5 leti delovnih izkušenj,
pod tč. 2: strojni ali prometnitehnik in3letadel. izkušenj, pod tč. 3 — 14: poklicna šola ustrezne stroke.
Kandidati za opravljanje objavljenih del oziroma nalog lahko pošljejo prijavo v 8 dneh po objavi na naslov: SGP „Pionir" Novo mesto, Tozd MKI, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
L__*‘
KZ „Krka” —
Tozd Agroservis
Novo mesto
objavlja
licitacijo osnovnih sredstev,
in sicer:
1. Lada 1500, letnik 1982
2. R—-4 „Servis”, letnik 1978
3. tovorna prikolica Ljutomer 6,51, letnik 1974
Vozila so v voznem stanju.
•Licitacija bo 20. 2. 1984 v
Agroservisu ob 8 uri
116/7—84
Osnovna šola Vinko Paderšič — Batreja Brusnice
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
učitelja zgodovine in zemljepisa.
Pogoj: končana PA, smer zgodovina-zemljepis. Začetek dela 1.3.1984. Razpis velja do zasedbe
delovnega mesta.
123/7-84
V S P O M I N
> Minilo je leto, odkar nas je zapustila naša nepozabna '
TEREZIJA GORENC
iz Zalok 3
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Mož Ivan, sinovi Silvo, Ivan in Sandi ter hčerka Metka z družinami
Utihnil je tvoj lepi glas, utihnila tvoja je harmonika, brez slovesa si odšel od nas, pokriva te zdaj zemljica.
ZAHVALA
V 73. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat tast, stric in svak
JANEZ ŠTAJDOHAR
iz Obrha pri Dragatušu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali. Najlepša hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se OOS inkolektivu Iskra ter kolektivu Integral Črnomelj. Prisrčna hvala pevcem za lepo zapete žalostinke, ZZB Draga-tuš ter župniku za cerkveni obred.
Žalujoči: žena Fani, hčerki Marija in Mira, zeta France in Milan, vnuki Damjan, Andrej,Mirjana inDa-rja, sestri Marica in Veronika z družinama ter brat Peter iz Kanade
V SPOMIN
12. februarja je minilo leto žalosti in praznine, odkar nas je za vedno zapustila naša draga, dobra žena in mama
KRISTINA PRIJATELJ
roj. BRATANIČ iz Krškega, Kvedrova ul. 8
Med nami živiš v lepem spominu, v naših srcih pa je neizmerna bolečina, žalost in tako prazen dom.
Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob. Mož Nace, sinova Iztok in Miloš
V SPOMIN
15. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
JOŽE ŠUKLJE
Dol. Lokvica 2
Z bolečino v srcu se spominjamo našega dragega moža in očeta. V naših mislih si vedno z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Žalujoči žena Anica in otroci z družinami
V SPOMIN
Danes mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in
oče
JANEZ
HOČEVAR
Stopno 12
Vsem, kise ga spominjate, prihajate k njegovemu preranemugro-bu in mu prižigate sveče, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Albina, sin Janez in hčerka Anica
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 62. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari oče
FRANC GROS
Glavni trg 16, Novo mesto
Vsem, ki ste se od njega poslovili na pokopališču v Ločni dne 5. januarja 1984, dolgujemo iskreno in veliko zahvalo. Hvala za darovano cvetje in vence ter besede tolažbe v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je zapustil mož, oče in brat
FRANC KUŽNIK
iz Reve 1 pri Dobrniču
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč. Hvala vsem za izraze sožalja, podarjene vence in cvetje. Se posebna hvala GD Dobrnič, govorniku za poslovilne besede, Društvu upokojencev, KZTrebnje, Litostroj Ljubljana, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 87. letu starosti se je tiho, kakor je živela, za vedno poslovila od nas, naša dobra mama, stara mama, tašča, teta in prababica
IVANA VLAŠIČ
«	iz	Slovenske vasi 15 pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem ter ZB Stara cerkev in Livold, DO ITAS, INKOP in TEKSTIL.ANA, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in nam darovali cvetje. Posebno zahvalo izrekamo zdravniškemu osebju, župniku in patru za opravljeni obred in godbi. Hvala pevkam in sorodnikom iz Bele
krajine.	. .	.
Vsi njem
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, teta, sestra, babica in prababica
TEREZIJA SINTIČ
iz Kostanjevice na Krki
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni mami lajšali bolečine v zadnjih dneh življenja. Posebno zahvalo smo dolžni osebju ZD Kostanjevica, vsem sorodnikom in sosedom. Enako se zahvaljujemo župnikoma za opravljeni obred, kostanjeviškemu oktetu za zapete žalostinke jn gasilcem za pomoč. Prisrčna hvala ISKRI—TOZD HI POT Šentjernej in SOP Krško—TOZD IKON Kostanjevica za podarjene vence in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
ANTONIJA HOČEVAR
iz Stare vasi pri Škocjanu
Vsem, ki ste se od naše mame poslovili na vaškem pokopališču, dolgujemo iskreno zahvalo. Hvala za darovano cvetje in vence ter besede tolažbe v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ambulante Škocjan, osebju Doma'starejših občanov v Šmihelu, delovnim organizacijah GKP Trebnje, Dolenjki Novo rnesto, Iskri Šentjernej, vaščanom ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, sin, oče, dedek, brat in stric
SLAVKO KEKIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, zna-mi sočustvovali, nam izrekli sožalje,pokojnemudarovalivencein cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja delavcem IMV Novo mesto, Labodu Krško, Družboslovni in ekonomski šoli Novo mesto, GD Prekopa, zdravniškemu osebju in duhovniku za opavljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena, mama, otroci, sestra ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric
mtm JOŽE PEŠELJ
iz Jelenje vasi pri Predgradu
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo dobrim vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalja, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.Posebno lepa hvala Mileni Šterbencin sestri Rezki Veber, ki sta poskušali vse, da bi ga ohranili pri življenju. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu Predgrad za organizacijo pogreba, predstavnikom Gasilske zveze Kočevje ter ostalim sodelujočim gasilskim društvom, SZDL, DO Kovinar in Elektro Kočevje, pevkam in godbi iz Predgrada, govorniku pred domačo hišo Marku Šterbencu in pri odprtem grobu Fridu Vebru ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
EVGENA PANKERJA
iz Bušečc vasi
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki ste se poslovili od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Sprajcu in sestri Jožici Ambrožič za pozornost med hudo boleznijo. Zahvaljujemo se delavcem kolektiva SGP Pionir — tozd Novo mesto in DSSS oddelek OD. Hvala vsem za podarjeno cvetje in vence; izrečeno sožalje, župniku in pevcem za lepe besede in pesmi ob slovesu od našega dragega moža in očeta.
Vsi njegovi
Bušeča vas, 31. januarja 1984
nu, hlevit
Ljubečna Celje
tlak za hleve Tel. (063) 25-800
ie"*eaSdoa|a sklada.
^h'0,OOt5O
naročite -i-DOLENJSKI LIST
tedensK6leda
ii
Četrtek, 16. februarja — Julijana Petek, 17. februarja — Aleš Sobota, 18. februarja — Simeon Nedelja, 19. februarja — Konrad Ponedeljek, 20. februarja — Leon Torek, 21. februarja — Irena Sreda, 22. februarja — Marjeta Četrtek, 23. februarja — Matija
LUNINE MENE
17. februarja ob 1.41 — ščip
23.	februarja ob 18.12 — zadnji krajec
BREŽICE: 17. in 18. 2. ameriški film Koko Sanel. 17. 2. francoski film Norosti gospe Elodi. 18. 2. ameriški film Velika prva divizija. 19. in 20. 2. ameriški film New York 1997. 21. in 22. 2. italijanski film Sedem gladiatorjev.
DOLENJSKE TOPLICE: 17. 2. ameriški film Velika igra. 18. in 19. 2.
ameriški film Klub osamljenih ljubiteljev narednika Peperja. 19. 2. matineja (ob 9. uri) Neustrašni papagaj.
KOSTANJEVICA: 18. 2. nemški film Vroče poletje. 19. 2. italijanski film Nedolžna meja.
KRŠKO: 17. 2. domači film Nekaj vmesnega. 19. 2. matineja Burleske Charlieja Chaplina. 19. 2. ameriški film Plaz. 21. 2. češkoslovaški film Brat, ki je vreden denarja. 22. 2. ameriški film Veliki Jack. 23. 2. avstralski film Pacifik banana.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
17.	do 19. 2. kongkonški film Leteča giljotina. Od 20 do 22. 2. indonezijski film Plamen maščevanja.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 16.jn 17. 2. poljski barvni film Železni človek. 18. in 19. 2. domači film Gremo naprej. 18. 2. ameriški risani film Tomi okom JerY Okokom. Od 20. do 23. 2. teden slovenskega filma: Grajski biki, Splav meduze, Eva, Dih.
SEVNICA: 17. in 18. 2. ameriški film Ček kralja Arthurja. 19. 2. ameriški film Beg na Divji zahod. 22. in 23.
2.	hongkonški film Mladi tiger iz Hongkonga.
SLUŽBO DOBI
SLUŽBO dobita dekleti za delo v gostilni, in sicereno dekle za samostojno strežbo gostom in eno dekle za pomožna dela v kuhinji. Nastop službe takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ivanka Mlakar, Črnivec 11,64243 Brezje na Gorenjskem.
KV KUHARICO ali dekle brez obveznosti, ki ima veselje do dela v gostinstvu, sprejmem v redno delovno razmerje. Samsko stanovanje zagotovljeno. Bife pri Miri, Ruperč vrh, tel. (068)21-404.
DEKLE z veseljem do dela v bifeju dobi stalno zaposlite-v. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Janez Markič, okrepčevalnica, Ivančna Gorica 62.
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE v okolici Novega mesta iščem. Milan Aleksič, Šegova 8/12, Novo mesto, telefon 25—147.
STANOVANJE na deželi oddam upokojencu ali upokojenki za manjšo pomoč. Tončka Kirar, Klenovik 13, Škocjan.
ZOBOTEHNIK s službo v zdravstvenem centru išče sobo v Novem mestu ali okolici Telefon 22-124 int. 349.
Motorna vozila
ZASTAVO 101 L, letnik 1977, prodam. Janko Jeriček, Cankarjeva 2 a, Črnomelj.
Z 750, letnik 1978, prodam. Ivan Pangcrčič, Sp. Pohanca 24, 68253 Artiče.
WARTBRUG, letnik 1974, osebni, prodam. Registriran do decembra 1984. Ogled po 16. uri. Cena 65.000,00
din. Janez Kovač, Sela 2, Dolenjske Toplice.
ZASTAVO KOMBI 750, zaprto, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 24-320.
ŠKODO 100 L, odlično ohranjeno, prenovljeno, rahlo zadeto spredaj, letnik 1973, prodam za 4M. Telefon 25-339.
PRODAM tovorni avto MERCEDES prekucnik, (6 ton) in diatonično harmoniko Bradeško. Darko Štojs, Raka.
R 4 TL, karamboliran, letnik 1979, prodam za dele. Informacije po telefonu 20-320, popoldne.
ZASTAVO 101, v odličnem_stanju, ugodno prodam. Prapreče pri Šentjerneju 19.
DVE ZASTAVI 101, letnik 1976 ali 1978, ugodno prodam. Telefon 25-192, popoldne.
LADO 1200 kombi, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu 85-174, vsak dan od 18 do 20. ure.
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Rapuš, Češence 19, Mirna peč.
ZASTAVO 750, november, letnik 1977, prodam. Milan Dragan, Šentjurje 7, 68216 Mirna peč.
ZASTAVO 101, leto izdelave 1977, prodam. Informacije na telefon 24-871.
FIAT 126 P, letnik '1977, prodam. Telefon 24-407, popoldne.
Z 750, letnik 1976,prodam. Telefon 44-446, zvečer.
PRODAM dve leti star avto zastava 1500 furgon zaprt. Tugomir Salopek. Dol. Polje 20, Straža, telefon 84—728.
DODATNO OPREMOzaR9innov stereo gramofon koerting prodam. Telefon 22—349.
Z 101, letnik 1978, karambolirano, po delih prodam. Informacije na telefon (068) 44—606 (popoldne). Janez Bukovec, Ulica Cankarjeve brigade 25, Trebnje.
GOLF, letnik 1977, prodam. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Albin Pečnik, Gunte 8 (pri brestaniškem mostu), Krško.
VW 1200, letnik 1974, prodam. Cena
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni ured-njk), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica_Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda; Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000— 009—8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne og^tse 328 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 —1/72 od 28 . 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
10 M. Vinko Mežič, Mal. Podlog 13, Leskovec.
DIANO, letnik oktober 1977, prodam. Informacije na telefon 24—801 (zvečer).
GOLF JL, letnik 1980, ugodno prodam. K Roku 29, Šmihel, Novo mesto.
Z 750, letnik 1979, prodam. Framc Merlin, Maistrova 7, Novo mesto.
Z 101, letnik 1978, prodam. Telefon 24-885.
Z 750, letnik 1976, prodam. Lukše. Vel. Cerovec 12, Novo mesto.
PRODAM 28 mesecev starega fička za 175.000,00 din. Telefon 25-713.
Z 101, karambolirano, letnik 1977, po ugodni ceni prodam. Telefon (068) 56-196.
FIAT 124, skupaj ali po delih, prodam. Srečko Uar, Potov vrh 14, Novo mesto.
ZASTAVO 850, letnik 1981, prodam. Ogled popoldne. Alojz Pucelj, Drama 6, 68310 Šentjernej.
VW 1200/73, dobro ohranjen, prodam. Ivan Šmit, Orešje 24 a, Sevnica, telefon 81-904.
ZASTAVO 750, letnik 1972. registrirano do oktobra, vozno, prodam. Silvo Zupančič, Vavpča vas 30,68333 Semič.
FIAT 127, letnik 1974, neregistriran, vozen, prodam za 8 starih milijonov. Informacije po telefonu (068) 67-065.
PRODAM osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1974, v dobrem stanju ter belo poročno obleko številka 40. Oglasite se popoldne. Franc Blatnik, Pre-sladol pri Brestanici.
ZASTAVO 750, letnik oktober 1980, prodam. Tel. 21-954.
126 P, letnik 1977, in 2,5 m3 suhih colaric prodam. Mirko Pušič, Podturn 2, Dolenjske Toplice.
«SRi»8SS8:::SR88ffi88:»Bi
H Kmetijski stroji jj
TRAKTOR FEND 35 KS s koso in kabino prodam. Ivan Partgerčič, Sp. Pohanca 24, 68253 Artiče.
MOTOKULTIVATOR MAČEK
(bencin — petrolej, 10 KS), plug in frezo prodam po nizki ceni. Možnost oranja vinogradniških teras z vzg-rajeno gosenico. Peter Kukovičič, Dolnji Leskovec 71, 68280 Brestanica.
PRODAM traktor Zetor 25, dobro ohranjen, s kabino. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Ivan Vidmar, Sadinja vas 18, Dvor pri Žužemberku.
PRODAM kosilnico BCS in frezo (disel). Anton Avsec, Mala Cikava 7, Novo mesto, telefon (068) 20—235.
PRODAM traktor KORMlK36PSs čelnim nakladačem. Prodam JEPMA-H1NDRA. Rafael Mlakar, Žadovinek 2, 68270 Leskovec pri Krškem.
TRAKTORSKO PRIKOLICO 1MT prodam. Franc Mlakar, Gor. Dole 1, 68275 Škocjan.
PRODAM novo kabino za Univerza! 445 in vitlo Riko. Brod 32, Novo mesto telefon 25-215.
G RA BLJE za BCS prodam. Krka 8, Novo mesto.
PRODAM obračalnik za seno. Priključi se na kosilnico. Cena je ugodna. Rajko Kren, Loke 16, Straža.
PRODAM
PRODAM malo rabljeno enoosno kipcr prikolico. Informacije po telefonu 32-147, popoldne.
POCENI PRODAM raztegljiv kavč in dva fotelja. Ogled možen popoldne. Rožič, Pod Trško goro 45, Novo mesto, tel. 21-229.
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO s cerado prodam. Jože Turk, Mali Orehek 6, Stopiče.
LIKALNI STROJ PFFAF ugodno prodam. Telefon (068) 72-523.
UGODNO PRODAM ohranienraz-tegljiv kavč in tri fotelje. Šporar, Jerebova 20, Novo mesto.
PRODAM harmoniko ROJAL STANDARD (120-basna, 13 registrov, rabljena, dobro ohranjena). Telefon
43-741, popoldne.
PRODAM tračno žago TŽ 650. Telefon (065) 81-360. Kličite od 14. ure dalje.
PRODAM rabljeno zamrzovalno skrinjo. Telefon 20-417.
CISTERNO KREINA 2200 L z gnojevko prodam. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej.
GITARA — JOLANA, ojačevalec Hohner 100 W, prodam. Ivan Poljane, Gor. Straža 96 (pri silosu).
PRODAM 28 panjev čebel (Žnidaršičev) po ceni 5.000,00 din in 20 praznih panjev Rudolf Benec, Dom počitka, Metlika.
PRODAM 100 m2 smrekovih stenskih oblog (ladijski pod) dolžine 4 m, širina 7 cm. Cena700dinza 1 m2. Informacije po telefonu 82-483.
PRODAM tri leta starokobilo.brejo 8 mesecev. Repče 8, Trebnje, telefon
44-685.
PRODAM 30 ton sena. Gabrijel Popovič, Dol. Težka voda, Novo mesto.
BARVNI TELEVIZOR Gorenje Safir. star štiri leta, lepo ohranjen, prodam za 5 M. Telefon 61-097, zvečer.
PRODAM dve mladi kravi in telico, brejo 6 mesecev. Potov vrh 1 b, Novo tjtesto.
PRODAM motornožagoStihl 041 v dobrem stanju. Parkelj, Mirna peč 37.
PRODAM kobilo, brejo, težko. Anton Štublar. Pogled 2, Semič.
PRODAM barvni tv sprejemnik Gorenje, letnik 1974, nov ekran. Informacije na telefon 25—777.
PRODAM malo rabljeno motorno žago Tomos 650 (Husqvarna). Cena 5 M. Jože Šmalc, PodTršk o goro. Novo mesto, tel.25-916.
PRODAM kravo na izbiro. Brulc, Vrhovo 10, Mirna peč.
PRODAM sedežnogarnituro. Oglasite se lahko vsak dan od 14. ure dalje. Silva Dragaš, Kristanova 8, Novo mesto.
ZIMSKI GUMI za Z 101 prodam. Tel. 24-022.
PRODAM kravo, brejo 9 mesecev. Potočar Ivan, Vel. Lipje 18, Dvor.
PRODAM vibracijski vrtalni stroj za svedre do 0 29. Telefon 84—995 (popoldne).
PRODAM kuhinjsko kredenco, novo, naravne barve. Tel. (061) 315—791 (popoldne).
MLIN ZA ŽITO (na kamna) ugodno prodam. Telefon (061) 52—652 (zvečer).
SPALNICO prodam. Telefon 22—132.
PRODAM likosti. Vlado ta, Črnomelj.
81. rojstni dan in god ter ji želijo mnogo sreče in zdravja otroci Tončka, Tone in Milka z družinami. Vnuki in pravniki pa ji pošiljajo koš poljubčkov. Eanko želijo tudi Pepci.
Dragemu možu in očetu LOJZETU KOVAČIČU iz Birčne vasi čestitajo za 86. rojstni dan žena. sinova in hčere z družinami, 15 vnukov in 17 pravnukov.
Dobri in skrbni mami PEPCI BAN iz Velikih Brusnic 71 želijo za 72. rojstni dan še veliko zdravih in srečnih let otroci z družinami.
^OBVESTILA I
STRANKE obveščamo, da zaradi pomanjkanja kokošje krme prodajamo kokoši 'nesnice in tudi večjo količino rjavih, tri mesecestarihjarkic, najboljše pasme (DEKALB). Stane Zdravje. Zalog 17, Novo mesto, telefon 24—594.
;obeline različnih ve-itrucelj. Zadružna ces-
KUPIM
KUPIM njivo v Venišah. Naslov v upravi lista (638/84).
KUPIM malo rabljeno enoosno prikolico za traktor Tomo Vinkovič. Telefon 85-981.
KUPIM betonski mešalec (150 1) in traktorski plug. Telefon (068)82—485.
KUPIM malorabljenofrezo lOdo 14 KM. Franc Hodnik, Sela 5, Šmarješke Toplice.
MOTOKULTIVATOR 6 do 8 KM
kupim. Telefon (061) 346—264.
PRIMERNO ZEMLJIŠČE za gostilno v bližini avtomobilske ceste od Grosupljega do Novega mesta kupim. Kličite na telefon 44—251.
KUPIM rabljen traktor Tomo Vinkovič od 18 do 31 KS. Javite se po telefonu (068) 84—938 (Pavšelj).
POSEST
PRODAM 18 arov velik vinograd z zidanico v Mirenski doli ni. Leži na zelo lahko dostopnem kraju s čudovitim razgledom. Naslov v upravi lista (637/84).
PRODAM enonadstropno hišo s centralno pečjo, velikim zelenjavnim vrtom, 17 arov velikim dvoriščem, s poslopji za vsako obrt, dosti veliko dvorišče. Kupec, ki je bil trikrat že pri nas z ženo in otroki, naj se oglasi. Uršula Povhe, Kantalon 4, 68280 Brestanica.
PRODAM staro hišo in hlev v Jedi-nščici, Novo mesto (njive in travnike v Jedinščici in Pogancih). Cveto Lindič, Novo mesto, Kristanova 3/a, telefon 24—350, 22—122 ali 23—180.
PRODAM 1079 m2j;ozda in 865 m2 njive, 5 km ob asfaltni cesti iz Brežic proti Artičam. Možna zidava vikenda. Ponudbe na telefon (061) 553—759.
PRODAM gradbeno parcelo (600 rrr) z vso dokumentacijo za vikend v bližini Zadra, ob morju, v borovem gozdičku. Cena ugodna. Resne ponudbe pod šifro MORJE.
MOŠKI, star 52 let, vdovec, vesele narave, iz okolice Novega mesta, želim spoznati pošteno, samsko žensko svojih let. Pod šifro: „SREČA ZA OBA".
NAJDITELJA avtomobilskega kolesa 135/13, ki sem ga izgubil na avtobusnem postajališču v Bršljinu(pri Pionirju), prosim, da ga vrne na naslov: Žibert, Ljubljanska 20, Novo mesto (pri Keramiki).
SVARIMO pred nakupom mladega ukradenega ali odpeljanega rodovniškega nemškega ovčarja „F1L", številka 65880. Vsakršne informacije posredujte v gostilno Rožnik, telefon (061) 213—429. NAGRADA.
FRANC UHAN, Lukovek 11, Trebnje, opozarjam vse, da sem z 10. januarjem 1984 lastnik nekdanje gmajne. Prepovedujem odlaganje smeti in vsa ostala dela na tem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
FANI VRHOVŠEK, Šmarčna 16, 68294 Boštanj, preklicujem lažne govorice, ki sem jih govorila zoper Zdenka Felicijan in Milko Simončič.
JANEZ BRATKOVIČ, Apnenik 1, Šentjernej, opozarjam Janeza UDOVIČA iz Apnenika 6, naj preneha širiti neresnične govorice o meni i n naj me ne napada.
NOVOSTI IZ BLAGOVNICE
METALKA
Med novostmi iz Metalkinih polic vas želimo opozoriti na stalno razstavo orodij za vrtičkarje, manjše kmetijske meha-niizacije in seveda tudi različne priključke za traktorje. Sem spadajo enobrazdni in dvob-razdni in obračalni plugi, težje in lažje trokrilne brane, škropilnice (330 I in 440 I), predsetve-nik širine 2,20 m in 2,50 m in rotacijske freze širine 1,30 in 1,55. Ogledate si lahko tudi razno orodje za gozdarje. Zanimiv je traktorski vitel za izvleko hlodovine iz težko dostopnih predelov in vijačni cepilec drv.
Bliža se tudi čas spomladanskih del v sadovnjakih in vinogradih. Pravo orodje dobite v Metalki. Na zalogi so drevesne žage, škarje za obrezovanje, noži, sidra za žico in napenjalci, brusi, pasti za voluharje, razne mreže in sploh vse za dom, vrtin kmetijo. Pošiljajo tudi po povzetju. Vabimo vas na obisk, ogled in nakup.
EPDL/JS
VOLNENI PASOVI, elastični, za križ in ledvice. Izdelujemo jih pomeri. Cena za en kos je 500,00 din. Pišite obseg pasu vem. Pošljemo po pošti po povzet ju. Kostič, Domžale, p. p. 47.
JARČKE, rjave, pasme hiseks, stare tri mesece, bom prodajal vsak dan od
18.	do 27. februarja. Jože JERŠIN. Račje selo 2, Trebnje, telefon (068) -
44—389.
GRAVERSTVO Aleksander KEČ-KEŠ — delavnica Šentjernej, telefon 32—048. Novo mesto. Novi trg 1 (hotel Metropol), telefon 21—348. Se priporočam!
VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da zbira naročila za dva meseca stare piščance — težka pasma. Prodajali jih bomo 5. marca od 8. do 17. ure. Vse interesente prosimo, da se čimprej naročijo na telefon (068) 79-375 ali ustno. Priporoča se Mijo GU-NJ11.AC. valilnica na Senovem.
IZREDNA PRILOŽNOST! FOTOGRAF Tone PUNGRČAR. Slakova
2.	Novo mesto, tel. 24-304, obveščam cenjene stranke, da slikam v črno-beli in barvni tehniki vseh velikosti. Vsako soboto slikam v poročni dvorani. Pri porokah, naročeno naprej, darilo barvna slika — povečava. Na željo strank pridem tudi na dom. Se priporočam!
PESNIŠKI LISTI NAPRODAJ V MK
NOVO MESTO — Prva dva pesniška lista, ki sta izšla minulo soboto, sta naprodaj v knjigarni Mladinske knjige na Glavnem trgu. Cena za en listje 10 dinarjev.
TUDI PRI NAS OKVARE OMREŽJA
SEVNICA — Močan veter je minuli petek povzročil škodo tudi v sevniški občini. V okolici Studenca je podrl kozolec. Več dela so imeli delavci sev-niškega Elektra na meji občine proti Hotemežu. Tam je veter na daljnovod podrl smreko. Več okvar omrežja je bilo na šentjanškem koncu proti Kalu. Skupine Elektra so morale tja še v ponedeljek. Delo je v teh hribih otežk-očal še star sneg.
KRATKA POT
ŠENTJERNEJ — Iz skladišča podjetja Dinos v Šentjerneju so pred dnevi ukradli 200 kg bakra in medenine. Odpadna surovina je bila vredna 30.000 din, tatovi sojo prodali brežiškemu Dinosu. Storilcem so na sledi.
KULTURNI DAN NA SUHORJU — Za slovenski kulturni praznik so tudi na podružnični šoli na Suhorju pri Metliki pripravili za štiri šolske ure kulturnega programa in k temu pritegnili tudi zunanjega sodelavca. Na sliki: učenci vseh štirih razredov so si z zanimanjem ogledali diapozitive o Prešernu, njegovem delu in življenju, in prisluhnili razlagi tovarišice. (Foto: A. Bartelj)
HVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža
DRAGA HERCOGA
iz Slepška pri Mokronogu
se prisrčno zahvaljujem vsem domačim in sosedom, ki so bili tako pazljivi do mene ob moji veliki bolečini. Hvala tudi župniku za tako lepo opravljeni obred.
Francka Hercog
Slepšek, 6. februarja 1984
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar si odšel,
MIRO SAJE
Težko je spoznanje, da te ni več ob meni, a v mojem srcu živiš. Žena Berta
Dragi mami FRANCKI KRANJC iz Vel. Brusnic iskrenočestitajoza njen
ZAHVALA
Z neizrekljivo žalostjo v srcu sporočamo, da nas je 5. februarja 1984 v svojem 29. letu za vedno zapustila naša ljubeča žena in mamica
JOŽICA GAZVODA rojena Bratkovič
s Trdinove 5 c, Novo mesto
Od nje smo se zadnjič poslovili 8. februarja 1984 na pokopališču v Gabrju pod Gorjanci. Ob tej priložnosti izražamo javno zahvalo vsem, ki s nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali in lajšali bolečine.
Še posebno zahvalo smo dolžni:
— TOZDU PTT CENTER NOVO MESTO—CIKAVA
— PODJETJU ZA PTT PROMET NOVO MESTO
— DOLENJSKEMU PROJEKTIVNEMU BIROJU
— SOSTANOVALCEM V TRDINOVI 5 c
— SOSEDOM IZ GABRJA IN Z RATEŽA
— OŠ XV. DIVIZIJE GRM
— PEVSKEMU ZBORU ..DUŠAN JEREB” NOVO MESTO
— GOVORNIKU ANTONU ŠEPCU
— SORODNIKOM, PRIJATELJEM, ZNANCEM
— DRUŽBENOPOLITIČNIM ORGANIZACIJAM
in drugim, ki so storili vse, da bi bilo zadnje slovo od pokojnice manj boleče.
Enako zahvalo dolgujemo tudi osebju KLINIČNEGA CENTRA — ODDELKA ZA NEVROKIRURGIJO (oddelku za intenzivno terapijo in nego) V LJUBLJANI — za zdravniško pomoč in nego naše drage žene in mamice.
Žalujoči: mož Jože, sinova Denis in Robi ter drugo sorodstvo ______________________________________________________________________
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 35. letu starosti zapustil naš dragi
JOŽE KRESAL, ml.
iz Trebnjega
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in'prijateljem, podjetju Emona, Arkade 2, pokojnikovim sodelavcem, vsem tovarišem zelene bratovščine, Pevskemu zboru Gabrovka, darovalcem cvetja in vsem, ki so nas tolažili v težkih trenutkih. Hvala duhovniku za lep obred. Vsem, prav vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti, prisrčna hvala!
V globoki žalosti: vsi njegovi
Črni dan je moral priti, bridkosti dan, dan solzan.
Težka bila je ločitev,
ves jok, vse solze so bile zaman.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stric in stari ata
ANTON KAPŠ
iz Dobindola 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste.nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje te'r ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna h vala sodelavcem IM V, OOSIMV Novo mesto in kolektivu Novoles — tozd TDP Straža. Najlepše se zahvaljujemo Francu Grilu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Amalija, sinova Tone in Marjan z družino, vnučki Marko. Robi in Uroš ter ostalo
/ sorodstvo
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
LEOPOLD
AJDIŠEK
z Mirne 70
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in sorodnikom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, podarili veliko lepega cvetja in pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo sosedi Majdi Zakrajšek in ostalim za požrtvovalno pomoč, tov. Avgustu Gregorčiču in članom upokojencev za poslovilne besede, pevskemu zboru, delavcem tovarne DANA in KPD Dob ter dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Betka, sin Mirko, hči Nuša z družino in ostalo sorodstvo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu Zdravilišča Dol. Toplice, tovarni IMV, Jožetu Goršetu, Romanu Šuštaršiču za poslovilne besede in kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! .
Žalujoči: žena ter sinova in hči z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, te tiho k njemu pristopile in spomnite se me in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustil mož, oče, stari ata in pradedek
VLADIMIR
KUMP
'Zlata mama si bita, s svojim zgledom si živeti nas učila, tiha, skromna si odšla, naj bo lahka zemlja, ki te je pokrila.
V SPOMIN
13. februarja bo minilo žalostno leto, odkar nasje zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta
ROZALIJA LIPAR
iz Blatnega
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Hvala vsem, ki obiskujejo njen prerani grob, nosijo cvetje in prižigajo svečke.
V globoki žalosti: vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nasje v 59. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
LADO
KRANJC
iz Malih Brusnic 11
Veliko vas je, ki ste ga imeli radi in z nami sočustvovali, izrekli sožalie. darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sprodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, posebno pa Železnikovim, Kranjčevim inZu-pinovim. Zahvaljujemo se kolektivom Kremen, Novoteksu—konfekcija 1 ih šivalnici, tozdu Elektro Novo mesto, GD Brusnice, Gabrje, Ratež in Potov vrh, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, Pevskemu zboru Brusnice in duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Pomlad na vrt tvoj bo spet prišla in vprašala, kje si ti.
Sedla bo na cvetoča tla in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
Po težki bolezni nasje v 49. letu zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin, stari oče, brat, stric, svak in tast
ANTON
SELAK
iz ftovega mesta, Adamičeva 21
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, kolektivom Novoles tozd TPP, Iskri tozd TNN, Kolinski iz Mirne in ZŠ AM za izrečeno sožalje, podarjene vence m cvetje, denarno pomoč ter govornikom za tople poslovilne besede. Hvala župniku za opravljeni obred, osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, Novolesovi godbi in pevcem. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letustarosti nasjezapustil našdra-gi mož, oče, tast, stari oče, brat in stric
ALOJZ
LEKŠE
iz Malega Mraševega pri Podbočju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo internemu oddelku bolnišnice iz Novega mesta, ZD Kostanjevica, gasilskemu društvu iz Malega Mraševa, kolektivu in OOS Labod Libna iz Krškega, cestnemu podjetju iz Drnovega, sodelavcem IMV Novo mesto, igralnici Casina Portorož, pevcem iz Šmihela ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Fani, otroci Vera, Anica, Jože, Albina in Rezi združi-nami, sestra Mimi, brat Jože ter ostalo sorodstvo
ZDENKA
„Kar naprej me vsi sprašujejo, če bi šla še enkrat k vojakom. Odgovarjam z vprašanjem, zakaj tega ne sprašujejofantov, ki so že odslužili vojsko," je povedala Zdenka Avbar, delavka v novomeški Krki, ena izmed redkih Dolenjk, ki so se odločile za prostovoljno trimesečno življenje v sivo olivni uniformi. Zdenka ne zna natanko razložiti motiva, ki jo »je pripeljal do te dokaj nena-5 vadne odločitve. Pravi, da je * vmes morda še največ rado-, vednosti, iskanje novega
\
%
S
$
I |
5 „Zdaj lahko suvereno od-\ govorim na vprašanje, kako J je v JLA. Je lahko in ni lahko.
% Predvsem je treba povedati,
J da vojska ni in ne sme bitine-% kakšen otroški vrtec. Jaz ^ sem na primer služila v inže-j nirski enoti, našženskivodse % je ukvarjal predvsem z ma-JJ skiranjem. V makedonski \ poletni vročini, v kateri ^ sonce, razen ob tekoči vodi,
£ sežge vsako zeleno bilko,
^ gotovo tudi fantom ni lahko J izkopati osebnega zakloni-% šča za stoječi položaj. Toda J zmogle smo tudi še kaj % drugega. Vojska je pač voj-^ ska. Tudi korakanje nam je j šlo kar dobro od nog, prvo ^ javno pohvalo pa je naš vod * dobil za uspeh, ki je običajno ^ rezerviran za fante. Izredno ^ dobro smo se izkazale v stre-% Ijanju s polavtomatsko puško 5 in pištolo. Pohvaljene smo S bile tudi za delo, ki je bilo
naša specialnost. Na velikih manpvrih v Makedoniji je naš vod dobil nalogo -maskirati glavno poveljniško točko. Dobro smo opravile, obenem pa še z odličnega razgledišča opazovale mimohod naše vrhunske vojaške tehnike in izvežbanosti. Taki prizori človeka kar malo zanesejo, spozna, da je sicer majhen, vendar pomemben kolešček vojaškega stroja z orjaško udarno močjo. Na takšnih manevrih sprevidiš smisel včasih tudi pošteno enoličnega urjenja.
Seveda si vsaj jaz nikoli nisem domišljala, da je žensko služenje vojakov enako zahtevno kot moško. Dekleta smo živele v domala hotelskem okolju, preneka-terega bolj udobno kot doma. Odnosi nadrejenih do vojakinj so bili izredno korektni, vendar brez vsake družin-skosti, ki nima v armadi kaj iskati. Morda smo bile malo preveč osamljene, same zase. Ne razumite me napačno, samo mislim, da so nas včasih morda malo preveč nadzorovali, kot da ženski vojaki ne bi sami vedeli za svojo dolžnost in pravila obnašanja. Pa se bodo stvari že uredile, saj je to poskusno služenje. Menim tudi, da je za žensko tri ali šest mesecev v uniformi kar dovolj, 15 mesecev bi bilo preveč.
Gledano z današnjimi očmi, smo se kar dobro izkazale, tako vsaj mislim. V svojem služenju vojske ne vidim prav nič posebnega. Zenske so že sestavni de! številnih armad, o katerih govorimo in pišemo, da so dobro izvežbane. Če se bomo v Jugoslaviji po letu 1985 odločili za redno žensko služenje vojaškega roka, bo nekaj mesecev v uniformi pač postalo sestavni del življenja vsake naše mladenke. In nihče večne bo spraševal, ali bi šla k vojakom še enkrat. ” M. BAUER
r
\
j
*
i
!
Štiri zlata pravila velike nagradne igre Dolenjskega lista
1. Vsak novi naročnik dobi lepo knjigo.
2. Vsak deseti ndvi naročnik Dolenjskega lista prejme eno od večjih nagrad, ki jih je prispevalo dolenjsko združeno delo.
3. Vsi stari in novi naročniki Dolenjskega lista se v začetku marca, po končani igri, potegujejo za eno od premij, ki jih bomo razdelili z javnim žrebanjem.
4. Nobena od nagrad ni vredna manj, kot znaša celotna naročnina na Dolenjski list. Med premijami naj omenimo televizor, zamrzovalno skrinjo, 20 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, dva vikend turistična paketa v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, 10 vrhunskih gugalnikov, keramični kamin, smučarski kombinezon, kakršnega ima Bojan Križaj, dva kubična metra steklene volne NOVOTERM in seveda počitniško prikolico Adria—Caravan 380 QLS, ki jo je prispevala IMV.
Za tisočpetstotega novega naročnika Dolenjskega lista je Mercator—Standard pripravil posebno nagrado — smuči — Približuje se javno žrebanje za premije, med katerimi je tudi prikolica Adria — Caravan 380 QLS
■‘■m	<v<	jc	uuv	jyi. o/i ur.n
Vsi novi naročniki Dolenjskega lista, ki se bodo na naš tednik naročili od četrtka, 16. februarja, do vključno torka,
Čigav bo tomos avtomatic?
Tomislava Pavliča iz Novega mesta je prehitel Jože Vidmar z Dvo-_______________ra_______________
Poštarji so nezadržni v tekmi za čimveč na novo pridobljenih naročnikov Dolenjskega lista in s tem za dragoceno nagrado tomos avtomatic. V torek, 14. februarja, je' bil položaj naslednji:
1. Jože Vidmar, pošta Dvor, 40 novih naročnikov,
2. Tomislav Pavlič, pošta Novo mesto, 36 novih naročnikov,
3. Marija Ban, pošta Škocjan, 31 novih naročnikov,
4. Anton Jene, pošta Škocjan, 29 novih naročnikov,
5. Ivo Pirc, pošta Mirna, 29 novih naročnikov,
6. Slavka Kolenc, pošta Mirna peč, 19 novih naročnikov,
7. Feliks Kastelic, pošta Žužemberk, 18 novih naročnikov,
8. Anton Dragoš, pošta Črnomelj, 17 novih naročnikov,
9. Jože Kuplenik, pošta Otočec, 15 novih naročnikov,
10. Leopold Peterle, pošta Mokronog, 15 novih naročnikov.
Na 11. mestu je Jože Mušič iz Adl-ešičev; zbral je 14 novih naročnikov. Zanimivo je, daje Jože Vidmar z Dvora zbral v enem dnevu 14, Anton Jene iz Škocjana pa kar 21 novih naročnikov.
21. februarja, so kandidati za posebno nagrado — smuči, ki jih je Mercator — Standard iz Novega mesta namenil tisoč-petstostemu novemu naročniku Dolenjskega lista. Seveda se vsi stari in novi naročniki še naprej potegujejo za že znane nagrade pokroviteljev naše velike nagradne igre.
• Vse dobitnike nagrad vsakemu desetemu naročniku obveščamo, da lahko darila dvignejo (gre za nagrade novomeške Krke, Tesnil iz Velike Loke, mirenske Kolinske, Dane in IGK z Račjega sela) v uredništvu Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto. Kdor tega ne bo storil do 20. februarja, mu bomo nagrado poslali po pošti. Nagrajencem bomo poslali dobropise tudi za prevzem nagrad Ljubljanske banke, Beograjske banke, Laboda, Opekarne Zalog, Beti, Kopitarne, Jutranjke, Lisce in Kmetijske zadruge Metlika.
Kot vidite, smo držali besedo in razpisali nagrado za tisočpetstotega novega naročnika našega tednika. V poldrugem mesecu dni, kolikor trajanaša
SALAMARJI NA DELU
SEVNICA — Odbor sevni-ških mučenikov in salamarjev se je že sestal mesec dni pred tradicionalno pokušino, ki bo kot po navadi 10. marca, tokrat že 23. zapored. Vzorce salam bodo pričeli zbirati v Vrtovškovi gostilni Pod gradom od 3. marca dalje. Zaželeno je, da bi bili vzorci zbrani najkasneje do sobote, 10. marca, do 10. ure. Domenjeno je, da bodo ocenjevali ne le domače salame, temveč tudi klobase. Seveda pa se klobase ne morejo potegovati za najvišje priznanje (valjar), temveč le za diplome. Črevar Jože Klopčič iz Ljubljane obeta tudi tokrat prvim trem najboljšim sala-marjem čreva za nagrado. Sev-niško tekmovanje je odprto za pridelovalce od koderkoli.
Izum končno našel kupca
Martin Radoš izboljšal izklop naletne naprave
akcija, je Dolenjski list naročilo že 1409 novih bralcev. Čeprav se igra približuje finalu, javnem žrebanju za velike nagrade naše akcije, se še vedno prijavljajo novi pokrovitelji. Lisca iz Sevnice je sporočila, da je za bralce Dolenjskega lista pripravila nekaj kopalnih kostumov. Kopalne obleke „Lisce” smo dali v sklad, iz katerega nagrajujemo vsakega desetega novega naročnika.
• Seznam nagrajencev minulega tedna objavljamo tokrat na 9. strani.
RISI PRED REKO
KOČEVJE —Risi, ki sojih pred leti spustili v kočevske gozdove, so se razširili že daleč naokoli. V reškem Novem listu smo prebrali, da je minuli teden lovski čuvaj Stanko Klic iz Podkilavca na Grobniškem polju pri Reki uplenil risa, ki je bil dolg približno meter in težak 11 kg. Predno so ga uplenili, je naredil v revirju Lovske družine Jelen iz Čavlov za okoli 300.000 din škode.
DAN KULTURE V VOJAŠNICI
NOVO MESTO — V vojašnici „MiIan Majcen ” so za slovenski kulturni praznik organizirali dan kulture, posvečen Prešernovemu ustvarjanju in kulturni dejavnosti sploh. Namesto ene prireditve so v • sodelovanju z literarnim klubom ..Dragotin Kette” iz Novega mesta pripravili več prireditev po četnih vojaških klubih, na katerih so brali svoja dela člani kluba in vojaki—pesniki. Tudi mladinske organizacije, ki sodelujejo z mladino na terenu, so prispevale svoje. Tako so prireditev lepo izpeljali. Škoda je le, da se dom JLA ni vključil v to dejavnost.
M. S.
Pernati dimnikar
Sova — podnajemnik v Pavlinovi zidanici
NOVO MESTO — V dimniku Pa-linove zidanice v vinogradih nad Ve-*im Slatnikomživi nenavaden prebi-alec. Že nekaj let se zvesto 'vrača v rno zatočišče in tam preždi mrzle imske dneve in noči. Je sicer zelo ilašen in hitro odleti ali ponikne v lotranjost dimnika, če se zidanici pri->liža neznanec, kadar pa so domači v iji, se kaj dosti ne zmeni zanje. Ta limniški prebivalec je — sova.
Sova je zelo koristna žival, saj med vojimi nočnimi lovi pospravi nemalo kodljivcev, vendar pa se je drži raževerno izročilo, češ da kliče smrt, ato ljudje uničujejo njena gnezda ter > preganjajo. Običajno sove prebi-. ajo'v drevesnih 'duplinah, naravnih uicnjah v zemlji in skalovju, zatečejo ia se, kot kaže ta primer, tudi v limnike.
„To ni prvi primer sove v dimniku," iravi lastnik sosednjega vinograda Vvsec, ki je tudi lovec. »Nekaj sem jih e videl in tuui ustrelil v dimniku. Te >a ne bo doletela takšna usoda."
MiM
CEROVEC PRI SEMIČU — Ko je Martin Radoš iz Cerovca pred slabimi tremi leti zbral vse prihranke ter prodal še tovornjak, s katerim je vozil 15 let, je kupil stružnico, vrtalni in rezkalni stroj ter odprl kovinostrugarsko obrt. „Res, da so le ti stroji za uspešno obrt premalo, vendar je z njimi moč izdelati določene izdelke. A sem kljub temu zelo težko našel delo,” se spominja začetkov Martin, ki je prebredel vso Slovenijo, preden je po mesecu dni dobil delo kot kooperant ribniškega Rika.
Kmalu potem ko je proizvodnja stekla, pa je prišel domov s problemom brat Janez, takrat še študent strojništva. Njegov mentor mu je namreč ponudil izboljšavo izklopa naletne zavore pri kamp prikolicah IMV. Težava pri teh zavorah je bila v tem, da je moral voznik ob vzvratni vožnji na prikolici ročno prestaviti ročico.
Janez in Martin sta se skupaj lotila problema, prvi bolj s teoretične, drugi s praktične plati. Prvi prototip sta naredila v enem tednu — ideja izklopa je bila Martinova — potem pa sta ga postopoma izboljševala. Janez je na fakulteti za strojništvo opravil vse meritve novega, avtomatske-
ga načina izklopa, patent sta zaščitila, toda v IMV v dveh letih niso pokazali pripravljenosti za odkup ali uporabo izboljšave.
„Zato pa so se toliko bolj zanimali v Riku in smo se že dogovorili za odkup patenta. Zanje bom prevzel tudi del proizvodnje naletne zavore,” pove Martin, ki pravkar izdeluje pet izklopk za A test. »Seveda je ta izklopka uporabna še marsikje. Tako imam sedaj v razvoju izktopko, ki jo bom vgradil v avtomatski menjalnik, podoben način izklapljanja pa bom vpeljal tudi na stružni glavi pri stružnicah,” načrtuje Radoš, ki vidi prav v inovacijah največjo možnost za razširitev svoje proizvodnje.
B. M.
■BlBflMMMMH
NAROČILNICA
J Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
Priimek in ime:   ________________
Ulica in hišna št.
(
i Poštna številka in kraj:.
št. osebne izkaznice:__________________________________________
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum:--------------------------------------------   *_________
Podpis:-------------------------------.------------------------
'kozerija* •••••••••••••••••••
ZAKAJ SPLOH HODITI V ŠOLO?j
Peljal sem svojo razmajano stoenko proti Repičevini in v možganih se mi je pletlo: ko bo avto razpadel zaradi zarj^velos-ti, kje bom dobil denar za novega? Ugodnih posojil kot v preteklosti ni več. Mark nimam; zelenih dolarjev tudi ne. Plačo imam dobro, a še vedno premajhno za nakup novega voza. V tuhtanju me zmoti štopar. Že od daleč vidim, da nima več kot šestnajst let. Šolar, menim. Zavore malce zacvilijo.
»Greste v Repičevino?"
»Seveda. Vstopi.”
Nekaj sukund tišine, kot vedno, ko se srečajo neznani ljudje.
»Greš iz šole, kajne?” ga vprašam.
»Z dela.”
»Že služiš? Imam občutek, da si še precej mlečen."
»Sedemnajst jih bom dopolnil
letos. Končal sem šest razredov. Dalje ni šlo,"
»Odkod si?”
»Rečipan sem. Čudim se, da me ne poznate. Jaz vas dobro. Učitelj ste.”
»Mladih obrazov ne poznam. Še sosedovi otroci so mi tuji. A nič ne de. Iz istega kraja sva. In kje si zaposlen?"
»Pri tovarišu Opečniku delam opeko.”
»Naporno?”
»Niti ne. Obšestih začnem, ob dveh končam. Poglejte moje roke.”
Niti žuljave niso. »Poznate Branka Paragrafiča?”
»Da. Skoraj sodelavca sva." »Pravijo, da je hodil domala sedemnajst let v šolo. Pravnik je. Moj sosed. Večkrat se pogovarja.” »Dobro zaslužiš?”
»Človek se ne bi metal na trepalnice.”
»Kaj to'pomeni?”
»To se pravi: dvaintrideset tisočakov. Če potegnem prek ur, tudi štirideset.”
»Ni slabo. In kam daš denar?" »Ha- ha- ha. Ko sva že omenila Branka Paragrafiča, koliko pa ta vleče?”
»Gotovo tisočaka manj kot ti."
»Pa sedemnajst let šole! skoraj zakriči.
Umolkneva. Jaz poslušam glas_ motorja, on kdo ve kaj. »Šest razredov, praviš?”
»Da. Trda betica. To nam je v družini.”
»In zakaj se nisi trudil? S pridnostjo se marsikaj doseže.” »In zakaj bi se?”-Do njegovega izstopa nisva spregovorila niti besedice več. Ko sem prispel domov, sem vrgel z zidu uokvirjeno diplomo.
TONI GAŠPERIČ
DANA
imi
o
novoles
Mercator
tovarna oblačit
novo me
^P>}emona globtour
rfff turistična agencija
■uupiiiicm
VREBIME
/O ljubljanska banka
mm
beogradska banka pe novo mesto
OPEKARNA
KRKA Z"0G
...—-      . .. —»
.r±r.*!5“L-*^2^
tozd Tovarna za predelavo krompirja
Kolinska
Mti
METLIKA L
JUTRANJKA
KOPITARNA SEVMEJU-
novoles
TOZO Industrija gradbene keramike Trebnje - Račje sekt
SEVNICA
Martin Radoš
ji is Klij s hm™