Naročnina mesečno 89 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ■L6/IH Telefoni uredništva: dnevna slnžba 209« — nočna 2996, 2994 in 20N Izhaja vsak daa ijutraj, razes ponedeljka ia dneve p« praznika Cek. račun: Ljubljano it 10.630 i« 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb itv. 39.0tt, Praga-Dnnaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 Ločilo duhov Mračna in temna je podoba Evrope in njene usode, ki nam jo slika Ludvik Bauer v svoji knjigi »Agonija sveta«. Delo je že v nekaj letih doživelo več izdaj in celo prevodov v tuje jezike. Zdi se, da je ljudem Sovšeči že sam naslov, ker tako v jedro za-ene splošno ljudsko miselnost. Opazujemo torej isto, kot pred leti s Spenglerjevim »Propadom zapada« (Untergang des Abend-landes), ki so ga ljudje v množicah kupovali radi izvrstnega naslova, čeprav boste v celi Evropi komaj našli nekaj sto ljudi, ki bi se res prerinili skozi obširno in težko pisano delo. Ljudje čutijo bolezen časa, ki razjeda kulturno, socialno in politično drobovje Evrope, in so kakor bolnik, ki hlastno seže po receptu, ki naj mu prinese pravo zdravilo. Seveda so pri tem mnogokrat prevarani in razočarani, ker ne najdejo tistega, kar iščejo. Tako nam tudi Bauerjeva knjiga ne pove zdravila za Evropo, ki jo pisatelj gleaa v smrtnih krčih, čeprav zna mestoma prav duhovito analizirati njene bolezni. Med drugim je dokaj točna ugotovitev — da se omejimo le na en predmet — da je liberalna družba iskala nadomestila za Boga, ki ga je človeku vzela, — v denarju, pred katerim se je moralo upogniti vsako koleno. Tudi ko-lektivizirana družba sedanjosti in bodočnosti odklanja Boga, postavlja pa mesto njega novo božanstvo: človeško maso samo, oziroma njen konkretni izraz — totalno, vsemogočno državo. Vsak človek, ki je del družbe, je torej postal tudi del božanstva, čigar kri, jezik, pleme naj postane deležno božanskega češčenja. Kar se godi v Rusiji in najnovejši čas v Nemčiji, se bliža že uresničitvi Bauerjeve napovedi. Toda, ali se bo človeštvo res zadovoljilo za daljšo dobo s takšnim nadomestkom? Da bi hotelo malikovati pred državo, ki postaja vedno bolj brutalna, vedno bolj brezobzirna in človeku krivična? Ljudstvo da ne bi spregledalo, da se za takšnim božanstvom ne skriva drugega kot izmeha-nizirana birokracija in samovolja nekaterih tiranov? In da je to božanstvo silno muhasto, spremenljivo in kar tiče trajnosti bolj na glinastih nogah kot poganski maliki? Ne, država narodno socialističnega kolektiva in boljševiškega kolektiva ne bo v stanu nadomestiti ljudem pravega Boga. Človek, dokler bo ostal človek, bo naprej iskal drugih luči. Iskal bo smisla vseh stvari, iskal bo tehtnejšega cilja svojemu življenju kakor oboževanje mase in njenih voditeljev. V hrupu in zmedi človeških problemov, rekordov, dela, vojsk in revolucij bo njegova duša romala za Neznanim, ki so mu ga hoteli prikriti. Bolj ko ga bo napihnjena slava modernih Babilonskih stolpov razočarala, bolj bo vpila njegova duša po redu in tolažbi. Človek bo iskal Boga tudi radi tega, ker se bo hotel maščevati nad tistimi, ki so mu vzeli osebnost, mu oropali svobodo in pravico in ga ponižali do golega orodja kolektivne mašinerije. Kajti človek nagonsko čuti, na brez Boga ni človeške časti, ni svobode ne pravice in ne ljubezni. Zato kolektiv s svojim nadomestkom za Boga ne bo uspel. Pač pa že danes moremo opazovati jako značilen razvoj v sodobnem svetu, ki že v bližnji bodočnosti morda postane najdaleko-sežnejšega pomena. Vera in nevera sta postali zopet dva izrazito ločena svetova, od katerih ne eden ne drugi ne trpita v svojih vrstah polovičarstva, »Prav za prav edin in v resnici najgloblji predmet svetovne in človeške zgodovine, kateremu so vsi drugi podrejeni, je in ostane konflikt med vero in nevero« je ugotovil cclo Goethe, ki v avli religioznosti gotovo ne zavzema mesta patriarha. Osrednja točka, ob kateri se orientira zgodovina, znanost, in življenje sploh, je vse odločujoče vprašanje, ali človek postavi Boga na prvo mesto, naravo pa na drugo, kjer še vedno zavzema zelo važno in pomembno mesto, ali pa obratno da prednost naravi in njej zapostavlja Boga, s čimer ga dejansko zanika, čeprav ne naravnost in izrazito z besedami. Danes, ko se je nevera strnjeno organizirala, ko imamo mogočne organizacije, ki si neprikrito in pred vsem svotom stav-ljajo za svojo edino nalogo širiti brezboštvo, je to najgloblje ločilo duhov postalo posebno vidno, kakor vselej v odločilnih dobah zgodovine. Če kje, potem je na tem področju doba liberalizma gotovo zaključena. Materializem, ki naravo in materijo postavlja mesto Boga in čigar naglasnejši oznanjevalec je danes marksizem, napoveduje vojno ne le katolicizmu ali krščanstvu sploh, ampak vsaki religijL Za njim stopa, kar tiče Evrope, na prvem mestu nemško Soganstvo. Pred to skupno nevarnostjo vi-imo, da se zbližuje vse, kar je pozitivno vernega. Razne veroizpovedi ostajajo, opazujemo pa, da se med globje mislečimi protestantskimi in pravoslavnimi duhovi vedno bolj poudarjajo krščanske vrednote, ki so nam vsem skupne in ki so na enak način od zunaj ogrožene. Razumljivo, da se oči viseh teh »drugih ovac« vedno pogosteje in z vedno večjo zaupljivostjo obračajo v Rim, h katolicizmu, ki je od apostolskih časov ostal neoskrunjena zakladnica božje razo-dete resnice. Pri tem ne govorimo o številnih konvertitih, ki iščejo direktnega pota nazaj v očetovo hišo. V resnici se kažejo znaki novega duha, v zadnjem času zlasti pri protestantih, s katerim obravnavajo problem katolicizma in krščanstva sploh in ki izvoneva v prepričanje, da je pred navatom organiziranega brezboštva mogoča rešitev krščanskih vrednot edinole v skupnosti. V lepi literarni obliki nam klic novega časa — sicer z vBemi dogmatičnimi pridržki — podaja najnovejše delo znanega švicarskega katoliškega škofa M. Bessona (»Po štiristo letih«). To je eden razveseljivih znakov krščanske reakcije na organizirano akcijo mednarodnega brezboštva. Drugo, kar je s prvim v zvezi, pa jo močno versko obnovitveno gi- V Zmaga katoliške ljudske stranke v Španiji Gil Robles - zarja boljših dni a v vlado so prišli večinoma novi ljudje Presenečena levica Gil Robles Madrid, 8. maja. b. Nova vlada, ki se je sestavila v Madridu 6. maja, pomeni v resnici novo dejstvo v razvoju španske politike po proglasitvi republike. Izpolnilo se je, za čemer je voditelj katoliške ljudske stranke ali »Accion Popoiar«, kakor se v Španiji imenuje, mladi Gil Robles smotreno stremel, odkar je njegova stranka na zadnjih volitvah dosegla najmočnejše zastopstvo v kortesih. Odpor, ki so ga proti uveljavljenju katoliške stranke v vladi dežele tako dolgo časa kazali zmerni liberalni krogi — da ne govorimo o socialistični in napolsocialisfični levici, ki pa po lanski marksistični revoluciji nima več v parlamentu nobene vloge — je premaga", ker je ministrski predsednik Lerroux, ki pripada staro-liberalni ali »radikalni« stranki, kakor se v Španiji imenuje, uvidel, da brez katoliške večine naroda ni mogoče več delj vladati. Tudi predsednik republike Zamora, ki s? je najbolj bal, da bi vlada ne prišia v roke katoličanov, se je moral končuo udati. Nova vlada Nova vlada šteje od zmernih liberalcev, oziroma radikalov, ki imajo v kortesih 100 poslancev, tri porlfelje, in sicer ministrskega predsednika Lerrou-xa, zunanjega ministra Rocha in ministra za javna dela Marracoa. dočim se notranji minister Portela-Val ::dares 1 adikalom nagiba, ne da bi sploh pripadal kakšni stranki. Agrarci, ki imajo podoben program kakor katoliška ljudska stranka, in se štejejo k desnemu kurzu ter imajo v kortesih 60 poslancev, so dobili dva ministra, to je šefa mornarice Roja Villanova in važno kmetijsko ministrstvo, ki ga je zasedel Velajos. Katoliška ljudska stranka, Accion Popolar, je dobila v sedanjem položaju pre-važno vojno ministrstvo, ki ga je prevzel šef stranke sam Gil Robles, jx>tem prav tako važno justično ministrstvo, ki je podeljeno Sanuevi, delavsko ministrstvo, ki ga bo vodil Salomon, prometno mini-. strstvo, ki ga ima Lucia, in ministrstvo za trgovino ; in industrijo, kateremu bo načeloval Aizpun, torej | vsega skupaj pet portfeljev. Od nestrankarjev je v kabinetu kot strokovnjak finančni minister Chapa- I prieta, ki je po mišljenju monarhist in je bil minister že pod Alfonzom XIII. Naučni minister Dualde pa je tako zvani liberalni demokrat. Desnica ima to rej v kabinetu osem ministrov, jx>temtakem pretežno večino. Doba revolucije končana List »ABC«, katoliški »YA« in desničarski dnevnik »Mora« pišejo, da jc taktika Gila Roblesa, ki jo je zasledoval od volitev novembra 1933 dalje, končno doživela zmago. Nova vlada sicer ne predstavlja idea ne rešitve, vendar pa pomeni korak iz manjšega zla k večjemu dobru. Rešitev nuja katoliški ljudski stra >ki možnost popolne image v državni politiki. Na ta način bo mogoče rešiti težke probleme Španije, v prvi vrsti kmečko vprašanje. Nato proslavlja »YA« Gila Roblesa, kije pravi simbol, h kateremu se obrača vsa Španija. Tudi »El Debate« pravi, da je zaključena kritična doba, polna nesrečnih presenečenj, in da se prikazuje na obzorju zarja boljše bodočnosti. Levičarski listi so kajpada hudo presenečeni in skrajno nezadovoljni. »Sol« sicer priznava katoliški ljudski stranki pravico, da je udeležena v vladi, toda vsi ministri so novinci, ki so nevarne neznanke ter ne nujajo zadostne sigurnosti, da bodo znali državno krmilo držati v pravi smeri. Istega mnenja sta »Liberal« in »Libertad«, ki se tolažita s tem, da pomenja ta vlada samo prehod. Kortesi so sklicani na dan 15. maja. Vlada razpolaga z absolutno večino, ki sicer ni velika, a je kompaktna in enotna. Lavalovi novi cilji Za Rusijo • Obroč Poljska okrog Nemčije Pariz, 8. maja. b. Kljub odsotnosti ministra Flandina, ki se še nahaja na kliniki, se je vršil pod predsedstvom predsednika republike 7. maja ministrski svet, ki se je pečal z obstoječim mednarodnim položajem. 0 tej stvari je poročal Laval, ki je spričo svojega bližnjega poseta v Moskvi in Varšavi seznanil svoje kolege z odmevom, ki ga je našel francosko-ruski pakt v Evropi, in je razložil stališče, ki ga bo zavzel v svojih razgovorih s poljskim zunanjim ministrom Beckom in maršalom Pilsudskim, ki bo Lavala sprejel v avdijenci. Hitler bo odgovoril - kako? Predvsem se v Parizu zanimajo za odgovor, ki ga misli dati Franciji z ozirom na njen pakt z Rusijo Hitler. Splošno se pričakuje, da bo ta odgovor zelo oster, in francoski listi opozarjajo na ton nemškega tiska, ki je v zadnjih dneh izredno brutalen in poln najhujših napadov na Francijo. V Parizu smatrajo tudi kot značilen pojav in termometer za razpoloženje, ki vlada v Berlinu, dejstvo, da se je Hitler na krovu neke vojne ladje podal na križarenje v Severnem morju, obdan od svojih najbolj intimnih prijateljev in sodelavcev. Mislijo, da ima tajnost, v katero je kancler odel to svoje potovanje, namen, da prikrije priprave na »germanski manever, ki ga imamo v kratkem pričakovati« — kakor se izraža francoski tisk — ne da bi kdo vedel ali hotel povedati, v čem bo ta manever obstojal. Podčrtuje se tudi telegram, ki ga je Hitler naslovil na kralja Jurija V. ob priliki njegovega vladarskega jubileja, ker pariška diplomacija domneva, da je ta brzojav po svojem tonu znamenje za to, da bo Nemčija zastavila zdaj vse svoje sile, da vzbudi v Angliji nezaupanje do francoske politike, ki da hoče s svojo zvezo z ruskimi sovjeti Anglijo potisniti v defenzivo in ji tako predočiti, kakšno vrednost da imajo zanjo dobri odnošaji s Francijo in solidarnost z njeno politiko napram Nemčiji. „Inieresi Poljske' Laval ima namen, da te nemške spletke pa-rira predvsem v Varšavi, kjer se bo na svojem potu v Moskvo ustavil. Laval bo poljskim državnikom skušal dokazati, da je francosko - sovjetski pakt samo obrambnega značaja, ki ni naperjen proti nobeni državi, najmanj pa proti Poljski, ki živi v prepričanju, da je Francija izrazila svoje soglasje, če bi sovjetska armada morala v eventualnem konfliktu z Nemčijo korakati čez poljsko ozemlje. Laval bo te pomisleke razpršil in obenem skušal dati francosko-poljski alianci krepkejši pomen in poudarek. Zakaj po mnenju francoske javnosti bi francosko - ruski pakt prinesel več škode nego koristi, če ne bi upošteval interesov Poljsko in omogočil, da se stara zveza Francije s Poljsko še bolj okrepi. Francoski državniki pa se zavedajo, da razgovori v Varšavi za Lavala predstavljajo ne-lahko in zelo delikatno nalogo, ker je nezaupanje Poljske v francosko-ruski pakt veliko in ker Nemčija doprinaša k temu nezaupanju vse, kar le more. Kdo bo v podonavskem paktu Francoski ministrski svet pa se je pečal tudi z vprašanjem Podonavja. Laval je obvestil ministre o rezultatih sestanka v Benetkah, ki predstavlja predpripravo za podonavsko konferenco v Rimu. Vendar pa se ta točka v uradnem komunikeju ne omenja, kar najbrž že pomeni, da rezultati beneških razgovorov lo niso bili taki, kakor jih skuša naslikati italijansko časopisje, ki je na podonavskem paktu — v smislu italijanske politike seveda — najbolj interesirana. Francosko časopisje piše, da beneški rezultati niše pokazali nobene težkoče, Nov poljski volivni zakon ki se ne bi dala premagati, in napol oficiozn' »Temps« celo smatra, da more konstatirati, da so rezultati v Benetkah zadovoljivi in pomenijo srečen začetek rimske konference. Zlasti poudarjajo intervju, ki ga je Titulescu na svojem povratkv iz Pariza v Bukarešt na balkansko konferenco dal madjarskim žurnalistom, katerim je rekel, da sta tako Mala zveza kakor Balkanska zveza načeloma vseskozi za podonavski pakt, ki naj v zvezi s fran-cosko-ruskim in češko-«ovjetskim paktom zasigura v vsej Evropi mir in tako ureditev mednarodnih odnošajev, da moreta tudi Nemška in Poljska pri tem sistemu paktov sodelovati brez škode za svoje interese, ali še boijše rečeno, naravnost v svojo največjo korist. Polom revizionizma Kljub temu pa si francoska diplomacija ne zakriva oči pred težavami, ki slejkoprej stojo na poti zadovoljivi zaključitvi podonavskega pakta. Za zelo ugodno se pa smatra, da je Mussolini baje pripravljen podati izjavo, da Italijo slejkoprej vztraja strogo na določbah versaillske, saintger-mainske in neuillske mirovne pogodbe. Ugodno dojstvo je tudi to, da je Madjarska popustila od svojih prvotnih zahtev glede svoje zopetne oborožitve, vendar pa je v prestolicah Male zveze vzbudilo nezadovoljstvo dejstvo, da hoče Italija vzeti sama v roke reorganizacijo avstrijske vojske, žesai bi države Male zveze ne mogle dovoliti. Položaj se bo na vsak način razčistil v kratkem, ko se po-dasta v Rim Beneš in Titulescn, da se osebno raz-govorita o vseh teh problemih z Mussolinijem. Diktatura odlikovanih 5rez strank - ———i—___i Brez manjšin »Slovenec« je ob priliki uzakonitve nove poljske ustave poročal o glavnih smernicah volivnega zakona, ki ga bo izdala Slavvekova vlada. Zakon je sedaj izšel. V dopolnilo k prejšnjemu poročilu naj služi naslednja brzojavka: Varšava, 8. majnika. SE. Vlada polkovnika Slawcka je izdala nov volilni zakon, po katerem se število poslancev od 444 zmanjša na 200. Volilna okrožja se zmanjšajo od 100 na 64. Kandidate postavljajo posebni zbori volivnih okrožij, sestavljeni od gospodarskih, socialnih in javnih ustanov in organizacij, avtonomnih upravnih edinic ter stanovskih organizacij svobodnih poklicev. Volivni zbor določi 4 kandidate, izmed katerih izbere vlada dva kandidata, ki prideta na to pred zbor volivcev. Izvoljen je kandidat, ki ima večino glasov. Ustava določa, da imenuje eno tretjino članov senata predsednik države, drugi dve tretjini pa se izvolita na podlagi posrednih volitev. Senatno volivno pravico imajo samo odlikovanci z vojaškimi banje posebno v katoliškem svetu. Katoličani, in to zlasti mladina si je v polni svesti, da nasproti golemu materializmu in popolnemu brezboštvu ne more in ne sme postavljati napol katoličanov, ako hoče v tem gigantskem boju svetov uspeti. Totalnost na oni strani kliče po totalnosti in radikalizmu tudi v kntoliških vrstah. »Povsod Boga« je himna mlade katoliške generacije. Čudovit je zanos katoliške mladine v Holandiji, Belgiji, Franciji, ki je v popolni polifični svobodi znala svojega novega duha uveljaviti domala že na vseh področjih javnega življenja. Motil bi se, kdor bi misli, da je strta nemška katoliška mladina. Zunanja sila ji je vzela svobodo vidnega udejstvovanja. Zato pa se je zatekla v katakombe, od koder bo okrepljena in očiščena zunanje navlake ter oplojena s krvjo idealnih žrtev ob svo- jem času slavila zmagoslaven izhod, kakor ga je doživela še vedno večna ideja, kadar je morala za čas iti v podzemlje. Po dobi liberalizma nova katoliška renesansa! Proti radikalizmu brezboštva je postavljen radikalizom globokega in iskreno živetega krščanstva. Proti oznanjevalcem razrednega in nacionalnega sovraštva se dviga evangelij skupnosti in edinosti, proti satanizmu, ki ruši in uničuje, stoji duh stva-riteljnosti in življenja, proti zasužnjenju človeka svoboda otrok božjih. Torej ločilo duhov na celi črti, kjer se nadaljuje večna borba mod svetlobo in temo, med lažjo in resnico, čeprav v spremenjenih in zelo poostrenih podobah. Končno pa bo vendarle zmagala resnica, ne le, kor je božja hčerka, ampak tudi zato, ker je človek za njo ustvarjen in brez njo iiveti ne more. d»in. in civilnimi zaslužnimi redi, na to državljani, ki so bili izvoljeni v samoupravne zbore, kakor tudi oni, ki so člani gospodarskih in socialnih ustanov. Iz tega sledi, da bodo na Poljskem izginili vsi zastopniki političnih strank kakor tudi predstavniki manjšin. Poljska je izbrisala stranke in narodne manjšine. Novi francoski poslanik grat de Dampicrr« ito«. lflfc. 411 smo preti vojno v Afrikit 284.000 ob Abesiniji Italija ima skupno ie nad milijon vojaštva pod orožjem Praga, 8. maja. SE. »Prager Tagblatt« poroča iz Rima, da mobilizacija italijanske armade bliskovito napreduje. Vse divizije in vse milične čete, ki so odšle v Alriko, so že izpopolnjene po novih vpoklicih. Italijanska vlada izjavlja, da je bila mobilizacija potrebna, ker je vlada izvedela, da je večje število evropskih tovaren za orožje začelo pošiljati ogromne množine orožja v Abesinijo. Praški list trdi, da se nahaja sedaj že 284.000 mož vojaštva, la-šistične milice in »delavcev« v italijanski vzhodno-airiški koloniji, pripravljeni, da napadejo Abesinijo. Z najnovejšimi odredbami za mobilizacijo se je šlevilo vojaštva in miličnikov, ki so pod orožjem, povišalo na milijon mož, od teh je 710.000 mož red -e vojske, 383.000 pa miličnikov. Državni podtajnik za kolonije Lessona je v zvezi z mobilizacijo imel v Rimu velik govor, v katerem je izjavil, da ima Abesiniia nevarne namene in da pripravlja udar na italijanske kolonije. Italija je zato primo ran a, da seže po učinkovitih obrambnih sredstvih. „Delavci" iz Julijske krajine Zbiranje delavstva v Julijski krajini za italijanske afriške kolonije (o čemer je »Slovenec« že poročal pred enim mesecem, op. uredn.) se neprestano nadaljuje Prav te dni je odšel močan transport več tisoč »delavcev« iz tržaške luke na parnikih »Satur-•» < in »Belvedere«. Rimsko časopisje poroča iz lista, da je bil odhod teh delavcev priložnost za velike patriotične manifestacije. Tudi rimski tisk pozdravlja ta dogodek in čestita delavcem iz Julijske krajine, »da so vredni sodelovati za veličino Italije pri obrambi njenega kolonialnega ozemlja v Videm, 8. maja. b. Snoči je odpotovalo 1400 delavcev v vzhodno Alriko na delo. Tam bodo gradili vojašniee, letališča, skladišča in ceste. Debata v angleški zbornici lordov Nemčiji je že žal obljube, da bo „spoštovala loharnsko pogodbo" Kdo oborožuje Abesinijo? Rim, 8. maja. b. V zvezi i mobilizacijo, ki se vrši v Italiji, listi naglašajo, da imajo vsi ti ukrepi le značaj previdnosti, ki se je je Italija morala poslužiti radi abesinskih vojnih priprav. »Sforze armate« poroča, da je bilo preko egiptske-ga in angleškega Sudana v prvih letošnjih štirih mesecih prepeljanih v Abesinijo «0.000 ton orožja in drugega vojnega materijala. V Abesinijo namo je bilo razen tega vtihotapljene nad milijon ton municije in orožja, ki je španskega, belgijskega, švedskega in nemškega porekla. Zbiranje čet na severu! Pariz, 8. maja. b. Po obvestilih iz italijanskih službenih virov se nadaljuje mobilizacija italijanske vojske in pošiljanje novih čet v vzhodno Afriko. To izziva prepričanje, da se Italija nahaja pred skorajšnjo vojno akcijo proti Abesiniji. Obenem se naglaša, da Italija ne namerava vreči vso svojo vojni silo proti Abesiniji, da si ne bi tako oslabila svoje moči v Evropi. To je zahteva njenih zaveznikov, ki bi mogli radi sedanjega položaja ostati osamljeni. Zvedelo se je, da vse mobilizirane čete ne odhajajo v vzhodno Alriko, marveč, da ostaja večji del mobiliiirancev v Italiji Schuschnigg v Italijo Rim, 8. maja. AA. Avstrijski kancler Schuschnigg bo po vsej priliki prišel 10. t. ni. v Fireneo na sestanek z Mussolinijem in Suvichem- Laval gre v Moskvo »v Varšavi Moskvi Parie, 8. maja. e. Jutri zvečer odpotuje La-ral v Moskvo in Varšavo. Potoval bo s severnim ekspresoin skozi Nemčijo, v?ndar pa se tam nikjer ne bo ustavil. Prva postaja - Varšava V Varšavo bo Lival prišel v petek »večer ob 17.50. Na kolodvoru ga bo sprejel poljski sunanji minister Beck in o kolodvora se bo Laval v spremstvu Becka takoj podal na francosko veleposlaništvo, kjer bo med obema prvi kratek sestanek. Ob 21. zvečer bo Beck na čast svojega gosta priredil slavnostno večerjo v lunanjem ministrstvu, katere se bodo udeležile vodilne osebnosti varšavskega političnega in družabnega iivljenja. Po večerji bo v zunanjem ministrstvu velika recepcija. V soboto dopoldne bo Laval sprejet od predsednika republike, nakar se bo odpeljal v sunanje ministrstvo, kjer bodo obširna politična posvetovanja med poljskimi in francoskimi diplomati, li »una-njega ministrstva se bo Laval zopet vrnil v predsedstvo republike, kjer bo predsednik republike Lavalu na čast priredil svečano kosilo. Po kosilu se bodo posvetovanja nadaljevala, najbrl v prisotnosti maršala Pilsudskega. Po teh sestankih se bo Laval vrnil v francosko veleposlaništvo, kjer bo sprejel tudi francosko kolonijo v Varšavi. Zvečer ho svečana večerja t francoskem veleposlaništvu, jato pa gala predstava v varšavskem gledališču. Pogodba Rusija-Poljska-ČSR O potovanju zunanjega ministra g. Lavala se je zvedelo, da bo g. Laval v Varšavi pripravil Poljsko, da sklene takšen pakt z Rusijo, kakor sta ?a sklenila s Francijo, da bi se tako na vzhodu Evrope organiziral nov sistem dvostranskih dogovorov, ki bi sestavljali celoto. Francoska diploma-eija ima v načrtu sklenitev posebnega dogovoru med Rusijo in Poljsko, in Češkoslovaško in Romunijo. Vse te države bi imele slične dogovore s Francijo in Rusijo. Tako bi predstavljale blok držav za zagotovitev miru na vzhodu Evrope namesto propadlega vzhodnega pakta. — Vesti iz Varšave so zelo nasprotujoče. Zvedelo se je samo to. da se poljska vlada še dalje drži zelo rezervirano nasproti načrtom francoske diplomacije. Mnenja je namreč, da ji bolj prija sedanji dogovor z Nemčijo in Rusijo. Nekateri optimisti pa so prepričani, da se bo Lavalu posrečilo Poljsko pregovoriti, da bi spremenila to stališče. Voditelji poljske politike so zelo rezervirani. Ostro so proti temu, da bi prevzeli kakršnekoli obveznosti, ali da bi spremenili sedanje odnose proti Franciji, oziroma proti Nemčiji in Rusiji. Sklenitev francosko - ruskega pakta na Poljskem nikogar ne navdušuje. Zaradi tega bo Lavalova naloga v Varšavi ta, da razbistri vsa vprašanja, ki se tičejo francosko-sovjetskega pakta. Nato v Moskvo V nedeljo zjutraj se bo Laval odpeljal iz Vnr-Save v Moskvo, kamor bo prišel v ponedeljek dopoldne. Tam bo gost sovjetske vlade, vendar pa ves spored obiska še ni bil objavljen. Predvidenih je samo več svečanih večerij in kosil in tudi gala predstave v operi so že določene. Nuncij pri Lavala Danes je Laval sprejel še celo vrsto diplomatskih zastopnikov v Parizu. Zelo veliko pozornost je vzbudil obisk apostolskega nuncija msgr. Magli-oneja v zunanjem ministrstvo. Vendar pa »e je kmalu itvedelo, da je Mgr. Maglione prišel v zunanje ministrstvo, da se zahvali ia lep sprejem, ki je bil prirejen kardinalu Pacelliju v Franciji. Izjavil je le, da je to storil na dan, ko vsa Francija slavi veliki verski in narodni praznik rvnje svetnice Deviee orleanske. Nato je prišel v zunanje ministrstvo poljski veleposlanik Chlapowski, za njim pa je prišel v c.unanje ministrstvo italijanski veleposlanik grof Pignatti Morano di Custozza. Italija povabila Malo zvezo Italijanski diplomat je prišel sporočit Lavalu, la se je italijanska vlada odločila, da se bo sedaj tudi z državami Male »veze začela naravnost pogajati za podonavski pakt, kakor je to le storila i Madjarsko in Avstrijo. Italijanski podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvich je le obvestil o tem Malo zvezo in je le sklenjen sporazum, da ne bo Suvirh v prihodnjih dneh sestal i enim izmen zunanjih ministrov Mala hm«. Nato je Laval sprejel grškega poslanika Politisa in jugoslovanskega poslanika Spulajkoviča. O sestanku v Bukarešti Slednja dva sta Lavala obvestila o vsem, kaj se bo govorilo na konferenci balkanskih držav v Bukarešti. Zelo veliko pozornost je tukaj vzbudila i danes vest, da je moral Titulescu danes iti že dru- ! gič v Sinajo na posvet s kraljem. Prvi sestanek j med kraljem in Titulescoin je trajal že včeraj nad tri ure. Tudi današnji sestanek je trajal dve uri. V Romuniji se vrši tokrat velika borba za to, ali naj Romunija podpira Francijo in Češkoslovaško v njeni politiki zbliževanja 9 sovjetsko Rusijo. Titulescu je prevzel nase v Parizu več obvez napram Lavalu, vendar pa je sedaj veliko vprašanje, če bo lahko itvedel brez telav politiko sodelovanja a sovjetsko Rusijo, ki jo bila pred leti ravno pod njegovim vodstvom načeta v Londonu in fce je nato nadaljevala v Ženevi in Parizu. Bukarešta, 8. maja. TG. Ena izmed glavnih točk, ki jih bo obravnavala konferenca Balkanskega sporazuma, ki se je sestala v Bukarešti, bo vprašanje ustanovitve osrednje Balkanske banke. Romunska vlada bo predložila že vse potrebne podrobnostne načrte, ki so bili v glavnem že obravnavani na balkanski kon- , ferenci v Istanbulu. Ustanovitev Balkanske i banke je osrednja točka velikega skupnega go- ! spodarskega obnovitvenega načrta, ki na j držu- I ve Balkanskega sporazuma strne v gospodarsko enoto, ki bo lahko kot enota nastopala na zunaj ter kot enota krila svoje potrebe po kre- i ditih iz lastnih ali i-z tujih sredstev. K načrtu j spada tudi izenačenje prometnih tarifov in j trgovinske zakonodaje. Bukareška konferenca se bo v nadaljnjem bavila s francosko-ruski m patom kakor tudi z varnostnimi vprašanji v Podonavju in vzhodnem Sredozemlju. Belgrad, 8. maja. m. Po informacijah ana-toliske agencije je zunamji minister Ruždi Aras žc snoči odpotoval v Bukarešto na konferenco držav Balkanskega sporazuma, ki bo d:ne 10. L m. Nocoj ob 9.45 bo prispel semkaj grški zunanji minister Ma\imos. V Belgradu se bo razgovarjal z našim predsednikom vlade Bogoljubom Jevtičem o raznih vprašanjih, katerih rešitev je skupen interes obeli držav. Nato bo jutri obenem z Jevtičem odpotoval v Bukarešto. Sovjeti žalijo časnikarja Pariz, 8. maja. b. V zvezi s potovanjem g. zunanjega ministra Lavala v Moskvo je prišlo do neprijetne afere, ki bi mogla pokvariti svečan obisk v Moskvi, če sovjetska vlada ne bi spremenila svojega sklepa. Afero je izzvala Moskva. Skupaj z g. Lavalom so veliki francoski listi hoteli poslati svoje zunanje-politične urednike na potovanje, da bi imeli iz prvega vira najboljša obvestila o potekanju pogajanj v Varšavi in Moskvi. Ko so ti časnikarji zahtevali viza pri sovjetskem poslaništvu v Parizu, poslaništvo ni hotelo izdati viz za dva »Matinova« poročevalca. Poslaništvo je utemeljevalo svoj odlok s tem, da je »Matin« začel s ostro kampanjo proti sovjetski Rusiji in da radi tega za njegove poročevalce ni mesta v Moskvi. Glede na to so ravnatelji ostalih listov, ki so hoteli poslati svoje urednike v Moskvo, sklenili, da tndi oni ne pošljejo tja svojih ljudi. Ni dvoma, da je afera neprijetna. Laval si bo prizadeval, da bi jo likvidiral. Če Re mu tO ne bo posrečilo, bi moglo biti njegovo potovanje v Moskvo pri tisku predmet kritike, ne pa simpatij. Čeki posojajo sovjetom Praga, 8. maja b. Pod predsedstvom finančnega ministra v navzočnosti drugih ministrov »e je snoči dosegel sporazum med zastopniki sovjetskega poslaništva na eni strani in zastopniki bančnega industrijskega konzorcija pod vodstvom glanmega ravnatelja Preissa o blagovnem kreditu sovjetski zvezi v znesku 250 milijonov Kč. Podrobnosti tega sporazuma niso znane. Redakcija tega dogovoru bo trpela do polovice prihodnjega tedna. Dunajska vremonska napoved: Kmalu se bo vreme zboljšalo. Vendar pa bo vreme šn zp]o spremenljivo z oblačnostjo. Zelo hiadno. v četrtek in petek nevarnost uiočue slane. Berlin, 8. maja. c. Včerajšnja zunanjepolitična debata v angleškem parlamentu je nemško javno mnenje zelo razburila. Po mnenju nemških listov je včeraj sir John Simon v parlamentu preveč povedal, ko je rekel, da bi Anglija smatrala, da je obvezana napram Franciji po določilih lokarnske pogodbe, če bi Nemčija prekršila mirovno pogodbo in začela oboroževati in utrjevati razoroženo cono v Pore-nju. Nemški listi pišejo danes soglasno, da to pomeni, da Anglija odobrava v smislu lokarnske pogodbe vpad trancije v Paren je, če bi la mislila, da uganja Nemčija tamkaj stvari, ki Franciji ne bi ugajale. Z ozirom na lo se je v teku dneva raznesla po Berlinu vest, da je nemška vlada žc vložila vprašanje na angleško in italijansko vlado, naj obe vladi takoj odgovorita, če bosta napram Nemčiji izvajali določila lokarnske pogodbe, če bi Francija prva napadla Nemčijo zaradi Porenja. To vprašanje je bilo baje že poslano v Rim in London, vendar pa je bilo v Londonu sprejeto tako neugodno, da je nemška vlada kmalu nato demautirala, da bi bila stavila to vprašanje v Londonu ali pa v Rimu. Da je Nemčija danes stavila to vprašanje v Londonu in Rimu, se najbolje vidi iz pisanja oficioznega glasila nemškega zunanjega ministrstva »Diploinatische Korres-pondenz«. Ta list objavlja popoldne uvodnik, v katerem vprašuje Anglijo iu Italijo, kako bi bilo treba v smislu lokarnske pogodbe določiti napadalca, ki mora biti obsojen po do.očilih lokarnske pogodbe. List priporoča Ilaliji in Angliji, naj že na prihodnjem zasedanju Sveta Zveze narodov v Ženevi sprožita to vprašanje in naj Svet Zveze narodov izdela pojasnilo, ki bo dodano nato lokarnski pogodbi. Splošno se zdi, da je tukajšnjim krogom sedaj zelo žal, da je Hitler večkrat poudaril, da bo zmeraj s]X)štoval lokarnsko pogodbo. S to pogodbo je Hitler priznal tudi mejo na Renu, kakor je bila določena po verzajski mirovni pogodbi. Tukaj so prepričani, da bo Franciji uspelo, da bo tudi na vzhodu Evrope slednjič ustvarila sistem mednarodnih pogodb, ki bo sličen Locarnu na zapadu Evrope. Če Nemčija spoštuje Lccarno na Renu, potem bo morala po isti poti politične logike priznati tudi Lo-carno na vzhodu Evrope. Zato je sedaj nemško časopisje načelo to vprašanje o napadalcu v smislu lokarnske pogodbe, da bi s tem načelo debato, ki lahko morebiti spodnese ves sistem lokarnske pogodbe in s tem prepreči izolacijo Nemčije, ki bi bila preveč podčrtana, če bi lokarnski duh zavladal nad vso Evropo. Po lopovih - kolonije London, 8. maja. b. »Morningpost« piše, da je v najkrajšem času pričakovati koraka Nemčije, da ho zahtevala vrnitev svojih kolonij. To vprašanje bo Nemčija navezala na bližnja mornarico zade- vajoča pogajanja z Anglijo. Baje se v tej smeri le vršijo pogajanja med Berlinom in Londonom. Priznavajo, da bi bil g. Simon pripravljen iti v tej smeri Nemčiji nasproti, toda konservativci so odločno nasprotni. „Geslapo" na dela Munchen, 8. maja. SE. Več novih nepojasnjenih umorov se je zgodilo zadnje dni. Med novimi smrtnimi žrtvami se nahaja v prvi vrsti neki Peter Sasse iz Kirchhunden na Weslfalskem. Kraj je čisto katoliški in protirežimski. Tajna policija in delovne čete so krai zasedle, župnika pa so odpeljali v zapor. Pri tej priliki so policijski četniki na nadgozdarja Sassa streljali. Pri streljanju je bil ubit tudi tajni policist Koch. Nadalje ix>ročajo iz Berlina, da so nekdanjega intimnega prijatelja generala Goringa mornariškega poročnika Schimpla »našli ustreljenega«. O njem ie znano, da je moral iti na »dopust« v neko letovišče, a je bil tam od »neznanih ljudi« ustreljen. Tajna državna policija je v Oberschopfheimu v okraju Lahr aretiral? šest članov nemške katoliške mladine, češ, da so napadla člane hitlerjevske mladine. Ob tej priliki piše nacistično časopisje, da bodo »katoliški hujskači« kmalu izprevideli, kako radikalno zna narodni socializem iztrebiti najm?iyšj pojav »katoliškega terorja« ... Papež o Nemčiji Vatikansko mesto, 8. maja. c. Včeraj je papež Pij XI. sprejel v dvorani Del Concistorio nemške katoliške romarje, ki so prišli večinoma iz škofij Freiburg in Mainz ter iz Slezije. Pri tej priliki je sv. oče imel govor, v kalerem je zavzel ostro in odločno stališče proti preganjanju katoličanov v Nefn-čiji. Papež je dejal, da vsak dan dobiva poročila, kako sc katoličanom v Nemčiji preprečuje i*vrševa-nje njihovih verskih dolžnosti in nalog, i- sicer ne preganjajo samo laičnih oseb, ampak tudi škofe in duhovnike ter odvajajo v zapor celo redovnice. Nemčijo skušajo razkristjaniti in jo dovesti v barbarsko poganstvo. Ničesar se nc opušča, kar sc smatra za sredstvo, da bi se katoliško življenje popolnoma uničilo. »Upam,« je dejal papež, »da se vam, dragi nemški romarji, ob vrnitvi v domovino ne bo zgodilo to, kar se je zgodro vrlim mladim ljudem, ki so zvesti Cerkvi in domovini in ki so nas, svojega skupnega očeta, nedavno obiskali. Spominjamo se jih in lih imenujemo s častjo in zahvalo pred vsem katoliškim in kulturnim svetom. Ne moremo pa na isti račin imenovati tistih, ampak jih moramo grajati pred vsem svetom, ki so odgovorni za krivico, i se jc prizadela katoliškim mladeničem.c i Inozemstvo o naših volitvah Včerajšnji italijanski listi priobčujejo prva popolnejša poročila o izidu volitev v Jugoslaviji. Vsi li-sti poudarjajo, da je lista g. Bogoljuba Jevtiča, predsednika vlade in zunanjega ministra, dobila velikansko večino. Obenem naglašajo, da so se volitve vršile v popolnem redu in miru brez posebnih izgredov. Turinska »Stanipa« piše, da so se na 11 voliščih morale volitve prekiniti. Dalje priobčujejo listi približne rezultate volitev in napovedujejo približno razmerje poslancev vlade in opozicije. Snočnja »Tribuna« pravi, da je zmaga Bogoljuba Jevtiča izraz zaupanja prebivalstva v njegovo osebnost in v njegove notranje im zu-; nanje uspehe, »Osservatore Romano« takisto j priobčuje |K>ročila o volivnih rezultatih in o i pomenu Jevtičeve zmage. »Universul« ugotavlja, da se se jugoslovanske volitve v nairodno skupščino končale z velikim uspehom g. Bogoljuba Jevtiča, predsed-; nika ministrskega sveta in zunanjega ministra. List »EHmineata« prav tako priobčuje članek o jugoslovanskih volitvah in poudarja, da pomenijo te volitve za ta del Evrope dogodek prvega reda. »vitorul«, organ vladne stranke, naglaša velikanski uspeh liste predsednika vlade gosp. Jevtiča in pravi, da bo skoraj soglasna zaupnica jugoslovanskega naroda še povečala ugled in stabilnost g. Jevtiča. Češki listi, ki so s posebno živahnim zanimanjem spremljali volilno borbo v Jugoslaviji, posvečajo prav tako največjo pozornost volilnimi rezultatom in danes soglasno registrirajo veliko zmago državne liste g. Bogoljuba jevtiča, predsednika ministrskega sveta Ln zunanjega ministra, ter njegovo konstruktivno politiko in njegovega gospodarskega programa. »Češke Slovo« se v svojem sistematičnem članku bavi z razmerjem glasov, ki so bili t nedeljo oddani na volitvah. To rajunerje je popolnoma izpolnilo pričakovanja tako prijateljev Jugoslavije kakor poznavalcev razmer. Sofijski listi priobčujejo obširna poročila o parlamentarnih volitvah v Jugoslaviji jm poudarjajo zmago liste predsednika ministrskega sveta g. Bogoljuba Jevtiča nad listo združene opozicije. »Slovo« posveča oliširen uvodnik pod naslovom Z m a p u g. Jevtiča rezultatu teh volitev. V uvodniku pravi med drugim, da je vlada g. Jevtiča dosegla v notranji iin z.unanji politiki doslej velik uspeh in ta uspeli je tudi opredelil jugoslovanski narod pri teh volitvah, da je poklonil g. Jevtiču svoje popolno zaupanje. »Volkischer Beobachter« priobčuje iz Belgrada poročilo o končnem izidu jugoslovanskih volitev pod naslovom »Zmaga g. Bogoljuba Jevtiča«. List piše, da je dosegla lista i>redsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča veliko zmago. Dosegla ni samo relativne večine, temveč absolutno večino. »Miincluier Neueste Nachrichten« takisto naglaša veliko zmago liste g. Bogoljuba Jevtiča. »Leipziger Neueste Nachrichten« pa priobčujejo poročilo o jugoslovanskih volitvah pod naslovom: »Vladna lista dobi 310 od 365 sedežev v parlamentu«. Konferenca obrtnih zbornic Belgrad, 8. maja. AA. Konferenca zastopnikov obrtnih zbornic in obrtnih odsekov gos|>odarskih zbornic bo v Splitu 1. in 2. junija. Na dnevnem redu bodo tale vprašanja: 1. novelizacija zakona o neposrednih davkih. 2. revizija socialne zakonodaje, 3. obrlna statistika, 4. sistematično pospeševanje obrtništva. Konferenc* bo ua pobudo obrinc zbornice v Splitu. Obisk francoske mornarice • ' Pairix, 8. maja. AA. Mornariški minister Pietri je poročal francoski vladi o odhodu eskadre francoske sredozemske mornarice v Neaipelj, Kotor, Split in Benetke. Navedena pristanišča bo obiskalo brodovje treh križark in 6 torpedovk. Poveljnik askadire admiral Mou-get bo s svojim štabom napravil uradne obiske v Rimu in Belgradu. Francoske ladje morajo biti 7. junija v Alžiru. ... in v Italiji Neapol, 8. maja. b. Na obisk je prišla eskadra francoske vojne mornarice, s čemer naj bi se podal še en dokaz prijateljstva med Francijo in Italijo. Francoskega admirala so sprejeli z velikimi častmi. V teku dopoldneva so se vršili običajni obiski zastopnikov oblasti. Mestna oblastva so vrnila obisk na franooaki admiralski ladji. Radi sprejema francoske eskadre je prispela manjša italijanska eskadra. Francoski admiral je obiskal kraljevi dvorec, kjer živi prestolonaslednik, in se je vpisal v dvorsko knjigo. Naša vzorčna razstava v Lvovu Varšava, 8. maja. AA. Iz Lvova poročajo, da se je tamkaj začela prva jugoslovanska vzorčna razstava v poslopju trgovske in industrijske zbornice. Razen te vzorčne razstave bo ves teden od 5. do 12 maja posvečen Jugoslaviji, njenemu go spodarskemu, kulturnemu in tujsko prometnemu napredku. Predavalo bo več odličnih poznavalcev o naši državi in ljudeh, o zibelki kulture južni t Slovanov, v trgovini med Poljsko in Jugoslavijo in o potovanju po Jugoslaviji. Vse to bo nova mani festacija poljskega prijateljstva do Jugoslavije. Osebne vesti Belgrad, 8. maja. S kraljevim ukazom so napredovali: v IV. pol. skup. 1. stopnje profesor Adolf Ivančič iz Kranja, in Miha Kambič, profesor v Ljubljani; v IV. pol. skup. 2. stopnje Franc Kor-bar, profesor drž. realne gimnazije v Kranju, in dr. Gregor Žerjav, profesor na učiteljišču v Ljubljani; v V. pol. skup. Ivan Kolar, profesor na učiteljišču v Ljubljani; v VI. pol. skup. Ivo Oblak, učitelj na realni gimnaziji v Kotoru, Otokar Žagar, učitelj na realni gimnaziji v Kranju, Ljudmila Šli-bar, učiteljica na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani; v VIL pol. skup. dr. Pavel Blaznik, profesor realne gimnazije v Celju, dr. Mirko Hribar, profesor na 111. realni gimnaziji v Ljubljani, Drag? Rošltar, učiteljica na realni gimnaziji v Koprivnici, Marija Hvala, profesorica v Murski Soboti. — Napredovali so učitelji in učiteljice: v V. pol. skup. Anton Seme v LJubljani, Antonija Šijanec v Razvanju, Adolf Humar v Starem trgu, Lavoslav Arko v Mariboru, Franc Erker v Stopičah; v VI. pol. skup. Marija Čotar v Moravčah, LJudevit Komar v Ponikvi. — Prestavljeni so: Leopold Illadnik, učitelj v Starem trgu v Cerknico, Ana Baraga, učiteljica na meščanski šoli v Zvorniku, na meščansko šolo v Doboj, Milica Martine z deške meščanske šole v Mariboru na II. dekliško meščansko solo v Mariboru. — S kraljevim ukazom je ra*-veljavljen ukaz o premestitvi Jožice Trdina, učiteljice meščanske šole na učiteljišču v Ljubljani. — Z dekretom finančnega ministra so postavljeni pri tobačni tovarni v Ljubljani: za pomožne mono-polske kontrolorje VIII. skup. Martin Oblak, Dra-gotin Policer, dosedanja pomožna kontrolorja IX skup., za monopolskega oficiala IX. skup. pa Alojzij Novak, pomožni oficial X. skup. — Z odlokom pomočnika finančnega ministra je prestavljen Ru | dolf Uranič, poverjenik finančne kontrole IX. pol. skup. z glavnega oddelku Ljubljana-levl breg" na 1 glavui oddelek v Mariboru. Evharistični krizi lil , | Postavljanje evharističnega križa v Dolnjem Logatcu Po širni Sloveniji ee dvigajo evharisti&ni križi. Skoro že ne bo župnije — posebno v ljubljanski škofiji, — kjer ne bi postavili naSi vrli možje in fantje mogočnega križa, ki naj spominja vse farane na evharistični kongres. Križi so visoki od 10 do 20 metrov. Blagoslovitev križev se vrši povsod izredno slovesno. Ljudje 6e zbero v domači cerkvi, odkoder se podajo s svečami in bakljami v rokah k postavljenemu križu. Med potjo pobožno molijo in prepevajo evharistične pesmi. Iz več župnij smo že objavili poročila o blagoslovitvi evharističnih križev. Ker se vrše te slovesnosti skoro povsod na enak način ob izredno veliki udeležbi vernega ljudstva, bomo odslej objavljali samo kraje, kjer so postavili Ln blagoslovili evharistični križ. Zadnji čas so postavili in slovesno blagoslovili evharistični križ v naslednjih župnijah: Dolenji Logatec, Dolenja vas pri Ribnici, Naklo pri Kranju, Preska pri Medvodah, Železniki, Cerknica, Mengeš, Hotedr-šica, Lom nad Tržičem, Petrovče in Žalec ob cesti Maribor - Ljubljana, Turjak, Št. Jernej na Dolenjskem, Škofja Loka, Stari trg pri Ložu, Kopanj, Semič, Dobrepolje, Dražgoše, Ribno p. Bledu, št. Gothard. Velike Lašče. Zadeva dr. Tavzesa pred sodiščem Ferdinand Nadrag popolnoma oproščen Ljubljana, 8. maja. Kazenski sodinik okrajnega sodišča g. To-minec je danes ob 10 dopoldne v sobi št. 28 nadaljeval dne 10. aprila prekinjeno glavno obravnavo proti g. Ferdinandu Nadragu, poštnemu upravitelju v Velenju, ki ga je državno tožtlsitvo obtožilo prestopka zoper čast po § 302, točka II. kaz. zak., češ, da je žalil državnega uradnika — v. d. poštnega ravnatelja dr. Janka Tavzesa s tem, da je 22. aprila lani oddal v nabiralnik kolodvorske pošte 22 letakov, na-»lovljenih na vodilne in najodličnejše osebnosti v Ljubljani in Belgradu. V teh, s strojem pisanih letakih se očita dr. Tavzesu neka nečedna zadeva, ki se je primerila neki poštni uradnici na nedeljo letalskega mitinga 1. 1933. na poštnem ravnateljstvu. Že na prvi obravnavi so se izvedli mnogi dokazi, danes je sodnik zaslišal kot priče več poštnih uradnikov. Obdolženca je zastopal odvetnik dr. Ivo Česnik, zasebnega udeleženca pa dr. Lulik, v zastopstvu dr. Jos. Cepudra. Razprava je trajala dobre 4 ure in je odkrila v podrobnostih vse razmere, ki vladajo na poštnem ravnateljstvu in med poštnim uiradništvom. • Sodnik: »Zagovarjate se kot pri zadnji razpravi?« Obtoženec: »Da, gospod sodnik!« Sodnik je nato omenil vlogo ofotoženčevo v pogledu izpopolnitve zagovora, rekoč: »To je včeraj prišlo .Nadaljni zagovor se glasi.. .< In sodnik je prečital ta zagovor, iz katerega za enkrat poudarjamo le odstavek o anonimnih ovadbah »Kakor sem že poudarjal r svojem zagovoru, so prihajale proti nekaterim poštnim nradnikom anonimne ovadbe, ki so imele gotov, prozoren namen. Tako sem zvedel, to po svojih prijateljih pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, da se me smatra za politično nezanesljivega.« Sodnik je je po prečitanju vloge nadaljeval: »Tuikaj je g. dr. Tavzes kot zasebni udeleženec še to-le navedel po svojem zastopniku dr. Ce pudru: »G. obdolženec Nadrag je bil svoj čas nastavljen kot vršilec dolžnosti upravnika pošte Novo mesto, čeprav je bil po živi jen iu, kakor tudi po službenih letih mnogo mlajši, kot nekateri njemu podrejeni poštni uradniki. Že pred volitvami 8. novembra 1931. so pričele prihajati proti njemu na politično oblastvo tožbe radi njegovega mišljenja in ponašanja. Ker sem bil takrat personalni šef direkcije, sem ga klical k sebi, mu predočil vsebino pritožb in ga poslal celo s svojo vizitko k takratnemu banu dT. Marušiču. Zadeva je bila urejena in obdolženec je ostal na svojem mestu. O priliki proslave 60-letnice dr. Korošca v Ljubljani se je pa ponašal na način, ki je bil opažen in vsled tega se je izvršila premestitev po službeni potrebi iz Novega mesta v Ljubljano. To premestitev je seveda izvršilo mini-sitnstvo prometa. Ta premestitev ni značila za obdolženca nobene moralne in gmotne škode, marsikdo njegovih tovarišev bi bil srečen, če bi bil »kaznovan« na ta način.« Sodnik obtožencu: »Kaj pravite k temu? Trdi, da ste postali kot mnogo mlajši uradnik upravnik?« Obtoženec: »Res. Dobil sera mesto upravnika v Novem mestu, za katero sem prosil, ker je bilo zakonito razpisano. Za to mesto se je potegoval tudi meni podrejeni Ivan Kam-bič, ki je res življenjsko starejši in tudi po službi starejši ko jaz. Ne doseza pa mene po kvalifikaciji, ker ima 7 razredov gimnazije, bil je vedno le dobro in prav dobro kvalificiran, dočim jaz vedno odlično in imam za seboj gimnazijo z maturo in i semestre tehnike. Odgovarja zakonu, da je bilo to mesto meni podeljeno.« Sodnik: »Ali jc vam znano kaj o tem, da je prišla ovadba o vašem političnem zadržanju 1. 1931?« Obtoženec odločno: »Kot upravnik pošte Novo mesto sem bil ob priliki skupščinskih volitev 1. 1931. obveščen po svojih prijateljih in tovariših, ki službujejo na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, da je bilo proti meni vloženih več ali ena ovadba radi mojega političnega tidejstvovanja, zato da mi preti nevarnost pre-meščenja. Odpeljal sem se v Ljubljano ter se oglasil pri našem takratnem personalnem šefu dr. Tavzesa, ki mi je v privatnem razgovoru zaupal, da me dolže, da novomeški pismonoše agitirajo za neudeležbo pri volitvah in to baš na moj nalog. To insinuacijo sem odločno odklonil.« Obtožencu je res izročil vizitko za bana dr. Marušiča, ker se je ovadba s 6pisi nahajala pri bansiki upravi. Ko mi jc izročil vizitko, jc pripomnil, da naj te njegove dobrohotnosti ne- pozabim in se naj nanj Bj*>ininjam. G. ban mi ni hotel izdati imena »vaditelja, pač pa je omenil, da je stvar zaspala, ker sem na- eram banu odločno izjavil, da je vsebina ovad-e neresnična. • Zadeva o dr. Koroščevi proslavi Sodnik: »Kako je bilo z dr. Koroščevo proslavo?« Obtoženec: »Res sem se iz Novega mesta pripeljal na to proslavo!« Sodnik: »Zadnjič ste rekli, da niste bili član bivše SLS!« Obtoženec: »Kot znanec in prijatelj dr. Korošca sem se hotel udeležiti proslave. Mirno sem sedel v unionski dvorani.« Sodnik: »Pravijo, da ste se ponašali na način, ki je bil vsem opažen.« Obtoženec: »Se nisem nikakor tako ponašal, da bi dalo to povod za mojo premestitev.« »Kdo je dr. Tavzesa obvestil, da ste v Ljubljani?« »Ne vem.« »Koliko časa po tej proslavi ste bili premeščeni odnosno razrešeni položaja upravnika?« »Kaka dva meseca potem sem bil razrešen mesta upravnika, za mojega šefa je bil postavljen g. Kambič, ki mi je bil 4 leta podrejen. Ta položaj je bil seveda za mene izredno mučen. Zato sem prosil, da me premeste v Ljubljano na lastne stroške.« Izpovedi prič — poštnih uradnikov Prav značilna je bila izpoved priče, višjega poštnega kontrolorja g. Webra Rudolfa o glavni obremenjalni priči It upniku. Sodnik: »Je vam znano razmerje med Rupnikom in Nadra-gom?« »Ne!« »Pa razmerje med vami in Rupnikom?« Priča: »Dalj časa sva delala skupaj na kolodvorski pošti. Imel je navado, če je le mogel, delati zdraho. Hodil je iz sobe v sobo. Pustil je delo, prisluškoval tn in tam, šušljal drugje. To me je vznevoljilo, resno sem ga prijel iin mu svetoval, naj se drži svojega dela. Zaradi tega ojx>mina je bilo Rupnikovo samo-Ijubje užaljeno. Ko je bila pozneje proti nekemu uradniku uvedena preiskava zaradi ameriških pisem, me je prav Rupnik, ne da bi imel za to kak povod, napram gdč. Idi Smučevi obdolžil, da sem nosil dolarska pisma pod klobukom in da nisem tako pošten, kakor se delam.« Sodnik: »Kdo vam je to povedal?« Priča: »Ida Smučeva sama. O stvari sem informiral državnega tožilca dr. Fellacherja, ki mi je svetoval, da naj zahtevam od Rupnika zadoščenje s primerno izjavo. Rupnik je obdolžitev popolnoma preklical vpričo upravnika g. Cofa.« Priča je nato podal prav za Rupnika značilno karakterizacijo. Ne more reči, da bi bil sposoben po krivem pričati, pač pa je sposoben zmotno prjčati, ker si ustvari kako fiksno idejo, na katero bi morda tudi prisegel. Druga priča višji poštni kontrolor g. Alojzij Božič je prav tako opisal razmere na pošti. Sodnik: »Je vam znano razmerje med Nadra- fom in Rupnikom?« »Ne. Po pripovedovanju rugih vem, da niso odnosi med njima najboljši.« »Zakaj ne?« »Zaradi političnega ali bolje svetovnega naziranja.« »Razmerje med Vami in Rupnikom?« Priča odločno: »Rupnika sem se bal. Pošte je prenašal.« »Kako?« »Vedno je izzival. Govoril ie čez dr. Tavzesa, potem pa to njemu nesel.« Branilec dr. česnik: »Agent pravocateur!« Priča: »Tako je k meni prišel in dejal: Dr. Tavzes se vedno spušča v tožbe! Ali ni neumen?« Priča je pripovedoval še druge izzivalne čine glavne obremenilne priča. Tretja priča poštni uradnik g. Hinko Faj-diga je povedal neko epizodo, ki je karakteristična za prav sovražno razmerje med poštnimi uradniki nematuranti in maturanti Vladata dve struji V »Poštarju«, glasilu maturantov, je bila objavljena od urednika Fajdige notica, da se je nekega sestanka oficijantov udeležil tudi upravnik g. Cof. Nastala je mala afera. Ko je bil priča pri ravnatelju dr. Tavzesu v sobi, je prišel tja uradnik Ivan Rakove in dejal: »Ti, Janko, 35 jih je bilo in Cof je bil tudi vmes.« Naslednja priča Ivan Rakove je to zanikal. Prav komično drastična je bila konfrontacija med njim in Fajdigo. Priča Rakove pa je Josipa Rupnika opisal: »Nič slabega nc vem. Bil je pošten, zanesljiv in priden.« Sodnik: »Zakaj se na pošti tako prekljatc?« Priča Rakove: »Saj se ne prekljamo, gospod sodnik!« Sodnik: »Se-li vam zdi, da je imel Rupnik fiksno idejo?« Priča v smeh: »Pa-ah!« Priča Leopold Rihar, višji poštni kontrolor, ie navajal, da so prihajale na pošto ne-številne anonimne ovadbe. Bilo je več afer zaradi dr. Tavzesa. Rupnik mu je vse toplo do-našal. Obsojal je klub štirih, ki je ovajal. Rupnika je imel za iwavača. Sodnik: »Mislim, da imajo na pošti za princip: Divide at ampera!« Upravnik kolodvorske pošte g. Ivan Cof ni povedal ničesar bistvenega. Zadnja priča g. Lavoslav Gosak, uradnik banske uprave, je kratko in točno opisal najvažnejši moment, ko je namreč g. Nadrag usodnega dne, 22. aprila lani, prihajal proti kolodvorski pošti. Sodnik: »Se spominjate na dan pogreba p. Hugo-lina Sattnerja?« Priča: »Da. Okoli 3 popoldne sem se vračal s kolodvora proti trafiki. Videl sem da prihaja od MikliČa proti meni g. Nadrag. Sel sem mu do srede ceste naproti. Vprašal sem ga, kam je namenjen? ,Karto vržem', je dejal, ,potem grem na Sattnerjev pogreb.' Takoj se je k meni vrnil.« Priča je dalje odločno izjavil, da bi bil pač opazil, če bi obdolženec nosil šop 22 pisem v nabiralnik. Z zaslišanjem te priče je bilo dokazno postopanje končano. Oprostilna sodba Po govorih zastopnika zasebnega udeleženca, ki je zahteval obsodbo, in branilca dr. Česnika, pledirajočega v tehtnem govoru za oprostitev, je sodnik objavil: Obdolženec Ferdinand Nadrag se na podlagi § 280 k. p. oprosti od obtožbe laradi letakov, vse-bujočih žaljivo vsebino proti poštnemu ravnatelju dr. Taviesu. V razlogih je g. sodnik poudarjal, da je obtoženec inteligenten človek. Ce to upoštevamo, ni mogoče, da bi bil on vrgel 22 pisem v en nabiralnik, pač pa bi jih metal posamezne v mestne nabiralnike. Tudi grafolog g. Anton Koželj je podal mnenje, da pisava naslovov na kuvertah ni istovetna z obtoženčevo. Navzoči poštni uradniki so oprostilno sodbo sprejeli z zadoščenjem. Moste pri Ljubljani Pogreb gospe Ane Zormanove. Čeprav je bila pokojnica preprosta in nad vse skromna, jo je na zadnji poti spremila nepričakovano številna množica. Videli smo četo moščanskih gasilcev, mladino Salezijanskega mladinskega doma, Marijino družbo gospa, polnoštevilno salezijansko sotrudništvo, Elizabetno in Vincencijevo konferenco, gg. salezijance, mladeniče Salez. mladinskega doma in izredno veliko sosedov in drugih Mosčamov, ki so s svojo udeležbo hoteli dati priznanje zglednemu krščanskemu življenju pokojnice in še posebej njenemu vztrajnemu delovanju na polju dobrodelnosti — Bog ji bodi plačnik za vse, kar je v življenju dobrega storila! Do 20% vei svetlobe za man) denarja TUNGSRAM nitka ▼ dvojni vijačnici svetlobna množina t dekaltunenlh D Velika tatvina na Jesenicah Jesenice, 8. maja. Včeraj v popoldanskih nrah se je mahoma raznesla vest, da je bila v tovarniški restavraciji, kazina imenovani, izvršena velika tatvina. Najemnik kazine g. Anton Legat ima svoje stanovanje v prav tako tovarniški hiši poleg kazine. To stanovanje je čez dan večinoma zaklenjeno, ker imajo vsi dosti dela v restavraciji. Tat, ki je moral biti z domačimi razmerami znan, je vdrl v to stanovanje ter odnesel v gotovini 55.000 Din, poleg tega f>a še mnogo zlatnine in drugih dragocenosti. Zaenkrat za predrznim vlomilcem ni nobene sledi, ujm jo pa, da se bo tiček kmalu vjel. V novi smeri k Sv. Katarini Izletnik, ki izstopi na postajici v Mednem in je namenjen v priljubljeno in res hvaležno lzletno pokrajino pri Sv. Katarini, krene navadno kar čer državno cesto po markirani poti po Medanskem hribu, nato navzdol čez potok Malošče v breg na Golo brdo in dalje na prisojni strajni Jetrbenka v selo Topol k cerkvi sv. Katarine, ki jo poseti že radi zanimivega modernega oltarja, umotvora arhitekta Vurnika. Ali pa zavije pri mlinu v Završali desno v Žlebe ter se mimo dobro znane gostilne pri Cvajnarju zložno nopne do starinske cerkvice sv. Marjete, odtod pa vkreber pod strmim Jetrbenkoan na sedlo, kjer se strneta obe katarinski poti, medvoška in medanska. Žlebe z Jetrbenkom in Sv. Marjeto Tako se nas je trojica tudi zadnjo lepo nedeljo namenila v lepo pomladansko prirodo. Ko izstopimo v Mednem, opazimo ob cesti novo kažipotno tablico, kažočo v Žlebe in k Sv. Katarini. Hajdi dalje ob sveži markaciji ki jo je očividno napravil naš izkušeni »mar-kator« g. Knafelc sam. Najprej drži ob državni cesti proti Medvodam, na vrhu klanca pa krene levo ob kolovozu in čez brv pri mlinu v Se-ničico ter dalje po senčni dolinici, ki jo spremlja žuboreč potoček, proti Žlebem. Na tretjem razpotju krenemo v levo, kjer nam nova markacija kaže pot naravnost proti Jetrbenku. Na njega inarkantnem vrhu opazimo nedavno postavljeni, daleč vidni evharistični križ preščenske fare. Tu se nam odpre zložno bregovita krajina, že vsa v svežem pomladnem zelenju. Mimo lepe kmetije sj>odnje-ga Žlebnika do dospemo do gornjega Žle.bnika, kjer najdeš v novo urejeni gostilni prijeten odmor, če si ga morda že potreben. Tu na Žleb-nikovini se znajdeš tudi na razpotju: ali naj kreneš desno proti Sv. Marjeti, ki se solnči na vzvišenem podanku Jetrbenka, ali pa na levo po zeleni dragi proti Petelincu. Vsa ta krajina, ta zložno valoviti svet mora biti pozimi pravi raj za smučarje. A kdo bi mislil sedaj že na zimo, ko je jedva minila! Rajši si privoščite pomladanski in pozneje jesenski izlet v to okolico, pa se boste čutili prestavljene v mirno idilo, daleč od mestnega hrupa, čeprav ste hodili le tri četrti ure semkaj od glavne ceste. Nas troje je krenilo na levo po ljubki dragi, ki se položno vzpenja proti Petelincu. K.o zavzamemo zadnji gozdni klanec, smo že pri Petelincu v zavetju cerkvice sv. Jakoba, ki se skriva med bujnim zelenjem na zadnjem j>o-molu robatega Jetrbenka. Kdor hoče malo bolj po »planinsko« hoditi, ta se drži steze naravnost |»o robovih na Jetrbenk; žal, da jo na več mestih ovira gosto vejevje in grmovje. Kdor bi to pot malo otrebil, hi izletnikom pripomogel do lej>e razgledne hoje po dolomitskih čereh Jetrbenka. Komur pa se hoče zlož-nejše poti, ta krene po izhojeni poti na južm/ rebri, kjer kmalu opazi markacijo, držečo od Golega brda k Sv. Katarini. V dobrih dveh urah opraviš to novo markirano pot od Mednega do Sv. Katarine in či te še ni prevzela utrujenost, se naposled vzpneš še na strmi Rog nad cerkvijo sv. Katarine, kjer so Katarinčani prav zadnjo nedeljo postavili do 10 m visok bel križ, tako da se sedaj oba sosednja vrhova, vsak za svojo župnijo, ponašata s pomembnim znakom evharističnega leta. Diven razgled ti obilno poplača ta zadnji skromni napor. Viator. Pismo iz Španije * x 1. mai - Spanci o Jugoslaviji _ _ Madrid, v začetku maja. Prvi maj je potekel popolnoma mirno. Da imajo Španci jesensko revolucijo še v svežem spominu, se je videlo po strojnicah, ki so bile postavljene po barcelonskih ulicah, še dane« se vidijo sledovi lanskih nemirov, posebno v Oviedu, kjer je bilo vse mesto podobno razvalinam, s porušeno katedralo, drugimi javnimi poslopji in večino ostalih hiš. Madrid je bil včeraj kot izumrl, po ulicah ni bilo nobenega prometa (sicer je stalno v obratu 50 tisoč avtomobilov), maloštevilne avtotakse eo vozili vojaki in policisti. Čudno je bilo videti v kavarnah vojake v uniformaJi, s servijeto preko roke, kako strežejo gostom. Dvomim, da so se ta večer vsi računi ujemali. Sedaj, ko je postalo toplo, so značilne za madridske ulice selitve. Madrižani se selijo skozi okna, oziroma vrata, ker madridske hiše nimajo aken temveč vrata z ličnimi balkončki. Iz petega, šestega nadstropja spuščajo omare in ostalo pohištvo na ulico. Vsaka selitev vzbuja občo pozornost in zbrano občinstvo vedno dodaja svoj komentar vsakemu kosu jiohištva, ki*priplava po škripcu z višine. Ni si težko predstavljati veselje in krohot gledalcev, ko je pred par dnevi med potjo iz četrtega nadstropja izpadel predal iz omare in so se vsule iz njega razen krožnikov še stvari, ki na noben način ne spadajo k njim. še manj pa pred oči škodoželjne množice z ulice. To sicer ni nič posebnega, toda Španec, ki si ira ni mosoče za-miši jati resnega in ki jc vedno otroško veselo razpoložen, najde v vsaki stvari zabavo. Ko *. pr. čisti enažilec čevljev gostu, ki sedi na terasi pred kavarno, čevlje, se vedno najde par ljudi, ki opazujejo povsem nezanimivo delo in dajejo poleg tega še nasvete, kako naj boljše popravi pete in pritrdi podpetnike na nje. — I red nedavnim sem šel v okolico slikat, namenoma sem se oddaljil od hiš; vseeno pa sc je zbralo okoli mene več kot trideset ljudi starih m mladih. Prinesli so stole s seboj in se pripravili, da zdržijo tudi ves popoldan, če bo treba. Seveda nisem zdržal jaz. ki sem ob splošnem negodovanju pobral svoje stvari in Jih s tem prukratil ob užitek, ki se jim ne nudi vsak dan. V Madridu izhaja ilustrirani dnevnik »Aho-ra« ki je prinašal do nedavna članke iz Jugoslavije. Pisal jih jc neki španski novinar simpatično in z mnogo razumevanja za naše razmere. Pojasnilo gospodarjem Belgrad, 8. maja. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo gospodarskim organizacijam okrožnico tele vsebine: Lastniki obratov po § 3 odst. 1 zakona o obrtil morajo preselitev svojega obrata na področju iste splošne upravne oblasti v predpisanem roku le prijaviti splošni upravni oblasti, ki o tem ne izda nobenega sklepa, marveč izpremembo le zabeleži v svni rpcriofpr 6a1o na iahlo.rr, —l-r -o--1-'. 1---1 — .... ..1I,I1||\, ItAtn nplUB- na upravna oblast predpisno taksirano potrdilo a tej ispremembi. Ljubljanske vesli t Tudi pletitce je zadela hriza Ljubljana, 8. maja. Ob zadovoljivi udeležbi je danes popoldne zborovala zadruga pletileev v veliki dvorani Trgovskega doma. Zborovanje je otvoril predsednik g. Henrik Franzl, ki se je spominjal smrti kralja Aleksandra, čigar spomin so prisotni člani počastili. Predsedni; ško poročilo je bilo precej pesimistično, saj je tudi pletilsko stroko zadela gospodarska depresija, povrh tega pa je bila še zelo blaga zima, tako da pletilci niso imeli možnosti dobre kupčije, in je bilo v pletilski stroki preteklo leto zaposlenih manj moči. Pletilstvu močno škoduje tudi šušmarstvo. Lani jo bilo 12 odjav in nobenih prijav. Predsednik je poročal o davčni preobremenitvi, ki tlači pletilsko stroko. Poročal je o novel iza-eiji obrtnega zakona, o obrtniškem tednu, ki so se ga udeležili tudi pletilci, itd. H koncu pa je predsednik le izrazil upanje, da bo obrtniški stan vzdržal to krizo in z njim tudi pletilci. Tajnik g. Janko Popovič je podal obsežno tajniško poročilo, v katerem je navajal, da se je od ustanovitve društva leta 1932 znižalo članstvo od 300 na 233. Pri teh je bilo zaposlenih le 180 pomočnikov in 78 vajerik ozir. vajencev. Tajnik je apeliral na večjo Obiščite Magoličevo razstavo Jakopičev paviljon Od 9 do 18 Delovanje Jugosl.-češkoslovaške lige v Ljubljani V torek. 7. maja zvečer se je vršil občni sbor jugoslovansko - češkoslovaške lige ob obilni udeležbi ljubljanske lige ter zastopnikov lig v Mariboru, Celju, Kranju, Bledu in Ptuju. Ta občni zbor je imel še svoj poseben pomen, kajti na njem je društvo izročilo diplomo častnega člana soustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku Rastu Pustoslem-šku: lep portret, delo slikarja L Vavpotiča. Češkoslovaški konzul ing. Ševčik pa je razdelil odlikovanja Češkega leva IV. stopnje, katera je podelil predsednik Massaryk trem delovnim članom lige: mag. svet. F. Gove-karju, advokatu dr. Krivcu in zdravniku dr. Minaru. Po otvoritvenih besedah predsednika dr. E. Stareta, v katerih se je spominjal marsejske tragedije, in po predaji portreta g. R. Pustoslemšku in njegovi zahvali je predal g. konzul odlikovancem nagrade, nakar je njihovo delovanje v ligi očrtal predsednik dr. Stare. V imenu vseh odlikovan-oev se je zahvalil g. dr. Krivic, v govoru, ki je razodeval zvestega učenca Masarykovega in ki se je končal z molitvijo za velikega predsednika sosedne države. — S tem je bil slovesen del zborovanja zaključen ter se je prešlo na letna poročila. Prvikrat v svojem obstoju je letos izdalo društvo svoje poročilo v tisku, da je vsak že obveščen o delovanju lige prišel na nje občni zbor. Zato se poročila niso več brala ter so jih prisotni sprejeli, kot so podana v knjigi. Pač pa so sc v kratkem mementu spomnili vseh, tekom leta umrlih članov. — Iz »Letnega poročila« se vidi, da je jug-češkoslov. liga v Ljubljani ena najbolj delovnih ljubljanskih društev: imela je veliko predavanj, tičočih se medsebojnih stikov ter veliko prireditev družabnega značaja v krajih, kjer žive Čeho-slovaki. Prav tako je g. konzul sam imel več predavanj v različnih slovenskih ligah o češkoslovaških legijah. Obenem je sprejemala češke obiske in informirala o čeških zadevah naše časopisje. Posebno pohvalo pa je zaslužilo delo predsednika dr. Stareta, ki je letos priredil lepo turnejo po Češkoslovaški ter propagiral v neštetih govorih lepoto Slovenije. — Po sprejetju poročil so se vršile volitve novega odbora, v katerem so ostali vsi stari odborniki in vstopili še trije novi: učitelj Zupančič ter novinarja I. Slokan in prof. Tine Debeljak. — Med slučajnostmi je a pri »Putnjku«. Opozarjamo tudi na dejstvo, da zamorete prihraniti 30% pri povratni karti, ako istočasno, ko kupujete listek za let iz Ljubljane, vzamete tudi povratno karto. Datum povrat-ka je treba v lastnem interesu prijaviti letališču, odkoder se potnik vrača nazaj v Ljubljano, vsaj nekaj dni prej, da je mogoče izvršiti rezerviranje mesta. Povratna karta velja dva meseca. Vsa pojasnila daje »Center Ljubljana«, telefon 36-21. Obleko ali površnih po svoji želji dobile pri priznano solidni tvrdki J. Maček, Aleksandrova c. 12. 0 Nesreča dijaka. Včeraj dopoldne se je v poslopju realke v Vegovi ulici drsal po znani otroški navadi po ograji stopnic 13 letni dijak Janko Lončar, sin hotelirja in bivšega narodnega poslanca iz Tržiča. Deček pa je prišel v zagozdo ter padel precej globoko z drugega v prvo nadstropje ter obležal s hudimi notranjimi poškodbami. Ima zlomljenih več reber. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. © Prijet kokošji tat. V Hrenovi ulici je neka gospodinja včeraj zjutraj zaslišala obupno koko dakanje svojih kokoši na dvorišču. Stekla je v drvarnico in tam pri kokoših zasačila mladega fanta, ki se je ravnokar nameraval polastiti nekaj lepih kur. Gospodinja je tata trdo prijela in ga izročila stražniku. Gospodinji in stražniku je mladi tatič zatrjeval, da sploh ni maral krasti kokoši, temveč da je le fant od služkinje ter se je skril v drvarnico, da ga gospodinja ne bi opazila. Spričo te trditve bi služkinja dobila kmalu živčni napad, ko je ogorčeno oporekala, da bi sploh kdaj poznala tega mladeniča. Tatič je moral v zapor. 0 Izsiljevanje v Rožni dolini. Včeraj zjutraj je pritekla na policijo neka ženska iz Rožne doline ter je ovadila svojega zaročenca, s katerim ima že dvoje nezakonskih otrok. Možak, neki soboslikar, je prišel na njeno stanovanje, počel tam velik hruji, razbijal po pohištvu in vpil, nazadnje pa jo je prisilil, da je odšla z njim na njegovo stanovanje, kjor ji je grozil s smrtjo, ako ne podpiše izjave, da otroka nista njegova. Ženska je to izjavo res [odpisala, takoj zjutraj pa jo je na policiji preklicala. Možaka je policija aretirala in kakor vse kaže, se bo ta drama iz pro-letarskega predmestnega življenja zaključila s sodno obravnavo. lifariborske vesti: Ljudsko štetje v Mariboru Popis prebivalstva potreben zaradi uvedbe mladinske telesne vzgoje Maribor, 8. maja. Prihodnji teden bomo začeli v Mariboru z ljudskim štetjem. Vršilo se bo pa le v ozkem obsegu, na pomerju mariborskega mesta. Izvedla bo štetje mestna občina, ki bo v te svrhe nastavila 50 brezposelnih izobražencev. Zadnji popis prebivalstva smo imeli v Mariboru ob splošnem ljudskem štetju lota 1931. Od takrat pa so nastale razne izpremembe, katerim pa mestni in policijski zglaševalni uradi zaradi netočnih prijav niso mogli vedno slediti in tako_ bo sedaj potreben čisto točen popis, da si občina popravi svoj volivni kataster, da dobi res točen naslovni materijal za bodoči mariborski adresar, zlasti pa, da na podlagi tega po-pisa naloži nov kataster za obvezno mladinsko vzgojo. □ Maša v kapelici na Slomškovem grobu. Od maja do oktobra se bo vršila vsako sredo ob pol 7 ob vsakem vremenu sv. maša v pokopališki kapelici starega mestnega pokopališča, kjer počiva služabnik božji škof dr. Anton Martin Slomšek. Po sv. maši bodo molitve za beatifikacijo velikega pokojnika. □ Na Slovenski Kalvariji v Pekrah bo dne 12 maja, to je v nedeljo, slovesnost stoletnice podružnice Sv. Marije 7 žalosti. Za to znamenito obletnico je bila cerkev zunaj prebeljena, kapelice ob potu na Goro pa prenovljene. Sv. križev pot v kapelicah je dobil nove podobe. V nedeljo bo ob 10 pridiga, nato slovesna sv. maša in zahvalna pesem. K tej slovesnosti so vabljeni verniki iz domačih in sosednjih župnij, da se je udeležijo v čim večjem številu. □ Marijina družba Magdalcnske župnije priredi v nedeljo, 19. maja izlet k Sv. Trojici in k Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Odhod iz Maribora izpred Magdalenske cerkve ob 7 zjutraj, povratek v Maribor okrog 8 zvečer. Vožnja tja in nazaj bo stala z avtobusom 12 Din za osebo, če se priglasi 40 udeleženk. Prijave do te nedelje pri voditelju. □ Zbor malih harmonikarjev PRK pod vodstvom g. Vilka šuštaršiča je odpotoval na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, iz Maribora in je priredil koncerte v Dugi resi, Karlovcu, Osijeku, Kikindi in Senti. Naprošeni smo, da še posebej omenimo, da je bil zbor teh harmonikarjev za naše velikonočne praznike doma v Mariboru. Kakor znano, so namreč v Mariboru trije zbori malih harmonikarjev. □ Septct bratov Živko priredi svoj prvi koncert v Mariboru dne 5. junija v veliki kazinski dvorani. □ Avtobusni izlet v Gornji grad priredi fantovska katoliška akcija v Mariboru v nedeljo. Tam bodo obiskali fantje tudi nadškofa dr. Jegliča. Ker je še nekaj mest prostih, sprejema priglase uprava >Slovenca< na Koroški cesti 1. Vožnja tja in nazaj stane 55 Din. □ Izletnike k Sv. Pankraciju in na Remšnik bo gotovo razveselila vest, da so začeli s temeljitim popravilom ceste Brezno—Remšnik. □ Slovensko trgovsko društvo v Mariboru ima v petek ob 8 zvečer v restavraciji Narodnega doma svoj redni občni zbor. Kdor se zanima za p>o-ložaj našega t rgovstva, se more udeležiti tega občnega zbora tudi, če ni član društva, le vpeljan mora biti po članu. □ Himen. V Frančiškanski baziliki sta se poročila diplomirani tehnik Mestnih podjetij gospod Jožef Planinšec in uradnica mestnega gradbenega urada gospodična Vera Pertotova. Mlademu vrlemu jiaru naše iskrene čestitke. v . □ K vojakom gremo. Danes so se začeli zbirati v Mariboru vojaški novinci ter se po slovesu od domačih podajati v vojašnice. Ze včeraj so hodile po mestu skupine novincev s cvetjem na prsih in za klobukom. Glavni do.n zbiranja rekrutov pa bo jutri. □ Novina na trgu. Včeraj so se dobile na trgu že prve pomladanske dobrote domačega izvora. Tako grah v stročju po 9 Din za kg, nov krompir pa po 8—10 Din za kg. Splošno so se cene zgodnje zelenjave neko- I liko podražile, ker je mraz napravil po vrtovih precej škode. □ Gradbena delavnost postaja živahnejša. Za nekaj novih stanovanjskih zgradb se bo Maribor PIšffortala v Gosposki ulici in Poljanec Roza za enonadstropno leseno stanovanjsko vilo v Bezenškovi ulici. Poleg tega se obeta v Mariboru letos še zgraditev štirinadstropnega trgovskega in stanovanjskega objekta na vogalu Cvetlične in Aleksandrove, kjer stoji sedaj znana pritlična hišica. Zidal bo ljubljanski tovarnar Batjel. □ Na stopnicah si razbil lobanjo. Huda nesreča se je dogodila v torek zvečer v Nabavljalni zadrugi. Železniški lampist Friderik Kepa je padel po stopnicah tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. □ Višješolec brez sredstev prosi usmiljena srca, da bi mu vsaj ta mesec pred izpiti omogočila, da si najame in plača sobo, kjer bi se lahko mirno učil. Darila sprejema iz prijaznosti podružnica »Slovenca« v Mariboru. □ Rdeči petelin. V Zgornji Ložnici je nastal požar na gospodarskem poslopju posestnika Franca Podkrižnika. Ker je bilo vetrovno, se je ogenj razširil še na hišo ter je oboje zgorelo do temelja. Škode je 57.000 dinarjev. Celie & Redno javno cepljenje malih otrok za mesto Celje bo danes od 4 do 6 popoldne v Zdravstvenem domu, I. nadstropje. Pregledova-cepljencev in pri cepljenju izostalih otrok bo danes teden na istem prostoru im ob istem času. er Škropljenje Mariborske ceste. Najbolj prometna cesta v Celju je gotovo Mariborska cesta. Zato bi bilo vsekakor potrebno, da bi tisti, ki morajo skrbeti za vzdrževanje te ceste, nanjo malo bolj pazili. Kadar je deževno vreme, je blata in luž, da bi človek kmalu utonil, če je pa lepo vreme, se pa dvigajo v zrak, če vozi po cesti kak avtomobil, oblaki prahu. 0 Smrtna kosa. V celjski bolnišnici je umrl Podliraški Ivan, 51 letni delavec brez stalnega bivališča. — N. v m. p. m Bloki Vincencijeve konference. Občinstvu priporočamo, da se poslužuje blokov ki jih je založila Vincencijeva konferenca v korist revežem. Bloki so dvojni, po 25 par in 50 par. Blok stane 10 Din. Ptuj Požari na Dravskem polju se vrstijo drug za drugim, posebno gornje Dravsko p. je hudo prizadeto. Takrat so na vrsti Cirkovce. Dne 7. t. m. okrog 4 zjutraj je nenadoma začelo goreti gos|xxlarsko poslopje posestnika Martina Paj. Ogenj se je naglo razširil na gospodarsko poslopje posestnika Franca Jevšovarja. — Velika nevarnost je pretila šolskemu poslopju im drugim sosedom. Zahvaliti se je vrlim domačim gasilcem, ki so po trudapolne.m delu in z veliko muko preprečili, da divji element ni zahteval še večjo žrtev. — Škoda, ki jo je p>o-vzročil požar, presega 30.000 Din in je krita, z zavarovalnino. To je v kratikem času že tretji požar v Cirkovoih. Smrtna kosa. V prtujski bolnišnici je umrla Ivanu Emeršič, žena uglednega posestnika v G ruško v ju v Halozah; dosegla je starost 47 let. Blag ji spomin! Kulturni obzornik i ——— iiMi»»»BBa»ia——a——■n— Ljubljanska drama: Beneški trgovec Koncem marca je po mnogih ovirah prišel ponovno na naš oder ShaKespearcov »Beneški trgovec« v režiji C. Debevca. Prva predstava, zaradi splošne nerazpoloženosti in bolehnosti igravcev, ni imela posebnega uspeha, kakor smo tedaj na kratko poročali, že takoj pri naslednjih dveh ponovitvah je igra pokazala boljšo podobo. Ko se sedaj, po daljšem odmoru, predstave zopet nadaljujejo, smo dolžni o delu spregovoriti nekoliko več; četudi so med tem zaradi novih bolezni nekatere vloge prišle v druge roke, lahko sodimo, da sc je uprizoritev ustalila do tiste podobe, ki jo je hotel izoblikovati voditelj igre. Prav pri Beneškem trgovcu naletimo na težave, ki jih delo na zunaj ne kaže. Ogromni Shylockov dramatični lik, Antonijevo genijivo prijateljstvo in njegova možatost, pravljična igra ljubezni in veseljaška prešernost mladih zakoncev, so same močne prvine Snakespeareove dramatike; vrste se v pravi baladni presenetljivosti in rastejo v mogočne vrhove. Toda. ko je odrskemu oblikovalni treba poiskati estetsko in etično os te celote, stoji pred ležko odločitvijo; ne more si pomagati ne s pojmom komedije še manj s pojmom tragedije, zakaj tudi igrokaz je samo zunanje inie za lo spojino resnobne in vesele dramatike. Primerjava z drugimi Shakespeareovimi deli bi nam precej točno pokazala, kako ta p>esnik, ki jc ludi v svojih oblikah neizčrpmo svoboden, stvarilen in mnogovrsten, vendarle veže pesem in življenje vedno tako, da ob bridkostih človeške usoue zaigra razposajeno veselo icro ia nrav iz slsrhi. težav in nadlog pripravlja ne samo razvedrilo, am]>ak pričara nenavadno srečo — ali pa, da iz počivajočih in zadržanih človeških strasti in zablod pokaže podobo groznega ognja, kjer uniči tistega, ki si ga je sam podtaknil in vse, ki so krivi njegovega dejanja. Pri Beneškem trgovcu pa se igra sreče tehta ne samo v dramatični sočasnosti veselja in žalosti, ampak usoda za nekaj časa celo preraste vso dobroto in človečnost, da sovraštvo dobi videz zakonitosti in nepremagljivosti. Shylockova oseba stopi iz ozadja lehkotnega in brezskrbnega benečauskega življenja; v igro duha in brezdelja se pri[>lazi sovražnik, od veseljakov in plcirfčev sam izvabljen, raste razdraženi Shvlock-bankir ko strah in pošastno zakrije vse pod seboj, zato, ker je sam v svoji nesreči velik in v svoji človečnosti globoko ponižan Resnobna etičnost te veseloigre je očividna: razbrzda-nost ima svoje meje, žaljena človečnost svoje maščevanje. Toda še bolj je Shakespeare poudaril drugo stran etične pravičnosti: Shylockova pošastna človečnost se sicer razraste do skrajnih mej, prav tik do katastrofe, toda šele kasno sjoznamo, da je bil« vsa nevarnost ujeta v mrežo previdnosti, ki v podobi urejajočega človeškega zakona že od nekdaj varuje nedolžnega in se maščuje nad krivičnim. Tu je človeška postava čudovito orodje etičnega zakona, samo treba jo je z bistrim umom doumeti in l>rav uporabljati. Tako duh zmaga tam, kjer se je zdelo, da je tudi zakon nečloveški. Ta resnobna, na znotraj obrnjena veseloigra ima pirav zaradi ogrtrm-nega Shylockovega poudarka mnogo sporednosti s tistimi zadnjimi življenjsko-iiazornimi Shakespeareovimi deli. kjer nad nesrečo in strastjo skrivaj gospodujeta previdnost in sreča, kakor na pr. v Zimski pravljici in v Viharju. Tam se na osnovi tragičnih zapletkov odkrije sreča, tu se na osnovi starejše komedije poudarja resnoba življenja. Prav zaradi tega jc jtcmiIk ludi vso pravljično zgodbo zvezal i etično upravičenostjo, zakaj ljubezenska sreča mla- dih ljudi je sicer na zunaj dar slučajne izbire, vendar je dodeljena po nagnjenju, preudarku in zaslugi — na drugi strani pa veličastni traktat o milosti — eno najlepših Shakespeareovih pesniških utrinkov — z velikim poudarkom napoveduje preokret v Shylockovi pravici. S tem smo hoteli pokazati, da je Beneški trgovec v vsem bistvu komedija, kljub Shylockovi nesorazmerno veliki in večinoma tragični podobi. Vzvišena življenjska komedija je nekako priklenjena na dramatični Shylockov lik, zategadelj ima v sebi mnogo zaviralnih in resnobnih poudarkov, toda estetska osnova dela je izrazito komedijska. Še nekaj drugega je. kar je pri Beneškem trgovcu važno. Bravec, še bolj p>a gledavec čuti, kako se ob strastnosti nasprotne plemenske človečnosti bije v delu tudi boj nazorov in kako mnogokrat vzkipi in se razlije duhovita dialektika o tem enem. Kljub vsej zunanji razgibanosti baročnega stila leži v osrčju dela neka statika, ki ne more biti drugega kot teža miselne polnosti in katero je Shakespeare v svojih največjih delih posebno poudaril. Ta miselna polnost je njegova življenjska modrost, izpoved največjih dognanj in vestna uprizoritev jih ne sme zabrisati. Toda Beneški trgovec ima posebej še polno teoremov, zlasti je v osrednjem vprašanju ostalo mnogo pravne kazuislike. Ni tedaj čudno, da je to delo zanimalo ne samo razlagavce lepote, ampak prav posebno juriste. Vse to je treba upoštevati, ko govorimo o naši uprizoritvi, ki stoji kot tehtna drama in pri kateri zlasti pogrešamo Shakespeareove vedrosti. C. De-v bevec je predvsem analitik, ki išče vsebinske tehtnosti in ji skuša dati enoten in dosleden, najrajši demotiično tragični izraz. Vsebinsko tehtnost jc razvil dosledno iz Antonijevega otožnega značaja, njegove plemenite jožrtvovalnosti in slutnje bližnje usode. Tako jc ta drama zakrila skoraj vse beneško okolie. vsp rtrucrn /J vi i eni e. tudi Porzija in iera s skrinjicami v Belmontu stoji v senci te mrke res-nobe. To je nazor, osebno spoznanje in pojmovanje, ki v tem primeru duši polet in lepoto. Na mesto pesniškega razodetja je stopila miselna tehtnost, na mesto svobodnega, na vse strani sveta odprtega razgleda se je postavila nazornost in na mesto razgibane odrske magije imamo trezno razvrščeno statiko. Kljub vsemu temu moramo priznati, da je Debevčeva dognanost, kakršna se sedaj kaže v Beneškem trgovcu, vsega priznanja vredna; železna doslednost, s katero je opravil to dvopolarno dramo na enotno načelo, je izraz pozitivne tvornosti, žal, da razumsko pretirane in v obliki enostranske. Že nekajkrat smo omenjali, da je oblikovanje misli in besede doseglo prav z Debevčevim stremljenjem tisto stopnjo, ki jo je naše gledališče posebno potrebovalo — zdaj pričakujemo pri njetn še dopolnitve v plemenito razgibanost, ki lepoti besede ni nasprotna, ainpak je njena bistvena gledališka dopolnitev. Duhovna vsebina drame ni vezana na samo besedo, njen vidni svet je prostor, dramatična prepričevalnost je polnost in svojstvena razgibanost v prostoru. Beneški trgovec je močan v besedi, jasen v režiserjevem nazoru, notranje samo deloma razgiban, zunanje pa večinoma tog in miljejno ne-značilen. (Konec sledi) Koncerti Chopinov večer. 125. obletnica rojstva enega največjih romantičnih skladateljev Friderika Chopina je tudi pri nas izvabila sicer bolj skromno, pn resno koncertno prireditev v njegov spomin. V Ilubadovi dvorani se je vršil intimni večer, kjer je zaživele neknj umetnin tegn globoko zasanjanega tvorca. S kratkim govorom o Chopinu je uvedel koncerl prof. Pavel oivic. Naio pn so sledile skladbe: Nne-tumo. Prelude. lituda in Valček za klavir, ki iih Smrtna nesreča mladega fanta Jesenice, 8. maja. Zopet je mlado Človeško življenje vsled neprevidnosti postalo žrtev modernega prometnega sredstva. Iz Maribora jo prišel domov v Zgoše pri Begunjah tam službujoči Resman in sicer z motornim kolesom. V to moderno vozilo se je njegov brat 24 letni Ivan R e s m a n , mizarski pomočnik, strastno zagleda! in ni zamudil nobene prilike, dn ne bi vozil po bližnjih cestah. V ponedeljek je nameraval brat odpotovati nazaj v Maribor, Ivan pa mu je dejal: Še enkrat naj ee popeljem jaz s kolesom. In ta š e a n k r a t Je bil zanj usoden. Domači so bili mnenja, da se vozi kje v bližini hiše, v resnici pa ae je odpeljal proti Jesenicam. Ko se je vračal, je že na ostrem ovinku na Selu pri Žirovnici nespretno vozil, ker pač ni bil vajen motornega kolesa. Na jjopolnoina ravni cesti pri zname- l nju nasproti vasi Doslovče v brezniSki župniji je za njim privozil tovorni avto z Jesenic. Resman se je najbr ze tega prestrašil in ko je bil avto že milino njega, je zavrl prednje kolo, kar ga je spravilo iz ravnotežja, da je v loku priletel z glavo na sredo ceste, kjer je z razbito lobanjo nezavesten obležal. Prvo pomoč mu je nudil šofer avtomobila in njegovi spremljevalci. Tudi zdravnik iz Radovljice je bil kmalu na mestu, vendar pa je bjla vsaka pomoč zaman, kajti čez pol ure je mladi Resman, ne da bi prišel k zavesti, izdihnil. Po komisijskem ogledu so ga prepeljali v domačo hišo na žgoSi pri Begunjah, odkjer se je danes vršil pogreb tako tragnično preminulega. Gospod župnik Koprivec z Breznice. ki je bas vodil pogreb, je hitel k ponesrečencu ter mu podelil sv. poslednje olje ter šele nato nadaljeval s pokopom. Proslava 85-telnice nadškofa dr. Jegliča v klubu „ Jegličevcev" Ljubljanski klub »Jegličevcev«, bivših gojencev zavoda sv. Stanislava, je imel v torek svoj vsako-mesečni sestanek, ki je z ozirom na to, da koncem tega meseca praznuje ustanovitelj nadškof Jeglič 85 letnico svojega rojstva, imel značaj proslave tega važnega jubileja. Proslava ie potekla v intimnem krogu bivših zavodovih dijakov in profesorjev nad vse lepo in toplo, in je pričala o veliki ljubezni, ki jo goje bivši nadškofovi gojenci do svojega sivolasega ustanovitelja. Pevski zbor »Jegličevcev« je pod Puševim vodstvom zapel nekaj lepih, svečanih pesmi: Pozdrav, Iz stolpa sem, Slovenec sem in Molitev za slovenski narod, nakar je otvoril predsednik kluba Marinko sestanek in poslal sivolasemu škofu brzojavne pozdrave. Predsednik društva Lan-gus pa je prečital genljivo škofovo pismo. Bivši direktor gimnazije tnsgr. Koritnik je imel svečan slavnostni govor, v katerem je slavil visokega jubilanta kot ustanovitelja zavoda in kot velikega slovenskega narodnega delavca. Zor je s skioptičnimi podobami f>onazoril življenje nadškofovo, njegovo domačijo, pastirovanje v Bosni, obiske v zavodu, zlasti pa njegovo zmagoslavno pot med slovenskimi izseljenci v Ameriki. Pred zabavnim delom je predsednik kluba Marinko poročal, da se slavljenec na svoj 85. rojstni dan ne bo nahajal na Gornjem gradu, kamor smo imeli namen pohiteti čestitat z vozili od vseh strani, temveč se bo z Brezij in z obiska na svojem rojstnem domu pripeljal v Ljubljano. Z ozirom na to je odbor sklenil, da organizira veliko narodno prireditev s svečano podoknico, kjer naj bi obenem z društvom »Jeglič« sodeloval ves narod. Zato je včeraj odposlanstvo društva obiskalo škofa dr. Rožmana, bana dr. Puca in predsednika občine dr. Ravniharja, ki so se z največjim veseljem odzvali vabilu k skupnemu sodelovanju ter so vsi imenovali posebnega zastopnika v pripravljalni odbor: škof g. lagodica, ban g. dr. Lukana in župan g. šaplja. Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor iz društva samega. Vsri navzeli so z veseljem sprejeli idejo društva in bodo delali z vsemi močmi na to, da se proslava razvije v veliko narodno prireditev, v narodno hvaležnost možu, ki se ie v najtežjih časih postavil za svoj narod in toliko žrtvoval za njega procvit Saj pade njegov rojstni dan prav na preddan majske deklaracije, kateri je dal svoj čas prav on življenjsko silo in ji pomagl do zmage. Pričnimo takoj z delom, kajti 28. maj ni več daleč, in to vsi brez razlike, da p>o-kažemo, kot še nikdar, kaj sivolasi starček pomeni nam in vsemu narodu! Prav tako p>rosi društvo »Jeglič« tem potom vso slovensko javnost za sodelovanje. Koledar Četrtek, 9. maja: Gregorij Nacianški, cerkveni učenik. Novi grobovi + V Ljubljani je v častitljivi starosti S5 let mirno v Gospodu zaspala gospa Oblak Jerica, mati znanega ljubljanskega odvetnika g. dr. I. C. Oblaka. Pokoj niča je bila plemenitega srca in zato splošno priljubljena. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz hiše žalosti Dalmatinova ulica 15. Naj blagi pokoj-nici sveti večna luč! Žalujočemu gospodu sinu naše globoko sožalje! + V Ljubljani je umrl gospod Krašovec Josip. Pokopali ga bodo v petek ob 4 popoldne. Naj v miru počiva. — Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Dol. Logatcu je umrla gospa Neža Jerina. Doživela je visoko starost 86 let. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Bog ji bodi bogat plačnik! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! + Nazaret v Savinjski dolini. Dne 4. maja je umrla Jezernikova Nežika iz Dobrovelj, odlična tretjerednica. Čeravno je imela poldrugo uro daleč do samostanske cerkve, je bila večinoma dnevno pri sv. maši in sv. obhajilu. Bra- tu Jožetu in sestram naše iskreno sožalje! N. p-v nn! + V Rušah jc umrl in bil ob obilni udeležbi prijateljev od blizu in daleč pokopan posestnik in ruški cerkveni ključar g. Ivan Marin iz Bezene. Vse ga je ljubilo radi njegove vesele narave in vedno vedrega duha. Zato ga je tudi hotelo vse spremljati na njegovi zadnji poti. Gi.iilska četa iz Bistrice ga je na svojem avtomobilu peljala h grobu. Cerkveni zbor mu je zapel v slovo na domu, v cerkvi in na grobu. Z Bogom, dragi! Kakšno vodo pifete? Povsod, kier je voda slaba, pretrda ali premehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, mora! popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, prirodne RADENSKE da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu! Dobra voda /e po! zdravja! Mnogo bolezni izvira od slabe vode! Ostale vesti — Važna sprememba v ceni za posebni romarski vlak na Trsat dne 18. maja. Romarji, ki se bodo pripeljali do posebnega vlaka (v Ljubljano, oz. v Zidani inost) nad 80 km daljave, plačajo mesto 155 Din samo 145 Din. Romarji, ki bodo vstopili na postajah Sevnica, Videm-Krško in Brežice, plačajo po 125 Din. Tudi Belokranjci, ki morajo plačati do Karlovca celo voznino, plačajo po 125 Din. Kdor je že plačal jio 155 Din, no dobil razliko povrnjeno. — Če bodo pravočasno (vsaj do 12. maja) plačali vsi priglašeni. i bo čez 400 potnikov in s tem zagotovljen znaten i popust, razlika pa bo med vožnjo povrnjena. — i Otroci in nedorasli (od 4. do 16. leta) kakor tudi dijaki (-nje) in vajenci (-ke) brez ozira na starost, plačajo po 100 Din. S seboj bodo morali vzeti dijaško knjižico, oz. potrdilo učnega gospodarja. Kdor še ni priglašen, pa se odloči šele zdaj, naj takoj pošlje 155 Din (oz. če je oddaljen od posebnega vlaka.nad 80 km, samo 145 Din) na naslov: Sveta vojska, Ljnbljana, Šentpeterska vojašnica, Vrazov trg 4. Vse potrebno za potovanje bo odposlano vsakomur po prejemu denarja. — Romarsko vodstvo. — K umoru gozdarja Krištofa v Lučah. Iz Luč se nam poroča, da so orožniki v torek prijeli dva osumljena divja lovca, katera sta umor priznala. Za enkrat se ve toliko, da je gozdarja Krištofa ustrelil 19-letni hlapec Aleš Moličnik iz Poclvolovleka. Zločinska rlružba je obstojala iz 3 divjih lovcev. — Tretjega še iščejo. — Priprava za splošno umetniško razstavo v Ljubljani meseca junija s« v polnem teku; pripravljalni odbor je določil otvoritveni dan na praznik Vnebohoda, 30. maj. Po origlašenih delih je računati, da bo razstavljenih nad 200 slik. kioov in grafičnih listov od 40 slovenskih umetnikov. Vsi priglašenoi se nujno pozivajo, da pošljejo svoj materijal najkasneje do 14. maja v Ljubljano, ker društvo ni vezano zapoznele pošiljke uvrstiti v razstavo. Pošiljke naj imajo na tovornem listu označeno kot vsebino: slike, kini za razistavo. — Izdan bo katalog z reprodukcijami in mora biti zaradi kli-šejev materijal pravočasno na mestu. — Zveza Jugoslovanskih katoliških društev v Nemčiji izjavlja sledeče: Ker se g. Pavel Bolha iz Essena, sedaj v domovini, v domačem časopisju in javnosti še vedno izdaja za voditelja izseljencev in predsednika Osrednje zveze v Nemčiji, dasi smo v zadnjem času že večkrat proti temu nastopili v časopisju kakor tudi pri našem zastopstvu, smo prisiljeni dati izjavo, da mi g. Bolhe ne priznavamo za voditelja celokupne kolonije in naše katoliške organizacije in ga nikdar nismo priznavali, tudi ga Za Vas milosiljiva gospa! Zdravo in mladostno polt dobite ako pig-mentirate svoio kožo. Večja količina pigmenta da koži lepo, toplo b^rvo in večjo odpornost. Nivea Vam napravi svežo in lepo kožo ter pospešuje obenem tvoritev pigmenta. NIVEA-CREME Je zaigral s precizno izdelanostjo g. Pavel Šivic; Melodija, Dekletova želja, Nocturno, Moje radosti — pesmi za glas s klavirjem, ki jih je zapela gdč. Štefka Korenčanova z mnogo topline, kateri pa bi lepo pristojala večja melodična kristalnost, ki je tu posebno važna in ki bi nastopila z odpravo vibracije in sunkovitosti; Trio v g-molu v štirih stavkih, ki so ga izvedli naši mladi umetniki gg. Rupel, Leskovic in Lipovšek. To delo brez besed pove, da je bil skladatelj predvsem klavirski skladatelj in je zato v njegovi izvedbi tudi ležala glavna teža na pianistu, ki jo je nosil z veliko umetniško silo. Violinist in čelist pa sta ga dosledno in smiselno opredala s svojimi lepo oblikovanimi niu-zikalnimi linijami. Mikavnost večera je bil končni slučajni nastop poljskega skladatelja in prvovrstnega čhopinovega interpreta Raouia Koczalskega, ki je dovršeno z romantično zanositostjo podal nekaj skladb in pripravil zelo številnim in resnim poslušalcem velik umetniški užitek. Koncert ge. Pavle Loršctovo Svojevrstna in vsega priznanja vredna je bila zamisel, ki je rodila v okviru glasbenega društva »Sloge« koncert s poljudnim predavanjem o postanku in razVoju opere od pocetka do XX. stol. z izvajanjem različnih opernih arij. Ne bom zopet podfrtaval že mnogokrat omenjenih vrednot, ki jih vsebuje tako začrtano delovanje. Dejstvo je, da je uspeh take prireditve vsestranski — umetniški užitek se tu druži z mikavnostjo ter s znanstveno In zato poučno podlago. Na koncertu nam je bilo mogoče slediti tudi z glasbenim dojemanjem sicer bolj redko zarisanemu, pa logičnemu zgodovinskemu razvoju operne umetnosti na podlagi opernih arij skladateljev Perija, Veracinija, Hfindla, Ra-nieauja. čimnrose, Mozarta. Verdija. Wa sne rla. Gounodja. .Smetane, Riinskij-Korsakova, tedaj tvor- cev prve renesančne umetnosti, baroka, francoskega galantnega stila ter zgodnje tn pozne romantike z njeno zadnjo vejo, ki drži v ruski naturalizem. Morda bi se ta vrsta skladateljev dala še kako bistveno izpopolniti (n. pr. Gluck), morda bi utegnilo predavanje imeti globljo glasbeno znanstveno osnovo, toda to so odtenki, ki osnovne poteze bistveno ne spremenijo in tedaj vrednosti ne izpodmaknejo. Vse te arije je zapela ga. Pavla Lovšetova. Po stilni skladnosti je bil njen koloraturno barvan glas posebno v prvih smereh prav na mestu. Z umetniškega pogleda je pevka tudi nudila mnogo užitka, dasiravno svežina glasu ni več nekdanja in čeprav bi si človek mestoma želel večje izrazne napetosti. Toda s tem bi nikakor ne hotel spodnašati njenih zaslug in ne velikega priznanja, ki ji gre za tako resno in smotreno pripravljeni koncert. — Pevko je ob klavirju spremljal g. Heri Svetel in to z velikim razumevanjem za pravo podrejeost, pa tudi za slog. Dvorana Kina Dvor je bila sorazmerno dobro obiskana in poslušalci so upravičeno izvajavce na-grajall z priznanji, kajti taki koncerti imajo res posebno vrednost in bi si samo želeli, da se v podobnih smereh še ponavljajo. Koncert zbora »Cankar« Istočasno z ravnokar opisovano prireditvijo se je vršil v dvorani Delavske zbornice ob ne ravno številnem obisku koncert moškega zbora »Cankar«, ki ga vodi g. Perko. Ker sem prisostvoval le koncu koncerta, se kritiki izognem pač pa lahko priznam, da je pokazal maloštevilni zbor (ca 20 pevcev) izredno agilnost in resno delo. ki sicer za enkrat še ne more poseči v vrhove zborske repro-duktvine umetnosti, pač pa so mu te višine pravi vzor. kar učinkiile oh doipmnnin »»ln nerodno t V. U. ne priznavamo za predsednika Osrednje zveze. Mi smo ga 17. decembra 1933 sprejeli za predsednika Osrednje zveze za eno leto kot poskus njo. Danes za nas Osrednja zveza ne obstoji več, ker se volitev letos ni obnovila in ker z g. Bolho ne moremo in nočemo imeti nobene skupnosti več. To smo že davno izjavili kr. gen. konzulatu v Dtisseldorfu. — Odbor Zveze: Predsednik: Lindič; jx>dprcdsediiik: Vabič, tajnik: Lapotnik. — K požaru v Domžalah. V naglici in še med požarom dobljene prve vesti niso točno. Zato resnici na ljubo popravljamo poročilo z dno 2. maja. Ilabjanovi otroci niso bili sami doma, pač pa na Zavrteh, kar so ugotovili sosedje, ki so jih videli pred požarom: torej so bili od doma. Dekletce, ki je zanetilo požar, ni poBodilo tem otrokom nobenih vžigalic; pač pa je reklo, da trava noče goreti, v šupi pa da rado gori. To vest je prinesla deklica Habjanovim otrokom na Zavrte potem, ko je v supi že gorelo, nakar so šli skupaj k ognju. To priobčujemo na željo očeta, ki noče, da bi bili njegovi otroci potom časopisja osumljeni požiga, ko je spričano, da jih pred požigom ni bilo doma. — Z letalom na zagrebški vplesejem! — Društvo za zračni promet »AEROPUT« a. d. .ie tudi za^ letošnji vel esejem v Zagrebu odobrilo znižano voznino. Vse poset.niko opozarjamo na možnost uporabe naših letal, ki začno z rednim potniškim prometom 15. maja t. L Popust na karto zna«a 20 odst., ako pa potnik kupi istočasno tudi povratno karto, ima na slednjo 40 odst. popust. Ker nimamo proge direktno Ljubljana Zagreb, temveč letimo Ljubljana-Sušak-Zacrrpb. znaša voznina za let na sejem in nazaj 560 Din, dočim znaša normalna cena 800 Din. Mosto treh ur z brzovlakom samo eno uro 10 minut, pri tem pa krasen let nnd našim morjem in občudovanje naravnih krasot Bolokrajino in Gorjancev. — Propagandno potovanje »Jadranske straže«. Na naši veliki ladji »Kraljica Marija« priredi »Jadranska straža« poučno in zabavno potovanje po Jadranskem in Sredozemskem morju, ki bo trajalo | 17 dni in ee prične v nedelio 30. junija in konča v : torek. 17. iulija. Potniki obiščejo dve zgodovinski j deželi Grčijo in Egipt. 3. iulija obiščejo grško na-| selje Katakolon. Od tu jih popelje železnica v Olimpijo, ki je bila najvažnejše središče starp He-lnde. V njej je bilo življenje celo tisočletje. Vsako četrto leto so na olimpijade prihaiali Grki iz vseh grških državic. V Ollmplji so sezidali stadion, hipodrom, telovadišče in druga znamenita poslopja, kar je danes v ruševinah. — Vozne eene so razdeljene v 6 skupin in se gibljejo med 3400 in 6~00 Din. Priglase sprejema »Jadranska straža« v Ljubljani, Tvrševa cesta 1, in daje vsa pojasnila. — Novi vozni red. O polnoči od 14. na 15. maja 1935 stopi na vseh pronrah jugosl. državnih železnic novi vozni red v veljavo. Detajlni vozni red je razviden na stenskem voznem redu na vseh postainh. — Opp»oriJo vinogradnikom in sadjarjem, prizadetim po pozebi. Ker so obračajo mnogi sadiarji in vinogradniki. ki so utrpeli občutno škodo po pozebi v sadonosnikih in vinogradih, za nasvet in odnomoč. opozarjamo vse prizadete, da se naikesneje tokom 8 dni. ko so zapazili škodo, obrnejo ustmeno ali pismeno na katastrske uprave s prošnjo za odpis davkov. Zadeva je tore.i nuina in jo mora vsak oškodovan posestnik čim preje izvesti. Kmetijska družba v Ljubljani bo, čim se zberejo vsi podatki o pošk-odbah, s posebno spomenico opozorila oblasti na odporno? hudn nrizadp*im kmetovalcem. — Pregled motornih vozil. Dne 13 maja od 8 do 12 in popoldne ob 14.30 se vrši posWln;i letni prep-led motornih vozil, ki niso pod plombo, v Liubljani na Bregu št. 20 — policiiska stražnica, dovoz z Noveea trga, in sicer za policijski oko1'š in okraino načelstvo v Liubliani. K temu pretrda je pripeljati tudi vsa ona motorna vozila. Id doslej iz kateregakoli vzroka letos še niso bila komisiisko pregledana in odobrena za nromet. Vozač ima predložiti komisiji: 1. Saobračajno knjižico s polrdili < plačanih davkih; 2. kolek za 100 Din v prometno kniižico po t. p. 90a; 3. 54 Din v gotovini kot takso za komisijski pregled za vsak avtomobil, odnosno 27 Din za vsak motocikel; 4. vozniško izkaznico, overovljeno za leto 1935. Vozilo je predstaviti komisiji čisto in z vsemi pripravami, katere se rabi pri vožnji. Da ne bo posledic, poziva uprava policije lastnike gori navedenih vozil, da svoja vozila pravočasno pripeljejo komisiji v pregled. Obenem pa opozarja lastnike na važnost letošnjega pregleda in prijave, ki sta namenjena tudi v druge svrhe in ne samo za registrovanje. Da ne bo zastoja pri pregledu, naj predložijo lastniki pravočasno pravilno izpolnjene prijave, v kolikor iih še niso vložili. Zamudniki ne bodo smeli dalje voziti z ne-pregledanim vozilom in se jim bosta odvzeli evidenčni tablici. — Za avtobusni izlet v Postojno in Opatijo v nedeljo, 12. t. m. sprejema Putnik prijave samo še danes do 18. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, jeter, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Majniškekipe od najfinejše do najpriprostejše izpeljave v vseh velikostih Vam po konkurenčnih cenah nudi Prodajalna H.Ničman-Liubljana Kopitarjeva uiica 2 DRAMA — Začetek ob 20 Četrtek, 9 maja: Zaprto. Petek, jo maja: Zaprt«. Sobota, 11. moja: Bunburv. Rod C. Nedelj«. 12. maja: ilalnmeiinni. l®vcm. lirediU) au-žaiu« cene oii 14 Diiin navzdol. OPERA - Začetek ob 20 Četrtek, 9. maja: iemruda. Premiera. Red Četrtek. Petek, 10. maja: Zaprto. Robota, 11. maja: HovanSčina. If-red-no r.nižarae cone on pevski koneort. \ stop nima 10, 8. 6 Ln 4 Din, stojifiče 2 Din. Cerkveni vestnik Karmcl nu Selu. V nedeljo, 12. maja. na praznik Varstva sv. .ložela, bo v kartnelski cej-kvi na Selu pri Ljubljani prva sv. maja ob 6, slovesna ob 7.30. Ob lf bo pridiga ln peto lM.anije z blagoslovom. Poizvedovanja Velik zlat cekin je bil izgubljen v nedeljo ik>-nofti od kolodvora do Ravmlkjvrj»\-e uiice. Cekin ima letnico 1872 in je drag «pomin. PoSton najditelj naj ga proti nagradi iarofii v uredništvu -Slovenca«. Denarnico, v kateri jo bilo 140 Din, »ein izgubil od Karlovske oe.ste. Za Gradom, do Smartlnake rorza, sjKjred 18.00 R-Ibni&ke m druge taike na ploščah 18.20 Slovenščina (dr. Rudolf KoLarlč) 18 40 Cns. i*>-roftila, spored, obvestila 19.00 Kmočti trio (Gre gore, Nacbfftrg. St-aniko) lil..KI Nacionalna ura 20.00 Prenos i/ Belgrada 21.30 Cas. poročila, vreme, spored 22.00 V valčkovein taktu okoli sveta, Radljeki orkester. Drugi programi i ČETRTEK, 9. maja. Belgrad 20 00 Klavirski kon-eert 20.40 Pester program 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20.00 Prenos SO. iavetlbe Tijordovičeve operete •■Splitski akvarel« — Dunaj: 17.26 Pesmi 20.UU Dunajski učiteljski pevaki zbor 20.45 Orkestralni koncert 22.20 Šlagerji iz dtinajs-kib operet 23.45 Jazz — Budimpešta: 20.15 Orkestralna glasba 23 10 Plesna glasba — Milan-Trst: 17.IB Petje 20 50 Preuos koncerta — Rim-Bari: 17 05 Celo tu petje 20.50 Simfonični koncert — Praga: M.30 Lahka glasba 20.IH1 Izgubljeno pismo, igra 21.31) Plošče 22.15 Salonska glasba — Bratislava: 19.30 Na veliki poti, opera, Nottara 20.45 Lahko glasba 21 «0 CeJLsUčitui koncert — Variava: 20.00 KurpinskJ: Pesjni in plesi 21.00 Orkestralni hi violinski koncert 22.15 Plesna glasba — Vsa Nemčija: 20.lfi Ptoiios z Kri-nisreberca — Berlin: 19.20 Frankfurt 2100 VaJčkova ura — Konigsberg: 19.30 Mladina poje 21.00 Godha nu pi hala — Hamburg: 19 00 Vojaška godbo 21.00 Monakovn — Vratislava: 19.00 Frankfurt 21 00 Mnj je prišol, Urra — Lipsko: 21.00 Monakovo — KSItt: 19.00 MaJs večerna glasba 21 00 Ljudstvo nnrzicira — Frankfurt: 19.20 Sklad be Friderika Busonija 21.00 Sbraiiesov večer — Stutt part: 19.011 Zabavna in plesna glasba 21.00 Iiz 8cliille.r jevlh dramskih del — Monakovo: 19 45 Koncert det Avgusta NeuHsa 21.00 Majska sreča, pester Tt^er — ZCrich: 19 15 Koračnice, prsmi In valčk! 20.15 Violinski in orkeslrnlni koncert 21.40 Švicarske pesmi — Sira**-burg: 20.30 Gospod de Pouceanguac, opereta, Bastide Jugoslovanska knHgarna v liubljani Našim gospodinjam je namenjena knjiga: Naši gostje — kako jim strežemo, ki jo je spisala S. M. Kump, učiteljica gospodinjske šole, ima 63 strani in 66 slik ter stane vezana 45 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v gospodinjski literaturi vsake gospodinje, t. j. o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine — banketih, čajankah ali v domačem krogu tned prijatelji in znanci. Knjiga je razdeljena v dva dela: a) splošni, iu b) posebni. V splošnem delu obravnava pisateljica vse, kar je treba vedeti o obcdnici, mizi, namiznem perilu, posodi, priboru, stekleni posodi, krašenju miz. Poleg tega pa še nekaj dragocenih nasvetov kuha ricam glede priprave jedil, v posebnem delu pa obravnava poglavja o pogrinjanju miz, strežba zajtrku, mali j u iin i (malici), obedu (kosilu), jx>- ja o pogrinjanju miz, strežba pri aitrku, mali južini (malici), obedu (kosilu), po-oldanski južini, večerji, routu. Posebej obravnava le strežbo pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi. — Knjigo toplo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjskih sol in tečajev ter natakaricam in natakarjem. Francija v predzgodo vinski dobi Liguri - predniki Francozov Liguri in Galci so bili pradedje sedanjih Francozov V pariški reviji »Le Mois« je docent higienskega instituta medicinske fakultete v Parizu dr. Reue Martial napisal zanimiv članek o francoski rasi. V članku dokazuje, da imajo Francozi svojo čisto raso, ki je manj pomešana z germansko in drugačno drugo krvjo, kakor pa n. pr. germanska. V predzgodovinski dobi — piše dr. Martial — je bila francoska zemlja v vsem obsegu naseljena le od ene rase, katera je imela svoje posebne značilnosti. To so bili ljudje, ki so mirno živeli od poljedelstva, živinoreje in ob morju tudi od ri-'lištva. Vsak Francoz se je v zgodovini učil, da so ti predniki bili Galci. To pa ni res! Camille Jullian je nepobitno dokazal, da so v pradavnih časih, vsekakor pa že v zgodnji novokameni dobi od Alp do Atlantskega oceana prebivali Liguri. Ti so že tedaj polja tako delili in pota speljavali, kakor so še danes na Francoskem. Sedaj, ko so arheologi na-41i sled, so povsod v Franciji odkrili tlakovane ceste, ki so jiih delali Liguri in ki so od rimskih docela različne. Tudi današnji francoski kmet je po zunanjosti ves podoben Ligurom, ki so bili zajetega in krepkega života ter utrjeni pri oranju s preprostim drevesom. Tudi Francoz je ponavadi srednje visok, a širokopleč, rjave barve in črnih las, vendar pa razdražljiv in okreten, čeprav za plugom še vedno le počasi koraka. Potrpežljivost, odpornost, previdnost je značilna za francoskega kmeta, obenem pa ljubezen do grude. V tem ni prav nič podoben Galcu, ki ga rimski pisatelji slikajo za prepirljivca in vetrnjaka. Ligursko pleme je celih 2000 let živelo v teh kiajih, ne da bi se bilo kakorkoli mešalo, izvzemši v obmejnih taborih. Sele v 6. stoletju pred Kristusom, torej že precej pozno, so od severa prihrumele galske tolpe. Dr Martial sodi, da je bilo tedaj Ligurov kakih 6—7 milijonov duš, Galcev pa nikakor ne več ko kakih 300.000. Četudi bi jih bilo več, bi bili med Liguri ostali v veliki manjšini. Zato so jih Liguri spojili s seboj, ne da bi se bila prvotna rasa preveč zmešala. Zato pa so Galci zanesli med Ligure več drznosti in podjetnosti, a tudi več lahkomiselnosti, ki je še danes napaka francoskega značaja. Poleg tega so bili gospodovalni, zato so zagospodarili nad Ligurijo, katera se poslej imenuje Galija. V tem stanju so prišle v Galijo Cezarjeve rimske legije. Rimska zasedba v ligurski krvi ni zapustila sledov, saj so se rimski legionarji, ki jih v Galiji nikdar ni bilo več ko 50.000, po vojaškem roku vedno vračali v domovino in niso ostaii v Galiji. Pač pa so Rimljani zanesli med Ligure in Galce novo kulturo in tako v ligurskem ljudstvu ustvarili moralično in duhovno enoto. Tako so Liguri, Galci in Rimljani ustvarili nove duševne in telesne lastnosti tega ljudstva in iz njega napravili francoski narod. Pozneje so večkrat prihrumeli nad deželo barbari, ki pa so kot šiba prišli in odšli, ne da bi bili tu ostali. Goti, Burgundci in Franki so dali le malo germanske krvi; tudi Arabci v južni Franciji so ljudstvo le malo pomešali. Pač pa so Normani vcepili prebivalstvu svojo kri tako, da je nastal nov tip, franko-normanski, ki pa je a nplo-nor iranskemu docela nasproten. Ta obravnava je zaradi tega tako važna, ker iz nje sledi, da bi na taki podlagi vsak narod moral iskati svojega izvora. Slovenci n. pr., ki smo pred 12—13 stoletji prišli v te kraje, tu nismo našli praznih krajev, ampak stare naseljene ilirske in keltske rase. S temi se je pomešal slovenski živelj, jim dal svoj jezik in ime, od njih pa sam prevzel ne le zemljo, ampak tudi značilnosti duha, telesa in značaja. V tem oziru naj bi slovenski znanstveniki iskali utemeljitve slovenskega naroda. Poljska letalca bosta poletela v stratosfero. Poljska letalska stotnika llynek (na levi) in Burzynski (na desni) pripravljata polet v stratosfero. Zrakoplov, ki bo imel 100.000 kubičnih metrov, izdelujejo poljske tovarne. Dvigniti se hočeta 20.000 m visoko. Ni še rešeno vprašanje, ali pojdeta v zaprti ali odprti gondoli. Jubilejne kraljevske slovesnosti v Londonu Neznanska morska pošast Iz Dublina poročajo 6. t. m.: I Island, John Crowley, ki je žival ustrelil s svojo Blizu irske obale pri Galwayu so ustrelili čud- puško, je junak dneva. S svojega stolpa je zagledal no, doslej neznano orjaško morsko zverino. Pri- ' neznansko žival blizu luke. Pograbil je svojo puško, vlekli so jo na breg, kamor jo hodi gledat na tisoče skočil v čoln in veslal proti njej. Ko je bil dovolj radovednežev. blizu, jo je s petimi streli v glavo ubil. Ribiči so Zverina je 16 m dolga ter 9 m debela. Tehta potem truplo privlekli na obrežje, nekako 80 stotov. Čuvaj svetilnika pri rtu Mutten Kraljeva dvojica se vozi v državni kočiji iz palače Buckingham k službi božji v katedralo sv. Pavla Pri zahvalni službi božji v cerkvi sv. Pavla. Spredaj stojita kralj in kraljica Kako se godi petorčkom v Kanadi Že lansko leto osorej smo jjoročali o petorčkih, | ki jih je dobila družina Dionne v Kanadi. Te dni ' so petorčki slavili svoj rojstni dan: bili so eno leto stari. Pri tej priliki so srečni starši od vseh strani sveta dobili daril, ki so vredna 70.000 dolarjev. Starši sedaj stanujejo s svojimi petorčki v nekem sanatoriju, ki stoji sredi velikega parka. V ta f>ark je za rojstni dan petorčkov pridrdrala cela vrsta avtomobilov, s katerimi so se pripeljali gostje, kateri so čestitali staršem in obdarovali petorčke. Petorčki so sedeli vsak v svojem vozičku in so radovedno gledali tuji svet Medicinsko slovstvo pozna vsega skupaj 33 slučajev, da so se rodil petorčki. Ni pa znan še noben slučaj, da bi bili ostali vsi petorčki živi. Petorčki iz mesta Callanda v Kanadi so prvi znani slučaj na vsem svetu. Petorčkom je ime Aneta, Emilija, Cecil, Ivona in Marija. Vsi so zdravi ko dren in se jim dobro godi. Vse mesto Callanda jih »crklja« in v sanatoriju skrbe zanje, kakor bi bili knežji otroci. Petorčki so si drug drugemu podobni, kakor krajcar krajcarju tako, da jih je spočetka še mati težko razločevala. Danes jih mati in njihova strežnica že lažje razločita, češ, da ima vsak tako različen značaj, da ga že po obnašanju loči od drugega. Na zunaj pa so si res podobni ko jajce jajcu. Za rojstni dan je obiskal petorčke tudi zdravnik dr. Allan Defoy, mestni fizik v Callandi. Njemu se imajo petorčki zahvaliti, da so še živi. Stari zdravnik pravi, da bo vse življenje pomnil tisto noč, ko so petrčki prišli na svet. To je bil njegov najtežji slučaj. Bili so vsi hudo šibki in so jih morali vso noč masirati, ker se jim nikakor ni ljubilo živeti, ampak so hoteli takoj na drugi svet. Le z nadčloveškimi napori so zdravnik in pa strežnice ohranili petorčke prvo noč pri življenju. Drugi dan je bilo pa že boljše Oče m mati, ki sta čez noč bila deležna tako bogatega otroškega blagoslova, nisita bila bogata. Dva meseca prej, preden so petorčki prišli na svet, jima je kriza vzela vse premoženje in sta morala zapreti svojo malo trgvinico. Ker je oče hotel z otroki potovati jx> Ameriki, da bi si kaj zaslužil, so Kanadčani to preprečili in staršem dali dovolj sredstev za življenje. Mesto Callanda je sestavilo odbor varuhov, ki nadzoruje vzgojo otrok in skrbi tudi, da starši ne trpe pomanjkanja. Poslej sta oče in mati z darili iz vsega sveta kar obogatela. Pred sanatorijem stoji straža treh , na vso moč oboroženih policistov, ki pazijo, da bi petorčkov ne ugrabili ameriški gangsterji. Mož, ki mora obenem s strojčkom kositi travico na vrtni trati in paziti na dvojčka. Primož Trubar 41 »Kar po domače, ljubi Marko. Midva se že od poprej poznava. Govori z mano kakor jaz s tabo. Koliko naših pristašev šteje zdaj škocijanska župnija?« »Ne mogel bi povedati natančnega števila, gospod super-intendent,« je pojasnjeval Ksilander. »Po imenu jih je veliko, prepričanih pristašev pa le malo. Imajo razne pomisleke in predsodke, ki jih zavračujem, toda jih ne morem odpraviti.« »Bo že šlo,« ga je tolažil Trubar. »Vsak začetek je težak. Vneto deluj, kakor si do zdaj. Kako dolgo si tukaj?« »Komaj eno leto,« je odvrnil predikant. »Prvi neuspehi naj te ne strašijo. Čakaj in potrpi. Poleg tega upaj, da trud ne bo izgubljen. Cujem, da zvesto spol-nuješ svoje dolžnosti. Le tako naprej. Bog blagoslovi tvoje delo!« Iz Škocijana je peljal Trubar svojo družino v vas Rašico, ne daleč od Turjaka. Nekaj časa so hodili skozi gozd. Ko so prišli na prosto, so ugledali na mali višini cerkev, blizu nje in p>od njo pa nekaj lesenih hiš s slamnatimi strehami. Rašica, kako znano in ljubo ime! »Poglejte, otroci, mojo rojstno vas!« — je rekel Trubar in kazal z roko na mirno selo. »Tukaj je preživel vaš oče svoja otročja leta.« Milo se mu je storilo ob tem pogledu, da so mu skoro solze orosile oči. O, koliko let je že od tega časa odšlo v večnost, ko je prebival v rojstni hiši, pasel po ondotnih brdih malo očetovo čredo in se brezskrbno zabaval v družbi pastirjev! Stopili so v cerkev svetega Jerneja, za katero je toliko skrbel njegov oče kot ključar in v kateri je Trubar kot deček stregel pri sveti maši. Kakšen spremen od takrat! Oče in mati počivata na škocijanskem pokopališču, brate in sestre je odnesel veter na razne kraje, on pa je med vsemi skusil največ hudega. Iz cerkve gredč so obiskali Trubarjevo rojstno hišo. Tukaj niso našli niti enega njegovih domačih. Nihče jih ni poznal, ker je prišla hiša tujcu v roke. Vendar pa so mu pripovedovali, da je peljal Trubarjev oče svojega sina, malega Primoža, že pred veliko leti na Reko v šolo in da je postal Primož duhovnik. Pozneje so izvedeli, da je Primož zapustil katoliško cerkev in se zapisal Lutrovi veri. Kako nerad je slišal te besede! Družina se je vrnila v Škocijan in obiskala ondotno pokopališče. Nihče ni vedel za očetov grob, ki je bil gotovo že dvakrat prekopan. Cerkovnik pa jim pokazal prostor, kamor so položili Trubarjevo mater, saj še ni prav dolgo, kar je umrla. Pa tudi njen grob je bil popolno zapuščen in brez vsakega znamenja. Gospod Primož je dal cerkovniku zadostno vsoto denarja, s prošnjo, naj osnaži grob in postavi nanj dostojen spomenik z maternim imenom. Svojim otrokom pa je rekel, naj natrgajo spomladnih cvetlic. Nabrali so vsakovrstnih cvetk, povili jih v šopke in položili na kraj, kjer je počivala njih stara mati. Trubar se je morebiti na pokopališču domislil, da ni zatajil materinega jezika, temveč mu odločil častno mesto. Odtujil pa se je veri, v kateri ga je mati vzgojila. Proti večeru so prišli nazaj v grad in ondi prenočili. Drugo jutro so se z iskreno zahvalo poslovili od gospoda graščaka in od gospe graščakinje. Prav tako prisrčno so se otroci poslovili med seboj Grajski hlapec je napregel dva konja in Trubarjevo družino odpeljal v Ljubljano. PETINDVAJSETO POGLAVJE Tridentinski cerkveni zbor Tačas, ko so imeli luterani v Ljubljani hude boje za svoj obstanek in deloma že slavili zmago svojih verskih nazorov, je pa v južno-tirolskem mestu Tridentu deloval veliki cerkveni zbor in se 4. decembra 1563 srečno dovršil. Ali je bil ta zbor (koncil) potreben? Menda tako kakor nobena druga zadeva takratne dobe. Saj je Cerkev sama potrebovala prenovitve. V nji se je nabralo toliko perečih vprašanj, da so kar klicala po rešitvi. V nji je nastalo še iz prejšnjih časov toliko razvad, da so težko čakale zboljšanja. In zdaj še te velike verske zmešnjave, ki jih je povzročil Martin Luter! Nastala je občna želja po cerkvenem zboru. Zahtevali so ga papeži, ter ga sklicali že leta 1537 v Mantovo in dve leti pozneje v Vincenco, toda nedostajalo je edinosti. Zahtevali so ga vladarji, ki so spoznali, da ne bodo nikdar svojih držav trdno uredili, dokler ne obveljajo krščanska načela. Zahtevalo ga je ljudstvo, ki je komaj čakalo, da se Cerkev zopet ohrabn in potegne za ljudski blagor. Zahtevali so ga razsvetljeni možje ki so videli rane takratnega časa in se bali, da bi Cerkev radi zakasnitve ne trpela še večje škode. Kakšna radost je torej zavladala, ko je končno papež Pavel III. sklical občni cerkveni zbor v Trident! Lahko si mislimo, kako navdušeno je sprejelo to mestece toliko cerkvenih knezov. Pripravilo jim je dostojna stanovanja in izkazalo vso mogočo gostoljubnost. Saj so bili sami ugledni, učeni in pobožni možje, ki jih je privedla skrb za mir in edinost na obrežje reke Adiže k vznožju južno-tirolskih Dolomitov. Saj je imel zbor samo te vzvišen namen, da prenovi Cerkev od vrha do tal in privabi protestante v tisto hišo, kjer je bil nekdaj njih pravi dom. Prvo sejo je imel zbor 4. decembra 1545. V začetku je došlo samo 56 očetov, pozneje se je število zelo pomnožilo. Zbornica je že poprej vso tvarino razdelila učenim bogoslov-cem, da so jo temeljito pretresli v svojih sestankih. Kar so dognali, so izročili škofom-zborovalcem, ki so potem dotično stvar v koncilu ali sprejeli ali zavrgli. Očetje se dolgo niso mogli zediniti, bi Ii najprej začeli pri verskih rečeh ter šele ob sklepu določevali pravila za krščansko življenje. Slednjič so sklenili, da bodo razpravljali o obojem skupaj. Najprej je bila obravnava o dotični verski resnici in takoj potem o verskem življenju. Zato obsega vsaka seja dvojno poglavje: Prvo po glavje govori o veri, drugo o krščanskem življenju. Gospodarstvo Nemške finančne težave 5 miljard za delo - Odkod denar? Že tretje leto se v Nemčiji izvršujejo velika javna dela, 8 katerimi hoče država podpreti zasebno iniciativo, zmanjšati brezposelnost in doseči dvig gospodarstva. Velike vsote so bile izdane že doslej v ta namen in vedno bolj ee približuje čas, ko bo treba vsa ta velika dela tudi plačati. Kajti doslej vsaj tja do srede leta 1934 se je delalo večinoma na kredit, šele sedaj pa prispevajo plačilni roki za tako zvane menice za preskrbo dela (Arbeitsbe8chaffungswechBel). Pri tem načrtu so šli vodilni gospodarski politiki s stališča, da se bo baš zaradi velikih javnih del izboljšal splošni gospodarski položaj, da bo zaradi tega država dobila več dohodkov in tako z lahkoto prenesla višjo obremenitev v kasnejših letih. Obenem pa je nemška gospodarska politika pripravila vse potrebno za mobilizacijo kredita in Vkljub velikim škodam iz prejšnjih let obdržala intakten ves kreditni aparat, zlasti pa strogo pazila na vzdrževanje državnega kredita na primerni višini, kar ji je prišlo že večkrat prav. Po podatkih, ki smo jih posneli is revije >Die Banke, je doslej bilo izdanih za preskrbo dela v Nemčiji okoli 5 milijard mark, torej okoli 90 milijard Din. Pripominjamo, da je pri nas za javna dela določena 1 milijarda Din. Teh 5 milijard mark se je razdelilo takole: 1.200 milj. je država dobila s tako zvanimi davčnimi boni (država se je odpovedala davkom v korist zasebnikov), 1.300 milj. mark je bilo dobljenih z državnimi bolniškimi nakazili, 2.500 milj. mark pa z menicami za preskrbo dela. Če bolj natančno pregledamo, odkod je driava dobila tako velike vsote za preskrbo dela, vidimo v prvi vrsti Reichsbanko. Ta je prevzela največ menic za preskrbo dela. Približno 500 milj. mark je Reichsbanka dobila iz tako zvanih kriznih kreditov za hranilnice. V letih krize 1931 in 1932 je banka dala velike kredite hranilnicam za njih mobilizacijo. Sedaj so hranilnice te kredite v veliki meri že vrnile in banka je na ta način dobila, kot smo že dejali, 500 milj. mark. 150 milj-mark je dobila na podoben način od bank, katerim je v letih krize 1931 in 1932 dala velike mobili-' zacijske kredite, te pa so banke zaradi dotoka vlog in splošnega izboljšanja položaja, tudi že večji del vrnile. Nadalje je Reichsbanka mobilizirala za potrebo delovne bitke okoli 350 milijonov mark iz vezanih računov. Zaradi ukinitve trans-fera na inozemska posojila, pa ne ukinjenja plačil v markah za ta posojila, odn. obresti in amortizacijo, se je nabralo na raznih računih, kjer zbrane vsote niso bile transferirane inozemskim upnikom v devizah ali zlatu, potem pa tuai na raznih aktivnih klirinških računih skupno že omenjenih 350 milj. mark. Nadalje je banka tudi povečala obtok bankovcev za okoli 300 milj. mark. Končno pa je porabila ves denar, kar ga je dobila od Rusov, sa plačilo njih menic, za delovno bitko. Drugo polovico denarja pa je država spravila skupaj na kapitalnem trgu. Ze leta 1933 je v jeseni začela Reichsbanka s politiko intervencije na kapitalnem trgu. Takrat so bila lzpremenjena pravila banke in banka ja začela intervenirati na trgu. S tem je vzdržala tečaje na primerni višini, tako da je izgledalo, da je državni kredit ostal popolnoma na višni. Drugi ukrep, ki je prišel v dobro kapitalnemu trgu, pa je bila obveznost nalaganja večjih dividend kot 6% v državne papirje. Nimamo Se številčnih podatkov o tem, koliko je prišlo teh vsot v korist kapitalnemu trgu, vendar pa poročila številnih industrijskih podjetij javljajo izboljšanje položaja in tudi povečanje dividend. K temu je še pripomniti, da podjetja, ki kupujejo za višje dividende državne papirje, teh ne smejo do gotovega roka prodati na trgu. Poleg tega pa je država tudi naravnost od denarnih zavodov zahtevala denar. Tako so hranilnice in banke prevzele za okoli 750 milijonov menic za preskrbo dela, nadalje državnih blagajniških zapisov in davčnih bonov. Sredstva so za to dobile hranilnice in banke z novimi vlogami, ki pritekajo v lepih vsotah v denarne zavode v Nemčiji. Poleg tega pa ne niiemo prezreti dejstva, da se radi izboljšanja gospodarskega položaja počasi tudi dolžniki izboljšujejo in plačujejo nazaj svoje dolgove. Vse to izboljšuje položaj pri denarnih zavodih, ki imajo potem dovolj sredstev za državne svrhe na razpolago. Tretja pot, po kateri pride država v Nemčiji do denarja, so pa direktna posojila državi. Pred nedavnim so bile hranilnice »povabljene«, kot piše A. G. v »L'Europe nouvelle«, da podpišejo posojilo 500 milj. mark. Namesto dosedanjih predpisanih odstotkov likvidnosti se je likvidnost znatno zmanjšala. Nov način posojila je pa tudi tale, najnovejši v finančni politiki: država je sklenila znižati davek na donos stanarin (Hauszinssteuer). Ta davek se zniža za eno četrtino, toda od tega hišni posestniki ne bodo imeli nič. Ta četrtina se namreč porabi za vpis posojila v znesku 250 milj. mark. Tako so Nemci ubili dve muhi na en mah: rekli so, da so znižali davke, na drugi strani pa je država legalnim potom prišla do prisilnega notranjega posojila. To je torej uganka finansiranja javnih del. Če govorimo splošno, moramo reči, da je prišlo do tako ugedne rešitve samo zato. ker je država znala ohraniti nepoškodovan ves kreditni aparat, katerega bo mobilizirala za potrebe države. To je nauk tudi za druge države, kako je potrebno vedno paziti na državni kredit, da se v slučajih potrebe lahko popolnoma postavi v službo gospodarske polilike države. Podaljšanje'plačilnih ugodnosti v kliringu z Nemčijo. Kot znano, 90 bile plačilne ugodnosti v kliringu z Nemčijo terminirane s 30. aprilom. Sedaj pa obvešča Narodna banka, da je ugodnost plačati polovico po neborznem tečaju, podaljšana do 31. maja. Direktni promet ČSR — naša pristanišča. V torek so se v železniškem ministrstvu v Pragi začela pogaja rt ja med našo železniško upravo, italijansko, madjarsko in avstrijsko za direktno tovorno tarifo z jugoslovanskimi pristanišči, posebno s Sušakom. Jugoslovanske državne železnice zastopata višja uradnika gg. Zaje in Konrad. Jugoslovanska banka. Iz praških listov smo zvedeli, da je imela Jugoslovanska banka v Zagrebu svojo bilančno sejo. Občnemu zboru bo predložen od vlade odobreni sanacijski načrt. Čisti dobiček za 1933 znaša 29.110 Din, za 1934 pa 682.678 Din, kar se prenese na nov račun. Trboveljska. Dunajska »Neue Freie Presse« prinaša poročilo iz Ljubljane, da se je vršil občni zbor Trboveljske 7. t. m. in da znaša čisti dobiček za 1934 10,109.000 Din in da bo znašala divjdenda za 1934 5%. — Leta <1963 je znašal čisti dobiček 3.84 milj. Din (1932 4.1, 1931 20.2 milj.), divi-denda pa O (O, 7.5)%. Združenje gostilniških podjetij za ljubljansko okolico ima občni zbor v Ljubljani 18. maja ob 9 dopoldne v restavraciji pri »Levu«. Na dnevnem redu je tudi izpremeinba pravil. Ne bo težka iibira sa avtomobile. Ljubljanski velesejem, ki se otvorl 1. junija, je dobro založen z avtomobili. Kupec ne bo imel težke izbire, saj bo našel veliko število tovornih in osebnih avtomobilov ter motornih koles svetovnih tovarn vseh mogočih oblik in velikosti. Že do danes so prijavljeni sledeči modeli: Chevrolet, Pontiac, Buick, La Salle, Cadillac, Bedford, G. M. C., Vauxhall, Olsmobile, M. A. N. Diesel, Opel, Blitz, Daimler, Mercedes-Benz, B. M. W., Chrysler, Plymoutb, Re- nault, Morris, Saurer, Puch, Horch, Wanderer, D. K. W., Mathis, Amilcar, Sacks itd. — Priporočamo vsem interesentom, da si . ogledajo avtomobilski salon na letošnjem velesejmu. Avstrijski izvoz jabolk je znašal od lanske jeseni sem 4500 vagonov, od tega Je šlo 2000 vagonov v Nemčijo (1300 vagonov kot kompenzacija za rurski premog) in 1100 vagonov v ČSJt. Borza Denar Dne 8. maja 1935. V današnjem prometu so ostali neizpremenjeni tečaji Berlina, Bruslja, Curiha, Prage, Pariza in T;sta, narastel je Amsterdam, dočim sta popustila London in New York. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen, notiral je 8.80 do 8.90, na zagrebški borzi je nekoliko popustil na 8.775—8.875, dočim je v Belgradu narastel na 8.76—8.86. Grški boni so nekoliko popustili ter so v Zagrebu notirali 31.40—82.10, v Belgradu pa 31.65—312.35. Tudi angleški funt je nekoliko popustil: v Zagrebu na 230.53—232.18, v Belgradu pa na 281.95-233.55. Španska pezeta se je v Zagrebu učvrstila ua 5.81—5.91. Ljubljana. Amsterdam 2971.43—2986.08, Berlin 1756.08—1769.96, Bruselj 742.49—747.56, London 211.93—213.99, Curih 1421.01—1428.08, New York 4357.20—4393.51, Pariz 289.60—291.08, Praga 183.27 do 184.38, Trst 361.35—364.43. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 14.955, Nevv York 309, Bruselj 52.30, Milan 25.475, Madrid 42.225, Amsterdam 209.175, Berlin 124.20, Dunaj 58, Stockholm 77.10, Oslo 75.10, Kopenhagen 66.75, Praga 12.905, Varšava 58.325, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.60, Buenos Aires 0.79. Naivečia izbira in najnižje cene I svueno in triko perilo, i 1PETELINC - Ljubljana, Nogavice, rokavice, srajce, ovratniki, kravate, žepni robci, dišeča mila, DMC-predmeli, vsakovrstni gumbi, palice, modne in Športne potrebščine, svileno in triko perilo, itd. — samo pri tvrdki: blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Šport: Novi nogometni sodniki Pod tem naslovom je napisal g. V. P. v športni rubriki »Slovenca« z dne 7. maja sestavek, čigar vsebina gre za tem, da bi se morali sprejeti bivši zvezni sodniki v vrste aktivnih sodnikov, ker kakovost sedanjih nogometnih sodnikov ne ustreza položaju in razvoju nogometa pri nas. V omenjenem sestavku je nanizanih nekoliko netočnosti in neiskrenosti, poleg tega je napisan tendenčno. Zato je podpisana LNP prisiljena podati športni javnosti točna pojasnila, ki slonijo na do-gnanih dejstvih. 1. Nogometni sodniki, ki so se takoj po februarskem zvezinem občnem zboru stavili na razpolago LNP, predvsem pa novi kandidati za nogometne sodnike, so pokazali največjo sposobnost s tem, da so vodili nogometne tekme pravično in objektivno. Nobeden izmed njih ni bil klubsko zainteresiran na izidu tekmovanja. Ti sodniki in kandidati niso bili nikjer klubsko-politično angažirani, česar se pa za nekatere sodnike iz prejšnje, pred 24. februarske, dobe v Liubijani, žal, ne more trditi Saj prav to je bil glavni razlog za reorganizacijo sodniškega kadra. Omenjamo, da je v Ljubljani mnogo let vodil sodniško sekcijo sodnik, ki se je leta in leta najaktivnejše udeleževal žalostnih in športnemu gibanju škodljivih klubskih borb. Sedaj je nastopila doba, ko se taki sodniki postopoma eliminirajo; žal nam je, če moramo konstatirati, H spada tudi g. V. P. med klubske političarje. 2. Glede načina, kako so se vršili zadnji izpiti, ie LNP razpravljala na seji svojega upravnega odbora in poslala o tem pristojnemu mestu pismeno poročilo. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca za državne papirje čvrsta, vendar znatnejših izprememb v tečajih ni bilo. Promet je slejkoprej slab. Ljubljana. 7% inv. pos. 78—79, agrarji 47—48, vojna škoda promptna 372—375, begi. obv. 65-66, 8% Bler. pos. 77—78, 7% Bler. pos. 67—08. 7% pos. Drž. hip. banke 71—72. Zagreb. Drž. pupirji: 7% invest. pos. 78 den., vojna škoda promptna 374 —377, 5. 373 den., 6. 372.50—375, 7. in 8. 373 den., begi. obv. 65-66. 7% Bler. pos. 67.25—67.50 (68), 7% pos. Drž. hip. banke 71.50 den. — Delnice: Priv. agrar. banka 233 bi., Trbovlje 126 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 78—78.50 (78), agrarji 47.75 48.25, vojna škoda promptna 373.50-375 (375, 374), 6. 373.50-374 (374), begi. obv. 66.75—66.25 (66). 8% Bler. po«. 78.50 blago, 7% Bler. pos. 66.50-67.50 (66.50), 7% pos. Drž. hip. banke 71 den. (72). — Delnice: Narodna banka 5700 den,, Priv. agr. banka 229—230.50 (229.50). Žitni trg Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet slab. — Pšenica: maj 15.60—15.65. zaklj. 15.63—15.65; junij 15.38—15.55, zaklj. 15.42—15.44. Rž: maj 11.18 do 11.20, zaklj. 11.19—11.20; junij 11.15-11.22. zaklj. 11.16—11.20. Koruza: maj 11.74—11.80. zaklj. 11,77 do 11.80; julij 11.39—11.52. zaklj. 11.45—11.46. 3. Vsem nogometnim sodnikom je bil stavljen rok, do katerega se imajo prijaviti svojim podzve-zam. Na žalost so se pokazali i v tem primeru nedisciplinirane; vabilu, oziroma pozivu se niso odzvali, in s tem so san» dokazali, da niso športniki tako na mesrtu, da bi se jim moglo brez skrbi poveriti vodstvo športne mladine. 4. Na podlagi dejstva, omenjenega pod točko 3., naj si g. V. P. in ostali bivši nogometna sodniki pripišejo krivdo, Če so se sami eliminirali iz vrst nogometnih sodnikov. 5. Ako se od športnikov zahteva red, disciplina, športna zakonitost, morajo biti nogometni sodniki prvi, ki naj dajo v t eni pogledu ugoden primer drugim. Ob koncu še to: Zelja vseh pravih športnih delavcev je, da se iz kadra nogometnih sodnikov izči-sti vse, kar ni dobrega. To se je liotelo doseči s sklepom zadnjega občnega zbora JNZ dne 24. februarja. Zaradi tega ne moremo v staro, gnilo dobo nazaj. Ljubljanska nogometna podzveza Otvoritev bazenske sezone v Liubijani GORENJC-ILIRIJA V nedeljo, IZ maja, sc s prvenstveno tekmo Gorenje—Ilirija otvori v Ljubljani končno tudi bazenska sezona. Kot prva tekmeca se srečata pod-zvezni in ljubljanski prvak Ilirija ter prvak Gorenjske ASK Gorenje. Družma Gorenjca je v Ljubljani redek gost, zato je našemu občinstvu malo znana. V ožjih hazenskih krogih pa se prišteva Gorenje med naše prve hazenske klube, ki bo že letos resno ogrožal pozicijo Ilirije. Tekma bo v nedeljo ob 10.30 na Stadionu. * Službene objave Ljubljanske hazena podMvme. (I* seja u. o. 7. nuj*.) Zu nedeljo, 12. maj« se dalo« prvenstvena hiiKun.-iku tekma Ilirija—Gorenje v lijuibljMii. Za <*xliLlka k toj tekniti s« delegira g. Kui&r. — N« zn&uje M TOame ^aipiemik 7. seje zve/jie uiirave, jw»v tako tudi dopisa JZ2S od 8. aiprilu iu 6. maja. Na w njo se vzame dolodltev igralk Omanove in Komikov* v državno reprezentanco, Navedeni 1 Bralki sta odpotovali v Zapreb radi skujineira trunintra. Na znanje e* viauie porodilo o medmestni tekmi Zagreb—LJubljana, odigrani 28. aprila v Zagrebu. — SK Ilirija se obvefcva, da Je verificirano državno country prvenstvo. SK Ilirija Jc dosegla drugo mesto e JU točkami 7,a 11M kom. ki je dosegel 11 tofik. — Obveščajo sc v«ri klubi, da je bila TKI) Atona na seji zvezne uprave 'J5 aprilu ub la«tao /.aiitevo črtana i'/. ri>l»r*rn iSanotva JZZS. TKP A.tona je bil« obvoSeena o tem 8 posebni/m dopisom. S tem v zvrni se drtajo iz evidence verificiranih baze j naAic ta atletinj vse haKenašioe in atletinje Imenov«. noga kluba. — Cltu »e h pravico nastopa 15. maja pri vseh tokmali za 8K Ilirijo hazcnniiioji Bornlk Fanči. — l'o sklepu p