Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 69. Izven Lfbliane 8 vin.	y mmijaili, y pelCK. 27. marta 1914.
Leto m
== Velja po pošti: ~
Za telo leto naprej , , K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno , „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2-— II upravi prejemali mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto....... T—
za Nemčijo celoletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12 —
inserati:
Enostolpna potitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 t
za dvakrat......15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanili, zalivale,osmrtnice iti.:
enosiolpna pelitrrsta po 2 J vin.
—. , . . Poslano: .-.
enostolpna petitvrgta po 40 Tla
Izliaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Rodna letna priloga Vosnl red
ifciT Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Dpravnlštvo je v Kopitarjevi niiol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. at.7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Dr. Ha Mane deželni pciiiei Bosne in Berapviie.
Včeraj smo poročali, da. je cesar imenoval deželnega poslanca dr. Nikola M a n d i č a namestnikom dežel, šefa Bosne in Hercegovine. Deželni šef je, kakor znano, general (fegm. P o t i-o r e k). V prejšnjih časih je imel ob strani takozvanega civil-adlatusa, ki je dejansko izvrševal vso civilno upravo dežele. Sedaj ima to nalogo »namestnik deželnega šefa«, ki je tedaj prvi civilni uradnik Bosne in Hercegovine 1. e r z a -v z e m a kot tak najvažnejše mesto v deželi sami. Doslej so to odlično mesto zavzemali izključno tujci — večinoma Nemci in Mažari, kar jc bilo za Bosance poniževalno. Sedaj je prvikrat stopil na čelo bosenske vlade domačin — Hrvat. To je važen čin, ki ga moremo zabeležiti lo z zadovoljstvom in odobravanjem. Nadejamo se, da bo d r. N i k o 1 a M a n d i č , ki je velenadarjen mož, kos svoji veliki nalogi in da bo znal premagati naravne teš-koče, ki izvirajo iz nenaravnega jerob-stva, mažarske, avstrijske in skupne vlade. Bosenski Hrvati so lahko ponosni, da je njihov mož poklican na- čelo bosenske vlade. Njihova dolžnost je, da pokažejo svojo politično zrelost s tem, da pomagajo dr. Mandiču nositi težko breme domače uprave. Nasprotno je trdno pričakovati, da bo dr. Mandič tudi na novem visokem mestu znal udejstvavati v polni meri svoje narodno hrvatsko prepričanje. K hrvatstvu se danes v Bosni in Hercegovini priznava večina prebivalstva: katoličani in mu-zelmani. Velik del bosenskih Srbov pa stoji v prijaznih odnošajih s srbsko hrvatsko (katoliško - muzelmansko) večino. Radikalna protihrvatska srbska, struja. pa je v Bosni in Hercegovini močno nazadovala. Pričakovati je, da se, vzdrži in še nadalje utrdi sedanja saborska večina, v koji zavzemajo katoličani odlično mesto. — Imenovanje dr Mandiča je, zdi se nam, prva koncesija načelu »Bosna Bcsencem«, Svetovali bi tudi dunajski vladi, naj se iz toga zgleda uči in v jugoslovanskih deželah izvede podobno načelo. — To se nam zdi neobhodno potrebno v interesu države, monarhije in dinastije same. —
Boj za irske pravice.
Ko je v XVI. stoletju izbruhnil na Angleškem verski preobrat, ki je vsled vladarske samovolje nekdaj tako katoliško deželo izpremenil v protestantovsko, se je ves srd protestantizma obrnil proti Ircem, ki so ostali Cerkvi zvesti. Vlada je. pošiljala nad nje svoje uradnike, fanatične protestantske duhovnike, najeto soldate-sk o in krvnike. Skoraj dvesto let so A.n-gleži nad Irci divjali kakor bestije. Morili so jih, iztradevali in zapirali. Končno so jih začeli šiloma ekspropri'irati, so zemljo brez odškodnine razdelili med lorde in irsko kmetsko ljudstvo zasužnjili, ker jc niso mogli pobiti, kakor bi bili protestantski fanatiki radi. Na en mah je angleška vlada en milijon akrov irske zemlje kon-fiscirala in Cromvel! jc, ker je bilo premalo angleških velenosestnikov, velik del irske zemlje razdelil med svoje vojalte. Irska je bila takrat največja mučenica na celem izobraženem svetu. To je trajalo, čeprav z manjšo krutostjo, tudi še celo XVIII, stoletje. V prihodnjem stoletju so Irci, gospodarsko največji siromaki, ostali še vedno brez vseh ustavnih pravic. Uničiti jih pa le niso mogli. Na eni strani je Anglija začela nekoliko uvidevati, da ne more kot prva pomorska velesila na svetu obstojati, če ima v sebi nezadovoljen element, na drugi pa je irska kri vskipela in takozvano fenjersko gibanje je vlado poučilo, da se obupani Irci ne strašijo naj-krvavejšili sredstev, da se otresejo krutega jarma lordov. Plemeniti Gladstone je v drugi polovici XJX. stoletja začel na ustavnem polju boj za irsko samoupravo, takozvani homerule. Tega se je upal s komaj deset glasovi večine v parlamentu. Čeprav ni vsega dosegel, je Ircem zagotovil vsaj nekaj ustavnih pravic in najnujnejše agrarne reforme. Angleške liberalne vlade je pri tem najbolj podpiral slavni Irec O' ConneL eden največjih katoliških politikov devetnajstega stoletja. Boj za homerule je potem trajal dalje do danes, Liberalne vlade so homerule vedno devale na dnevni red, konservativne pa mu redno nasprotovale. Danes vodi boj zanj Asqui-tova vlada.
Sedanja liberalna večina je ustavni boj za homerule začela z veliko odločnostjo že pred več leti. Ker je zbornica lordov vsak tozadevni zakonski načrt zavrnila, je liberalna vlada šla tako daleč, da je vetopravico lordov pod gotovimi pogoji odpravila. In zdaj je stvar že na tem,
da bi sc bil homerule za Irsko moral zakonito uveljaviti. V parlamentu se jc zanj izrekla liberalna stranka z irskimi in socialističnimi glasovi, ki znašajo celih 90 glasov več nego konservativni ali unioni-stični. Zdaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega.
Irska dežela šteje okoli 4 milijone in pel prebivalstva. V severni Irski pa je provinca Ulster, v kateri prebiva največ onih v verskih bojih XVI. in XVII. stoletja im-portiranih angleških protestantov. Teh je nekaj nad 800.000, torej slaba petina vsega irskega prebivalstva. V Irski brez Ulstra znaša število katoličanov v primeri s pro-testarnti 93%, v Ulstru pa znaša razmerje med protestanti in katoličani 56% : 43%. V polovici desetih grofij, kolikor jih šteje ulstrska provinca, so katoličani celo v večini, v drugi polovici so v večini protestanti. Temu primerno je Ulster v londonskem parlamentu zastopan po 15 irskih (nacionalističnih) poslancih in po 15 pro-testantovskih, ki so vsi unionisti. Ta pelina irskega prebivalstva pa hoče celo deželo komandirati in se homerulu z vsemi silami upira.
Vzrok je kajpada narodna gospodstva-željnost. V tem oziru se odpor ulstrskiJi Angležev proti irski samostojnosti da nekoliko primerjati z odporom Nemcev na Češkem, ki so pravzaprav tudi priseljeni element, proti češkemu državnemu pravu ali pa proti dalekosežni avtonomiji češke dežele. Na Irskem pa pride k temu verski moment, ki je glavna gonilna siia vsega konflikta. Ulstrski protestanti so potomci najbolj fanatičnih luteranskih ločin, najza-grizenejših antipapistov, ki so še nedavno v Belfast.u prirejali prave pogromc proti katoličanom in so zažigali katoliške cerkve. Ljudje, ki Irca smatrajo za manjvredno bitje, se bodo težko privadili, pokoriti se irskemu parlamentu. Le pomislimo, kako bi se v naših južnih deželah Nemci in Lahi trializmu upirali, če bi se ustvaril! Ulstrci se sklicujejo na svoje narodne in verske pravice. V resnici pa stoje stvari tako, da bi se ta manjšina, ki je čisto po krivici prišla na irska tla, morala iz višjega ozira na blagor cele Velike Britanije in njenega svetovnega položaja homerulu pokoriti, tembolj, ker homerule zagotavlja popolno versko in narodno enakopravnost. Izjema se za Ulstrce pa po pameti ne da narediti, ker niti v Ulstru ne žive vseskozi kompaktno, da bi se dal iz te dežele napraviti »corpus separntum-. Da protestantovski Ulstrci tega nočejo
uvideti, je pa nemalo kriva konservativna
stranka. Ta bi na vsak način rada liberalno vlado, ki je uničila največji politični privilegij lordov, vrgla. Ker pa angleško ljudstvo konservativcev posebno ne mara, bi li radi razvneli znani furor protestanti-cus in angleški narodni šovinizem in za to jc ulslrsko vprašanje kakor nalašč pripravno. Konservativci so tudi v prvi vrsti krivi, da so se uistrski protestanti zadnji čas vojaško organizirali, ustanovili prostovoljske bataljone in se preskrbeli z orožjem in municijo, da izvedbo homerula s silo preprečijo.
Po naših pojmih bi bila angleška vlada morala to reč že v kali udušiti, zakaj v Ulstru so sc na oboroženi upor že najmanj dve leti pripravljali. Treba pa je pomsiliti, da se angleške vlade sploh zelo težko za skrajne korake odločijo, naj gre za Indijo ali za Transval ali za Ulster. Asquith je rajši v toliko odnehal, da je predlagal, naj sc provinci Ulster dovoli, da je pet let od homerula izvzeta, potem pa naj se po plebiscitu odloči, ali se mu podvrže ali ne. Konservativcem, oziroma oranžistom, kakor se ulstrski protestantovski fanatiki imenujejo, pa tudi to ni bilo prav. Njihov vodja, sir Carson, je po končani parlamentarni debati odšel v Belfast, da vodi vstajo.
Zdaj ni vladi ostalo ničesar drugega, kakor da upor uduši. Dala je vojakom nalog, pripraviti se za odhod na sever. Par regimentov bi bilo tistih 80.000 oboroženih oranžistov kmalu užugalo. Zdaj ps so sc uprli častniki. Rekli so, da služijo kralju le za to, da deželo branijo pred sovražnikom ali mu pridobijo novih zemlja, nikakor pa nc za to, da sc borijo proli njegovim lastnim državljanom. Angleška armada jc armada najemnikov, ki hočejo imeti v politiki ravnotako svobodno mnenje kakor vsak drugi državljan. So ¡zboren vojaški materijal, pa precej trmasti in slabo disciplinirani, če jim kaka reč ni po godi. V tem slučaju pa se pač nc dajo iz-iepn upravičiti, ker tudi na Angleškem ne gre, da bi se vojak upiral izvršiti sklenjeno postavo, ako dobi za to povelje. Častniki bi morali priti pred vojaško sodišče, Prišlo pa jc žal drugače. Častniki imajo za seboj konservativce, lorde in visoko plemstvo in po ysej priliki tudi dvor, ki nima na Angleškem v politiki sicer nič govorili. Toda aristokracija je topot zmagala. Ulstrcev ne bodo s silo pokorili, pač pa mora homerule zopet pred parlament in če sc ne doseže ustavna rešitev na podlagi kompromisa med libcralci in konser-
LISTEK.
I.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold Linard.
(Dalje.)
Na skrivaj po stranskih potih, izogibajo se ljudem, so prišli v župnišče. Sprejela jih je v kuhinji gospodinja, priletna ženska, ki jc odložila očala in perilo ter jih pričela začudeno gledati.
»Prišli smo po svet li gospodu župniku,« je rekel Malinov po pozdravu.
»Kar štirje!? . . . Lahko kdo zapazi in bo nesreča.«
»Nikdo nas ni videl, ker smo šli ob strani, a dečki stoje na straži.«
»P a je vendar nevarno,« je vzdih-nila, »cepa pa, želite?«
»Prišli smo v posvetni zadevi,« jo rekel Bal, »ne gre se nam za duhovne potrebe.«
»Vprašala bom gospoda župnika,« in vstala je s sedeža., nekoliko upognjena od dela in starosti. Popravila To svetilko na mizi in rekla: »Sedite, takoj sc vrnem.«
Čez vežo jc šla v skromno opremljeno sobo, kjer je župnik čital pri svetli luči.
»Kaj pa je, Laurencija?« jc pogledal dobrodušno s temnimi očmi.
»Prišli so štirje uporniki,« in povedala jc imena »ter prosila nasveia.«
Župnik se je zmračil, z levo roko si je segel v kratke sivo lase in vprašal čez trenotek:
»Niso povedali, česa žele?«
»Pravijo, da v posvetnih zadevah.«
»Zaprite okence... in treba, je postaviti stražo.«
»Vem... so že postavili dečko, ki bodo opozorili.«
»Dobro... torej naj pridejo.«
Ko so pozdravili duhovnika z navadnim: Hvaljen bodi, poljubili roko, so se ustavili v vrsti pri vratih, a Malinov jo začel:
»Prišli smo sem k duhovnemu očetu po nasvet z ozirom na popisovanje ljudi, katero so oglasili.«
»Zakaj gre?«
»Radi bi vedeli, kako naj se zapišemo. ali katoličani kakor smo, ali pa kot pravoslavni, kakor so nas zapisali?«
Duhovnik je pogledal nanje bistro, a po kratkem molčanju:
»O popisovanju sem slišal, a vaša reč je, da se zapišete, kakor hočete.«
Kmetje so pogledali drug drugega, a Bal je rekel:
»Tudi mi vemo, da se lahko zapišemo, toda za to se nam ne gre, ampak, če je res, gospod župnik, da, kakor se kdo zapiše, tako ho ostal, naj bo katoličan ali pravoslaven?«
»Jaz o tem nič nc vem.«
»Tako povelje jo dal sam car,« je dodal Sekirski, in morajo ga ubogati in ne bo nobene izpremembe.«
»Nič. nc vem ... nisem slišal.«
Ta župnikov odgovor je razjezil Ma-linovoga in za mrmral jc:
»Naj bo v duhovnih ali v posvetnih rečeh, vedno jc enako.«
Na bledi župnikov obraz je stopila lahna rudečica, toda govoril jo z milnim, rahlim glasom:
»Moja dolžnost jo, da skrbim z<i zaupano mi čredo vernikov... cerkev so zaprli... na. kapelico preže ... in ako meno preženo, kje bodo oni našli tolažbe in podpore?...«
»Ali smo mi kaj slabši?« jo, rekel Dobok.
»Nič vam ne očitam,« jc rekel rosno, »toda dober sin najde vodno pot v hišo svojega očeta, ne da bi izpostavljal v nevarnost svoje brate.«
»Kako torej svetujete, gospod župnik, s tem popisovanjem?« jo vprašal ! Bal.
Župnik jo pogledal pazljivo na svoje gosto in izpregovoril počasi:
»Vest vam pove, po kateri poti morate iti, to jo vaša reč.«
»Kako torej rodite, gospod župnik, ali se. smemo vpisali za katoličane.'
»Če smete, ali no smete, toga no veni, toda... sin, kadar jo mati zatirana in v sužnjosli, jo no zapusti in jc ne zataji.«
»To nam je dovolj,« jo rekel Malinov, »preden smo prišli sem, sem rekel, da ne zatajim svojo vero... Kaj počno drugi, to jo zadeva, njihovo vesti.«
»Imate prav,« jo dodal župnik, »toda, dober zgled moro storiti veliko dobrega.«
Pogovorili so so še o tem in onem, slednjič so pa odšli vsak posebej, a ko so prišli spet skupaj na vaški ulici, jc izpregovoril Malinov:
»Veliko posvetovanja ni bilo, a vendar, kdor jo naš, jc naš, povedal je dobro besedo.«
»Torej ka j mislite, Peter?« jo vprašal Dobok.
»Kaj bi mislil, ako pa žo vem, ka.i mi jo početi... No bom zatajil svoje vero.«
»Tudi jaz no,< jo zoklical Sokirski. a za njim še drugi.
Slednjič jo prišel dan določen z; ljudsko popisovanje. Zupan jo sedel v pisarni, poleg njega odborniki, nekoliko daljo pisar, poklicani gospodarji so so pa drenjali v sobi in v veži.
Zupan jih jc službeno nagovoril, opomnil navzočo, naj govore resnico, ker to jo volja ne samo vlado, ampak tudi vladajočega en rja.
Naprej so porinili kmetje Malino? vega, radovedni, kako so bo zapisal, ko so pa to zagledali Bal, Sokirski in Dobok, so >o pririnili med množico in postavili polog njega.
(Dalje.)
vativci, bo treba razpisati nove volitve, da izrazi angleško ljudstvo zopet svojo voljo.
Irci torej še niso prišli do svoje pravice. Vendar pa stvari zanje ne stojijo slabo. Oni imajo za seboj večino demokratično mislečega angleškega ljudstva. In čisto prav se je v parlamentu poudatjalo, da bodo liberalci in delavci lahko posegli po istem sredstvu kakor Ulstrci, ako se bodo konservativci še dalje upirali. V vojski angleškega kralja in na njegovih ladjah služi veliko irskih vojakov in častnikov, doma in v Indiji. Če pade tem v glavo se upreti, se bo velikobritansko kraljestvo močno zmajalo. Taka država kakor je Anglija, ne prenese danes državljanske vojske. Zato je upanje, da Irci pridejo do homerula, zelo upravičeno. Pa še dolgo čakati jim ne bo treba.
SRBI PROTI DR. MANDIÖU.
Glasilo »zmerne« srbske stranke dr. Dimoviča, se obrača proti imenovanju dr. Mandiča, kar vzbuja začudenje. Imenovanje Mandiča, pravi, da pomeni za-postavljenje Srbov. Ako bi se pokazalo, da pomeni to imenovanje, da so hoče vladati proti Srbom, bodo slednji delovanje sabora onemogočili. Kakor znano, je Dimovič dozdaj katoliško — mehame-dansko večino podpiral.
NEMŠKI CESAR OBIŠČE NAŠEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Danes, 27. t. m. ob 8. zjutraj se je odpeljal nemški cesar Viljem iz Benetk, da obišče v Miramaru našega prestolonaslednika. Cesarjevo jahto spremljata nemški vojni ladji »Goeben« in »Breslau«. Zvečer se cesar Viljem odpelje na Krf. Včeraj, 26. t. m. se je pripeljala in zasidrala nasproti Miramaru c. in kr. eskadra obstoječa iz dveh divizij. Prvi diviziji poveljuje konteradmiral Franc Loffler. Tvorita jo vojni ladji »Viribus Unitis« in »Tegetthof« ter križarica »St Georg«. Drugi diviziji poveljuje konteradmiral Anton Willenik. Tvorijo jo vojne ladje »Erzherzog Franz Ferdinand«, »Zriny« in »Radetzky«. Pripeljalo se je tudi torpedno brodovje s križarico »Admiral Spaun« na čelu in s torpedovkami »Tatra«, »Baloton«, »Czepel«, »Huszar« in »Turul«, dve skupini torpednih čolnov in ena skupina čolnov za iskanje min.
ANGLEŠKA.
Unionist Pole Carew je 26. t. m. v angleški poslaniški zbornici vprašal, če sta fel d maršal French in generalni poročnik Ewarth prosila za odpust. Za-kladni kancler Lloyd George je za As-cfuitha, ki ni bil navzoč, izjavil, da poda Asquith koncem seje izjavo. Nadalje je Lloyd George izjavil, da 31. marca prič-no zopet o homerule razpravljati.
PORAZ MEHIKANSKE REVOLUCIJ-SKE ARMADE.
Vojni urad v Mehiki poroča, da. je bila vstaška armada v sredo zjutraj pri Torreonu poražena. Izgubila je 2000 mrtvih in ranjencev. Ostanek beži. Zvezna armada begunce zasleduje. Me-hikansko poslaništvo v Vašingtonu je pa obveščeno, da je vladna armada dne 24. t. m. pri Gomez-Palacin zopet vstaše porazila in jih z velikimi izgubami vrgla nazaj.
Dnevne novice.
4- Zahteve Slovencev pri sodiščih.
Poslanca dr. Verstovšek in Grafenauer sta 26. t. m. vodila deputacijo ^Slovenske odvetniške zveze«, in sicer nje predsednika dr. Trillerja, dr. Brejca in dr. Hrašovca k justičnemu ministru dr. Hochenburgerju, ki mu je izročila spomenico Slovencev o zahtevah in željah Slovencev glede na uradovanje pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem in v slovenskih delih Koroške. Glede na uradovanje je deputacija zahtevala, da naj se v vseh slovenskih deželnih delih v okrožju višjega deželnega sodišča v Gradcu: 1. v civilnih zadevah vse ustne izjave, predlogi, izpovedi itd, zapišejo v tistem jeziku, ki ga govori stranka ne glede na to, če zna ali ne zna drugi jezik in da naj se brez razločka vse rešitve, oso-bito tudi razsodbe izdelajo v tistem jeziku, v katerem je bil sestavljen prvi predlog, oziroma tožba; 2. se zahteva, da naj se v kazenskih zadevah zapisniki, osobito tudi zapisniki o glavnih razpravah, razsodbe in sploh vse rešitve spišejo v tistem jeziku, ki ga govore obtoženci, priče in izvedenci; 3. se zahteva, da naj veljajo navedena določila tudi za sodne dvore prve instance, če naj imajo v civilnih in kazenskih zadevah pri drugi inštanci veljavo razsodbe" in naj se tam razpravlja v tistem jeziku, v katerem ie razsodila ali določila prva ¡nštanca. Nadalje naj državni pravdniki proti tistim Slovencem, ki se slovensko zagovarjajo, brez izjeme sestavi slovensko obtožnico in naj v ustni razpravi slovensko govori. Višje sodišče v Gradcu, če sodi v drugi inštanci, naj se ravna po istih načelih, ki veljajo za sodne dvore Drve instan-
ce v tistih pokrajinah, kjer prebivajo Slovenci in naj se za to referati ravno tako podajo, tako v civilnih kakor v kazenskih zadevah. Razsodbe in rešitve naj se izdajo v tistem jeziku ,v katerem se je v prvi inštanci razpravljalo. Končno se zahteva, da naj se najvišji sodni dvor ravna po doječimi § 27. cesarskega patenta z dne 7. a\gusta 1850. — Pravosodni minister je, kakor smo že včeraj v brzojavki poročali, zastopal stališče, da morajo sodni uradniki jezik prebivalstva popolnoma obvladati, kar je deputacija vzela na znanje z zadovoljstvom. Nadalje je izjavil, da hoče spomenico natančno proučiti. — Danes predloži deputacija spomenico predsedniku višjega deželnega sodišča v Gradcu.
j- Osebne novice s pošte. Imenovanja: Za poštnega oficijauta poštni as-pirant Jožef Trpin za Rakek; za poštno oficijantko poštna aspirantka Vekosla-va Pišek za Ičiči. — Mesto poštnega ekspedijenta v Raki na Dolenjskem jo podeljeno poštnemu oficijantu Davorinu Grobelniku, enako mesto v Tinja-nu v Istri Janku Defarju. — Premc-ščenja: Vektfslav Hrašovec, poštni ofi-cijant na Rakeku, je premšečen v Zagorje, Emil Pojani, poštni oficijant v Tržiču na Goriškem, pa v Gradež. — Umirovljeni so: poštna ekspedjientka v Raki Frančiška Otoničar ter poštni oficijantki Alma Perini in Zorka Ton-čič. — Poštar Leopold Kampjut, poslujoč pri c. kr. poštnem uradu Nabrežina 2, in poštna ekspedjientka v Dobrni-čah Ivanka Kužnik sta odpuščena.
• + Hrvaški sabor. V včerajšnji seji hrvaškega sabora je ban baron Sker-lecz v daljšem govoru zagovarjal eks-propriacijsko postavo. Sabor je z veliko večino odobril v prvem branju adreso koalicije na. hrvaškega kralja. Značilno je, da je koalicija predlog, naj se v adresi namesto »naš narod« reče »hrvatski narod«, odklonila.
+ Baron Skerlecz izvoljen za hrvaškega poslanca. Dne 26. t. m. je bil ban baron Skerlecz v I. zagrebškem volilnem okraju izvoljen za poslanca. Skerlecz je dobil 572, kandidat stranke prava okolu »Hrvatske« 300 in Starčevice-ve stranke 33 glasov. Volitev je bila mirna.
+ Zmaga hrvatskih pravašev. V Kar-
lopagu je bil 26. t. m. pri dopolnilnih sa-borskih volitvah izvoljen Starčevičanec Makso Došen z vsemi glasovi.
+ Sram jih bodi! Ban Skerlecz je včeraj v saboru jasno povedal, kako se ima razlastilni zakon razumeti. Pomorska oblast na Reki bo razlaščevala obalne parcele v zgolj pomorske svrhe s privoljenjem hrvatskih sodišč. Če bo treba razlastiti privatno last, bo to določil trgovinski minister v sporazumu z banom. Torej! Kdo bo določil, kaj je vse pomorski namen? Kaj bo, če bo hrvatsko sodišče drugega mnenja kakor madjarska pomorska oblast? In kaj bo nastopilo, če bi ogrski trgovinski minister in ban slučajno ne bila ene misli? Hrvatska bo tepena kakor še zmirej. To se bo zgodilo in nič drugega. Madjarska si bo tako prilaščevala hrvatsko obal in spričo tega je koalicija tako nesramna, da govori o svojih uspehih!
+ Niso vsi Srbi s koalicijo. Velik del srbske mladine se zadnji čas odvrača od koalicije, ki je hrvatsko pri-morje Madjarom izdala ali, kakor je ban Skerlecz včera j v saboru rekel, je Madjarom d&pustila, da smejo hrvatsko obal razlaščevati v sporazumu s hrvatskimi (madjarskimi) oblastmi v zgolj pomorske svrhe. Toda tudi med drugimi Srbi se nahajajo nasprotniki izdajalske koalicijer Ugledna »Novo-sadska Zastava« imenuje koalicijonaše Khuenovce, kar tudi v resnici so. Tudi v Osieku so srbski omladinci skupno s hrvatskimi proti koalicijonaški politiki protestirali. Zato je zelo mogoče, da bo koalicije prej konec, nego si ona misli.
+ Skrb za uboge. Piše so nam: Kakor poroča nemški list »Miissig-keitsblatter«, se je ustanovilo v različnih nemških deželah več društev, katerih namen je, ubožno in delane-zmožno ljudstvo, ki pa je podvrženo pijančevanju, polagoma odvaditi od premnogega zauživanja alkohola, prav posebno pa žganja; mesto denarja se jim dajo tople jedi ali pa ena marka v vrednosti nekako naših 5 krajcarjev, s katero v žganjarnah ničesar ne dobi, pač pa v od teh društev določenih »točilnicah za uboge« kuhanega ali surovega mleka, čaj, čokolado, kavo ali pa tudi krožnik juhe s kruhom. To je gotovo blag in koristen namen teh društev. Ali pri nas ne bi bilo mogoče kaj takega? Ako razmotrivamo število našega ubožnega ljudstva, gotovo vsakdo izmed nas rad podeli kak milodar. A žal. da se velikokrat opaža, da to ljudstvo ne zna izprošene novčiče koristno porabiti. Izstradan in premražen stopica od hiše do hiše in komaj si je iz-nrosil zadostno novčičev. že hiti v prvo
žganjarno. Ljubše mu je žganje nego topla juha in košček kruha. Podpiraj-mo torej revno ljudstvo ne z denarjem, temveč z gorkimi jedili, ker tako jih bodetno obvarovali, da ne postanejo v nesreči svoji še bolj nesrečne žrtve žganja.
-f Vestnik S. K; S. Z. izide v prvi polovici meseca aprila. Vestnik bo izšel šestkrat na leto,
-)- Novi dolenjski vlaki. K zadnji notici o prometnih odredbah na dolenjski železnici začenši s 1. majnikom se nam spo-loča še tole: Ako se vpeljejo novi vlaki, naj gredo v s i tudi do zadnje postaje, d o Straže in iz Straže, da ne bo treba nam, ki imamo blizu Stražo, hoditi k vlakom v Novo mesto, drugače je proga Novo mesto—Straža brez pomena. Preden se novi vlaki definitivno določijo, prosimo: Ne pozabite, da je tudi Straža postaja dolenjske železnice! Doslej je namreč dolenjskemu jutranjemu in večernemu vlaku zmanjkalo premoga, da ni mogel še do Straže. Prosimo tudi gg. poslance, da se za Stražo potegnejo.
+ Starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki. Preč. g. Jožef F. Buh v Ely, Minn., starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki, je obhajal dne 17. t. m. svoj enoinosemdeseti rojstni dan in čez par tednov bo obhajal zlati jubilej, odkar je prišel v Ameriko, in sicer v St. Paul, Minn. Vzlic visoki starosti opravlja Rt. Rev. Buh sam elyško župnijo, ki šteje okoli 300 faranov. Vrhu tega obiskuje tudi vsaki mesec indijansko šolo na Tower. Rt. Rev. Buh je bil pred svojim odhodom v Ameriko kaplan v Radečah ob Savi na Dolenjskem. Sedanji starček-duhovnik je šel v Ameriko na poziv rajnkega slovenskega misijonarja Rev. Franca Pire, ki je misijonaril po Älinnesoti. Buh je razširjal katoliško vero tudi ves čas med Indijanci po Minnesoti severno od mesta St. Cloud. Ozemlje, katero je oskrboval je bilo obširno in prebivalstvo je bilo jako redko, zato je pa več volkov in medvedov. Potov ni bilo in še steze so bile redke in slabe. Mladi misijonar je prestal mnogo težkoč, kljub temu je pa za svojo visoko starost tako čil ko bi bil šele kakih 60 let star. Dne 17. marca je dosegel sivolasi in samaritanski slovenski duhovnik starost 81 let in meseca aprila bo slavil polstoletnico odkar je pričel- svoje versko delo med prebivalstvom Minnesote.
4- Vse, ki imajo nabiralnike »Slovenske St'räie«, prosimo, da blagohotno store vse, za kar jih je prosil odbor v svoji zadnji okrožnici.
—	Anton Burger, umrli mnogoletni župan smledniški, je bil prava poštena stara korenina gorenjska, kakršnih je malo. Bil je precej izobražen, imel štiri latinske šole in znal dobro nemški. Pri vsem tem pa je bil pristen kmet in čislal zvesto stare častite običaje. Nosil je vedno le irhaste hlače in obrito lice -ter tak — v pristni, ne nalašč za to naročeni narodni noši — se je udeležil tudi lanskega katoliškega shoda. Bil je zelo varčen, imel veliko posestvo in lepo premoženje; vzlic temu pa je ostal vedno fant ter bil znan in spoštovan daleč naokoli kot Purgarjev Tone. Da je bil — poleg drugih lastnosti — tudi Cerkvi s srcem vdan in globoko veren, to je pa lastnost, ki mu bo zdaj ob smrti najbolj prav prišla. Med nami pa mu časten spomin; pa še mnogo takih kremenitih mož oziroma fantov!
—	Slovensko Planinsko Društvo. Redni občni zbor osrednjega društva se bo vršil v soboto, dne 4. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega Doma« v Ljubljani.
—	Iz Idrije. Predavanje s skioptiko-nom priredi v nedeljo, dne 29. t. mes., naša »Sveta vojska« v zvezi s šolsko mladino v telovadnici c. kr. rudniške šole. Začetek ob 7. uri zvečer brez vsake vstopnine. Vabljeni so posebno sta-riši, a tudi clrugi prijatelji treznosti. Kazale se bodo prav zanimive slike in zraven pojasnovalo, koliko škode na naših organih napravi alkohol.
—	Iz Gotne vasi. Dopisniku »Slov. Naroda« št. 64 iz Gotne vasi svetujemo, naj še enkrat vzame v roke »Slovenca« od 14. t. m., in naj ne obrača pomena besedi kar po svoje. Tamkaj se očita Štangeljnu hinavstvo, ne pa da je deželno podporo zato dobil, ker je bil »klerikalec«. Podporo pa naj vrne zato, kar pa naprej vemo, da ne bo storil, da ne bo toliko primanjkljaja, za katerega on ve in ga ji' tudi sam zagrešil. Deželnemu odboru ne dežuje denar iz neba.
- Drugič se pa dopisnik tudi moti, če misli, da je dotični dopis narekoval g. deželni poslanec Zurc. Dopisniku »Slovenskega Naroda« povemo, da so mu priimki, s katerimi obklada svojega soseda, prav malo v čast spričo njegove akademične izobrazbe. Četudi bo gosp. neodvisni kandidat, za katerega se »Slov. Narod« tako poteguje, ugovarjal, češ, da ni on dopisnik, mu povemo, da je pa vsaj kompanjon znanega Med-
veščka iz Žabje vasi in neizogibnega časnikarja Pirca.
—- Novice Iz Tržiča. Društvo sv. Jožefa je sklenilo na svojem občnem zboru, da bo skrbelo tudi za ostale člane družine svojih umrlih članov. In sicer na ta način, da društveniki vsak po svoji moči zložijo skupaj to podporo, ki naj se izroči ženi oziroma ostalim otrokom. To se bo vršilo pri vsakem umrlem članu, ki je bil vpisan v društvu sv. Jožefa. V ta namen se je nabralo od moških članov 35 K za ženo te dni umrlega člana Vincenca Poči-vavnika. Pristopajte k temu prekorist-nemu društvu, ki nudi toliko ugodnosti!
—	Društvo uradnikov drž. užitnine na Kranjskem ima svoj občni zbor dne 5. api'ila t. 1. ob 2. uri popoldne v salonu restavracije gospe Angele Češnovar, Kolodvorska ulica v Ljubljani.
—	Vič. Tukajšnje kat. slov. izobr. društvo bo tudi letos predstavljalo prizore iz Gospodovega trpljenja po zgledu nemških Oberamergavskih iger. Lansko leto so tc igre na našem odru dosegle popolni uspeh in globoko učinkovale na občinstvo. Po raznih pripravah in izkušnjah pričakujemo letos še lepših uspehov. Prva uprizoritev bo v nedeljo, to je dne 29. sušca ob 4. uri popoldne. Vstopnina je navadna.
—	Hrvatska vlada za znanost. Hrvat« ska vlada je nakazala Jugoslovanski akademiji v Zagrebu za prvo polovico leta 1914. 17.500 K podpore za izdanje znan* stvenih del.
—	Novice iz Ribnice. Po ribniški dolini trasirajo trije inženirji tvrdke Kres iz Prage vodovod Ribnica—Kočevje. Kakor uvidimo, bo naš vodovod vendar končno postal dejstvo. — Bog daj, da le kmalu! Potrebni smo dobre pitne vode Ribničanje kakor Kočevci, Vodovod se bo — kakor se pripoveduje — štel med največje na Kranjskem. — Gospodinjski tečaj v Ribnici, ki ga vodi g. E1 z a P r e m r o u, vidno napreduje. Ko bo končan prvi tečaj, kar bo nekako po Veliki noči, se začne takoj drugi, za katerega je tudi priglašenih že nad 25 gojenk.
—	Zmešalo se je bivši učiteljici v Žužemberku, Frančiški Mikec. Imela je več pravd radi žaljenja časti in jih tudi izgubila. Radi tega se ji je začel baje mračitl um. Za skrbnika se ji je postavil njen brat Jože Mikec iz Mal. Slafenka.
—	Prekopani grobovi. Okostja ubitega Jožeta Rogelj sodna komisija iz Novega mesta na pokopališču v Trebnjem ni našla. Grobovi so namreč že trikrat prekopani, ker je pokopališče majhno. Tudi domači se natanko ne spominjajo groba. Sploh je pa ¡relevantno, če se dobi črepinja, ali ne.
—	Posledice draginje mesa. Z dežele pišejo: Draginja mesa in nizka cena živine bo privedla do tega, da se bodo ustanovile v večjih občinah občinske mesnice. Sedaj se snuje taka mesnica v Sodražici. Najbrže bodo še drugi kraji to akcijo začeli. Kajti danes ima živina ravno isto ceno, kakor jo je imela takrat, ko se je meso sekalo kilogram po 80 vinarjev. To je nemogoče, da bi konsumenti prenašali.
—	Hrvati v Žumberku. Hrvatski katoliški dijaki nameravajo v župniji Rada-tovič ustanoviti ljudsko knjižnico za celi žumberški okraj.	g
—	Potres v Beli Krajini so imeli pretekli torek. Posebno močan je bil v Metliki. Padala je opeka, dimniki so poškodovani in na nekaterih poslopjih so se pokazale špranje. Potres se je predvčerajšnjim ponovil.
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Colinwoodu je umrla Marija Blatnik, stara 29 let, rodom iz Trebnjega na Dolenjskem. — V Ne\v-burgu je umrl rojak Ignac Novak, star 23 let. Ponesrečil se je v tovarni. — V Pittsburgu je umrl Josip Kunstelj, star 39 let, rodom iz Zagradca. — V Kansas City, Rans., je umrl rojak Ivan Janže-kovič. Pokojnik je bil rojen v Kraškem vrhu, fara Radovica na Belokranjskem. Star je bil okoli 47 let. — V Jo-lietu je umrl komaj 24 let stari rojak Martin Fir, sin g. Martina Fir.
—	Negode med ameriškimi Slovenci. V Denverju, Colo., se je ponesrečil Anton Govže. Dne 11. februarja j« padel z voza cestne železnice tako, da je clobil na glavi hude poškodbe, katerimi je tudi 25. februarja zvečer umrl. Pokojni Anton Govže je bil rojen 7. junija 1891. leta, doma je bil iz Prigorica pri Ribnici na Kranjskem.— V rudotopilnici v Durangu je ubilo Mo-venca Antona Turka, doma iz Zg. Mo-kropolja na Dolenjskem.
—	Preiskava glede Zagorčevih razkritij v Canadian-Pacific aferi pri hrvatski vladi je končana. Kaj je dognala, se v kratkem izve.
—	Sprejem gojencev v c. in kr. mornariško akademijo na Reki. ¿a-Četkom prihodnjega šolskega leta uo. septembra) sc bo na c. in kr. mornariški akademiji na Reki sprejelo to gojencev, in sicer 30 na popolnoma ali
vsaj polovične državne stroške, ostalih 35 pa proti običajnemu plačilu, odnos-no na stroške raznih ustanov. Vsi natančni tozadevni pogoji se dobe tiskani potom tvrdke: L. \V. S e i d 1 & S o h n na Dunaju, oziroma pisarniškega ravnateljstva vojnega ministrstva, mor-na r i fina sekcija, pristaniške g a a ti m i r a 1 a ta v P u 1 j u, pomorsko - okrajnega p o-v e 1 j. s t v a v Trstu ali poveljstva mornariške akademij e na Reki proti pristojbini 40 vin., ki se lahko vpošljc v pisemskih znamkah. Prošnje za sprejem je poslati »vojnemu ministrstvu., m o r n a -r i č n a s e k c i j a« na Dunaju, in sicer jih vpošiljajo državni in dvorni uslužbenci potom svojih predpostavljenih oblastev, vsi drugi, pa potom na j bližnjega vojaško - postajnega, oziroma dopolnilnega poveljstva. Prošnje morajo biti najkasneje do 30. j unij a pri vojnem ministrstvu, ker se kasneje vložene prošnje ne bodo vpoštevale.
— Za telefonske naročnike. Glasom te dni po c. kr. finančnem ministrstvu izdanega odloka vloge, tičoče se premestitev obstoječih naročniških postaj, niso kolekovini podvržene.
Slon svetovni položil].
RUMUNIJA MOBILIZIRA.
Listi v Bukareštu poročajo, da namerava Rumunija zopet svojo armado mobilizirati. Rumunska vlada pravi, da poročila v tej obliki sicer niso točna, a dejstvo je, da je izdalo vojno ministrstvo dalekosežne odredbe za pripravo nove mobilizacije. Rezervne častnike so pozvali, da naj naznanijo svoje natančne naslove vojni upravi. Minuli teden je pozvalo vojno ministrstvo pod orožje letnike 1897 do 1911. Poziv so izvedli v celi deželi z bobnanjem. V vojnem ministrstvu izvajajo velike pre-osnove. Če izbruhne kaka vojska, se rumunska vojna sila razdeli v dve armadi. Prejšnji vojni minister Harieu postane poveljnik trdnjave Bukarešt, general Cottu pa načelnik armadnega generalnega štaba.
AVSTRIJA SE ZAVARUJE PRED RUMUNIJO?
»Magyar Orszag« poroča, da namerava vojni minister predlagati zgradbo dveh strategično jako važnih železnic ob ogrsko-rumunski meji.
POMNOŽITEV AVSTRIJSKE ARTILJE-RIJE.
»Zeit« poroča, da namerava vojna fiprava zopet izpopolniti artiljerijo. Vojna uprava namreč zavzema stališče, da mora vsaka četna divizija razpolagati s 6 baterijami topov in s 4 baterijami havbic. Do-zdaj bi 14 obstoječih havbičnih polkov v slučaju vojske razdelili v dve samostojni diviziji. Zdaj pa nameravajo ustanoviti 14 novih havbičnih polkov, med njimi tri z zvišanim stanjem s 56 baterijami = 336 havbic. Stari havbični polki se preosnu-jejo. Novih havbic bodo 2000 rabili, kar bo stalo 150 milijonov kron. Vsak havbi-čen polk stane okroglo na leto 300.000 K,
DVE MILIJARDI ZA FRANCOSKO ARMADO.
Francoska zbornica je 26, t. m, razpravljala o zakonskem načrtu, ki pooblašča vojnega in mornariškega ministra, da izdasta za narodno obrambo enkratni znesek dveh milijard.
VELIKE NEMŠKE VOJAŠKE VAJE.
Letošnje nemške vojaške vaje se bodo Vršile v Alzaciji. Udeležilo se jih bo 200.000 mož, kakor se jih dozdaj ni še nikoli toliko. iTreba bo 600 posebnih vlakov,
AVSTRIJA ZAHTEVA ZOPET REVIZIJO BUKAREŠKEGA MIRU?
»Echo de Athenes« poroča, da namerava Avstro-Ogrska zopet zahtevati revizijo bukareškega miru,
SESTANEK MED NEMŠKIM CESARJEM IN RUSKIM CARJEM.
»Temps« izve od poučenih peterbur-ških krogov, da se bosta nemški cesar in ruski car že maja meseca sestala. Pri tej priliki pa se bo ruski car sestal tudi s saškim kraljem.
RUSKI VOHUN NA JUŽNEM TIROLSKEM.
Pri Moriju so prijeli te dni nekega ruskega polkovnika, ki je bival v Meranu, Fotografiral je utrdbe. O imenu in drugih dejstvih oblasti popolnoma molče.
ZOPETNI PROTEST RUSKEGA POSLA NIKA NA DUNAJU.
Ruski poslanik Šebeko na Dunaju je protestiral proti nadlegovanju ruskih pot nikov na meji.
VOJNO STANJE V DRAČU. — KNEZ SI NE UPA IZ PALAČE.
Pariz. Temps« javlja iz Drača, da je zavladala v Albaniji popolna anarhija. V ¡glavnem mestu je proglašeno vojno stanje.
Knez Viljem si ne upa zapustiti svoje palače. Med ministrskim predsednikom Tur-kan-pašo in Esad-pašo so nastale tako velike diference, da se že bojujejo med sabo tudi pristaši enega in drugega. Položaj je nesiguren, Za deželo prihajajo zelo nevarni in nemirni časi,
V ALBANIJI ZOPET VRE.
V Solunu je razširjena govorica, da so epirski vstaši napadli Korico in jo zavzeli.
CESAR VILJEM PRIPOROČAL RAZDELITEV AVSTRIJE?
»Rusko Slovo« priobčuje baje eksakt-ne podatke o načrtu rusko-nemško-fran-coske zveze. Ruski vojni minister Suho-mlinov je septembra lanskega leta imel v Berolinu pogovor s cesarjem Viljemom, Cesar mu je rekel, da se na Avstrijo ni zanašati in da bi bila zveza med Rusijo, Nemčijo in Francijo umestna. Razdelitev Avstrije bi baje lahko tvorila za tako zvezo podlago,
RUMUNIJA IN GRČIJA,
Vesti, da se poroka med rumunsko princeso Elizabeto in grškim prestolonaslednikom ne bo vršila, so brez podlage. Zaroka se vrši 20. aprila na Sinaji,
GRČIJA IN TURČIJA.
Rumunija je Turčijo pripravila do tega, da je grško vlado vprašala, se hoče li glede egejskih otokov z njo naravnost sporazumeti. Grčija je za ta predlog, hoče pa, da Turčija prizna načeloma sklep evropskih velesil.
LMflnske novice.
lj Shod Marijinih družb ljubljanskih. Na praznik Marijinega oznanjenja so imele ljubljanske Marijine družbe v veliki dvorani »Uniona« prav lep shod. Na odru je stal kip Brezmadežne, zavit v zelenje. Dvorana z galerijo vred je bila. polna: nad 2000 udeležencev. Petje so oskrbele gospodično Lichten-thurnske družbe pod vodstvom č. gosp. Premrla. Kot, govornik je nastopil prvi g. profesor G r a f c n a u e r s tematom »Vera v javnem življenju«. Posegel je nazaj v zgodovino in izvedel posledice za sedanjost. Za njim pa gdčna. Š t u p-c a o ženski časti in ženski moči ter o delovanju kongreganistinj na karita-tivnem polju: v patronaži, pri kolodvorskem misijonu, ki so bo zdaj vpeljal v Ljubljani, ter na polju abstinenco. Posebno pa je vzela na rešeto in s krščansko prostodušnostjo ožigosala izrodko žensko mode, ki ženskam čast bolj kradejo kakor dajejo. Na boj zoper nesrečni alkohol je svoje tovarišice še posebe pozivala preprosta družben-ka Iv. Kirn, ki je svoj govor predna-šala z živim občutkom in obudovanja vredno spretnostjo. Kot zadnji govornik je nastopil g. profesor Izidor Mo> d i c. s pozivom: Naprej, možje in fantje, pod zastavo Marijino! Vsebina njegovega govora je tako resnična in tako praktična, da ga bo »Slovenec« prinesel v celoti. — V Ljubljani so — poleg dijaških — sledeče slovenske moško kongregacije: v alojziški kapeli za. aka-demično izobražene, v križevniški cerkvi za meščanske in delavsko sloje, pri sv. Petru za verno moštvo te župnije, pri frančiškanih mladeniška pod vodstvom gvardijana P. Mateja. Snuje pa se ravnokar še ena mladeniška pod vodstvom g. dr. .Teršeta. Eni teh — katera komu bolj pristoji — naj bi se pridružili možje in mladeniči, ki imajo cluha za to, pa jih morda zadržujejo razni pomisleki. Posebno pa naj sc oklene slovenske akademične kongregacije v Alojzišču naše katoliško izobraženstvo. Naši akademiki, ki so kot dijaki na Dunaju in v Gradcu večinoma kongreganisti, naj po dovršenih študijah redoma prestopajo v to kongregacijo, če že stalno bivajo v Ljubljani ali ne. Kongregacije nam bodo dale može-katoličane po resnici in življenju. Če smo katoličani, ni se nam treba sramovati pred svetom Marijinega imena. To nam jo neustrašeno povedal prof. Modlc v svojem govoru, ki ga priobčimo jutri.
lj Plemenito delo za zanemarjeno mladino. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana je imelo včeraj v magistratni dvorani pod vodstvom društvenega predsednika gosp, c. kr, dež. sodišča predsednika v pok. Alberta Levičnika svoj občni zbor. Društveni tajnik g. c. kr. okrajni sodnik Valentin Levičnik je podal o društvenem delovanju obširno poročilo, iz katerega posnemamo, da so trije vkupni varuhi imeli 678 varuštev s 1003 varovanci. Društvo namerava razdeliti Ljubljano v pel okrajev s petimi vkupnimi varuhi, Sirotinska skrbnica č, sestra Marija Tomec je imela koncem leta 1913. v rokah 533 sirotinskih listov, to se pravi, toliko varovancev c. kr. okrajnega sodišča je stalo pod njenim trajnim nadzorstvom. V njenih rokah jc bil nadalje
pregled in posredovanje dobrih r e j -nih mest. Po vsej okolici je znana kot sestra »Mari«, pri kateri se sedaj zglašajo zlasti rejnice radi dojenčkov, Sirotinska skrbnica je kakor doslej posredovala glede razdeljevanja po društvu dovoljenih podpor, posebno kar se tiče obleke, ter oskrbovala darila, ki jih plemeniti prijatelji mladine naklanjajo društvu. Društveno zavetišče v Metelkovi ulici št. 5 se razširi, ker je že premajhno. V zavetišču najdeš dojenčka, čegar življenje je bilo zunaj ogroženo, otroka, ki je že shodil, zapuščeno šoloobvezno, da, celo šole prosto deco; tu ostanejo dojenčki in nekoliko odrasli otroci, dokler se zanje ne dobi zanesljivih rejnic, — šoloobvezni otroci, da se jim preskrbi dobra rejna mesta, šole proste deklice, ki so jedva prekoračile 14. leto, da se jim oskrbe zanesljiva službena mesta, Imenovane sc vadijo v gospodinjstvu. Sirotinska oskrbnica značaj vsakega gojenca kmalu spozna in potem stavi primerne nasvete. Da je v tem potreben važen stik z varuškim sodiščem, je samo po sebi umevno. — Kakor prejšnje leto je društvo tudi prošlo leto dajalo dečke v uk in jih nameščalo tako v mestu kakor po deželi. Vedno bolj in bolj pa se kaže potreba posebnega nadzorstva glede vajencev, Le-ti, v prvi vrsti oni, ki pridejo iz zavodov, se čutijo naenkrat proste, družba nanje slabo vpliva. Treba torej posebne pozornosti. Nekateri vajenec obdrži stik z zavodom na ta način, da tja prihaja v prostem času, zlasti ob nedeljah in praznikih, se tam zabava itd, — Pazi se dalje na to, da se taki fantiči, ki so svoj čas skupno pohajali, če le mogoče, ne spravijo v uk v enem in istem kraju. — Tudi vkupni varuhi pazijo po svojih močeh nanje, toda vse to se je izkazalo pri mnogih vajencih kot nezadostno; treba je take vajence nadzorovati parkrat na teden ali pa še češče. V tem oziru je naloga društva da si pridobi zanesljivih mož, ki bi se z vso vnemo posvetili nadzorovanju podrejenih jim vajencev. To društveno delovanje je posebno važno, ako se hočemo ogniti pomanjkanju obrtnih vajencev, kakršnega sedaj čutijo že na Dunaju, V Ljubljani ena prvih krznarskih tvrdk zadnji čas tudi že ni mogla dobiti vajenca. Tudi z oddajo otrok na deželo je društvo nadaljevalo. V več slučajih plačuje društvo oskrbne stroške, v drugih zopet — otroci so tam že stari najmanj 10 let — se je posrečilo spraviti iste v oskrbo brezplačno ali pa proti nabavljanju potrebne obleke. Da se delavska moč takih otrok brezobzirno ne izrablja, je poskrbljeno. Tudi za svoje so prevzele zanesljive stranke nekaj otrok. Društvo ima otroke tudi v zavodih na Rakovniku in v zavodu Angela variha v Šiški. Posebno je izreklo tajniško poročilo zahvalo za znatno pomoč deželnemu odboru, katerega je na včerajšnjem občnem zboru zastopal deželni odbornik dr. Z a j e c. — Ob tem plemenitem delu, ki ga vrši društvo, je nekoliko presenetljivo, da v dobi »dobrih src« število društvenih pada, Leta 1908, je znašala članarina 2039 K, leta 1913. pa samo 1514 K. Društveni blagajnik g. c. kr, kontrolor dež, plač. urada E m a -nuel Josin je poročal, da je društvo imelo v letu 1913. skupnih dohodkov 10.762 K 65 vin., izdatkov pa 12.124 K 97 vin., za leto 1914, je proračunjen društveni primanjkljaj že na 4400 K, G. blagajnik je pozival ljubljansko ž e n -stvo, naj priskoči na pomoč s tem, da nabira člane in tudi sider da svoje delo v pomoč društvu, ki ima najplem en i -tejši namen: vzgojiti našemu mestu dobre, poštene občane! Ali bo pa poziv našet kaj odziva? Soglasno je bil sprejet predlog rač. preglednika g, c. kr. oficiala dež. plač, urada Franc Ber-ganta, da se blagajniku da absolutorij, V društveni odbor so bili na predlog sod, svetnika g. Milčinskega izvoljeni: Albert pl, Levičnik, c. kr. dež. sodišča predsednik v pokoju; Andrej Kalan, prelat; Valentin Levičnik, c, kr, okrajni sodnik; Emanuel Josin, c, kr, kontrolor dež. plač, urada; dr, Otmar Krajec, mestni fizik in zdravstveni svetnik; Anton Likozar, nadučitelj; Ivan Roger st., cesarski svetnik, in kot namestnika: dr, Alfonz Levičnik, c. kr, gimn, profesor; Anton Bulovec, c. kr. dež. sod, svetnik. Za računska preglednika sta bila soglasno izvoljena: Franc Bregant, c. kr. oficial dež. plač. urada; Ivan Roger ml., ravnatelj glav. zastopstva »Assicura-zioni Generali«. — Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da se v odbor kot svetovalca povabi, voditelja poboljševalnice v deželni prisilni delavnici. Občni zbor je na predlog g. sod. svetnika Milčinskega izrekel zahvalo društvenemu odboru, posebno tajniku in blagajniku. Nato je gosp, predsednik zaključil občni zbor z zagotovilom, da hoče odbor vneto delovati za prospeh društva, prosi pa podpore vso javnost. Poročilo sklepamo z iskreno željo, da bi društveno delovanje za zanemarjeno in ogroženo mladino našlo res od vseli strani toliko podpore — redni člani plačajo na leto vsaj 2 K — da se društvu vsaj deloma posreči zajeziti poplavo, ki grozi
enemu delu naše mladine. Vsa usmiljena srca priskočite društvu na pomoč!
lj Borštnikov častni in poslovilni večer. V nedeljo se igra prvič italijanska drama »Aloluje«, ki jo jo spisal Marco Praga, ugledni laški dramatik. Glavno vlogo igra g. Ign. Borštnik; poleg njega imajo lepo elektne vloge gospa Bukšekova in gospa Juvanova, gg. Skrbinšek in Danilo. V vlogi Ivana debitira g. Ferd. Trampuš, gojenec Ottovo dramatične šole na Dunaju, iz katero sta izšla tudi gg. Skrbinšek in Sest. »Aleluja« jc repertoarna igra No-vellija, ki gostuje ž njo po vsem svetu. Kjer imajo sposobnega umetnika za vlogo tovarnarja Fara, uprizarjajo v 11 slikah s spremi j evan jem godbe in »Alelujo« z največjim uspehom. V Zagrebu so to efektno dramo uprizorili leta 1900. Takrat je pisala zagrebška kritka brez izjeme z navdušenjem o g. Borštniku in njegovem Faru. »Agra-mor Tagblatt« jo poročal 22. marca 1900: »Pragova tridejanska drama »Aleluja« bi bila pač težko kdaj prevedena na hrvaščino, ako bi jo ne bil vpeljal na naš oder Novelli. Občinstvo je ploskalo Novelliju, ker stavi ta igra na sposobnosti igralčevo veliko zahtevo, in ploskalo je g. Borštniku, ki je izvršil svojo nalogo uprav mojstrski in jo znal vlogo Fara, ki skriva svojo zakonsko nesrečo celih dvajset let za masko neugnanega veseljaka, predstavljati s pristno umetniškim pojmovanjem. Rešil jc svojo vlogo sijajno, ohranil je mejo med tragičnostjo in burka-vostjo z vso natančnostjo ter jo dosegel s tem popolen uspeh.« — V nedeljo bo častni večer g. Borštnika, zato je pričakovati razprodane hiše. Naj eventu-elno lepo vreme ne premoti nikogar, ki mu je res kaj mar za slovensko gledališče. V nedeljo zvečer na Borštnikov častni večer.
— Predprodaja vstopnic za operni predstavi, ki se vršita dne 2. in 3. aprila, se začne v ponedeljek, dne 30. t. m. popoldne. Na to opozarjamo zunanje goste.
lj Nesreča na Dolenjski cesti, — G. Pavel Peterca smrtno ponesrečil. Včeraj pred 5. uro popoldne se je peljal g. Pavel Peterca, posestnik in trgovec v Linhartovi ulici, na sprehod z mladim in iskrim konjem, G, Peterca je konja, ki je bil izpočit, sam vodil; zraven pa se je peljal tudi njegov hlapec. Na dolenjskem mostu je pri-vozil nasproti tramvajski voz, ki se ga je mladi konj ustrašil. Skočil je na stran, na trotoar, kjer pa mu je izpodletelo, da je padel. Pri tem se je zlomilo oje. Konj je skočil splašen pokonci, zdirjal proti Če-šnovarjevi gostilni na Dolenjski cesti, kjer pa se je voz prevrnil. G. Peterca je priletel z vso silo z glavo v železni drog, ki nosi električno žico cestne železnice, in obležal nezavesten. Hlapec je odletel preko njega v stran in se je malo otolkel. Prihiteli ljudje so dvignili g. Peterco, kateremu je lila kri iz desne strani čela in iz ust. Vsaka pomoč pa je bila prepozna; po par zdihljajih je umrl. Na lice mesta je prihitel zdravnik dr. Derč, ki pa je mogel konštatirati le smrt. Konj, ki se je pred Češnovarjevo gostilno odtrgal od prevrnje-nega voza, je splašen dirjal po cesti sem-intja ter so ga pozneje ujeli šele za Gradom. Rajni g. Peterca je bil velik ljubitelj lepih konj. Prijatelji so ga zadnje čase večkrat svarili pred konjem, ki je povzročil njegovo smrt, češ, da je preisker in preveč plašljiv; toda g. Peterca jim je odgovarjal, češ: »Ga bom na prodal, če me bo prevrnil.« Pokojnik leži na mrtvaškem odru v svoji hiši v Linhartovi ulici za pokopališčem sv. Krištofa. Obraza nima spremenjenega, ker je rana, ki jo ima na desni strani čela, nekako tako velika kot kronski novec. — Ponesrečenec je storil tako tragično smrt v lepi dobi svoje starosti. Bil je star šele okrog 48 let ter je bil vzoren gospodar in kmetovalec, blagega srca in vedno radodarnih rok. Revni so pri njem našli zavetišče in bodo gotovo pogrešali blagohotnega dobrotnika. V družabnem življenju je bil mirnega, odkritega značaja in obče spoštovan od svojih prijateljev. Pokojni g. Peterca je bil splošno priljubljen in znan med ljubljanskim meščanstvom ter je njegova žalostna smrt vzbudila v vseh krogih globoko sožalje. Blag mu bodi
spomin
lj Šentpetersko okrožje Orla v Ljub« Ijani priredi v nedeljo, dne 29. marca 1914, ob 4. uri popoldne v »Nošeni domu« v Hru-šici predstavo »Oderuštvo in dobrota«. —
I,	dejanje: Uničeno upanje. II. dejanje: Nema beračica. III. dejanje: Demonstracije, IV, dejanje: Žalostni božični prazniki. V, dejanje: Bogata žetev, svatba, — Cene prostorom: Parterni sedeži I. in II. vrste 1 K, III. in IV. vrste 80 h, ostali sedeži v dvorani 60 h. Galerijski sedeži I, vrste 1 K,
II.	vrste 80 h. Stojišča 30 h, za otroke 20 h. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri br. Anionu Bokalu v Štepanji vasi. — K obilni udeležbi vabi odbor.
lj šentpetersko prosvetno društvo
priredi v nedeljo izlet .v Spodnjo Hru-
šico ob priliki prireditve šentpeterske-ga okrožja Orlu. Zbirališče ob četrt na 2. uro popoldne v društvenih prostorih. Odhod točno ob pol 2. uri. Vsi člani in prijatelji društva so vabljeni!
lj Prvo ljubljansko delavsko konsum-no društvo ima v nedeljo, 29. marca 1914, ob 10. dopoldne v svojih društvenih prostorih, Kongresni trg št. 2, svoj redni občni zbor. Rezervni zaklad te delavske gospodarske organizacije znaša 40.537 K 25 vin. Društvo ima dve lastni hiši, eno na Viču in drugo na Zaloški cesti.
lj Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 30. aprila 1914, v Ljudskem domu ob 6. uri zvečer. Na njem govorita poslanca dr. J. Krek in Gostinca r.
lj Družabni klub ima v soboto, dne 28. i. m. ob 8. uri zvečer na verandi hotela »Union« družabni sestanek z glasbenimi točkami in prosto zabavo.
lj Enketo o bodoči usodi slovenskega gledališča v Ljubljani bo sklicala mestna gledališka komisija za soboto, 4. aprila.
lj Slovensko gledišče. Najhuje je človeku, ako hoče uničevati, pa mora blagoslavljati. Principijelno sem zoper burke, a »Nevzdramljivi Izidor« mi je zavrl možgane, vsaj za tisti čas, ko se je igral na odru, in smejati sem se moral prav pošteno in skoro celi dve dejanji. Brezdvomno je ta igra strašno neumna in uprav nemogoča, a vsebuje toliko situacijske in besedne komike, da nas sili za seboj. Hihitikanje po gledišču kar ni hotelo pojenjati in prave salve smeha so se prožile igralcem. Je nekaj originalnosti v tej trapariji in sem-patja celo košček satire. — Igralo se je vobče prav dobro od prvega do zadnjega, posebno Povhe je decentno in nepretirano rešil svojo veliko vlogo. Samo tempo igranja je bil vse preveč počasen. Tudi bi prvi akt prenesel dosti izdatnih črt sebi v korist. Gledišče je bilo skoro polno. Kdor se hoče, in to morda celo nehote, res smejati, naj obišče reprizo te igre. A. R.
lj Konkurz je napovedal znani trgovec in svetnik trg. in obrtne zbornice g. Viktor R o h r m a n. Upravnik kon-kurzne mase je dr. Zirovnik. — Uradni list ima v tem neko notico, v kateri pravi: Vzrok konkurza so menda izgubo pri kupčiji s sadjem, zlasti pa to, da so znatno padle cene posušenim gobam. Splošna denarna kriza je seveda tudi vzrok, da se vsaj deloma ni dalo realizirati immobilno premoženje tvrdke. Kar se pa tiče ostalih opazk tega uradnega lista ob temu konkur-zu, pa pričakujemo, da bo odslej uradni list v svojem uredniškem delu vsakemu konkurzu v ravno tako obliki posvetil toliko pozornosti.
lj Nesreča pri delih v Ljubljanični strugi. Delavec Stanislav Žnidaršič, 16 let star, je vozil kot zavirač z vlaki v Ljubljaničini strugi, ki odvažajo zemljo. Od vlaka se je odtrgalo pet vagonov in ko so jih skupaj sklopljevali, je prišel Žnidaršič mednje. Pretisnilo ga je čez trebuh in je dobil tako hude notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
lj Med vožnjo v bolnišnico umrl. Včeraj dopoldne so je peljal z vlakom v tukajšnjo bolnišnico 151etni Fridolin Štante iz Dobrlečo vasi, obč. Št. Peter v Savinjski dolini, ki je bil siromak, pa žc tako slab, da je med vožnjo v vlaku umrl. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Zveri iz Hagenbeckovega zveri-ajaka bodo razstavljeno nekaj dni v areni »Narodnega doma«, ker vslod slabega vremena podjetništvo ne bo postavilo lastnega ogromnega šotori». Prva predstava so vrši žc v nedeljo, 29; t. m., ob 4. uri popoldne.
lj Zadruga mizarjev za Ljubljano, Spodnjo šiško. Vič in Moste naznanja svojim članom, da so vrši preskušnja za mizarske pomočnike v četrtek, dne 16. aprila t. 1., ob 9. uri dopoldne v c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani vsi mizarski pomočniki in vajenci, kateri se hočejo preskušnje udeležiti, naj se najkasneje do 1. aprila t. 1. zglasijo pri g. predsedniku komisije Fr. Škafarju, Prečno ulice št. 4 ali Rimska ccsta številka 15 v delavnici.
OŽIVLJENA IREDENTA V ITALIJI.
Iredenta v Italiji so je zadnja leta zelo ojačila. Iredentovske brošure rastejo kakor gobe po dežju. Iredentizem se pojavlja zdaj pod imenom naconaliz-ma ali laškega imperializma. Njegov vodja Corradini piše v »Volere d' Ita-lia«, da je naloga Italije pripravljati se
na vojsko. Dalmacijo smatra za italijansko zemljo. Chiesa meni v »La triplice Alleanza« (1913), da ,se mora Avstrija razdeliti in da bo Srbija zaveznica Italije. Borgese piše v »La Vitae il libro«, da nobeden niti ne misli na to, da bi so Lahi odpovedali Trstu in Trentinu. Ma-gistrelli napada v brošuri »Ilohenloho« tržaškega namestnika, Barzini pa celo Avstrijo v knjigi »Le condizioni degli Italiani in Austria«. Središče nacionalističnega gibanja je društvo »Dante Alighieri«. Število njegovih članov jc od 1.1895. do danes narastlo od 4000 na 60.000, bilanca pa od 20.000 na 400.000! V to društvo so vsi dijaki brez izjeme vpisani. Tako raste v Italiji imperialistična, Avstriji skrajno sovražna mladina.
OBLETNICA ZAVZETJA ODRINA.
Tako v Sofiji kakor v Belgradu so 26. t. m. slovesno slavili obletnico, ko se jo moral Odrin združeni bolgarsko srbski armadi udati. Po zadušnicab so v Sofiji priredili ovacijo Savovu. V Belgradu je daroval zadušnico za pri Odrinit padle častnike in vojake metropo-lit Dimitrijev ob navzočnosti prestolonaslednika Aleksandra in princa Jurija.
Zadnje vesli.
NEMŠKI CESAR V MIRAMARU.
Trst. Danes je priplula pred Miramar nemška cesarska jahta »Hohenzollern« v spremstvu treh nemških križaric. Nemškega cesarja je v Miramaru sprejel nadvojvoda Fran Ferdinand. Pred Miramarom je s streli pozdravljalo nemškega cesarja 19 avstrijskih bojnih ladij. Ob 1. uri popoldne je bil obed v Miramaru,
RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj. Po 10.000 K sta zadeli srečki štev. 26.106 in 57.140. Po 5000 K so zadele srečke štev. 20.236, 47.769 in 54.461. Po 2000 K štev. 4223, 1017, 17.724, 23.267, 25.918, 28.132, 40.608, 53.991, 54.643, 55.811, 56.942, 61.563, 64.354, 66.933, 71.555, 72.178, 92.499, 93.904.
ODLIČNA PROMOCIJA DOMOGOJCA.
Zagreb. Dr. R, Eckert, starešina >'Domagoja«, bo na zagrebškem vseučilišču promoviran za doktorja vsega prava sub auspiciis regis. Kralja bo pri tem svečanem činu zastopal ban.
KOMISARI JAT V VIROVJTIOI.
Zagreb. Občinsko zastopstvo v Vi-rovitici bo v kratkem razpuščeno in nad občino postavljen komisarijat.
POIZKUŠEN VLOM V TRŽAŠKO POSOJILNICO IN HRANILNICO.
Trst. Ponoči so doslej neznani vlomilci poizkušali vlomiti v Tržaško posojilnico in hranilnico, ki se nahaja v »Narodnem domu«. Premotil jih je posojilnični sluga Strah, ki je prišel po stopnicah in šel v svoje prenočišče v posojilnico. Iz veže so odnesli iz lope vratarice Bickove okoli 40 kron.	S
BULGARSKA CARICA V OPATIJI.
Opatija. Semkaj jc došla bulgarska carica Eleonora s svojimi otroci.
LAŠKE DEMONSTRACIJE PROTI AVSTRIJI.
Padova. Tu so vseučiliščniki dne 26. i. m. priredili shod za laško vseučilišče v Trstu. Potem so korakali proti avstrijskemu konzulatu. Karabinijeri so morali dati signal za naskok. Ker to ni nič pomagalo, sta prišli dve stotniji, ki sto napravili kordon.
IZ RIMA O DRAČU.
Rim. Razburljive vesli nekaterih francoskih listov, da je v Draču anarhija in da si knežja dvojica ne upa iz dvorca, so neresnične. Najboljši dokaz za neresničnost takih vesti je dejstvo, da so danes došli v Drač otroci albanskega kneza in kneginje.
RUMUNSKI DEMENTI.
Bukarešt. (Uradno.) Vest »Az Esta« o bližnji mobilizaciji rumunske armade je absurdna.
Bukarest, Vest, da se je razdrla zaroka hčerke rumunskega prestolonaslednika z grškim prestolonaslednikom, ni resnična.
PARIŠKE AFERE.
Pariz. V aferi Rochette se je izvršil senzacijonelni preobrat. Rochette, katerega že *eč let išče pariška policija in o katerem se je mislilo, da sedaj živi v Mehiki, je pisal predsedniku parlamentarne
komisije Jauresu pismo, v katerem mu pravi, da je svoj čas šel k ravnatelju lista »Rappel«, Mesnilu, kateremu je izročil knjigo o nalaganju francoskega denarja do leta 1910. ter je izjavil, da bode pisal nadaljevanje te knjige in dokazal, da je francoska vlada nalagala denar tako, da znaša izguba francoskega narodnega premoženja nad 10 milijard frankov. Mesnil je bil jako razburjen ter je dejal, da bo to povedal finančnemu ministru. Finančni minister je takoj uvidel, da bi ta materijal v rokah spretnega advokata bil strašen materijal proti vladi in se zato ni več ustavljal, da bi se sodnijska razprava proti Rochetteju ne preložila. Rochette je tako lahko svojemu odvetniku že naprej povedal, da bo predlog za preložitev razprave imel ugoden uspeh. Rochette izjavlja, da s finančnim ministrom ni direktno in ne indirektno občeval in da ga osebno ne pozna. Rochette živi, kakor se iz pisma razvidi, v bližini Pariza. Svobodomiselno časopisje proglaša to pismo kot opravičilo za finančnega ministra.
Šla erske novice.
š Cerkveni koncert. Cecilijino društvo stolne in mestne župnije v Mariboru priredi v petek, dne 3. aprila, v proslavo petindvajsetletnice škofova-nja Nj. ckscelencc, premilostljivega knezoškofa dr. Mihaela Napotnika v stolni cerkvi koncert. Proizvajal se bo oratorij: »Besede Kristusove na Križu«, za zbor, soli in orkester zložil .los. Haydn. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice in knjižice z besedilom se dobijo v predprodaji v trgovini J. Hôfer v Šolskih ulicah.
š Slovensko trgovsko društvo v Celju. VIII. redni letni občni zbor se vrši dne 5. aprila 1914, ob 2. uri popoldne v knjižnici »Narodnega doma« v Celju. V slučaju, da ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor dne 18. aprila 1914, ob 8. uri zvečer istotam. Ta sme glasom § 11., točka 3 zadr. pr. brez ozira na števi'o zbo-rova'cev veljavno sklepati. Ker je društveno delovanje v zadn'em letu zelo živahno in je tudi zanimanje za društvo naraslo, zato je upati, da bo zanesljivo že prvi občni zbor sklepčen, kajti sramota za nas celjske Slovence bi pač bila, če se ena tretjina v Celju stanujočih članov ne bi žrtvovala za par uric, da omogoči sklepčnosti.
š Vsem štajerskim narodnim društvom! Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva priredi dne 3. majnika 1914 v dvorani gospoda Robleka v Žalcu veliko ljudsko slavnost pod naslovom: »Planinski raj«, v korist planinskim napravam na Sp. Štajerskem. Priredite'jica te slavnosti se po tozadevnem vese'icnem odboru obrača do vseh slovenskih društev na Sp. Štajerskem, osobito do društev v Savinjski dolini in v Celju z najuljudnejšo prošnjo, da b'agovolijo ta slavna društva omogočiti dober uspeh omenjene slavnosti s tem, da dne 3. ma'a t. 1. ne prirede nikjer nobene večje veselice.
š Slovensko gledališče v Mariboru. Na cvetno nedeljo dne 5. aprila 1914 ob pol 4. uri popoldne se bo predstavljajo trpljenje in smrt Jezusa Kristusa pod rožijo g. J. Moloka. Predstava je popoldanska in So začne ob pol 4. uri.
š Umrl jc v Brežicah gospod Josip Strassor, c. kr. ccstni mojster v pok., oče sodnega avskultanta gosp. Vinko Strasserja v Novem mostu.
. Posveio.
Razburjenje med Turki v Jeruzalemu,
Iz Jeruzalema nam poroča naročnik; Tu je veliko žalovanje po acroplanih, ki sta se razbila pred Jeruzalemom, eden v Sa-mariji, drugi danes v Jafi. Praznoverni Turki dolže kristjane, da so krivi, češ, da sta imela biti aeroplana nekako v Jeruzalemu posvečena Mohamedu, ampak Kristus hoče biti tukaj sam češčen. V Jafi po nezgodi kristjani skoro niso smeli izpod strehe. No, sedaj je že mir — fatum.
Novi zrakoplovni rekord. Iz Pe-terburga poročajo dne 23. tč m.: Avia-(ik Gaberolynski je dosegel na Farma-novem dvoploščniku s popotnikom in balastom 20 pudov (pud = 16-38 kg) rekord v dviganju. Aviatik se je dvignil v vojaškem zrakoplovu, je preletel Pe-terburg in jc bil v 2 minutah 500 metrov, v 7 minutah 1000 metrov, v 25 minutah pa 2000 metrov visoko. Let je trajal 7 minut.
Kača požrla trgovskega potnika. Kača, dolga 6 metrov, jc požrla v Rang-
puru v Indiji nekega trgovskega potnika. Pred mestom so našli voz, potnika nikjer. Ko so preiskovali okolico, so dobili veliko kačo, python, ki je spala. Ustrelili so jo in iz nje potegnili truplo angleškega potnika.
Parnik zletel v zrak. Pri Pearlhar-bourju je počil kotel na parniku Mani. Parnik se je tako hitro potopil, da se niso mogli ljudje s čolni rešiti. Utonilo je 30 do 40 oseb, večinoma domačinov.
Pegond nedolžen. Iz Budimpešte poročajo 23. t. m.: Včeraj zvečer je prejel Pegoud iz Milana brzojavko, v kateri državno pravdništvo javlja, da je odstopilo od tožbe proti njemu v zadevi z Almistrom. Torej je slavni francoski aviatik, kakor jo sploh vsa javnost mislila, popolnoma nedolžen.
Glasfia.
»Cerkveni Glasbenik«, 1914, 1. in 2. številka. — Vsebina lista: Reforma pevskega pouka na naših korih, semeniščih in drugih cerkvenih zavodih (dr. Frančišek Kimovec). Tradicijonalna psalmodija (Fr. Ferjančič). Delokrog škofijskih nadzornikov organistov v ljubljanski škofiji. Dies irae (dr. Gr. Pečjak). Deset zapovedi za cerkvene pevce. Poziv cerkvenim skladateljem. Spomini na Zader (Anton Grum). Organistovske zadeve. Orgle v kapucinski cerkvi v Celju (P. H. Sattner). Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani, Dopisi (Ljubljana, Krško, Kronberg pri Gorici). Oglasnik: Stanko Premrl: Deset mašnih pesmi za mešani zbor; B. Modric; Missa in hon. s. Gregorii za mešani zbor; Alojzij Šonc: 5 Tantum ergo za mešani zbor; Slovenske postne pesmi; Cerkveno-glasbeni listi; Razne reči; Splošno-glasbene vesti; Spored cerkvenega koncerta v ljubljanski frančiškanski cerkvi; Zbirka »Slava pre-sveti Evharistiji«; Dar za nove orgle v ljubljanski orglarski šoli; Stare orgle na prodaj; Listnica uredništva in upravništva, — Vsebina glasbene priloge: Marijina pesem za Svečnico (Stanko Premrl); Mati žalostna (Stanko Premrl); O saerum con-vivium (O. Brnardin Sokol); O saerum convivium (Ivan Trinko); Ecce sacerdos magnus (Karlo Adamič), — Prihodnja tudi dvojna šlevilka izide pred Velikonočjo. — »Cerkveni Glasbenik« velja z glasbeno prilogo vred na leto 5 K, za cerkve ljubljanske škofije 4 K, za dijake 3 K. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Pred škofijo 12, I,	-
Primorske vesli.
p Laški kapurjoni kupujejo glaso*
ve. Iz goriške okolice nam poroča somišljenik: Ravnokar sem izvedel iz popolnoma zanesljivega vira, da po predmestju Sv. Roka v Gorici ponujajo agitatorji laških kapurjonov po 100 K za vsak glas. Seveda bodo ta denar morali pozneje povrniti goriški davkoplačevalci v obliki zvišanih doklad. Dobro bi bilo, ako bi goriški slovenski prvaki opozorili volilce, da je tak način agitacijo nedopusten, in kdor se da podkupiti, pride na ričet. '
p Nova avstrijska križarica. To dni je priplula v puljsko vojno luko nova v tržiški (Monfalcone) ladjedelnici zgrajena brzokrižarica »Saida«. V puljskem mprnaričnem arzenalu se bo na novi križarici dogotovilo šo nekaj manjših dol, nakar se bo ustanovila eskadro namesto brzokrižarice »Admiral Spaun«, ki se bo potem uvrstila v rezervno eskadro. Brzokrižarica »Saida« je istega tipa kakor križarica »Admiral Spaun«. Dve brzokrižarici istega tipa, namreč »Helgoland« in »Novara«, se še graditi.
p Č, g. dr. Ivan Tul je imenovan zž» profesorja moralke v goriški bogoslovnici.
p Laški špijon — dijak. V Vod« njanu blizu Pulja so aretirali petnajstletnega dijaka laške gimnazijo v Pu-1 ju, Ilumberta Ciana radi vohunjenja v prid naše zaveznice Italije. Dijaka so imeli že dalje časa na sumu in ga strogo nadzirali. V ponedeljek se je pripeljal popolnoma nepričakovano sodnik iz Rovinja in je fantiču temeljito izprašal vest. Posledica tega je bila, da so fantiča aretovali in je že^da-nes v preiskovalnem zaporu. Laško-liberalno glasilo v Pulju kliče na pomoč okrajnega puljskega glavarja, da reši dijaka in se izgovarja s tem, da jo. aretovanec še otrok. Sicer je cela stvar ros nekoliko čudna. Kaže pa ta slučaj jasno, kakšne sadove rodi laška
ittttiiiiiiiiiiiif:iiti i ."iiiutttiii in
Vseobolelosff sopilnih organov
pljučne bolezni
oslovski kašelj,navadni kašelj.prehlajenje.influencaiu SS^S^oL SIROLIN "ROCHE"
Dobi se a K. v vseh lekarnah

iredenta. Omenjeni dijak je žrtev vzgoje laških šol v Pulju.
p Puljska mestna elektrarna. Za
nedeljo je napovedan v puljskem hotelu »Riviera« shod odjemalcev električnega toka iz mestne elektrarne. Razmer«jj,v mestni elektrarni so namreč tako škandalozne, da ne mine sko-ro dneva, da bi v tem ali onem podjetju ne bilo občutljivih neprilik v električnem toku. Da trpijo podjetja, ki so navezana na mestno elektrarno, mnogokrat občutno škodo, ker morajo svoj obrat ustaviti, ni treba poudarjati. Zoper to se misli sedaj odločno nastopiti.
— Mažari kupujejo zemljišča v Pri-
morju. V Sv. Jakovu, malem mestecu v Primorju, je mestno predstojništvo pozvalo prebivalstvo na javno skupščino, da se pogovore o neki kupčiji na obali. Občinski bilježnik je na shodu, ki je bil številno obiskan, govoril, da žele neki podjetniki — seveda Mažari — kupiti na obali zemljišče, na katerem bodo zgradili tovarne, v katerih bo imelo nad dva tisoč domačinov dela. Na veliko razočaranje gospode pa Primorci niso hoteli ničesar čuti o prodaji svoje obali, niti za največjo ceno. Uradni kupci so s shoda odšli potrti, a ljudstvo se boji, da bo z novim razlastilnim zakonom vseeno izgubilo svojo obalo.
p štrajk ognjegascev. V Tržiču (Mon-falcone) so ognjegasci stopili v štrajk, ker se njihov vrhovni poveljnik grof Valen-tinis ni izvolil za župana in zahtevajo, da se njihov stotnik Ludovik Trevisan, ki je bil odstavljen, zopet imenuje na svoje prejšnje mesto.
p Hud široko razsaja na Jadranskem morju. Parobrodski promet med Reko in istrskimi mesti je ustavljen. Dalmatinski in laški parobrodi dohajajo z velikimi zamudami.
p Poneverjenje denarja ubogih. V
»Kopru rojeni, v Trst pristojni, oženjeni 52 let stari Peter Fonda, bivši nadzornik tržaške mestne ubožnice »Pia. časa« in tajnik javne dobrodelnosti, je stal včeraj pred tržaškimi porotniki, obtožen, da je poneveril 11.504 K denarja ubogih. Jemal je tudi razne depozite iz mestnih ustanov. Obsojen je bil v štirimesečno ječo. Kožen je obtoženec prestal v preiskovalnem zaporu.
p Oskrunjevalec pokopališča. Delavec Franc Ferfolja se je v neki gostilni v Devinu bahal, da gre ponoči sam na pokopališče, da pokaže svoj pogum. Res je šel, tam pa izvršil grdo svetoskrunstvo. Izrval je namreč 11 križev in nek nagrobni kamen, katerega je vrgel v sredino pokopališča. Surovino so orožniki vtaknili v zapor.
p Prismojena ljubezen. Petnajstletna Angela Trdoslavič se je hotela radi nesrečne ljubezni zastrupiti. Pila 'je neki strup. Ko se je pokazal učinek, je začela klicati na pomoč. Poklicali so rešilni voz in jo prepeljali v deželno bolnišnico.
p Na cesti. Puljski socialni demo-kratje so se preselili iz dosedanje društvene hiše v prostore, kjer je bil nekdaj »Deutsches Ileim«, ki je propadel.
1 Nemci so imeli tam še do zadnjega časa vse svoje prireditve. Sedaj so jim prevzeli prostore sociji, ki so vzeli vse
I prostore v najem. Da so imeli puljski rdečkarji s tukajšnjimi Nemci tako malo usmiljenja, da jim niti strehe ne privoščijo, res čudno: Ravno puljski Nemci delajo v zadnjem času največjo reklamo za Lirussija, vodjo puljski h socialnih demokratov.
p Samoumor na železniški progi. V soboto se je vlegel blizu Galežana pod vlak, ki prihaja dopoldan v Pulj, 251etni Anton Demarin. Kot vzrok sa-moumora se navaja bolezen, jetika, in pa žalost nad očetovim zločinom. Njegov oče mu je pred mnogo leti ubil s sekiro mater, za kar se pokori še sedaj v ječi, v katero je bil svojčas obsojen do smrti. Nesrečnež je bil na dobrem glasu in se mu je najbrže omračil um, da je izvršil samoumor.
Dimna razstavo v Radovljici.
Meseca avgusta t. 1. se priredi obrtna razstava v Radovljici. Razstavni odbor je že poslal pretekli mesec oglasnice vsem obrtnikom rad. okraja. Razstava obeta biti nekaj posebnega; oglasilo se je že lepo število obrnikov k razstavi. Poleg obrtnikov pa kažejo tudi naša županstva mnogo zanimanja. Dokaz temu je, da sta se takoj, ko je lokalni odbor, kateremu načeluje radovljiški župan g. A. Roblek, poslal na vse občine rad. okraja prošnje za podporo, odzvali takoj že dve županstvi, in sicer Belapeč z zneskom 50, mestno županstvo v Radovljici pa z zneskom 200 kron. Upamo, da bodo tudi druga županstva sledila tema dvema in tako pripomogla do lepega uspeha razstave. Razstava bo v tukajšnjem šolskem poslopju. Obrtniki rad. okraja dobijo razstavni prostor brezplačno, drugi pa
proti primerni odškodnini. Razstavni odbor v Radovljici poživlja tem potom vse obrtnike rad. okraja, ki se še niso priglasili, da to čimpreje store. Ako kdo izmed obrtnikov pomotoma ni prejel oglaševalnih pol, naj se javi pismeno na razstavni odbor v Radovljici.
Poslano.
Gospod pl. Tfnkoczy
lekarnar v Ljubljani.
Moja soproga je zadnjega sinčka s Sladinom »sladni čaj" zredilu, Fant je poldrugo leto star, čvrst in močan in ni bil še sploh nič bolan. Pri prejšnjih treh otrocih jo rabila razne re-dilne moke, s kojimi ni niti približnega uspeha imela. Sladin priporočam vsom starišem.
SpoStovanjem
Makso Kovač c. kr. vojaški uradnik.
V Pulju, dne 23. marca 1914.

je zadnja težnja ženskega gibanja. Dati hiši zopet gospodinjo, otrokom pa mater, jo cilj resnih bojevnic za ženske pravice. Dolžnosti moderne gospodinje so danes seveda bistveno drugačne, kot prejšnje čase. Ona potrebuje temeljitega znanja v vseh panogah znanosti, ki so z vodstvom gospodinjstva v direktni ali indirektni zvezi. Posebno ji je treba znanja v kemiji in v poznavanju blaga. Kajti le tedaj bo znala ra-cijonelno gospodinjiti, ako je poučena o vrednosti živil in ako so ji znana kemična delovanja pri pripravljanju jedil.
Kuhinjske kemije v lahko razumi livi obliki jo uči ročna receptna knjižica tvrdke dr A. Oetker, Baden pri Dunaju, ki se dobi zastonj v vseh špecerijskih prodajalnah, drogerijah in v vseh trgovinah živil, kjer se prodaja dr. Oetker-jev dobroznani pecilni prašek. >>oder je ni I mogoče dobiti, zahtevajte nar. vnost brezplačno poSiljalev | rccept knjlž. od dr. A.Oetker, tov ži\il, baden p Dunaju.
Zalivala.
Í032
Ob prebritki izgubi naše dobre matere
Uršule Škulj roj. Zakpajšek
smo dobili prijateljskih izrazov sočutja, za katere se vsakemu posameznemu najiskronejše zahvalimo. Predvsem najtoplejšo zahvalo preč. gg. duhovnikom, ki so predrago raj-nico spremljali tako požrtvovalno na zadnji poti k Sv. Križu, preč. gg. župnikom Tomažu Zabukovec. Jakob Ramovš, Janez Jereb, Franc Pavšič, Andrej Orehek, veleč. g. misijonarju Al. Dejaku, kot tudi domačima gg. preč. g. duh. svetniku Ramovšu in preč. g. kaplanu Koželju. Preč. g. Jernej Hafnerju, kajilanu iz Vel. Lašč, za zadnja tolažila. Veleč. g. župniku Tomaž Zabukovcu za vodstvo pogrebnega sprevoda. Zahvaljujemo se za spremstvo in vse izraze sočutja vaščanom iz Ponikev, sorodnikom in prijateljem iz Roba, Vel. Lašč, Ribnice in Dobrepolj, in vsem, kdorkoli je kaj dobrega predragi pokojnici v njeni težki bolezni storil. Vsem bodi Bog obilen plačnik!	»
Ponikve pri Dobrepoljah, dne 24. marca 1914.
K. škulj,
kaplan in deželni poslanec in bratje.
Prstopaie k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"!
thutfiiiimm nam ii mi,! i itnaani»imBBMiir-n
Večja množina sodnijsko cenjenega
HiiiakHiroega, galanterijskega, konlekcijskega Maga
kakor tudi emajlne in porcelanaste posode se
ceno proda. Povpraša se v trgovini A. Zore, Jesen.ce-Sava, Goren.sko.	1024
državne obrtno šole za stavbeno in pohištveno mizarstvo s prakso tudi v obrtu želi vstopiti kot risar ali sekund, delovodja. — Piiiazne ponudbe sprejema unrava tega lista pod „Mladenič" št. 102?,
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 26. marca 1914.
Pšenica za april 1914.....12 75
Pšenica za maj 1914.....12'78
Pšenica za oktober 1914 . . .	lL.HO
Rž april 1914........10*06
Rž za oktober........9'77
Oves april 1914.......757
Oves za oktober.......7-76
Koruza za maj 1914.....6-79
Koruza za julij 1914.....6'92
Pošteno in zanesljivo
DEKLE
ki zna dobro kubati, in je izurjena v vsem gospodinjstvu, želi službe pri kakem gospodu duhovniku. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 1028.
snii^—»nit n,i. imittttt
fig zamislite ugodne
prilike ž
—' Bi MBU
vi I« Samo
nekaj dni!
zaloge čevljev
kakor molki!*, ženskih, otroških» gorskih itd. najnovejše obiske bode od 1. aprila dalje
15 Wlllf Olli ulici na dvorišču Huroiie hiše globoko pod lastno ceno.
ftacialle se bole razprodala osa zaloga usnja In čevljarskih pofreb&to
ter sploli usa prodajažniška oprala istotam pri
Združenih čeoljarjib,
i03i	Wolfoua ulica 12.
esusti
Mesto vsakega posebnega obvestila.
V globoki žalosti naznanjamo vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrcnoljubljena soprogo, mali. sestra, teta in svakinja, gospa
JOSIPINA VEHOVAR
roj.
soproga c. kr. sodnika
danes ob 8. uri dopoldne previdena s sv. zakramenti v 33 letu starosti nenadoma vdano in mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage pokojnice se bode v nedeljo dne 29. marca ob pol 4. uri popoldne pred hišo žalosti Sv. Petra nasip 49 slovesno blagoslovilo ter prepeljalo na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Sv. maše se bodo darovale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, 27. marca 1914.
Miloš, Zdenka,
otroci.
Miloš Vehovar,
c. kr. sodnik, soprog.
Katarina Parkelj, Marija Zaje, Antonija Sikošek,
sestre.
1040
			
			
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, brat, svak, stric in prastric, gospod
trgovec in posestnik
včeraj ob 4. uri popoldne nenadoma preminul.
Pogreb se vrši v soboto, dne 28. t m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Linhartova ulica št 4 na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se dragi rajnik položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.	umi
Ljubljana, dne 27. marca 1911. I. kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet.
Globoko žalujoči ostali.
Nizke cene!
io narofajie sukno, modno Hago, perilo i. dr. pri
IjQ'IIana, Stritarjeva ulica 4.
347
ZohtevBlte vzorce!
jRli ste že odposlal položnico „Slovenski Straži"?
Književnost
* Lurški prizori. Lani osorej so bile razposlane šmarniee s tem naslovom čč. farnim uradom in posameznim gospodom na ogled in v eventuelno naroč-bo. Iver je pa treba z novomeško tiskarno J. Krajec nasl. skleniti obračun, se uljudno opozarjajo dotični gospodje, ki knjige niso vrnili, da po takrat prideja-nih poštnih položnicah nakažejo vsotico 2 K 10 h v pokritje tiskovn h in vezal-nih stroškov. — Knjiga je zelo primerna za majnikovo pobožnost doma in v cerkvi. V tukajšnji zalogi se dobi še mnogo izvodov. — Izdajatelj Anton Zlogar, kanonik v Novem mestu.
Dohodnina. Rok za vlaganje napovedi dohodnine je letos, ko stopi v veljavo osebnodavčna novela, odgoden. Meseca marca izide v našem založništvu knjiga: Dohodnina. Pouk, kako se odmerja dohodninski davek na podlagi zakona o osebnih davkih in osebno-davčne novele. Knjigo je spisal fin. tajnik (v c. kr. ministrstvu na Dunaju) Valentin Žun, ki je izdal svoječas-110 tudi brošuro *Osebna dohodnina«, katera je prešla v našo last. Knjiga bo kolikor možno tesno se naslanjaje na zakonsko besedilo, toda v poljudnejši obliki, obsegala vse določbe zakoua o osebnih davkih iz leta 18%., ki so se ponekodi bistveno izpremenile po pravkar izdani osebno-dav-čni noveli. Obširno stvarno kazalo bo olajševalo pregled v sistematičnem redu opisanih določb. Pri vsaki bolj nejasni določbi v ložje razumevanje so navedeni vzgledi iz prakse, istotako bo knjiga obsegala vzorce, kako se izpolnjujejo hišni in stanovanjski izkazi in naznanila o službenih prejemkih. Posebno pozornost je pisatelj posvetil izpolnjevanje napovedi. Zemljiški in hišni posestnik, trgovec, duhovnik in uradnik najde v navedenem vzorcu, na kar mu je treba paziti pri spisovanju fasije. Ker je po javnem razglasu napovedi za letošnje leto vlagati šele meseca aprila, more si vsakdo to koristno knjigo preskrbeti pravočasno. Knjiga bo obsegala kakih 7 tiskanih pol in bo na razpolago za nizko ceno od K 1.50 do K 1.80. Naročila sprejema že sedaj Katoliška bukvama v Ljubljani.
GLASBA
za velikonočno dobo in praznike.
Hribar p. Anaelik: postni in velikonočni napevi za mešan zbor.. Part, 2 K, gl. po 50 h.
Faist dr. Ant,: Deset cerkvenih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 50 h, gl. po 25 h. Zbirka obsega tudi 3 lepe velikonočne pesmi-
Griim Ant, Alelaja: 10 velikonočnih pesmi in Kegina coeli za mešan zbor. Izvod 1 K 20 h. Lepe in veselega značaja so te velikonočne pesmi. Posebno lepa skladba je Regina coeli.
Laharnar J.: Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part, 1 K 30 h.
Foerster Ant.: Te Deum po motivih znane zahvalne pesmi za mešan zbor, ali enoglasno z orglami. Part. 50 h. Najlažja skladba te vrste. Kratka, a s popolnim besedilom, zelo lepa in praktično prirejena, ker se nekateri odstavki recitirajo.
Kimover, dr. Fr.: Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu za mešan zbor. Part. 3 K. Med drugimi napevi nahajata se tudi dva velikonočna. .
Hladnik Ign. Op. 43: Velikonočne pesmi in Regina coeli za mešan zbor. Part, 1 K.
Vioreo MTftTOTan.
Sattner p. Hugolin: Te Deum za mešan zbor. Part. 1 K 60 h, gl. po 10 h. Krasna in veličastna skladba,
Gerbič Pr.: 12 pange lingua za mešan zbor. Part. 1 K 80 h, gl. po 40 h. Me-lodijozni, ljubki in lahki napevi.
Grum Anton: Asperges me in Vidi aquam za mešan zbor. Part. 60 h.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Kurzne cene
dne 26 marca 1914.
Državne rente.
4% konv. dav.pi kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan — jul) 4'2° o avstt. vel), papir, renta febr.—avg.) 4'2% avstr vel) srebr renta (april—okt.) 4% avstr. zlata lenta, davk. prosta . . 4% avstr. kronsi-a renta (marec—sept.) 4 "l0 av. kron renta iz I. 1912 (junij—dec.)
4% ogr renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronali iz 1.1910. . . 4'/3% ogr. renta v kronah iz I. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranisko deže no posojilo iz 1.1888. 4 kian)skodež. melior.pos. iz 1.1911.
4 Vj0/» kramske deželne banke.....
4% bosansko deželno posoplo.....
4% obveznice Rudolf, železnice .... 4% obveznice zelezn. Ljubljana-Kaninik 4% obveznice dolen). železu.c.....
Srečke.
4%drž. srečke iz 1.1860. po 500g!d. a. v. 4°/o dtž. srečke iz 1.1S60. po 100 gld. a. v. Državne srečke izl,18t>4. po 100 g d. a. v. Državne srečke iz 1.1804. po b0 gld. a. v. bBl0 don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke i. izd. 3% avstr zemli. kredit, srečke II. izd. Baz lika budimp. iz i. 18fc6. po 5 gld. Liubljanske srečke po 20 gld. . . ... Rudeči Križ avstr iz I. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po b gld. . Rudeči križ ital. iz I. 1885. po 25 lir . .
(osziv-srečke iz 1.18SS..........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz I. 1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod . . . . Avstro ogrska banka . . . . Angio-avsirnska-banka . . . Duiiaisko bančno diuštvo
Jadramka banka.......
Ljubljanska kreditna banka
Union banka.......
ŽivnoslensKa banka.....
Avstriiski Lloyd.......
Državna železnica......
lužna železnica.......
Aipine............
Škoda .............
Valute.
20 franVov 20 mark , Sterling . . Rubel) . .
82 82 8« 86 102 i« 82 98 81 90
95 95 81
85 92
1(530 442
080 350 271 279 242 20 58 52 31 46 16 226 29
25
637 1971
342 533 4-6 4( 2 ti07 272 622 712 102 826 762
jO
; 50
10
19	09
-,j	53
4	01
252	6J
Vsa tozadevna po asnila se c'obe udi v podružnici c. Kr. pr.v. avs r Kred t zavoda v Ljubljani.
Stanovanji
se oddavNaVem pri Kranju, z več sobami dvema kuhinjama in vrtom, skupno ali posamezni prostori. lJoslopje je enonadstropno, poleg državne ceste v neposredni bližini cerkve in kolodvora. Primerno za kako obrt ali kakega duhovnika v pokoju. Vprašati je pri V nko Črnilec, posestnik JNaklo pri Kranju št. 46.	898
Sprejmem takoj v stalno delo
2 krojaška pomočnika
Leop. škof, krojaški mojster, Jesenice Fužine, Gorenjsko.	1019

črraval^
železnato 3{ina-Yino
Higienična razstava na Dunaju 19C6-
Državno odli!iovan'o in častni diplom h zlati kolalnl.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in tnalo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Večkrat odlikovano.
Nad JCOfl zdravniških spriieval
l c. ?o lir. dvorni dobavitelj
--- TBST-Earkov.je. ==» »
^iiMiniiniiiiiiiiHiiiiiiiiuiuiiiiiuiiniMiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii:
| 1. vrsta K 5 50 I 2. vrsta K 6 50
Nikaka prevara!
| Ne zamenjavajte z enakimi ponudbami!	i
i Med bralce toga Oft AftA rs «a	prazni«.	=
jj lista razdelimo «JU.UUU pdrOV ujh in	|
delavnih, elegantnih čevlpjv na zadrgo iz najboljšega trpežnega usnja z dobro podkovanimi podplati, kakor kaze slika, za dober glas noše tvruke. Plača se snmo delo t. J. K 6*50 za 1, vrsto molkih ali zen-sKib revliev. vrsta uiošk'ib ali ženskih čovljevua zadrgo z» nede.lie in praznike z višjimi petami par za K 6'50. Pošlietno vsakomti po želji. Zamena do-voliena. torej ni kak riziko! l'o novzetiu pošl)e pri c. kr. trgovskom sodišču protokolirana razpoSl-ljalnlca Sevljev
Franc Humana. Dunaj, flloisgasse 310 H.
Vaše priporočilo uum prinese korist. Tisočo prizualnih pisem. Krščanska svetovna tvrdkn.
902 =
ñiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiir
na benc nmotor se proda, vse stoječe kot je, ali da se cela naprava ven vzame. Vse v najboljšem stanu. Obrniti se je: Franc Lenarčič, Nova vas pri Rakeku. 98C
oNVDHaa 'H J -Ha'1-^ v -VDnnvsHMSNaHOM • VNVmann r1
'VOINSINOOHOd • •csiz3noa- HNoisanHoi-Ni- amvaioN-vz t
kkarimja Piccoiija v L jubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. - 1 stekleničica ~ veija 20 vinarjev, zzzzzz
677
Naročila sp e-lekarna
poinomasten. jako fini se dobi zelo poceni v mlekarni Ivan Vidmar, Črni vrh nad Idrijo.
Í
Spomladne modele
n dame in Mn iMi li
Ljubljana, Pred Škofijo 19. Za gospode in dečke
največja Izbera =
najnovejšega kroja.
Solidna postrežba!
2734
Priznano najnižje cene.
Solidna postrežba 1

=E
Priporoča za pomladansko m letno sezono do;le za damske obleke b u e.kostu-me, v bombazastem, svllnenem Iti volne-— nem blagu. *—
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Domače podjetje. Domače pi distle
Janko tešnik, Ljubliana
L ngarjeva ulica. Stritarjeva ulira.
Opozarjam na svojo ve'iko zalogo perilnega biap.a v Dombtžu, kakor v za amč*uo pristnim platnu v ===== vsaki pol ubni J rjavi.	■
Različne preproge: Jute. Kokos blnolEum, T nestri.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
V-
-Raznovrstnega-moflitega blaga za — gospode. •—
Vzorci na ogled na razpolago in pošt--- nlne prosti. -
742
Odgovorni urednik: Jožei Gostlnčar, državni poslanec.