■	Bor z drakonam.
3^1ÍLaj se valí, kaj ljudstvo	vre Na konju zrem visociga
Hrumé po dolzih stegnah tje ?	V derhalu konjka viteza,
Alj je požár v ozidju Roda?	Za njim privlečejo, o čudo!
Vse skup leti pohlepno zgoda.	Zveri neznane strašno grudo,
*) Bor z drakonam — Der Kampf mit dem Drachen von Friedrich Schiller. Junak prićijoče pesmi je bil križar in vitez
sv. Jovana Kersnika. Preden od njega kaj več govorimo, moramo v razum in razjasnenje tedajnih okoljšin nekoliko o njegovim redu povedati. Bravci, kterim sledeče opornbe niso potrebne bile, nej nezamerijo, de smo jirn zgubo dragiga casa naklonili in prijazno poterpljenje skušavali.
Križarski red, Svetivanored, red svetiga Janeza Kersnika, ali spitalnih vitezov, Malteških križar jev red i. t. d. je v letu 1048 po Kristusovim rojstvu v Jeruzalemu osnovan bil. Takrat so pobožni kupci iz Amalfe v Neapolitanski zemlji ondi lepo cerkev, mniški samostan in prostoren špital ali bolehnico sozidali, svetimu Janezu Kersniku posvetili, in udam osnovaniga samostana namembo v postrežbo bolnikov, v previdenje ubožnih, in splohno v podpiranje Jeruzalemskih romarjev dali. Sto let poznej je tedajni velki mojster — takó so se poglavarji tega reda imenovali — Raimond du Puy, rečeni namembi še vojskovanje proti krivoverstvu perložil, in takó pobožno mniško bratovšino v red vitežki premenil. Pokorsina, čistost, revnost in bramba kersanske vere so udam bile glavne dolžnosti. Takrat se je vidilo, de so slavne osobe visoke grofovske in knežke rodovine danes armadi pobožnih, serčnih, velikodušnih vojšakov krepko v blesku vojvodske oblasti zapovedavale, in jutro v bolelinici umerjočimu beraču noć in dan po lilapčevo marljivo služile. Vitezi tega reda so ob ćasu mira dolge cerne plajse z belimi, osmerovoglastimi krizi na persih leve strani nosili, in v sredi većiga drugi manjsi križ iz ćistiga zlatá imeli. Ob ćasu vojske so jih rudeci pasi in zlati krizi kinčili. Ta križ je bil velika cast za viteza rećeniga reda, in obsojenje, de je kdo izmed njih tega nevreden postal, je bila nar veći, nar hujši pokora ali kazen. Sčasama je red grozno obogatel, je svoje velike vojaške trume, silne vojne barke, lastne dežele imel; krivovercam, posebno Sara-cenam in Turkam veliko opraviti dal, po junaštvu in cdinosti pa sto in sto let hrabro v bitvali zmagoval. Leta 1309 se je na Rodski otok (Rhodos) blizo Azijanskiga brega preselil in tam 200 let junaško gospodaril. Iz te dobe je prigodba naše pesmi.
Pripetila se je v letih 1323 do 1346, kér je Helion de Villeneuve velki mojster Svetivanoreda bil. Junaku naše pesmi se je reklo Dieudonné de Gozon. Bil je rojen Francoz iz provencalske zemlje. Več imenitnih pisavcov je njegovo življenje, in posebno prečudno prigodbo z drakonam (lintvarnam) popisalo; med temi po našim znanji Rosio v svojim delu „Istoria délia sacra Religione e illustrissima Militia di San Giovanni"', potem Vertot ď Auboeuf v svoji dogodivšini „Histoire des chevaliers hospitaliers de S. Jean de Jerusalem etc. Tom. II." Zadnje delo je v nemški jezik Niethammer (Jena 1792)
přestavil, k njemu po slavnim pevcu Silerji krasen predgovor spisati dal, in ravno iz tega delà je predmet prićijoče pesmi vzet. Po tacih pričah je prigodba brez dvombe resnična. Thevenot, francozki potovavnik in pisatelj terdi v svojim potopisu, de je drakonovo glavo, ktera je na vratili samostana v Rodu přibita bila, še svoje dobe sam z lastnimi očmi vidil. Veliko veći od konjske glave, in pepelnate barve je neki bila, ter strašno, do usés preklano zrelo, velike goste zobe? dol ge usesa, in okrogle oči je imela.
Naš junak, Dieudonné de Gazon, je po ubitji drakona in po prizanesbi svojiga vladarja še dolgo živel, bogate kon-turije gospodaril, velkimu mojstru prijatel in sploh namestnik bil, ter po njegovi smerti clo vladařstvo reda nastopil. Spomina vredno je, de si je v zboru volitve sain volivno besedo dal, rekoč: „Se izvolim velkiga mojstra, kér ne poznam junaka, de bi take nevarne dobe bolje od mene redu zapovedavati zamogelu. — Po smerti so mu na grobni kamen zasekati dali z latinskim napisani': Draconis extinctor — to je: drakona pokoncavec.
Glavna namemba naše pesmi pa ni popisavanje drakonove smerti, ali poslavljenje našiga, sicer velike časti vredniga, viteza5 ampak je le ocitna zmaga kersanske pokornosti nad silo sirove kreposti in nad samovoljnostjo cloveskiga serca, ktera je hujši od popisaniga drakona, kér samovoljnosti nepokoren duh
• i.......živo v dušo piči,
» * • IHl&r di fa	-	Prepir zbudí, pogin prisiči,
^ , I j	f	Ter svetu v sleme, uma gluh,
Požara baklo derzno vtakne.
Podobě zdi se divji zmaj, Z gortancam grozniga stežaja. Stermé pogleda ljudstvo zdaj Na viteza, in zdaj na zmaja.
66
In tisućerno glas doni : To je drakon! poglejte vsi, Ko nam je cede z varhi dávil; Ta vitez mu je rabo vstavil!
Veliko druzih je pred njim Se v bor podalo z besam tim, Nobeniga nazaj ni bilo; Junaku takim gré plačilo ! In k samostanu truma spè, Kér Svetivanoreda ude,
V	7
Spitalne sluge, mojster je V sodiše združil brez omude.
In moj stru žlahtnimu junak Ponizno se približa jak ; Za njim pritisne ljud kričaje Shodiša krog napolnováje. In un začne in reče prost : ,,Sini spolnil vitežko dolžnost! Dežele strah in kvar
?
pozoja ,
Je vbila hrabra desna moja.
Slobodna pot je zanaprej , Pastir na pašo ženi ćede, Po skalostezi romar zdej K svetišu brez bojezni grede".
Alj ojstro ga pogleda knez Rekoč: ,„,Ti si junak zares; Pogum je konjku cast in slava, In duhu tim si priča prava; Pa pervi dolg, povej, kaj je Vojšaku vere Kristove, Ki križa znak na persi vzame?"" Vse krog o tem bledeti jame.
Dostojno un v odgovor da, Oblije barva ga sramljiva : ,,Pokoršina dolžnost je ta, Po kteri križa vreden biva".
Tn to
žive kite ranil si
pristavi mojster
y
Do
V prepir zabranjen po postavi Si se podal po lastni glavi"".
(Dalje sledi.)
ti
Gospod, nej vse ti prej povem
Un reče
y
odi me potem
Kér píčno spolniti pov Sim mislil in naroda želje. Jez brez premislika v pomor
y
S pošastj
divj
nisim planil în bor
Umetno prigotovlj Je v bitvi zmago mi nakanil
yi
Vojšakov reda tega pet
y
y
Pobožnosti in vere cvet, Je že poguma žertva bilo Tedaj zabranil si borilo. Alj meni grudita život Nevolje ost, in svaj pohot, Clo v sanjali polnočí pokojne Opazim se v sopehu vojne; In kér o zori juterní Nadlo ge nove razodenem , Me britka žalost obletí, In bor z drakonam urno sklenem"
Kmeíovavci na
noge
pomočjo takó napravljenih škarjic se lahko vejce
z
gosenčno zalego odščipnejo.
Ce so se pa
v
Dva liuda sovražnika letas vašimu drevju žu- gosence že po drevji razlezle, vsak večer pozno gata. Ako ne boste s svojo družino vred pridni, in zjutraj zgodej, ali pa v deževnim merz
vam bo sadja za jed in za prodajo manjkalo.
dva sovražnika sta: gosence in kebri
Ta
o b oj i 11
Je
?
kakor se kaze, letas grozno veliko. Gosenčne zalege ni mogla letašnja mehka
lotnim vremenu potresi veje, de bodo gosence odpadle; okoli drevja pa kakšin pert pogerni, de jih v jam eš in pomoriš.
Tudi kebrov
bo, kakor
se kaže, letas dovelj.
zima clo nič zatreti : vaša pridnost mora tedej to Vsakimu — pravijo gosp. Pire —je znano, koliko storiti, kar ništa storila zimski mraz in mokrota, škode kebri s pokončanjem cvetja in mladili pere
sec drevji store in de v hudim kebrovim leti hrast,
Po nekterih drevesih je toliko gosenc viditi je vse černo.

de
kostanj, oreh in druge drevesa blizo do Kresa
Nikar se ne obotavljajte; nikar ne poprašujte góle ostanejo. Berž ko so kebri spomladi sparjeni, po druzih pomočkih: samo vaša pri dna roka in rodovitni storjeni, kmalo v zemljo zlezejo in ve vam zamore pomagati. Na vas je zdej vse ležeče. liko zalege store, iz ktere po sončni toploti
oživ
Gorje pa tistimu, ki ima zanikerniga soseda
? ?
ljeni
cerviči pridejo, in se po zemlji na vse kraje razlezejo. Ti beli červi, ki jih vsak pozná
ki enaciga delà pri svojih drevesih ne opravlja marveč s pipo vustih in rokevhlačah okoli dreves leta v zemlji živé, predenj se v leteće kebre spre
minijo , in grozno veliko škode storijo , kér spod
tri
hodi

požrešne gosti ogleduje in — kolne. Vsak naj s tori, kar njemu gré, sicer bo jedajo ne le žita in drugih želiš, ampak tudi oglo
, ^ l* «V «	J ^ " — - ,	" » "J ^	g,	^
priden gospodar svoje drevesa trebil in trebil
y
vunder ne bo gosenc ne konca ne kraja , «.^l OU UV uiumju ijvouoiu.	^J UUWIU , Ut/ ou
bojo preselovale iz sosedoviga verta neprenehama leteći kebri, berž ko se prikažejo, kar koli je moč
kér
pa
se

dajo in spodjedó cele korenine mladim drevescam de se morajo posušiti. Zatorej je dobro, de se
v njegoviga
Dokler so gosence v celih gručali s kupe j
?
jih
pokončajo. Skerbno jih tedej vselej zjutrej zgo
dej
?
dokler so okorni
y
Z
drevja tresi in v
je lahko pokončati ; to pa ne bo dolgo terpelo več, posode pobiraj. Potem jih popari ali v vodi vtopi, ampak večidel so se že razlezle po drevji in njih in cvetlice z njimi pognoji, ali pa strohljene
pokončanje je že bolj sitno in zamudno.
Priden gospodar naj tedej
okoli mladih drevesc potresi, in čuda lepo bodo rastle." — Pràv koristno je tudi, če se mertvi
1} dan na dan pažljivo vse svoje sadno kebri s perstjo in apnam zmešajo in za gnoj drevje pregleduje, ali če vsigasam pregledati ne porabijo. — Kebre racam in kokošim zobati dajati,
• •	v f i	i*	t •	ti •	i	•	#1	1	v •!	vi	1
more
y
naj izroči to delo svojim pridnim o tro kam se je po novih skušnjah škodljivo skazalo.
tv«	i i	i • •	i i	v r	i	i i \	i	v	1 i J O 4 O
ali pa skerbnimu lilapcu, ki ima dobre oči

de
tudi na visokim drevji v z a vi tim perji, po m la- Novic
Gospod Dr. Orel so že v letu 1843 v listu
kebrov tudi dobra
oznanili, de se zamore iz
dika h in po deblu gosenčno zalego zapazi. S	mast za kola mazati napraviti, takole: Vzemi
kratkovideži ali slabovideži mu ne bo nič poma-	velika lonca; večiga do verha zakopajjv tla, manjšiga
gano. Otroci imajo dobre oči, so tedej za pregle-	pa napolni s kebri: ga pokrí s takó gosto drateno
dovanje dreves pràv pripravni in se po tem takim	mrežico, de kebri skozi ne padajo, in ga povezni
že od mladih nog teh potrebnih kmetijskih opravil	verh prazniga, ki je v tleh zakopán. Potem se na
vadijo. Kar koli je bilo na drevesu gosenc zapa-	pravi oginj okoli lonca, ki je s kebri napolnjen ;
zenih, naj se	°ginj jih umori in jim mast v spodnji lonec zleče.
2) pokončájo. To se pa takole stori: Čese	—Gospod Šmid pravijo, dese po tem takim iz 1.2
gosence še niso po drevji razlezle in so še po bokalov kebrov dobi vejah v kepah skupej, o dre ž i vejo in zalego do
bokale kolomazila.
Tako ravnanje ni terpinčenje žival imenovati, dobriga, poceptaj ali pa na ognji sožgi. Na viso- ampak je potrebno delo, škodlj ivih merčesov cim cvetečim drevji se veje ne morejo z rokami se z dobičkam znebiti.
doseći; za take drevesa naj sikmetovavec priveže ver tne š kar je na konec dolziga kola takó « de
Kmetovavci ! na noge tedej, de vam ne bojo
* ^ i i/ii u c? iv tt ij u n cl ivuiiui/ uui/ji^a Auia laivu y nu skođlj ivi merčesi sadja in dreves pokončali. je ena škarnica terdó na kol privezana, na drugo močke véste, gotovi so in le vašim rokam
naj se pa vervica (štrik) priveže, ktera je s pridnosti izročeni.
Tode
Po
vaši
še enkrat jo rečemo
y
kolam enako dolga in škarnici zapira in odpira.
gorjé tistimu, ki ima zanikerniga soseda
5
ki
67
na svojim vertu zatiranje gosenc v nemar pusa
Vse znane kostí so nasitene z fosforokislô
Ravno to veljá tudi od kebrov, ktere zamorejo bo ; kjer tedaj veliko zakopanih ljudi ali živine trohni, le cele soseske nekoliko vžugati. Dr. Bleiweis. ali v kakim močirji mnoge reći gnjijejo, se nareja
Nekaj kemije (Iočbe) kmetovavcam
17.
(Nadalje.)
Mnogoverstni drugi gazi
Kl ór, obstojní del kuhinske solí in mnozih
v f
drugih reči, se tudi ne da v čistim stanu drugaci pokazati, kot v podobi belkastorumenkljastiga in skozivid!jiviga gáza, v kterim, desiravno mnoge reči kot v kislogázu goré, vender dihati ni mogo če. Tak gáz pokončá berž vse rastljinske farbe torej se da platno in papir z njim práv na hi trama v beli ti; če se pa tako belenje s posebno

skerbjo ne ravná, razjé klorogáz tudi platno in papir, de sta malo časa terpeča. Zavolj razjedlji vosti tega gáza je táko hitro vbelenje pri skerbnih nemških gospodinjah ob vso vero prišlo. — V sta nicah, kjer ljudjé na kužnih boleznih leže, razjé in pokončá klorogáz, ko se ga kaj naredi, vse iz bolnika spuhtene in v zraku stanice plava joče kužne drobtince, po kterih bi zamogla bolezin zdrave nalezti. Práv bi bilo v taeih okoljšinah si ga kaj v lekarii kupiti, in z njim po zaprošenim uku *) ravnati.
Najdejo se okoli po svetu mnoge močno žep léne dežele, v kterih žepleno rudo kopájo

in iz
nje vrazbeljenih pečeh žeplo cedijo; žéplojetudi večkrat zedinjeno z mnogimi rudi, je obstojni del, pa v majhni priineri vsih žival in rastljin, samo se v gáz ne spremení. S kislicam zedinjeno da
žeplenokisligáz, kteri pa ni obstoječ
5
zakaj
berž vode iz zraka na se potegne, in se povodi; tacimu pravijo : ž eplenokislo ha ali hudičevo olje; to je neka na oči vodi podobna, močno raz jeilljiva in strupena réč.
Žeplo se zedini z vodencam v bolj stanoviten, in takó imenovani žeplo vod en igáz.Taki gáz se naredi tudi v želodcu in če vah, in gre kot veter iz člověka in mnoge živali ; kér je lohák
, pride
precej do nosa. Kar nam koli pri kakim gnjijenji smerdí, je tudi žeplenovodenigáz, ki se pri gnji jenji odločva. Takó tudi v žeplenih toplicah raztopljen gáz iz njih puhtí, in deleč okoli smerdí. Pri tacih toplicah se tudi ta gáz, kadar na dan
5
pride, razkrojuje, vodene zedinovaje se s kíslo gázám zraka, postaja voda, žeplo pa pada na dnô in nareja žepleno blato, v kterim se marsikteri kópljejo, od
svojih bolezin ozdraviti se. Fosfor je močno vnemljiva reč; če ga z
terščico ali nožićem podergneš ali pogladiš, ti to pričo zagori; če v tàmi kaj z njim na zid zapišeš, se ti bo svetilo, de boš lahko bral.
kislicam
zedinjen da fosforokislô bo, z vodencam pa fós foro vodeni gáz. Ta gáz je nar vnemljivši od vsih znanih reči na svetu. Ko bi fósforovoďeni gáz v mehurčikih skozi vodo spušal, bo slednji mehur čik, kadar na verh vode v zrak pride, sam od sebe razpočijoč se vnel, in kot belkast dim se vzdignil.
Kupi v ta namen v likarii (apoteki) kake 2 lota kl or o v i g a ap n a (Klorkalk) in ga déni v primerjeno persteno skledico, postavi jo v stanico, po malim vode na-nj polivaj in ga večkrat s teršico pomešaj , de bo gáz iz njega po stanici
puhtil.
Enak pomoček se zamore tudi takóle napraviti :
Vzemi v enako skledico 4 dele (postavim 1 lot) v stupo stolčene domače solí in vlij na-njo polagama 5 delov (postavim 5 kvinteleov) močniga hudičeviga olja. Tudi to zmes večkrat pomešaj, in očistil boš sprideni zrak svojiga staniša, v kterim je kak člověk na kužni bolezni umerl.
Vredništvo.
in odločva fósforovodeni gáz; kér je lahek gré kviško, in v zraku sam od sebe zagori. To so

tište ponoćne lučice
čez dan se ne vidijo
zavolj solnčne svitlôbe —ktere so že marsikteriga
popotnika
zapeljale, de
ni ljudi ali hiš našel
kjer
jih je po tacih lučicah iskal, in zavoljo kterih so ljudjé v nekdajnosti veliko praznih vér imeli. Tudi
kjer več reči v njem
plitvo, in
sognjije
morje, kjer je bolj
, je močno fósforasto ; ce se po noci z veslam ob-nj vdari, se močno zasvetlí.
Vogelc se zedini z vodencam v vogelnovo
deni gáz; tak rad
kaj
gori
, in nareja se v vodi, če
v nji gnjije. V velikih močvirjih se ga poletu
prevec nareja
5
de so okolni kraji zlo nezdravi, kakor
pri 31 an to vi. Ob potópih je na tavžente gojzdov in palúdov ali bičja z zemljo globoko zakritih bilo, ki so se v kamnitno voglje spremenili. Iz taciga voglja se odločva v globočinah vogelnovodeni gáz,
in pride po
luknjah na dan; ko
bi gapri taki luknji
zazgal, bi zmirej naprej gorel, dokler bi ga ne
j
zmanjkalo. Najdejo se tudi
cele
v globočinah zemlje , po več milj dolge in široke in po več sto čevljev globoke lege kamnate soli; iz take solí zamore v posebnih okoljšinah veliko čistiga vo denogáza odločvati se, in ko bi ga, kjer na dan
zvira, zazgal

bi neprenehljivo gorel.
(Dalje sledi.)
v
Se nekaj od mizarskiga in tesarskiga lesá
(Nadalje.)
Pravi čas les posekovati.
Veliko je ležeče na pravim času zaposekova nje lesá, še več pa na pripravljanji pred in po
posekovanji. Ljudjé večidel mislijo, de bi bilo nar bolje ob zimskim času les poderati; — to je kriva m i sel.
Veči del tesarjev, pa tudi nekteri borštnarji zimski čas za posekovanje zató nar bolj obrajtajo
kér po zmoti
mislijo, de
9
vsa sočnost dreves pozimi
iz debla v korenine potegne; nekteri od natore lesá clo nič ne vedó in brez prave vednosti po stopi njah svojih staršev pečali, take reči na tanjko zvediti.
Ce tedej kdo temu ali unimu resnico pové, se
stopajo, ki
se tudi niso nikdar
mu mladost
posmehuje, stari
pa

ki se svoje ne
rodne terme svojoglavno derzé, take poduke po svoji slaboumnosti zaničujejo in ga novovedeža očitujejo.
De sočnost dreves pozimi iz debla v korenine ne potegne, se skazuje že iz tega, postavim: če
drevó pozimi
posekáš, in ga
" * v H «* ? ť y'° v '
hočeš ogoliti

kaj ne
golenje ne gre od rok? zató ne, ker se je
de
sočnost drevesa že vmirila in
zgostíla, ali kér
sok
Podereš pa drevó še le spomladi, to je o
spi.
tištim času, kadar sok
po gorkoti zopet oživí

ga
nar bolj ob času sočnosti

) les
boš lahko ogolil. Natora sama nam kaže, de bi bilo
posekovati, kér je spričano, de se les v sočnosti nar ložeje obde lovati in za prid pripravljati da.
Gosp. L. Trautmann nekdajni c. k. učenik kmetijstva na
Dunaji poterdi kar sim ravno svetoval, rekoč: „Zu welcher
Zeit die
Schlagholzer gehauen werder sollen,
ist cíne der
wiçhtigsten Fragen, iiber welclie aber die Meinungen ver-schieden sind. In den àltern Zeiten war man meistens fur den Herb s t- und Winterhieb; die neuern Forstverstán-
digen erklaren sich aber fast durchgângig fiir denSafthieb
im Fruhjahre, wenn die Iinospen schon anschwellen". 2. Band. 2. Auíl. S. 305.	-	1
6S
Te resniee se lahko vsak, kdor les posekuje, reci posebno dopade: 1) de se otroci posebno v domaćim
dostojno prepriča, naj le za skušnjo poséka drevó jeziku podučavajo; 2) de starši tudi deklice v solo po
v zimskim času, in
naj ga pusti čez poletje neo- šiljajo; nekteri kmétje nočejo razumeti, de je deklicam tudi
majeniga fv zimskim času se les lupiti ne da), naj-	šolskiga nauka potreba; 3) de otroci ne hodijo razster-
deí bo drugo pomlad polno červojedine za lupam,	gani v solo, kakor se semtertje vidi, ampak praznično
tudi deblo že močno navertano. Takó se najde cer-	oblečeni; kar tudi solo nekako bolj praznično stori ter vovina na sušica h
y
to je
5
sušna bolez in na stebli pri jemlje. liavnotakase
na drevji, ki se ga otroke k pazljivosti vnema.
Ko so pa Šentjanci 1842 solo
zgotovili,
niso se
zgodi tudi tistimu
<69 r i _	_
i
dre vj u

kteriga si na spomlad
jenjali od déla; temuc so v pretečenih tréh létih še
po
na stebli omajil, in drugo pomlad še le posekal; kopališe z zidam rézaniga kamnja obzidali, novo turnsko 3e poskusi, najdel boš na takim omajenim in še le uro napravili, skorej vse podružniške cérkve nekoliko
»	1 _ 1	1__• • 1	_ i v _ _	1 • I	1 V,. •	f v «	•	• . ,
drugo pomlad podertim drevji dovelj červa
5
ki se
olepsali, in za namécek per novim zidanim mostu

na
po neomajenih
leže in tudi omajeno deblo načne.
in po verbu pod lupam za- dvé kervíni, ki ga je komisija lani čez llinco dělala
y
de je
Te skušnje poterdijo dostojno, kakó potrebno
vso tlako brez besédovanja storili. Kér so Šentjanci že
toliko storili, smémo upati, de njih goréčnost ne bo pred
vsako drevje, kteriga les ima suh in lohak jenjala, kakor takrat, kadar bo vse storjeno. kar še
U \j J U «I V »laivu UI U	^ JVIU1	IVy^J I III W OUH Jíl IUI1UIV	Jt/UJtllU; y	lu Al t * V y AUUU1 WU > O V, OIU1JUI1U	XV Cil Oí/
v delo priti, skerbno skozi in skozi lupa očistiti. manjka; de se jim ne bo treba ptujcov sramovati, ki
("Dalje sledí.)
v
\ova cérkev in nova šola v Sentjanžu.
(Konec.)
Velikrat so mi gosp. fajmošter in drugi ljudjé pra-
se bojo cez kaj casa po veliki césti skoz Šentjanž k železni césti vozili.
vili, de so Šentjanci s takó gorecnostjo dělali
y
de si
je
člověk mislil, de so tisti
kristjani od smerti vstali, ki
liés je,* veliko so Šentjanci terpéli, predenj je bilo vse to storjeno, zdaj jih pa tudi močno veselí délo njih rok. Marsikteriga sim slišal takóle govoriti: ;,rés velikrat je bilo tréba v mošnjo séci, predenj je bilo vse storjeno;
so nékdaj toliko gorá naše domovine s cérkvaini olepsali.
pa hvala denarjih dali
Bogu , vse
y
Še moram povédati, de so za oltar Matere Božje pobožne Sentjanške matere denarje zložile. Anton Ar-
inan iz Čéšnjic, pervi ključar, je poldrugo léto brez domači rokodélci zaslužili.
smo že davno pozabili. Kar smo v je nam ljubi Bog vse nékako z dobrimi
plače večidel per cerkvi dělal. Lépo lampo je omislil Andrej Župan iz Céšnjic. Andrej F1 ej s, po domaće Trebljan iz Dvora, je kupil veliki svečnik, Pankraci
létnami povernil. Nič siromaški nismo, desiravno je bilo veliko skladov. Kar smo kmetje dali, so pa večidél
Zdaj smo pa vsi veséli lépe
Še cio tisti so
V t
cérkve, nove šole in drugih novih reci.
z d a j
zadovoljni, ki
so včasi kaj godernjali, kér so se
Peenik iz Ovséniga, drugi ključar pa dva majhna. Fantje so napravili lépo ogrinjalo (Velum), dekléta ne-
za mošnjo bali".
Ce člověk premisli, de je k vsem tém rečém treba bilo veliko tavžentov in veliko žuljev, in de so vse drugo
v 9
kaj mašne obléke, dva fanta pa nove mašne bukve.
Rihtarji in njih pomagači so pridno denarje pobírali in so jim k cérkvi
farmani cisto iz svoje mocí napravili, zunaj téga
y
kar
na délo napovédovali. Vsi kmetje so se mozko obna šali, in vse sklade do zadnjiga vinarja odrajtali. De z eno besédo rečem: gotovo ga ni odrašeniga človéka v fari, ktéri bi bil takó siromaški, in z rokami k cérkvi kaj perpomogel.
patron in gosposke
perpomogle ; mora
de bi ne bil z denarji
spoznati, de so Šentjanci z dél i pokazali, de so za božjo čast in srečo svojih otrok vnéti farmani in svojim osposkam pokorni kristjani. Dali so pa
<r
tr>
Pa še komaj je bila cérkev v štirih letili po vééim vodnika
tudi lép izgled
drugim zapušenim faram, de céla fara, če tudi ni velika, z združeno
močjo pod skerbjo modriga in goréčiga
obdélana, so se ze gosp. fajmošter, prepričani, de je kmetiškim potrébam permérjena šola v fari za cérkevjo
veliko premore
L. Sevčan.
naj
potrebniši réč
, s farmani pogovarjali, kakó de bi se dala šola vpeljati. In 1841. léta so jo farmani z ravno
Urn o


je noviga
v	/	v w	V-7
(Želez no cesto od Gradca do Celja) bojo
V •
V f
tako gorecnostjo, kakor pred cérkev, čisto iz svoje moci
Rokodélci so zaslužili per soli čez 1000 gold.
bojè odperli za
b 1 a g ó
18. Velkitravna, za ljudí pa
y
postavili.
drugo so pa vse farmani dali in storili.
Sola ima dosti prostora za 60 — telj (šomašter) ima pa dvé čédni stanici. Učitelju, kteri
cérkovniku dajejo v biro. Bira sicer
1.
Roznicveta tega
leta.
70
šolarjev, uči
V 1
t Popra vik.
in 16. listu v sostavku .,Kaj je z drevjem
jim tudi orgia, m ni vga ti je n a,
la
namést jevševje bêri jel je.
pa vender znese, če jim je učitelj le ko-likaj po volji, z vsim vkiip, kar ga tudi od štole doletí, dobre mère 200 gold. Solski denár ni vpeljan, kér
Današnjimu listu je perdjana 8. dokládá — oznanilo in povabilo Teržaške a sek u ran
stara skušnja učí, de otroka m šolo
zapera
Čije
vertov in noffradov
škodí toce
Četerto léto Vsako léto
V f
y
je ze, kar se je v Šentjanžu šola za-eno k drugimu, jih hodi v šolo ob
cela.
délavnikih po 45, ob nedeljah in praznikíh pa po 50
otrók obojiga spola.
Nedéljska šola je za vsako faro práv koristna. Va-njo pridejo otroci, ki ob délovnikih zavoljo téga nemorejo v
in tisti že nekoliko od-
VÁtni kup.
V Ljubljani
25. Malitrav-
na.
Krajnju
JVlali tráv-
il a.
solo
hoditi, kér imajo predeleč
y
rašeni, ktéri po kaki nerodnosti niso v pravim času ob délavnikih v šolo hodili.
Sentjanški otroci so za uk prebrisane
glave.
V
vb o gljivi.
soli so pa prav tihi, pazni in
Desiravno so morebiti po okoljnih farah bolji sole, kakor je Sentjanška, mi vender Šentjanška zavoljo treh
gold.
srold.
mernik Pšenice domače
» banaške»'«
Turšice............
Soršice............
Reži..............
Ječmena...........
Prosa .............
Ajde..............
Ovsa..............
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Joxef Blaznik v Ljubljani.