Št, 102. V Gorici, v torek dne 24. deoonibra 1901. Letnik III. l/.li;ij;i vsuk torck in sobuto v tfdnu ol> 11. uri |>rnl|>ol(i[)()l(l[i<' v.:\. ilcžclo. Ako padc iiiitii iliicva pniznik i/.hle ihin prcjoh (i. zvočcr. SLiinc po pošli |>nijrm:ui ;ili v (iorici n;i doin po.šiljun cHolc'Ino 8 K., pullclno 4 K. in či-lrllelno 2 K. 1'roihija se v Gorici v tohuk;ini;ili J Schwarz v Šolskih ulicali in .IH- I 1 ersitz v Nunskih uliculi po 8 vin. ~~ (ZjutraDje i/danjo.) Vrcdništvo in upraviiintvo sc nuliajiilii v «N ii r o d n i l i s k :i r n i», ulicji VcUmini li. šl. (J. Dopise jt- naslovili na urcdništvo, ojrlaso in iiaročninu pa na upravnišLvo «(iuricc*. O^lasi so raČunijo po pulit- vrstali in sicor ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin.. 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat liskajo, raču- nijo se po pogüdbi. lzdajatel.j in odgovorni urednik Josip MaruSič. Tislca „N Todna tiskarna" (odgov. J. ? arušič). Slava Bogn na tail I Mir Sjudem na zemlji, ki so blage volje! t'o vscii) krsčtiiiskuui svelu od- meva (Janes la klic. milijone src ga ponavlja in milijone iistnic ga izgo- vjirja s svetim spošlovaujem: Slava Bog u na v i sa vah! V ten trenulkih dviga svoja cYi- tila k nobu vsako vernu bitje, jjori k uehii, od kotier mu je prišlo od- rešenje. Sicer nalaga verneinn krsčan- skoniu svetu življenje v teh bur- iiill časih toliko težkih both, ki ga odvračajo od pogleda k nebu, tijä, kjer jo za slednje človeško srce jedina tolažba, mir in zadovoljnosl, da niu čim dalje bulj otezuje la po- gled, da mu čedalje bolj tare duha. Ali vendar! Ko se približa sveti bo- žični čas, prevzame vemiku srce nova čila moč, spomiii na oni ne- beški dogodek v betlehemskem lilevu, ki je postal začelkom mogočnega kržčanstva, ki je porodil nebeške ideje vsezveličavne vere, — la spo- min mu. oživi potrlo moč duha in z novim žarom vzplameni dusa ver- nega krisljana in njeno hrepenenje izdoni v vzkliku: Slava H o g u n a v i š a v a h ! K posebnemu razmišljanju nas sili letošnji božični čas. Ako obrnemo svoj pogled širom krščanskega sveta, vidiino tu čudne spremembe. Nove misli, nove ideje, n as pro 1 u j u cc nebeškim mislim in ciljeni Onega, čegai' rojstvo slavinio nocoj o polunoči. skušajo se zanesti v vesoljnost krščanstva. Ne več mir in bratoljubje, marvec razdor in so- vra.stvo, no več hroponenje po ide- iilih, ki koreninijo v vecnih naukili Njegovili, marveč sebično prizade- vanje po dosegi nizkotnih blagrov, ki ponižujejo človeka samega prod seboj, — širi se zdaj po krščmiskom svetu. Namen je, prizadejali krsčan- slvii -mrten udarec, imičiti in za- treti v srcih Njegove odrežilne nauko. Zliduh, ki zanaša v krščanske vrste toliko pohujšanje, da se isle po ne- kod izneverjajo svojim krAčanskim dolžnostii:i. nameruje le to, da l)i na razvjdinah Xjcgovcga poslopja postavil črno stavbo neomejene gro- lioie in v njej slavil zopet slavlje nebrzdane gresne slrasti. Proč z ido- ali duha in srca in dvigni se zopet „ideal'' bi'ezmejne sebičnosti! To je, kar hoče zliduh, |o je kar je zapi- sal na svojo črno zastavo in kar j lioče doseči v brezobzirnein sovraž- ; noin boju! i Ali dočim se vrši po jediii slrani napad na napad od čete Belcebuba na poslopje Njegovo, vstaja pa na drugi strani mogočna armada, ka- lera no mara sprejeti gesla, ki stoji za[)isano na črni zastavi sovražni- kovi, armada, ki že ni izgubljena. In to je boj, ki se vrši zdaj na kr- scanskih livadali; to pa po vsem krščanskein svetu in no le mod naini Slovenci. Kaj je klic ,,Proč od Hiina!" druzega nego klic: proč od krščanstva, proč od Njega, ki hoče da se no pogubi človoštvo, marveč da živi in kaleii klic se razlega med vscmi krščanskimi narodi? Posebcn znak tega bojaje tudi; da si je nadel sovražnik polilično lice. Pod to krinko se skriva črni namen sovražnikov, tako,da se pod klieem ,,Proč od Hiina!" skriva pri nasih sovražnikih tudi bojni klic za njihove posebne |)olitične namene. Mi Slovenci pa poznamo pod Icin klieem I«; hojno sredstvo proli naukom cerkve, katei'e ustanovitelj je naš Odi-esenik. Med naini Slo- I venci je dvignil svoj prapor zliduh neoinejene sebičnosti, najsvobodnej- šega telesnega uživanja in najraz- košnejšega razvoja strasti, kalereso po- gubile še večje narode kakur je sio- venski in kalere hi pogubile naš mali slovenski narodič še toliko bitrojo. Da lej pogihlji postavirno meje in jo naposled tudi popolnoma od- vrnemo, v ta namen se borimo, temu sinol.ru velja naš boj, katerega mu- I'iiiiio izvojevati do skrajnega. M i r Iju dem na zeml j i. ki so blage volje! Malo je v teh časih ljudi na zemlji, ki so z ares blag e volje in še manj bi jih bilo, ako hi prišlo na svetu do tega, kar namerava zli- duh neomejene svobode, katero unielno pripravljajo neprijatelji na- sega rodu. Xeoinojen:i svoboda roc!i tudi noomojeno sebičnost in kjer j. ta, ontii tudi ni mini in •/.:"• .ovolj- nosli. Kajli neomejeua sebičnost isče potov in s reds lev v nepotrebnem napredku, kjcr si skusa nasititi svoj(^ stotere željc po škodljivem užilku. Da je ta lov za neoinejenim užitkom razburil danes vse stanove in jih storil med seboj nezadovoljue, v ] oglavitnem pa jih odtegnil svo- jemu pravemu smotru, to je znano. Ista nezadovoljnosl in islo razbur- jenje, ki vilira že povsod drugod, zanesti se je hotela tudi v mis dobri narod slovenski. Ali kakor rečeno, proti fej nevarni socijalni kugi se moramo boriti, dokler je no, prema- gamo, prav z vsemi močmi. Xaš narod mora ostati narod ljudij, ki so blage volje; zaradi tega proč od nasega naroda vse ono, kar dela človekanezadovoljnega, seboj ins svo- jim bližnjim nesložnega, kar ga dela nestrpnega in rieplcmenitega in kar ga odvrača od Njega, ki je vir vsej zadovoljnosti, vsemu mini in pravi sreči! To božične praznike že nasto- piiiiiü v zavesti, da smo se za mnogo približali temu cilju mi goriski Slo- venci, da leži po?#ažena na tleh ona sila, ki je hotela upropastiti nas na- rod v tej pokrajini. V tej zavesti si smemo zado- vt.ljno voSčiti goriški Slovenci — vesele božične praznike in veselim srcem vzklikniti: Sla vji H ogu na v i sa v a li! D o p i s i. Iz Koinua. — Ker sta že dan in ura za novo deželnozborsko zasedanje določena, sem si namenil, — to pa za- radi tega, da no hi naža nova deželna poslanca rnislila le na svojo poslansko cast in na svitle kronice, ki so namenjene za njili trud — v nekatorih rnalih vrsti- cah razodeti, kaj na Krasu u p a rn o od novih poslancev in kaj narn je res- nično potreba. V pretekli dobi smo imeli Kraševci stara poslanca, kakoršnini „na- ' prodnjaki*' pravijo, da niso za nič in da nič ne delajo. Zato je n.i Krasu tudi res mnogo „deželnozborskega dela" zaostalo. No. tega dela se m 1 a d a poslanca ne smeL' ustrasiti. Kras je mnogo zaničevan, pa jo vendar z marsičeni obdarovan. Na Krasu se marsikaj dobi, česar z;iman iščoa celo v rodovitnem Banatu. Kras ima, in za to se imai :o v prvi vrsti zahvalili dob'ot- ljivi burji, posebno dober zr ; c 'je imamo Kraševci lepokamenje, imarno oolo in črno setev, pri nas raste krompir in tunica; tudi lepo sadje, iige, po sloven- ski: smokve belice itnamo in breskve ko- stenice, posebno pa okusen t e r ä n, jako prijel.en za gospoda in kmeta vsaki dan. Ali —• — pogreša se pa ... živinoreja. Ker pa na Krasu poleg mnogo kamenja tudi zemlje ne inanjka . . . zato upamo, da bosta nova poslanca „pogmerala" ra- vatii, da bodo mogli Kra^evci več živine ravnati. Ker je tudi na Krasu, kakor sploh na raznih krajih na^e vinorodno države, po- končala nekaj vinogradov trtna uš, upamo Kraževci v teh hudih stiskah tudi, da dobimo od naših dveh mladih poslancev dobrih divjih cepljenih tit. Ker je naš poslanec Štj-ekelj učitelj kmetijsLva, se nam je te pomoči äe toliko hitreje ua- dejati. No, on nam bode še tudi drugače lahko koristen. Ker se de/.elnozborske i seje vržijo večinoma v popoldanskih urah, imel bo v jutratijih urah lepo pri- liko naze trte cepiti in se tako tudi zu- naj zbornice koristnega izkazati svojim volilcem. — Že več let se nekaj piše in rise o neki cosli, ki naj bi držala iz Renö skozi S v e t o v Komen in S e Ž a n o. Zato jo naslonimo na ramo našima no- vima poslancema. Kaj pa še Kouien posebej od nažih poslancev pričakuje ! Naši občinski očetje mislijo že več časa na to, da bi napra- vili velik vodnjak pri cerkvi, v katerega bi se stekala voda od — cerkve. Ker pa so naši občinski očetje malce — leni, so si veliko prizadeli, da bi dobili dva mlada in čila moža v dežolni zbor, ki bi naj ta vodnjak izkopala. . . . Ker je pa cerkev na višini, bi voda iz tega vod- njaka lahko prav naravno tekla sania v hiše cele občine. In to bi bilo /a Komen LISTEK. Pod turškim jarmom. (Odlomki). Poljski: S. Milkowski. (l)uljft.) „Saj sem ti povedal... Neinam nog, ne morem hoditi za njo; torej ne morom vedeti, kje je". Gluha tihola je kazala, da ni notri noboncga, razen Hadivoja. Gušanec-Ali posluša. Stopa po hiši, nastavlja u.^esa na vralih. Ali kmalu se prepriča, da bi bila tu jiodrobna preiskava brezuspesna. Stopi ven in reče krčmarju: „Ali poznaš torej skrivališ^a?" „Poznarn"... „Pelji me v ono, kjer se skriva Ha- divojčanka..." „EHendin! (Gospod)" reče tužni krčmar — „takih prostorov je tu večin az... ne vem, kam je pobegnila..." „Kdo pa ve?" „Anka Stojčevička mora to vedeti..." „Kje je ta Anka?../' „Tarn le je njena kuča..." reče ter pokaže s palcem. Gužanec pogleda še Radivoja, in na pragu stoječ mu opomni: „Morda se še vrnem sem; ali... gorje tebiL. Izpraševal te bom z raz- beljenim železom... Le premisli dobro, kar mi boš odgovarjal..." Anka je vzprejela ponižno nepo- vabljene goste... Sklopila je roki, priklo- nila se, pohesila glavo; bila je bleda, gotovo zaradi strahu; uslnice so jej trepo- tale, glava se jej je tresla. „Ali si sama doma?" „Ne, nisom sama... Stara vdova sem, uboga ženska; umrla bi, ko bi rnorala biti sama". „Kdo je pri tebi?" „Služkinja in sluga... Sama bi ne obstala, vdova sem, stara, siromažna..." „Pa otroci?" Jedinega sina imam; ali ne vem, kje je in kaj dela... Zapustil me je — vdovo, staro, fc'iromazno. Oh, Bog... oh! Stvarnik rnoj, oh! Vdova sem, stara si- romašna..." „No, čuj ti vdova, stara, siro- mašna!" — ozove se Gušanec s povzdig- njenim glasom. „Nisem priiSel da bi uga- njal noumnosti s tabo... Ve^, da sem Gušaneu-Ali; povej naravnost: kje je Mi- lica Radivojčanka ?..." „Oh!... Usmiljeni gospod Bog!... Vdova sem, stara, siromašna!..." ,,Kje je Radivojčanka?" „Vdova sem, stara, siromašna". Gui5anec jo prime za ramo in jo strese. „Kje je Radivojčanka?" „Vdova sern, stara, siromašna". „Uhm!" — zamrmra Gu^anec. — „Kremar!" vzkrikne. In ko se je bil pri- kazal ta na pragu, reče mu: „Povej jej v oßi, da ona to ve..." „Anka, ti veä...M Anka ga pogleda izpod čela tako izrazito; na to pa d6 s tresočim se gla- som : „Vdova sem, siromažna..." „Kdo jej nosi jedi v skrivališče?" „Ona..." reče vpražanec, „ona, Anka... Že davno je v posestrinski pri- jaznosti z Radivojem". „Ali slišišV... Hu, ali slišiš?..." vz- krikne Gušanec grozečo ter strese iznova Anko za rame. — „Kje je Radivojka?...4' „Vdova sem, stara, siromašna..." „Že vidim, da treba govoriti s tabo z drugim jezi-kom... Dam te pretepsti, stara čarovnica. — Boš že pek dru- gače..." V tern hipu vsklikne nekdo, ki je bil zunaj na dvorišču: „AkindžilarL." S tern je bil povedal, da je videti trumo jezdecev, ki so se pokazali v me- stecu. Bili so Bošnjaki, na čelu jim gro- zoviti Kulin-kapetan. Gušanec pohiti ven, pogleda in reče nevoljno: „Ni časa, prepirati se z babo..." Nato se vrne in reče krčmarju: „Vodi me od skrivališča do skriva- lišča... Če boš vodil prav, si rešiž kožo ! Ako pa ne, pa poskusiš: ali boä mogel hoditi po svetu s kroglo Gušanec-Alija v glaviL. Stopaj!..." Krčmar je del sprej, roparji so ga držali na pasu in so naglo stopali im velikanskega pomena, kajti ne sine se pozabiti, da v Koinnu jako pogreSamo takoimenovane — „c e rk v en e vod e:'... z eno besedo: ta vodnj:- čini. — — ¦ Pa dalje. V Koinnu so jo prod par leti ustanovilo sadjarsko drustvo. V ta namon so jo vkupilo tudi noko voliko njivo, jia katori eakata dva kupa ka- menja — tudi tu je za nova poslanca mnogo trudapolnega dela. Fred kralkim so v noki družbi mo- drovali, da prej ko našima poslancerna poteče njijuna poslanska doba, se bo- deta že laliko v Komen pripeljala v — žoleznem vozu. Potemtakem bi zares ne bila več daleč od našega Komna želozna cesta, — vendar pa je o tej reei nioja misol ta, da, ako so poslanca lotita vrlali — tunol skozi Ravnjak, bosta pri tein delu potratila toliko časa, da bodo mo- rale zaostati druge važne zadove v ko risl nam Kraševcoin. Vsekako čaka obilo posla naših dvob novih.in mladih poslancov, ako hočela biti prava. nasa zastopnika v de- želuozborski palači v Gorici. Iz Dobravelj na Vipavskotn. (Konoc.) — Vneoemsepaz dopisnikom,,Soče" von- darle strinjam. Namreč v tein, da bodo mo- rali volilci v trotjein razredu pri prihod- iijih obč. volitvah skrbeti za to, da se te nedostatke odpravi. In, to v prilog zanemarjeni občini. V to svrho jo res neobbodno polrebno, da so združimo. To pač, a po „naprednjaskeni'1 reeeplu nikdur! Našemu Jjudstvu so se baš sedaj pri deželnozborskih volitvah jele odpirali oei, da je začelo polagoma hrbet obra- cali onim „naprednjakom", koji se mu prav po krumarsko silijo na povrsje. l'rvi pojav raz. jaranja ste že doživeli v tern oziru. In to v dan 5. t. m., pri vo- litvi gosp. sveta. Vprašam pa, koliko ljudstva imate za seboj, ko ste v občini, broječi nad sto hiš. številk, spravili koniaj do 7. (reci sedern) glasov največ skupaj ? Kakega mišljenja je pa ostaiih 80% ob- einarjev? 0 blamuza! Rudeeica srama Vas mora obliti, ako to prevdarite s pra- vega staližča! Monito li, da jo ljudstvo slepo ? 0 ne, vaiate se korenito! Ravno to ljudstvo, katero Vam je pri tej priliki iigo poka- zalo, prav dobro vt>, da „paragraf' 20. obč. reda odločno pravi, da ne voli gosp. svet vsaka tri Jeta. Nikakor pa ne vsakih pet let, kakor se je to tukaj dogodilo! Ako ste pa naprednjaki v prav em pornenu besede, pokažite svojim bratcem omenjoni člen in tudi žnjim /druženo dolžnost! Preišcite na to vzrok, zakaj so jo odlažalo z volitvijo, ako sto res vneti za dobrobit občine! Hvaležnost iste Vain ne izostane. Zatorej, novoizvoljeni udje, na delo! Vaš trud naj pa Bog bla- goslovi! Proti koncu naj pa nekoliko po- jasnirn žalostne razmere v nasem „bral- nem in pevskem" društvu. Društvo je gore (po islih stezah, koder je hodil prej nekoč Miloš z Milico). Krčmar ni bil slab vodnik; pa vendar no toliko izkušen, da bi bil imel v spominu vse one soteske. Njegovo poznanje je bilo iz davnih ča- sov, ko je bil še inlajäi in ni bil še krčmar in ko je še aam iskal skrivališča v gorah, kadar se je pokazala potreba za to. On pa ni bil dorna ,iz Trstnice, tudi ni Srb po rodu. Sprejel je na se to vodstvo; čcsa pa se ne poprime človek, kadar mu gre za kožo! Ali ni vodil naj- bolje, ker je vodil le do bližnjih skriva- lišč, ki so bila najložo najti. Pripeljal je do ene. Tain je bilo par žensk in neko- liko otrok. Ti so zagledali oborožene Jjudi. „Ali je tu kdo iz Radivojeve rod- bine, vpraša Gušanec-Ali. „Ni ga" — odvrne krčmar. „Vodi dalje!" V drugem skrivališču isti uspeh. ¦— lsto v tretjem. (Dalje pride.) vstanovljono prod kakim poldrugim letom z jako lopimi in korislninii pravili. Se je-li pa drušlvo, oziroma vodstvo islega ravnalo po društvonih pravilili ? Nikakor ne! Že pri ustanovnom shodu se je prodsodnikom izvolil mo/, koji niti pričujoč ni bil. Drušlvo, oziroma v e s o- lieni odsok je prireilil ludi vesolico z zelri zanimivim in obSirnim vs[iorodoiii. Pozdrav predsednika, ki je bil prva tocka programa, prevzel je g. blagajnik, (kojomu izrekain lim potom prisrcno zahvalo) ker predsednika. niti blizo ni bilo. Kaj to se pravi društvo podpirati?! Glojmo dalje: Pri letnem občnem zboru so pristopili novi udje k drušlvu, kateri pa niso še bili pravilno potrjeni. (Kajti drustyenike sprejemati ali iste iz- klučiti, ima pravico 1 e o d b o r). In ven- dar so bili celö v odbor voljeni! Zraven se je hotolo celö stare odbornike za pre- glodovaloo lacunov izvoliti, kar jo pa protiposlavno in nepravilno. To roj nepravilnost na vsej (•rti !! Da jo bralno drustvo potrobno, to jo res! Da pa so udje bralne sobo izo- gibajo in časopisi niti i z z a v i t k o v ne vzamejo, to pa je obžalovanja v red no! Posebnose to godi „Kmetovalcu", eeravno je poduk v ten» obziru najpotreb- nejši. Krivo lomn bodo bržkone to, da dru.št- voniki no morejo odobravati samooblasl- nega poslopanja predsodnika in blagajnika. Smeta li ta dva dovoliti, da so soba r a z- poloviV Jn da so na pregrajo prilop- Ijajo časopisi lotosnjega leta?! Kedo Vam je dal dovoljonje, da sto napravili iz bralno sobe naprodnjaski .,cirkus?" Cemu jo toroj odbor tu? ! Slišal som tudi, da so kar trije od borniki vslod toga zahlevali naj so skličo iz\anr(;dna odborova soja. A zadoli so na gluha u^esa. Nič čuda, saj „naprod- njaki-' so vsi jednaki. Iz toga razvidito, dragi cilalclji, kako so ti novodobni odrešoniki ljudstva uncli za naPi blagor. V zabavljanju, v torn so pao pravi mojslri! Ako se bodo sodelovalci ju-i dopisu v „Soci-1 čutili prizadeto, nis<»m j a z kriv Kor prislnviea pravi: kedor soje victor žanje vihar. 0 priliki Vam še kaj potog- iiern iz Vaše umazane „torbo1'. Do tloj pa zdravi! U b č i n a r. Iz Dornhcr^a. — Due J9. t. m. je po dolgi in nmoni bolezni previdena s sv. zakramenli za umirajoco umrla Marija Kralj v starosti So-le )M- let. Pokojnica jo zapuslila svojonui mo/.u trojo nedoraslih otrnuičev. Bila je ranjka uzorna kršcanska žena, dobrega, pleme- nitega srca in zvesta opora svojomu možu, kaleri jo bodo Ležko pogrošal, zlasti pa ubogi äe na dogojoni otročiči. Ali sklepi Večnega so noizračunljivi in to naj bode v tolažbo zapusYienemu možu in vsem ostalim, ki žaljujejo ob grobu blage Maiijo. Ti pa dobra žena, pocivaj sladko v pnjranoin grobu in vočni mir naj Ti bo ! Iz Kaual.'i, due 22. dec. 1901. — Blagovoüte sprejeti v Vaš cenjeni list sledeče poročilo o obžalovanja vrednein škandalu. V četrtok ob lt. uri in pol zvecer pocclo j(» zvoniti z velikiin zvonom, ka- kor se zvoni sv. jutro, ljuiljo so ustajali misleč, da je zares sv. jutro, drugi so rekli, da, ali je mežnar j)ijan, ali da je znorel, in zopet drugi so 3li po hi^nih strehah gledat, kje da je ogenj. Ali bilo je v resnici drugaee. Mež- narjev sin All'onz se je bil opil v neki krömi in tarn zaspal, in ko je odäel iz krčmo, ga noki brezvestnež opomni, češ, da je čas zvoniti sv. jutro. In ros, mež- narjev sin sei je zvonit. Ko je ljudstvo začulo zvon, je bilo takcj zelo vznemir- jeno, ko se je prepričalo da še ni polnoči. Ali ludi o tem skandaloznern do- godku poreče g. oče Val. Kofol, kot me- žnar pri obcinski soji navzočemu stara- šinstvu, da on opravlji. svojo službo pri cerkvi v popolno zadovoljnost, in potem, da v časopis, da: kdpr govori in piše drugaee, je hinavoc, lažnik. obrokovalec, kor da vse to n: nie res. Take predrzne noumnosli so ka- znovanja vrodno, da|so z zvommjem ljud- stvo bega. Koliko časa bodo ta cerkev še broz pravfga gospodai'ja? — Ali bi so no moglo tudi prigodili da sinu, ako bi so kodaj opil, kdo ključ iz zopa vzame in cerkev okradeV — Ali ni mežnar od- govoren za redno zvononjo pri cerkvi ? In zakaj pusli c<;rkov in gro po drugib [öslih, ko dobro vo, da njogov sin ni zmo/.en, ker je glüh, ne sli.si urc, ne rednoga zvonenja, tudi se ga no min1 kaj govori, in kar je najliujso, je so to, da se ga rad tudi nalozo. Vprasamo: ali ni bilo zadosti škodo in sramote coli ka- nalski obeini j>ri tolikolelni norodnosti z uro v zvoniku, katora popolnoma do- bro gre in se ljudje popražujo, kje se jo ta dobra ura vkupilaV In pa 9 mose- cov broz velikega zvona, po čegavi za- nomarjonosli — so tudi ve. Politiöni pregled. Notranji položaj. V petok je imola gosposka zbornica sojo. Rešila je v toj s<^ji v vsoh treh hranjih pioračunski provizorij tor spro- jela več zakonskih naertov, sprojotih v zadnjih dnob v poslanski zbornici. Lo zakonski naerti glede povišanja plac diurnistom in avskultanlom in pa oni o kmotijskib zadrugah so so odstopili do liOniin odsokom. V tej seji pa jo pri.slo i ublazila ta nasprotslva, marvec, onu gr<» Noinoom vodno in povsod na roko, od Slovanov pa zahteva, naj se le o n i žrlvujojo za državne ko- risti in naj lo oni umaknejo svojo za- hteve, kakor da bi lo Slovani imeli Bog ve kakih gmotnih koristi od državo. Izid deželnozborskih volitev v Dalmacljl. V soboto so bile v Dalmaoiji do- vr^ene doželnozborske volitvo. Izid teh volitev je sledeči: 19 poslancev narodno hrvatske stranke; 9 poslancev stranko prava. 2 poslanca d i s t o stranke prava, 0 Srbov in G llalijanov avtonoma^ev. „Vsenemška zveza" v Berollnu. Avslrijski Vsonoinci irn 'jo svoje srodišče v herolinskeni dru- n\ „All— doulsclior Vorband'1, ki sLojo 30.000 Via - nov samih najodličnejših I'rusakov. Odtod dobivajo avstrijski Nemci veliko don ante podporo. Te dni je to drustvo sklonilo naprosili nom^kega kancolarja Biilowa, naj se kruteje nastopi proti Poljakom ter naj se ne ozira nicY: na avstrijsko vlado. To drustvo izdaja list .,Alldoutsclior Verband", ki deluje za razširjonje Nom- cije, izdaja zomljovido, na kateaih so po- krajine avstrijske žo velikonemške in pišo o razvalinah Avstro-Ogrske. V tem dru- šlvu se nahajajo celo visoki državniki, in je torej ocividno, da se uruska vlada vjoma s tem društvom. Franuozku in ltullja. Drugo leto potoče pogodba med Nemčijo in Italijo in treba jo obnoviti. Z ozirom na krilicon tronutok se Iran- cozka diplomacija trudi, da vzbudi v ita- lijanskih krogih mišljonjo proti sodanjim zaveznikoin Italije, Avstro-Ogerski in Nem- čiji in je pridobi za dvojno zavozo Irancozko-rusko. Zadnji govor ilalijan- skoga miii'sterskega predsednika Prinet- ti-ja glede sredozemskejfa morja daje po- voda misliti, da je italijansk üplomaciji jako dobrodo.šlo {)ri/adevanje IVancozkili |iolilikov. Na ;vo^pojarskom polju obslo.ji žo več casa zvoza obtnoga dohoilka. S tem denarom se zalagajo navadne občinske potrobščine in vslod tega nima občina skoro nobenih doklad ni na izravne davke, ni na užitnino. Do- mačinci pa, kateri so upraviOeni uživalci leh zemljišč, žel6, da bi bili oni sami deležni teh dohodkov. V ta nainen so prašali g. deželnega odboruika dr. Tumo, ko so je pred leti nekega dne mudil v Nabrežini, kaj naj bi ukrenili, da samim sebi zavarujejo te dohodke. Po kratkom premišljanju svetoval jim je g. odbornik, naj sklene slarešinstvo načrt zakona zafctran razdelitve občinskih zemljiSč v lust in potem naj se upravičenci zedinijo v zadrugo za skupno izkorišl>no slalto, da ni mogoce rabiti delavcev enakomerno vse leto; zato silijo delavci v mosta in k obrti, kjer vse leto dobivajo zaslužek. Ko je pa pri kmetijslvu veliko dela, t. j. spomladi ob setvi in zlasti poleti in jo- soni o košnji, lakrat nam manjka u;>. vseh stranoh dolavcev. Posebiio občutno je to ])on)an.ikanje ob košnji sena, zlasti če vreme iiagaja; in na tisoče sto; :• g na so pokvari, kor ni moč trave pi /civ «10 pokositi. T i) 111 u velikemu nedostat- k u homo v bodocnosti m o g I i o d p o in o č i I e s p 0 r a b o s I. r o j o v z a k o š 11 j o t r a v e. Stroji za kosnjo trave so dandanes zo tako popolno se- stavljeni in tako preprosto unijeni, da jih lahko vsakdo rabi, in njih cene so take, da jih zmore vsak boljši posestnik, manjši posestniki pa, kakor so na pr. naši, jih \m lahko skupno naroče. Pogoj za rabo teh stroj<»v je pa pač ta. da so travniška tla ociščena grmovja, kamen ja in starih obrastlih krtin; no to je pa samoobsebi potrobno, tudi če ne kosimo s strojem. Čo homo pričoli rabiti stroje za košnjo trave, bo to vrhu vsega dru- gega iinelo tudi to dobro posledico, da homo travnike pridneje gle^tali. Napačno je pa mislili, da je s slrojein mogoce ko- sili le na travnikih, ki so gladki kakor iniza. No! Da le ni kamenja in majhnih kupčokov, pa dober stroj lahko dola. Islotako jo vseeno, če je travnik v bregu ali če je valovit. Co se odločimo kupiti stroj za ko- snjo trave, izberimo si dober stroj, ki naj bo najboljsi tako glede sestavo kakor tudi glede blaga, iz kterega je narejon. Naše tvornice za kmetijske stroje se ne izdolujejo priporočenih strojov za koSnjo in tudi nimajo tako izbornih surovih kakor Amorikanci, zato dandanes ame- ri^ki stroji te vrste po vs(>m svetu nad- vladujejo. Izrned ameriških strojev so pa oni iz tvontic Mack (lormick v Šikagu naj bolj slavni, kajl.i ta tvrdka, ki je v tej stroki najvecja na svetu, je I. 1831. prinesla prvi tak poseben stroj na trg in je odtislihdob neprestano svoje izdelke zboljsi'vala. Vr nastopnih vrstah popi^ijmo Mac Cormickov stroj za kosnjo trave, ki je najbolj priljubljcn tudi v Anieriki, kj«r so glede strojev zelo natančni. Ta stroj, po imonu „vertikal"', je narojon na po- sebno žoljo onih, ki imajo na travnikih se velika kamenja, drevesne store, ali ki hočejo kositi po travnikih, obsajonih z drevjem. No, tak stroj mora bili tudi za nas primoren. Pri njem jo mogoce rezilno napravo hipoma dvigniti popolnoma na- vpično (vertikalno), in Lako broz skode peljati mimo kakega kamena, štora ali drevesa. Ni bilo tako lahko scstaviti tak stroj, pri kterem se da z najveojo lah- koto rezilo dvigniti, ne da hi so slroj uslavil in no da hi stroj ravnoložjo iz- ^ubil! Stroj za kosn jo trnvo, pri ktoroin se rvzilo navpično dvigne, mora I>i 1 i tako narejon, da kolesje samoodscho neha delati, Inez poinoči vozuikove, kakothitto j so rezilo dvigne. (!e so ni lako, potem j so gonilni drug z,;ivira, ali colo zlomi, i kakorliili-o pride rrzilo v jjdovo visi.io. Naprava, s ktero so kolesje slroja vci- tikal ustavi, jo silno utmia in priprosla tor volikansko dohijo. Vozniku ni treba na ustavljanjc kolesja prav nič paziti. Ta slroj ima torej vse prednosti, klere moremo od njega zahtevati, z njim se izborno dela po neravnih tleh. in mogoče so jo ogibati vseh ovir. Podfijisana naznanjala slavnomu oh dinsivu d;i siaprevzela nasvojoroko mlin v Prvačini,! tor zagolovljuta, da liosta vodno skrhHa za točno in pošteno postrožbo. Iinafa tndi hleve za živino. Con- , jonim dru'/.inain so ztUorej prav toplo pi iporočala Franfeskin A (!jan. Loterijske številke. 21. ilerenibr.'f. CJrac.......;M 7S Hf. 1 7! Duna.j......f>9 öl SO 22 &2 Josip Valentinčič,; pekovski mojster | v Gorici v Raštelju št. 29. I priporoOa ! vedrco svidZi kruh navadui I irc najfircejši, j vsakovrsl.no pocivo za godovo in drugo razne ..po^nijem1", prav okusne kolare za birino in po- roko, različno torlo itd. Vsa narotiila izvršuje ločno in tialaiu-no po zolji gospodov na- roünikov po jako zmernih conali. lzvolo naj ga torej pocusliti z j innogobrnjnimi narocili conj. gg. rojaki v moslu in na dožoli. ' W ¦W yrw ^W yrw ^rv ¦•*** - ¦¦»^r W -tV tV' •^w' "W^ >^*^ "W 1» it 7 * ( Priznanje \i kroga velespošt ; l domačega ženstva! | \ Gg. Žnideršič & Valenčič J > II. Bistrira. 4 v No dam innogo na protiravana oasnikarska livalisanja blaga. > a vondar sem vslod Vašega insorata poskusila s tostoninanii Vase < k tvrdke, eotudi skrajno nozaupljivo. ,, r Mosniui na ljubo pa Vam moram izjavili, da so Va.se tosl<->nino i i zares izborne tor presegajo po kakovusli dnigo enak(> izdelke. * ' Nezanpljivs)sl, kalero so ima slo U>stonin drngili lovarn. nika- 1^ kor tedaj ne velja za Važe izdelke. < ' S spo^tovaiij I. Ci'll.'i^'oj, < k iiatlu^ili'ljcva snprojfji. ^ y L.I 11 l»J,i a n a 15 a rj o, 28. nov. li«)l. < ly Pl'OSll,ja tvrdke: l'rosinio pa/.ih! na n;iic prave Icslciiinc, kcr sc skinii ilru!i.(; izdclkc { \ zii uaše proclajali; slučajev in prilo>.b iinanio ubilo. JMaše testo- (> nine so v/.lic ne/.natno vi^ji ceni, (HMicjši kos. drugo, ker so ku- * hatie dva do trikrat vučjo in si' jih /aradi Icf^a znadio nianj od * jfc drujrili polrulmj«1. 4 Pianino in glasovir so oclda po nizki ceni. — Kje, pov«» nase upravništvo. Anton Pečenko Vrtna nlica 8 IU< A Via Giardino 8 priporoča pristno bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v 1 ¦ nogradov. Dostavlja na doin in razjio.šilja po žeutz- nici na vso krajo avstro-ogorsk« inonarliijo v sodih od 50 litrov napirj. Na zaJitovo pošilja ludi iizoicc. Cene zmerne. Postrežba po6ten<2« c^ C. kr. priv- tovarna \ r u e D re in 0 cl jivih tkanin * M. J. Elsinger & Söhne na Dunaju, < priporoča svojo bogato zalogo f nopremocljivih tkanin in pokrival L za vozovo, {ilatnonib nadkrovov » za gostilno in kavarne, konjskili L ogrinjal, dežnih plaščev in obla- * čil za dolavce, amerikanskega in povošč(Mioga platna in tapecijo QIavna ^aloga pri ' F. Primas, Gorica ^v ua Travuiku št. 16 i Öl A z a d a j pri d v 0 r i š č u. ^* Stroj iz«. poIj na loden- i-lai au mrsečne obroke. Stroj i i-o iz ])ivih lovrirn lor najholjse kiikovosti Prijioroča se slav. oljčinstvu- ,,Narodiia Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado",„Tri igre" za slov. mladino in „Zgodovino tolminskc sole" lirošure, $ diploma, tr^ovske račniic, S pisiua in /avitkc s firnio, * cciiikc, $ vahiia iia karion in )Jt & ua papii' <$ ijt „NARODNA TISKARNA" - v Gorici, ulica Vetturini St. 9 == je pnrskrhljona / povsoiu noviiiii crkanii, okraski hi linini papirjtMii, tor inoni. pro.- v/oti vsa v tiskarsko stroko spadajo^a