listu: —
’Ceto leto . K 10-— Po! leta . .	» 5‘—
Cetriteta .	* 2 50
Mesečno. . . „ P— Zunaj Avstrije:—— Celo teto . . „15*— Posatnezne Številke — It) vinarjev.
4'
Uredništvo in upravniStvo: Maribor koroška ulica. 5. - Telefon St. 113.
j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
«Straža** izhaja v pon. ddjek in petek popoldni
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Srbi in Francozi zavzeli na severovzhodni strani Bitolja važne višine. — Bolgari so radi nevarnosti obkolitv® Bitolj zapustili — Bolgari in Nemci so se utaborili severno od mesta. Proti Rumunom stalno napredujejo. — Od tl do 19. novembra vjeli 19.5 IT Rumunov ter uplenili 26 topov in 72 strojnih pušk. — Italijani se p !|»ravijijo n i deseto ofenzivo. — Naši iztrgali Italijanom v Vipavski dolini strelski jarek. — Ob An eri nadaljevanje izredno srditih bojev. — Nemci izgubili le nekaj manjših postojank.
mame
£S-
fa
Elfi
««S
Tsais ai
uradno porodilo.
!smm
Dunaj', 19. novembra.
Uradno ^ razglaSa:
} 0 "0Q (''r {fm : -rZri:r	• / Q’ i	f -, - .	- *	‘ J
Vzhodno bojišče.
^ v f- . '. 'olp j j.:.i Lu.Uf:jS $ 19X\c	.	,
«fufžno krilo pod poveljem nadvojvode Karola se nahajajočih zveznih čet je v zadnjih dneh izvojevalo popoten vspeh. Cete krmad© generala pl. Falkenhayn so si izvojevale v bitki pri T ar len i u izhod iz gorovja jn so včeraj prišle s četami, prodirajočimi v dolini M o str up, do železnice, ki pelje iz F orci o r o v e proti Kraj o (v eri. Zelo žilav rumunski odpor, kF je-bil opetovano skrajno,,JzEazil zlasti vzhodno in iužno-vzhodno ojd T a r k o j a, je bil brez-vspešen. Tudi .avstro-ogrske in nemške čete, prodi-rajoče ob obeh straneh reke A 1 u t e, so v trdovratni borbi dospele do vznožja gorovja: prekoračile so včeraj črto K SMi ;m a; n, est ite-:Slu is ii> R umuju s-ki napadi so se tukaj izjalovili, ravno tako, kakor s©r verno od K a m j) o lung a. Od 1 novembra je bilo v Va 1 ah i J i ‘yjeitiža i r	Iti h .6 a s 1-
n iko v, 1 9.3 2 8 mož, vplenjonib 26 topov, 17 vozov za municijo in 72 strojnih pušk irna-vgg , ^obmia ; ’ü’ Na s e d m o g r a š k i VyzHtfdHfairOnti južnovz-hodno od T o 1 g y c s a so bavarsko čete generala pl, Arz odbile	sunek	.	. ' .
Močan ogenj francoske artilerije v odseku južno od kraja SaiUy—Sailisel je bil uvod za napade, ki so se na severnozahodnem robu gozda St, Pierre ' Vaast1 pod velikimi izgubami ponesrečili
HaUouisktt bojišč«.
M a c k e n s e n o v a skupina: V Dobruci patruljni boji. Pri Silistriji živahni infanferijski in artilerijski ogenj.
Macedonsko bojišče.
Med tem, ko se je sovražniku posrečilo doseči na višini 1212 severovzhodno od vasi čepel vspehe, so nemške in bolgarske čete zavzele postojanko severno od Bitolja. — Bitoli s m o t o r e j zapu stili.
Rraljfvina Poljska,
Avstrijski Poljaki o Novi Poljski. Im
Dalje proti severu nobenih posebnih dogodkov.
:	Italijansko tofUMl' .ocfugst / elsa 1
V V i p a v s k i d o 1 i n i južno od B i I j smo zavzeli in zasedli italijanski jarek, vjeli 3 častnike, 1
*' 1.	.	i 11 , *	: • ”	; Ì-. --vJ J.i. ’■■J	y („..£ O v?’’j l.t 3-
Iti 'T20 mož. - ■ .. 'ix-'t«:-! .BCioiJoo bS .ognib ni envois j
Namestnik	dÄftfex gh Holet. I;
/	-n 1 ®s.	dfboTsn liiguib I
' F ’ > r ! .Hajncvejie nemško nradn® j tfoMöfilq;
8t eis ois
nane sis smsBf:q ar a>
~oß “ßpfeßmssT sia -3VBB Ja 00■.■!toiäojf V 'r.-m mlgivdl,, .0-ifsq oMgfau «msmhq elss oa biraneSskbr'ifoji§če limava®
esc
sT
iloisisisi ßd ßgfilg ß.vb il.s ; ö7'9i: Beiblin, kl Whm embriu
~ ‘	" ßs.^ißjfavdo od an ,sfa
Isbxföev nq smi
Duo 12, novembra je imel Poljski klub v Krakovu slavnostno skupno zborovanje. Po slovesni sv. maši je načelnik kluba vitez Bilinski na zborovanju izvajal sledeče :	T	ff a
„Začelo se je uresničevati, za kar je prelilo kri toliko poljskih mučencev. Pred : skoro loO leti so razdelili Poljsko in s tem storili krvavo krivico našemu 1 poljskemu narodu, evropskim državam pa pri-zadjali eno najusodnejših posledic. Gelili 100 let se je to dejstvo ■ maščevalo nad Evropo, ki je bilo eno glavnih vzrokov svetovne vojne, ki ; sedaj v svojem razvoju in doslednosti zgodoviinslke pravičnosti .pri-, naša vst;\enje. Obema monarhoma mora biti hvaležen i tudi,, vos ©pibiiran .svet, kajti Poljaki niso n a--rod, ki bi i/tol novot državo;’prejemali iz tujih rok kpt dar, ampak; so.majod, ki zre na devet stoletij slavne državno neodvisnosti, devet stoletij kulturnega dela, in stoletne boje in žrtve za varstvo in brambo c'ivi-liziranega sveta.. Vrača se nam le del tistega, kar ni nikdar prenehalo biti zastarana pravica narody. Mi smo imeli pred; očmi jdrugačiid rešitev, kakor šo jo večkrat pfovdarili pogosti sklepi Poljskega kluba,
na obehv-straneh reke Apnu. dokazuje, da se bo a.i: gleško napadanje nadaljevalo. Včeraj zj^tgaj se:je-j:a sovražno frön^d^ävflSSfö^eBijaBii® danes zjutraj
^ t^lxrTrsu m pr -r t,	c	.	,
končal za Angleže v krvavem porazu m so katerih - mestih ' pridobti.;ddkfijfifeezp9^f^ii%à^g|e| mlja. Cete,' ki so se bOFflč>-rpod |oveIjstvGm genepsdov Fuchs' in pl. Marsch^t?,’W|. ^%t#ftji|b:%Ì^mWMdjo.-bovale angleškem c navalu. Nas (Nemce) so južno/■ hodno > -od ■ J^aje.u
točkah južno od te :vaäi	n^ftjhin stojimo^ |
že poprej pripravl]eni/ ^#b»t pi^toihnM na južnem bregu Ancre. Vsa druga mesta,	btò‘h^Ätm
Široki fropti opetovano n
30 našO vrle)
držale ali pa so jih v protisunkU' zopet pridobile.
program se ni uresničil.. Globoko smo prtMiričani, do sb bodo obljube obeh: monarhov izpoln|ie v polni me->riy kJfamovvda sebo čhnprej; začelo z organižMiioum-j: veVdržaveiiMov da bo ta,koj, ob sklepu s\ olo\ nastopil novi poljski kralj s posebnim drzaypim;zbo-: i'oin, vlado in armado .Nova država so bo vedno s-porainjala krvavih žrtev zveznih armad! mi poljski czfemlirnNova Poljska bo zopet prevzela svoje'poslanstvo,' da srednjo Evropo varuje pred.poolavo iž Hfz*
ihdä^emso-ra otoontenu ur pb ,X-rdn aLiSn 'M • pi Državnozborska stranka pruskih Poljakov o‘i-cijelno še ni zavzela stališča. Kakor poroča od vlade informirani:,,,Lokala.nze(ger“, stoji potiska strani skaiMilstaJiščii, da se kot .poljski podložniki pruske : države koti Ostali državljani nimajio brigati za listar novitev nove države. Kako pa naj to vprašanje predobro iz narodnega stališča, bodo sKorali še le vo • sklieäuju pruskega; deželnega zbora. sGptpvo na Jel da bo prišlo do zelo različnih nazorov,"ker v štran-ki sedijo konservativci iz skrajno desnice in zastopniki delavstva ■izvsjkrajne.-device, v ,srpdi pa meščani ! in duhovniki :	o rotisn alvo.” fpf moa	I
rial rr na Ugovori in. pogevOui,
Francoski ministrski predsednik Briand in an-
gleški ministrski predsednik Asquith, ki je Parizu, sta ruskemu ministrskemu predsedniku Stär- ’ merju poslala brzojavko, v kateri se pridružujeta ruskemu protestu zoper prekršitev mednarodnega prava in metdnarodnib pogodb, zakrivljeno po Nemčiji in Avstriji, in zoper njuno drznost, da' hočeta na zase-denem ozemljti ustvariti novo državo in iz prebivalstva teh pokrajin sestaviti novo armado. Izjavljata svoje veselje, da je Rusija danes ponovila svoj pred dvema letoma po carju izdani neomajni sklep, da bo izvršila avtonomijo Poljske, naroda, s katerim ju veže >o stare simpatije in kojoga edinost bo, ko bo spet oživela, glavni činitelj ! bodočega evropskega ravnotežja. Slično brzojavko je tudi poslal italijanski ministrski, predsednik Boselli ;
V pruskem državnem zboru pa se je daues gle-1 de na proglasitev, samostojne Poljske začel pogovor. Konservativci in Lberalei so namreč v pruski zbornici vložili predlog, v katerem izjavljajo, da je, pro| glasite v samostojne Poljske korak, ki se dotika najvažnejših življenjskdi interesov Prusije, in jäa“'& morajo v novem jioljskem kraljestvu ustvariti za Nemčijo trajne in močne vojaške, gospodarske in politične jamščine. Ker se ta korak tudi dotika interesov polteko govorečih Prusov, izjavljajo, da je vsaka u-reditev notranjepolitičnih razmer v nemški vzhodni marki nemogoča, ki bi ogroževala nemški značaj teh vzhodnih pokrajin, ki so s prusko državo neločljivo združene in za Prusijo, kakor tudi za Nemčijo neb-gibno potrebne.	tem W vdoG	kf’alp'
Bodoča poljska armada.
Nemška j,Warschauer Zeitung“ piše:
Iz uradnih ; virov smo o bodoči poljski armadi dobili sledeče podatke;: Uniforma bo srečno vzbujala spomin na slavne -i ol4ske vojake za časa Napoleona I. in na današnja .poljske legije. Suknja je podobna suknjam poljskih legij. Naj levi roki nad laktom je všit poljski orel iz"'kovin e v višnje-rdeči zvezdi. To znamenje se je nahajalo na zastavici sulice poljskih ulancev za časa Nap oleona 1. Kot pokriva-lo služi takozvana konietlcratla s polteMm orlop v višnjevordecem polju.' Poljska armad d ohrani tudi dokolenioe (gamaše za omotanje), kakor jih imajo že poljske legije. Kot, pokrivajo kavalerije bo služila poleg. konfederatke čapka poljskih ulancev z belim orlom. Dosedanja legija bo služila kot temelj novoosth-navljajoče Se poljske armade. S tem bodo dveletne slavepolne lastnosti [:oljski h legij poóólno: korist novi armadi
:	jiunaj.sld listi so izvedeli iz dobropoučenega
vira, da. bo ureditev .poìjslcó arma.de preskrbela Neib-čija' siso^človanjem. avstrb-ogiTSkih častnikov. Pddfe-ga za iioljsko armado so poljske legije, ki so od meseca avgusta, 1914 tvorile del avstro-ogrske armade, j jin so.jse:;1oq,,.jégd čaš^jj Slavino borile v vrstah -'zVèz--Frano j Jožef je sedaj dnl'boifške legije na razpolago poljski armadi. Po jska ärniiJQa . poljsko narodna, torej ni ne avstrijska, ne nehiš-:k». Mosta, poveljnikov bodo na razpolago poljskim častnikom; za sedaj pa bpàó'radi'-pqm'anjkàn|ài:!#01j-skih častnikov poveljevali poljski armadi avštro-b'|r-ški, in nemškij častniki. Bodoča poljska, armada beide začasno pridružena nemški armadi. Ta pridružitev -no včlanjen je, kakor se je v nekaterih listih (pomotoma. naglašalo — ima namen, poljskim četam po mednarodnem pravu ! zajamčiti znak regularnih čet. Stališče obeh generalnih gubernijev Varšava, in Lublin do njih najvišjih armadnih vodstev in vlad ne bo nič prizadelo vslecV dogovora o poljski armadi. ’
Kar se tiče sestavljanje poljske armade; Obsega naredbeni list za Poljsko z dne 13. novembra na-
loo
Öff[ß\
SiOVBO 0t
tančnejša določila za prostovoljni vstop, v poljsko armado. Od 22, novembra, naprej se bodo sprejemali pri vseli c. in kr. generalni guberniji podrejenih občinah prostovoljci za poljsko armado. Smejo se priglasiti vsi v okupacijskem, ozemlju živeči Poljaki brez ozira na narodnost' in vero, ki so stari najmanj 18, in največ 45 let. Prostovoljci, ki so vsled svojega stališča zmožni za častnike, sme^o biti stari do 50 let. V poljsko armado se ne sprejemajo taki, ki so obsojeni v ječo ali izgubo časti:	vendar so izvzeti
taki, ki so bili obsojeni zaradi političnih prestopkov. Za enkrat se ustanove te-le panoge: pehota z oddelki strojnih pušk!, konjenica., saniteta in tren. Vsa.k prostovoljec si sme izvoliti četo. Oni, Jki n,iso zmožni, se smejo čez nekaj časa zopet priglasiti.
Natečaj za poljsko narodno himno.
Natečaj za poljsko narodno himno razpiše vodstvo varšavskega orkestra, Poljaki namreč do sedaj nimajo prave narodne himne, kajti „Ni še Poljska izgubljena“ je pravzaprav vojaška koračnica, dve drugi pesmi, ki se pojeta ob narodnih slovesnostih, sta prosilni, oziroma žalni pesmi, ne pa. himni.
Podpišite 5. vojno posojilo!
Cesarski namestnik grot Clary nam piše:
Dve leti in tri mesece stoje naši vrli vojaki na bojišču, v njihovih prvih vrstah sinovi železne pokrajine, na katere zremo s hvaležno ljubeznijo in z opravičenim ponosom, Stanovitno in zvesto so izpolnjevali Štajerci, tako pred sovražnikom kakor tudi doma. svojo dolžnost v vojni, Naj bi pokazali tudi sedaj zopet svojo ljubezen in zvestobo do cesajrja in države in do lepe domovine in z vsemi močmi pripomogli
jdo zmage petega v o j n e g a p o s o j i 1 a.
Način petega je jednak onemu Četrtega vojnega posojila, le še deloma ugodnejši so pogoji za pod-‘pisanje.
Na željo se lahko podpiše:
1.	40Ietno davka prosto 514 % državno posojilo v kosih po 50, 100, 2,0(7, 1000, 2000, 10.000 in 20,000 K, Obresti old kosov po 50 K se bodo izplačevale v celoletnih obrokih dne 1, decembra vsakega leta, obresti večjih kosov v, polletnih obrokih dne 1, junija in dne 1. decembra vsakega leta za nazaj. Posojilo se bo izplačalo v letih 1922 do 1956 na temelju izžrebanj, Vračalo se bo po polnem imenskem znesku — med tem ko znaša podpisna cena le 92,50 od 100.
2.	Davka proste ravno tako 5)4 % državne zakladnice v kosih po 1000, 5000, 10,000 in 50.000 K, ki se jih bo dne 1, junija 1922 po polni imenski vrednosti vrnilo. Podpisna cena je določena, le s 96.50 od 100. Obresti se bo izplačevalo v polletnih obrokih dne 1. junija in dne 1. [decembra vsakega, leta za nazaj,
Ker so poslovalnice za podpisfanje se odpovedale svoji 54% proviziji, znaša cena novega vojnega posojila celo le 92 K, oziroma 96 K za 100 K imenske vrednosti, Doba za podpisovanje se prične v ponedeljek, dne 20, novembra 1916 in se konča, v soboto, dne 16. decembra 1916, ob 12. uri opoldne. Prijaviti je mogoče pri vseb poštnih uradih, davkarijah, bankah, hranilnicah in posojilnicah, kjer se dobivajo tudi vsa natančnejša pojasnila. Upoštevalo se ie
LISTEK.
F. S. Špindler.
Ljudsko cerkve**o petje.
(Konec.)
Toda — imamo li Slovenci zares starih, iz ljudstva samega vsklilih, ne od tega ali onega znanega mojstra zloženih pesmi — melodij? Imeli smo jih, pa jih je začela, preganjati in iztrebljati laži-re-lormacija ter jih nadomeščati z večinoma novimi, ki se pa niso mogle udomačiti; pozneje jih je pa vpliv alpskonemške in laške mehke pesmi docela izpodrinil. In z njimi je šla — čeprav je v našem petjaželj-nem ljudstvu vzniklo kmalu zopet obilo novih pesmi — naši ljudski pesmi v zgubo njena n a j v e -Čja veličastnost: enoglasje, ki so si ga vsi ostali slovanski narodi še do danes ohranili. Lo ruske ujetnike slišimo peti tudi večglasno: toda to večglasje je docela različno od našega v sedajnem ljudskem petju : ni zgolj „sekundiranje“ v tercah ali sekstah s toniko ali dominanto kot basom, marveč je Iroglasje, vmes. dvo- in enoglasje, ki je zelo gibčno, ter se zna čudovito spretno prilagoditi harmoničnim spremembam melodije, naj si pride durov ali molov tonovni način. Kako okorno pa je v tem naše 1 jursko večglasje, ki dostikrat pri mali modulaciji že o«! reče ter vsled tega postane zelo monotono! Kdor še ni slišal mogočnega enoglasnega petja velike množice, temu ie seveda zaman z besedami dokazovati da je fo še 'vse kaj bolj veličastnega, nego če cela cerkev poje večglasno kako staro blagoslovu o pesem.
Toda, vsled gori omenjenih vplivov je slovensko uho — in menda tud' grlo — že tako spremenjeno, da na enoglasno petje pri nas ni več misliti, iz-yzèmSi, ako bi se tuintam posrečilo izvežbnti velik
; vse zahteve, da se morejo bogati In nepremožni ucle-] ležiti podpisovanja.
Na bojnem polju smo se na vseh frontah pričetemu, dobro pripravljenemu navtalu naših sovražnikov vspešno postavili v bran, daljna ozemlja sovr raznih dežel drjžimo kot .dragpceho zastavo nedztrg-ljivo v rokah, Pa tudi financijelna vojna pripravuje-nost ne bo in ne sme odpovedati, ker visi hočemo v-strajiati do zmagovitega vira.
Podpisujte torej peto vojno poso j i J, o!
Cesarjeva bolezen.
0! cesarjevem stanju je bilo dne 18. t. m. zvečer izdano naslednje poročilo:	Cesar, je imel danes
zjutraj, dasi je nahod ostal enak, lahko mrzlico, ki je zvečer narasla do 38 stopinj. Delovanje srca dobro, dihanje mirno. Kljub1 temu sie Je: cesar cel dan posvečal delu ter razven tega sprejel grofa, in grofico Waldburg, vrhovnega dvornega mojstra kneza Montehuovo, generalna pribočnika Paara. in Bolfra-sa. v enourni avdijenci,
■saw	« .iTirri,
Švicarska socialna demokracija ena-kočustvuje z Adlerjem.
Kakor poročajo nemški listi, se je te dni vršilo v Curihu v Švici strankino zborovanje švicarske socialne demokracije, V otvoritveni seji je pozdravil sodrug Nobs došleoe v imenu eubiškega strankinega odseka. Od zunanjih odposijajnjcev/ so bili naivzočif: Lenin za rusko, Radek! za rusko-poljsko, A, Ballajba-nov za italijansko stranko, Aixelbrod za rusko delavsko stranko in zastopnik nemške internacionalne skupine. Po končanem dnevnem redu je Nobs predlagal resolucijo, ki izraža vsem, ki so iz političnih razlogov vj-eti ali zaprti, posebno Liebknechtu, Mehringu, Rozi Luxemburg in dr. Fricu Adlerju simpatije soci aldeinokraškega strankinega, shoda,.
K temu pripominja ,dunajska „Reichspost: „V-siljuje se nam važno vprašanje: Kako stališče bode zavzela avstrijska socialna demokracijai, ki je, kakcu lojalno priznavamo,, Adlerjev zločin obsodila, na,pram ouriškemu zborovanju strankinih zastopnikov, ki je izrazilo morilcu Adlerju svoje simpatije? Ali hoče avstrijska socialna demokracija, še nadalje vzdržati svoje zveze s to stranko? Ali ne smatra za primerno, da se javno in slovesno odpove vsaki skupnosti, in vsakemu nadalinemu občevianiu s švicarsko socialno demokracijo, ter njenimi ruskimi in itaiijainsKi-mi sorodniki, ki so bili: zastopa ni v Curihu?
Bodoča zunanja politika Severne Amerike.
Londonski list „Morning Post“ poroča iz Va-šingtona:	?
Pričakuje se, da se bo prihodnji teden odločila zunanja politika Združenih držav in sicer za, bodočo dobo sedanje vojske. Predsednik se, bo s člani ministrstva in uglednimi voditelji svoje stranke po-
M—————————Bl	-«v-- ————————————————
del župljanov^ ' 'da bi peli nekatere liturgične speve — latinske, kakor n. pi*, pojo Pajnge lingua ali dele iz ordinarija missae in pod. ne le v Italiji, ampak tud v zapadni Nemčiji in — vi misijonskih pokrajinah. Pri slovenskih pesmih pa najbrže — z malimi izjemami morda —- na tak retrograden razvoj ni več misliti, daisiravno je naznanjeno, da bo v novi pesmarici, ki jo je priredil Stanko Premrl za ljudsko petje, precejšen del določen za enoglasje.*
Ker pa je temu tako in ker je poleg tega ljudskemu sluhu popolnoma izginil smisel za molov tonovni način (Id ga vsi ostali Slovani, še imajo!), se moramo pri izberi pesmi za ljudsko petje na to dejstvo ozirati ter odbirati le melodije;, ki nimajo nobene nenavadne modulacije, zlasti ne v mol, čeprav se s tem petje oropa velike prednosti: živahne mnogoličnosti.
Harmonizacija v spremljevanju (kakor tudi prirejeni 2. glas) mora biti pač zelo priprosta in se mora ozirati na naravne melodične in harmonične postope, ki jih bo pri petju ljudsko uho. oziroma grlo, najbrže ubralo, 'da ne nastanejo grozne disharmonije. Vendar pa treba spremljfèvìanje brezpogojno prirediti pravilno — po zakonih harmonij oslov j a; kajti zanikernim orglavcem nar ljubo, ki se še sedaj ne marajo izvežbati v igranju preprostega stavka, se ne smemo pred svetom smeši,ti s kakšnim mašilom „ad usum 'delphini “
Kakor že omenjeno, so nam prastare naše cerkvene ljudske pesmi'šle, vsaj ra prakso, malone do
* Zanimivo potrdilo za to sem doživel nedavno:
Za pobožnost na čast Srcu 'Jezusovemu ob začetku meseca sem bil pevke naučil enoglasno himno: „Do neba naj se razlega,“ ; nekaj mesecev so jo tudi pele tako, a 1. nedeljo oktobra jo pa, naenkrat udarijo v polnem večglasju, v kolikor ga, ni motila, mala, modulacija.!
svetoval v kongresu in bo nato določil bodočo politiko. Dopisnik nadalje poroča, da, mu je rekel član v-lade: Naše roke so bile raldi predstojećih volitev in negotovosti, ki so jih volitve prinesle seboj, več mesecev vezane. Nemogoče nam je bil mnogo storiti, A sedaj imamo zopet prosto rokO in lahko, ne da Ihr bili moteni, napravimo nadaljne korake,. Poročevalec pravi, da še ni nobenega migljaja, kaka, bo nova. politika Z|druženih držav. Namignilo se mu pa je, da se bodo pogajanja z Nemčijo, kakor ioidi z Anglijo odločneje vršila. Zdi se, 'da se bo najprvo razpravljalo o tekočih vprašanjih med Nemčijo in Združenimi državami
Dopisnik londonskega lista „Times“ poroča, da bo predsednik sedaj skoro gotovo v vprašanju P-čol-novf nasproti Nemčiji odločneje nastopil)	- ; J i ! I I ' i. J I • i
ie
Z^kasiiica Kapstadt - Kaira.
Stara želja, angleških imperijalistov v Afriki je, združite severno- in južnoafriške angleške kolonije z železnico, ki, ibi naj segala od Kapstatìta, torej najskrajnejšega afriškega juga,,, do mesta, Kaira v severnem Egiptu* Ta železnica bi bila velikega pomena ne samo v gospodarskem, ampak tudi v sftrategi-Čnem oziru* Cecil Rhodes, največji predstavitelj angleškega imperijalizma, v Afriki, je rekel:	„V kolo-
ni1'ah je železnica bolj poceni kot kanon in tudi dalje seže.“ Z znano svojo žilavostjo so Angleži zasledovali1 izvršitev tega velevažnega sredstva svojega Imperijalizma, Dosedaj so dograjdili južni del te proge, od Kapstadta do 500 km pred južno-zahodno mejo nemške Vzhodne Afrike in sicer vi dolžini 3456 km. 'Tudi od severa so začeli gradirti ter so dovršili dolgo progo. ;Od mesta Aleksandrija, ob Sredozemskem morju vodi železnica preko Kairo do mesta Assuan, odtod posredujejo ladje promet do Wadi Halfa, odtod zopiet vozi železnica skozi Nubijo in Sudan do m,es-' ta Chartum, Severni del železnice od Kaire do Char-tuma je dolg 2164 km Med Chartumom in Dolo (Rodeste) je torej še brezželeznični presledek 3560 lan. Kako se bo ta presledek izpolnil, bo odločila vojska. Med severnim in južnim delom te železnice je namreč belgijska kolonija Kongo in pa nemška vzhodlno-afriška kolonija. Ker se je Angležem v tej vojpki posrečilo. spraviti največji del te nemške kolonije v svojo oblast, ie dograditev železnice Kapstadt—Kaira. v njenem srednjem delu postala aktuelno vprašanje angleške kolonijalne politike.
„Deutschland“ na povratku.
V	Amsterdam je došlo dne 17. novembra poročilo iz mesta New-London v Severni Ameriki, da je nemški trgovski P-čoln „Deutschland“ dne 17. nov., ob /42. uri odplul v Evropo.
O podmorskem čolnu „Bremen“ še do sedaj ni ne duha in ne sluha. Ladja se je skoro gotovo ponesrečila.
V	London je došlo dne 18. novembra iz: Novega. Londona v Severni Amerikt poročilo, da se je nemški P-čoln „Deutschland“ dne 18. novembra ob 5. uri 15 minu.t zjutraj vrnil v tamošnje pristanišče, ker je zunaj pristanišča trčil z vlačno ladjo, ki ga je spremljala, Vlačna ladja se je potopila. Sedem mož po-
čela v izgubo. Torej pridejo v poštev one iz mlajše zlasti takozvane Riharjeve dobe, katere obrazloženim načelom odgovarjajo, ter naše štajerske- iz dobe pred Slomšekom, izmed katerih je on izbral blago slovne in druge. Za potrebe, katerim s tem materijalom ni zadoščeno, moramo iskati najdomestiia pri drugih narodih (kakor je delal že T rib nikov „ Orglavec“ in vse poznejše zbirke), ali pa včasih sprejeti morda tudi katero čisto novo, če se vjemajo z zgornjimi zahtevami. Nikakor pa, še ni v ta namen poraba katerakoli pesem že za, to, ker .je pisana za eden ali dva giasai. Tako se je „Ljudska Pesmarica“ povečini ozirala na te zahteve; v kolikor se ni, seveda ne bo obveljala za ljudsko petje. „Kvišku srca“ ima pa večjidel nove skladbe, ki so zelo primerna zbirka za petie organista in nekaterih pevk ali pevcev na koru, ki pa se pri njih skladatelji na obrazložene zahteve niso ali ne dovolj ozirali ter torej za pravo ljudsko petje v našem pomenu v celoti ne pridejo v poštev.
S tem nam je pokazana pot naprej ! Gotovo pa, je, da med Slovenci, dasiravno nas je malo, tudi ne bo za, vse pokrajine eno obveljalo. Pri prirejevanju „Ljudske Pesmarice“ je ravno iz ozirov na, skupnost izostalo dokaj pesmi, ki so pri nas na Štajerskem zelo priljubljene. Nemški škofje so se pri tozadevnem skupnem posvetovanju meseca avgusta t. 1. v Fuldi komaj zedinili na, 23 napevov, ki morajo zanaprej veljati kot nekaka podlaga ali jedro vseh škofijskih pesmaric za ljudsko petje, dočim se ostale pesmi z-bero po Krajevnih potrebah in kakor bolj ugaja, plemenskemu duhu. Podobno bo pač tudi pri nas, da bo maloštevilnejši vseslovenski zbirki kot podlagi vsaka pokrajina zase dodala, kar ima najboljšega v svoji lastniji A če započeto delo res uspe, se bode najbrž pokazalo, da bodo pesmi tiste škofije, ki bo imela najbolj razširjeno občecerkVeino petje, prodirale osvojevalno tudi v sosedne pokrajne.
sadke je utonilo. „Deutschland“ ni znatno poškodovana.
Romunsko bojišče.
Naši na celi sedmograški fronti krepko prodirajo v Romunijo. Svoje predorne črte smo pomnožili tudi s prodiranjem čez mejo vzhodno ojcl Predeala. Na severovzhodni sedmograški črti so naši pri prelazu Soosmezö iztrgali dne 16. t. m. Rumunora goro Run cul Mare.
V Dobruči se je sovražna armada znatno ojačila in tipa, kakor poroča list „Deutsche Krieg.sna.eh-richten“, pofd poveljstvom ruskega, generala Sagaro-vega previdno proti j,ugu. Nemške in bolgarske čete so že izpraznile mesto Harševo ob Donavi..
Naše prodiranje na Tlaškem.
„Times“ poročajo, da napadajo avstrijske čete preko sedmograške meje v Vlahiji sedaj ta, sedaj oni del rumunslcega ozemlja, Naše čete so prekoračile rumunsko mejo od zahodne proti vzhodni strani. Pri Vulkanskem prelazu so stale avstrijske čete dne 15. novembra že 20 km, pri prelazu Crvena veža 25%, uri prelazu Törzburs 27 m pri Predealu 8 km na rumunskih tleh.
Vspeli vzhodno od Predeala.
Naši so na obmejnem gorovju vzhodno od Prediate stali dosedaj še vedno na naših tleh, ker je še bila sovražna moč za vspešno prodiranje čez mejo premočna. Dne 16. novembra pa se je našim posrečilo, da so prejclrli rumunskje črte na tem prostoru In so stopili na romunska tla, Vjeli so tudi 2000 R limunov. Ž vspehom vzhodno od Prejdeala je zavarovana od vzhodne strani naša armada, ki prodira preko Predeala proti Sinaji.
Naši zasedli mesto Busteni.
Glalvni sunek naših čet v Rumunijo je naperjen proti Sinaji in Kampolungu. Našle četie so te dni zasedle mestece Busteni, ki leži jujžno od Predeala, kakih 15 km pa, rumunskih tleh. V Busteniju se nar hiajajo veliki petrolejski izvirki.
Italijansko bojišče.
Italijani se baje z veliko naiglico pripravljam na diese to kraško ofenzivo, s katero bodo, kakor pravijo švicarska poročila, kmalu pričeli. Boroevičeva armada je na italijanske navale dobro pripravljena.
Pred deseto soško bitko.
Iz Lugana se poroča, da je zadnje dni bilo Odposlanih na fronto večje število novoizvežbianih vojaških oddelkov iz srednje Italije. Možje, ki prihajajo iz fronte na dopust, pripovedujejo o velikih prečk pripravah za novo laško ofenzivo na južnem kraškem ozemlju. Vsa znamenja kažejo, da bodo tokrat Lahi napadali s podvojeno srditostjo ter da presledek med deveto in deseto ofenzivo ne bo tako velik, kot med osmo in deveto..
Koliko ozemlja so Italijani pridobili.
Iz našega vojnega tiskovnega stana se dne 18. novembra poroča:
Sovražno Časopisje, posebno italijajnsko, si ne more kaj, da ne bi pretiravalo laških vspehov v za dnjih goriških bitkah. Temu nasproti se na podlagi gotovih dejstev sledeče pribije: Vi Primorju so naše čete morale izvojevati devet obrambnih bitk. Naiša fronta je ostala severno od Solkana nespremenjena; med tem krajem in morjem teče fronta čez Vrtojbo,-se vije blizu vlzhojdno od Kostanjevice, med Novo vasjo in Jamljami, gre dalije v južno-zaholdni smeri in naposled doseže 4 km zahodno od Devina morsko obrežje. Tako je sovražnik na Goriškem, kjer so od časa do časa nastopali že vsi odjelolki njegove armade, v poldrugoletni vojski pridobil ozemlja 'k večjem 12 km. 'Ta napredek je stal Itaci Jane mnogo Čez 1 milijon krva.vih izgubi. Število vjetaijkov, ki so jih baje Italijani od začetka avgusta, torej v štirih bitkajh, vjeli. Se od italijanske strami ceni na 40.000 mož. Mi smo na južnozahodni fronti samo enkrat napadli in smo pri tem vjeli 50.000 Italijanov in uplenili 300 topov.
Italijani proti rešitvi svojih tovarišev.
V Ampezzo-dolini na Tirolskem je nedavno veliki sneženi plaz odnesel z vrha gore v bližino naših postojank večjo italijansko patruljo. Naše čete so hotele zasute Lahe rešiti, a Italijani so na, naše moštvo, M je bilo zaposleno pri rešilnih delih, talco srdito streljali iz strojnih in navadnih pušk, Jda. so na-
ši morali rešilna dete popolnoma opustiti. Tako so Italijani sami zakrivili smrt večjega Števila svojih tovarišev.

..jati
usko bojišče.
Z ruskega bojišča nobenih posebnih poročil. — Ruska vlada je podala izjavo, da so vesti o posebej miru med Rusijo ter Nemčijo in Avstrijo popolnoma izmišljene Rusija se hoče do zaidjnjeiga boriti na strani četverosporazuma.
Kronski svet v rusk trn glavnem stanu
„.Novo je Vremja“ poroča, da se bo v bližnjem Času vršil v ruskem glavnem stanu zelo važen kronski svet, ki se bo pečal z vprašanji o rusko-rumuns-kih bojiščih. Razpravljalo se bo baje pred vsem o tem, kako ustaviti armadi generalov Falkenhayna, in Mackensena, Kronskega sveta se bodo udeležili ruski in rumunski generali ter francoski general Ber-thelot, sedanji vodja rumunske armade.
Zavzetje Lvova — glavna naloga Rusije.
Petrograjsjki list „Rječ“ presoja vojni položaj na eališki fronti sledeče:
Nerazumljivo je, kaj naj pomeni, da smo zdaj zastali in otrpneli na tej fronti.. Ravno ta fronta je najvažnejša, ker le upanje, da pride Galicija po l Rusijo, je podžgalo rusko ljudstvo za vojsko. Nerazumljivo je, zakaj je rusko vrhovno armadno vodstvo na tej fronti popolnoma brezdelno, Ali je morda rusko vrhovno armadno poveljstvo pozabilo, da rusko ljudstvo vspodbuja k vstrajanju samo upanje, da se bo ruski armadi posrečilo zopet zavzeti Lvov? Vrhovno armadno poveljstvo naj ne pozabi, da igrajo v Rusiji razven vojaških krogov še tudi meščanski, parlamentarni in industrijski krogi važno vlogo. Ti krogi bi smatrali kot izrazit nevgpeh ruske politike, če bi se odpovedalo zopetnemu zavzetju Lvova.
Sedem ruskih parnikov zletelo v zrak.
Dne 16. novembra, proti 7. uri zvečer, se je v-nel smodnik na nekem ruskem parniku v pristanišču Arhangelsk, Slišal se je grozen poki, parnik, naložien z municijo, je zletel v zrak, V istem hipu se je vnela municija še na šest drugih parnikih, ki so istota-ko zleteli v zrak. Vse pristanišče jo bilo v plamenu, Razstrelba je bila tako velikanska, da je težke kose železa od razstreljenih ladij vrglo do 700 metrov na daleč. Vi pristanišču je izgleđjailo, kakor če bi se bil Odprl ognjenik in začel bljuvati ogenj. Uničene so vse pristaniške naprave in tudi velik del mesta. Skoda znajša 11,000.000 rubljev, 'Število človeških žrtev je ogromno, V bolnišnice so odpravili 763 težko poš bodovanih oseb.
Macedonsko bojišče.
V	bitoliski okolici in severno od kolena reke Črne se vršijo dan in noč izredno hudi boji. Gre se za posest Bitolja, kateri je od jugozahodne, južne in vzhodne strani, obkoljen od srbske in francoske armade. Da so boji izredno resni, spričo je dejstvo, da se je dne 17. novembra severno od Črne postavil sam vrhovni poveljnik macedonske armade, general pl. Belov, na čelo Ìovcev in je z jurišem iztrgal 'Srbom važno zavzeto višino severovzhodno od Cegola. (vzhodno od Bitolja). Snbi sé bijejo za Bitolj na življenje in smrt.
Novejše poročilo pravi, da so Nemci in Bolgari Bitolj izpraznili in zavzeli postojanke severno od tega mesta. Bi-tolj j e torej padel!
Srditost hitoljske bitke.
V	bitoljski okolici in ob reki Crni trajajo krvavi boji noč in dan naprej. Bolgari krčevito branijo svoje postojanke, Srbi in Francozi imajo vslejd drznih napadov ogromne izgube, Ob Crni stane vsak meter pridobljenega ozemlja Srbe enega moža. Sovražnik ima močno artilerijo in neprestano obsipava bolgarske postojanke z gostim artilerijskim ognjem. Ker so Bolgari v izbornih postojankah, imajoi Srbi in Francozi pri svojih napadih občutne izgube. Na-men Bolgarov je, da se sovražne moči kolikor mogoče izčrpajo. Ta svoj cilj so Bolgari že do malega dosegli- Glasilo bolgarskega) vojnega ministrstva, list „Vojna Izvestja“, namreč pravi, da so Srbi in Francozi pred Bitoljem in ob Crni izgubili že več mož, kakor jih šteje sedaj cela bolgarska nredbiltoljska armada.
Sovražnik ima v Macedoniji 350.000
mož.
Posebni poročevalec madžarskega lista „Az Est“ poroča iz glavnega bolgarskega stana, da štejejo četverosporazu.move čete v Macedoniji skupno
350,000	mož. Poleg tega razpolagajo te čete z izredno močno artilerijo, ki je začetkom ofenzive nemško in bolgarsko artilerijo daleč nadkriljevate, Radi pomanjkanja prevoznih sredstev je bil na: bolgarski strani tudi dovoz streliva in drugiih potrebščin dosedaj zelo pomanjkljiv. Sedaj pa se je moč artilerije izjednačila,, zgradile so se tudi nove poljske železnice, vsled česar sedaj dovoz popolnoma odgovarja potrebam bolgarske armade Bolgarski načelnik generalnega štaba je izjavil, da je položaj v južni Makedoniji popolnoma urejen in zadovoljiv,.
General na čelu napadalcev.
Za višine severovzhodno od Cegete se vrše v-sak dan srditi boji. Dne 15. t, m. so zavzeli Srbi e-nega vrhov. Vrhovni poveljnik, general pehote Oton pl, Belov, ki je bil osebno navzoč v ognjišču boja, je na čelu nemških lovcev zavzel z naskokom zo; et nazaj izgubljeno postojanko.
Francosko bojišče.
Boji ob Ancri se nadaljujejo. Sovražnik zadnje dni ni dosegel posebnih vspehov. Nemška poročila zatrjujejo, da so Angleži in Francozi v 136 bojnih dneh izgubili nad 600,000 mož. Dne 17. novembra o-poldne je priletel nad Monakovo na Bavarskem sovražni letalec, ki je vrgel sedem bomb. a je poškodoval samo nekaj poslopij.
Grozovito borenje med Ancro in Sommo.
Da bi prišlo v; borbi med rekama Ancre in Somme, ki že traja 136 dni, do odločitve in da bi tu predrli nemško bojno črto ob obeh straneh reke Ancre, so začeli Angleži z ogromno artilerijo obstreljevati nemške postojanke na črti Beaumont—'St. Pierre Divion. Bobneči ogenj je trajal več dni. Dne 12. novembra se je pričelo obstreljevanje iz vseh kalibrov topov. Na fronto so spravili tudi 10 topov kalibra 50 cm. Na nemške postojanke je padla neverjetno velika množina granat in težkih bomb, ki so bile napolnjene z dušljivimi in strupenimi plini. Dim je bil pa tako gost, kakor če bi pokrivate zemljo gosta jesenska megla Posamezni poki velikih topov se niso več razločevali drug od drugega, bilo je eno samo grozno tulenje po zraku, gromenje, kakor ob najhujšem vremenu. Ko je nekoliko ponehal artilerijski ogenj, so Angleži spustili cele oblake dušljivih plinov proti sovražnim postojankam, nakar so na nje navalili 7% divizij. Vspehi, katere so Angleži dosegli v tej grozni borbi dne 13. novembra in tudi naslednjega dne z zavzetjem nemških postojank Beaumont, St. Pierre Divion ter nekaj kilometrov ozemlja, pač niso v nobeni primeri z ogromnimi izgubami na obeh straneh. V bobnečem ognju, ki je trajal 12 dni, se angleško-irancoskim četam ni posrečilo prejdreti nemške bojne črte med Ancro in Sommo.
Grčija.
Nov četverosporazumov pritisk na Grčijo.
Francoski vojni minister Roques, ki se je mudil te dni v Atenah, je izročil grškemu vojnemu ministru spomenico, v kateri zahteva, da Grčija dovoli četverosporazumu rabo grških železnic kot jamščino za prijateljsko stališče Grčije napram četverosporaz-um«, da Grčija izroči del svoje artilerije četverosporazumu, da izžene iz Grčije vse osebe, ki so na sumu, da so agenti Nemčije, ter da dovoli, da četvero-sporazum zasede nevtralni pas ozemlja med Staro in Novo Grčijo.
Francoski vojni minister pri grškem kralju.
Francoski vojni minister general Roq|ues je 14. novembra bil sprejet od grškega kralja Jv avdijenci. Namen obiska je bil, da se določi meja med ozemljem, na katerem prebiva kralju Zvesta armajda in ozemljem, kjer povečini prebivajo, Veniselisti.
Kakor poroča atenski list „Neon Asty“ je francoski vojni minister zahteval od Grčije sledeče: Da. se napravi nepristranski pas ozemlja, ki bo ločil grškemu kralju v]dane grške Čete od Veniselosovih čet, ter da smejo francoske čete zasesti to nevtralno ozemlje; nadalie da Grčija izroči Franciji svoja skladišča in zaloge pušk, topov in vojnega gradiva ter da prepusti neomejeno vse železnice četverosporazumu, Ta četverosporazumova zahteva je pa naletela pri grški vladi na hud odpor,- ki pa Še ni odstranjen. — Francoski vojni minister Roques se je napram francoski naselbini v Atenah izjavil, da je Veniselos že odposlal na 'fronto eden polk in da. pripravlja Še en
stem 4.
STRAŽA.

20, novembra IflWb
v.’.T"111111 ......— ;
polk ter da jo položaj Sarrailovó armade pred Solunom ugoden. Končno je še pristavil, da bo v prihodnji spomladi odločila velikanska bitka končno čet-verosporazumovo zmago.
Venlselos potrebuje denarja.
Veniselosova solunska vlada namerava pri Antenski banki najeti posojilo, katero bi naj bilo krito v pokrajinah, ki se udeležujejo nacionalnega (vstaš-kega) gibanja ter y grških kolonijah.
Politične vesti.
Sestanek nepeiuških poslancev na Dunaja. —
Dne 15. novembra jč bil; kakor smo že poročali, na
Dunaju sestanek nenemških poslancev. Dunajski listi javljajo, da so se ga udeležili češki poslanci: U-držal, Stanejk, Tobolka, Tušar in S tr an sky ; slovenski poslanci: dr, Korošec, dr. Krek in prof. Jarc; maloruska poslanca Cehelsky in Trilovsky ter ru-munski poslanec Simionovici. Razpravljalo se je o važnih vprašanjih, zlasti o posebnem stališču, kì je odrejeno za Galicijo in o posledicah, ki jih bo to i-melo za avstrijski državni zbor. Češki poslanci so izjavili, da svojega stališča še ne morejo določiti, se še le pripravlja enotna organizacija vseh čeških poslancev. Maloruski poslanci so izjavili, da zavzemajo sicer drugačno politično stališče, kakor češći poslanci, da pa imajo ž njimi vendar nekaj skupnega, to jo nasprotstvo do posebnega stališča Galicije Končno je bilo dognano, da so vsi poslanci edini v tem, da je treba vsa ustavna in narodnostna v-prašanja rešiti parlamentarnim potom, s čimur bi se najboUe služilo stališču, monarhije kot velesile.
Zborovanje zastopnikov čeških strank. Dne 16, novembra se je vršilo v Brnu na Moravskem zborovanje zastopnikov vseh čeških strank, Na zborovanju so se bavili z resolucijo, katero so sklenili v dunajski mestni hiši nemški naeionalci in krščanski so-cialci glede na nemški državni jezik, samoupravo Galicije ter glede na majorizacijoi Slovanov v avstrijskem državnem zboru.
Združenje vseh čeških poslancev. Te dni so se vršila v Pragi in na Dunaju- posvetovanja, da bi se združilo vseh 108 čeških poslancev v en enoten klub, organiziran na večinskem principu. V načelstvu tega kluba bodo zastopane vse stranke. Vodstvo kluba bo prevzel odbor treh poslancev, ki bodo imeli dalekosežna pooblastila.
Češke trgovske zbornice protestirajo. Trgovske zbornice v Pragi, Plznu in Budjojevicnh so se proti odredbi trgovinskega ministrstva, da se smejo pri občevanju z. ministrstvi posluževati samo nemškega jezika, pritožile na upravno in državno sodišče Upravno sodišče je pritožbo odklonilo, ker ni Za take pritožbe pristojno. Pritožba namreč pravi, da se je s to odredbo kršil § 19 državnega temeljnega zakona. V tem slučaju je pristojno echino državno sodišče ki ix» razsodilo v tej zadevi.
Civilna službena dolžnost v Nemčiji. V Nemčiji so namerava uvesti splošna civilna službena, dolžnost. ki n ai bi se raztezala na vse nezaposlene, za delo sposobne osebe brez razlike spola in sicer od 16 do 60 leta. starosti. Osebe, ki so redno zaposlene, naj bi pač ostale v svojem poslu, toda če bi pa ne šlo drugače, pa bi se uvedlo prisilno delo na določenem mestu, Kakpr poročajo listi, je izvedba civilne službene dolžnosti pajvstžriejiša naloga pred kratkim ustanovljenega vojnega urada, ki pritegne v svoj delokrog vse vojno ' gospodarstvo in vojna industrijo. „Lofcalanzeiger“ poroča, da se 'je zakonski predlog o uvedbi civ.i In e sl« žb ene dolžnostiI zo ; r r g tožil zveznim državam. ‘Vlada se natanko pr : z voditelji posamezmh-strank. Cas, ko ho ski;. žavni zbor, še ni trdno določen. Kakor porpča list ..Tftglische Rundschau“, so bodo v to predlogo pritegnile vse osebe od 16. do 60, leta. Postava bo najbrž stopila v veljavo začetkom novega leta 1917.
in vzdržati se do boljših Časov, Občni zbor dne 11, novembra je izvolil sledeči odbor: cand. phil. Ivan Dornik, predsednik ; stud. phil, Blaž Poznič, tajnik ; cand, iur Anton Matelič, blagajnik.
Nemški list za učenje slovenščine in hrvaščine. Celovške „Freie Stimmen“ pišejo o upeljavi nemškega jezika v primorske šole: „Ta odredba bo z ozirom na okolnost, da bo ob povratku normalnih razmer na jugu monarhije, gotovo zelo naraStel promet s tujci iz notranjih dežel, kakor tudi iz Nemčije, zelo koristil tudi prebivalstvu, ki bo imelo mnogovrstne posle s tujci; zato je napravilo prebivalstvo jako srečen korak, da je že sedaj poskrbelo za svojo bodočnost Za nas Nemce, posebno pa za nas Nemce v alpskih deželah, pa velja ob tej priliki nujno opozorilo, kako potrebno je znati drugi deželni jezik vsakokratnega ozemlja, tu tedaj slovensko,, italijansko in hrvatsko. Ako tega ne storimo, bomo nasproti nenemškim narodom zelo na škodi,“
Oprostitev podkovskih kovačev, ki so črnovoj-niki, od vojaške službe. O priliki ogledovanja konj po klasifikacijskih komisijah od uradnikov vojnega ministrstva se je doznalo, da v večini občin zelo po-manjkuje dobrih podkovskih kovačev. Vsled tega pa preti nevarnost, da bo veliko konj postalo nesposobnih za vojaške namene vsled napak in bolezni na kopitih, na kosteh in kitah nog. C. kr. okrajna glavarstva se glasom odloka c. kr. kmetijskega ministrstva z cip e 24, oktobra 1916, št. 48.023, pozovejo, tozadevne razmere v občinah preiskati ter v največjem obsegu staviti predloge, dai se podkovski kovači oproste od črnovojniške službe, zlasti če se gre za starejše kovače, ki so v zaledju in ki niso sposobni za vojaško službo v bojni črti. Zaradi velike važnosti te zadeve jo postopati z naj večjo nujnostjo, to se pravi, občine naj takoj vložijo na okrajna glavarstva prošnje za oprostitev podkovskih kovačev, . r
Nova draginjska doklada za državne uslužbence. Iz Dunaja se poroča, da namerava vlada dovoliti svojim državnim uslužbencem v očigled naraščajoči draginji novo draginjsko doklado, glede katere še pa ni določeno, kako se bo izplačevaila, alli v enkratnem znesku ali pa v mesečnih obrokih.
Prehranjevalni urad mariborskega glavarstva. Piše se nam:	Sobotni „Grazer TagbJatt“ napada
komisarja tukajšnjega okrajnega glavarstva g. dr. L’ajnšiča, ki vodi takozvani prehranjevalni urad, ker je baje kmetskim prebivalcem v Krčevinah, v Studencih dal ravno tako po en vagon krtim p ir ja, kakor mestu Maribor. Nam slučaj ni znan, ampak gotovo to ni prva in ne žfidnja razdelitev in iz enkratne razdelitve se ne da.iHč sklepati. Razlogi izvirajo iz drugih strani.	k . '	... .j-ri
tlačilo ljudi, potem po tisti vojski bo pa taira dobro, da bi še sama, kakor .stara da sem, hotela živeti!
Cela družina žrtev vojne. „DaiFy Express" javlja, da je padel angleški voj ale, čigar oče in,-trije bratje so bili ubiti na Ironti, mater in sestro je ubila bomba iz Zeppelina.
Sodnik, ki med obravnavo spi. Pri nekem okrajnem sodišču v vzhodni Svici je nek sodnik, med obravnavo spal spanje pravičnega. To pa odvetniku-branitelju ni bilo prav in je poslal po sodnijskem slugi drugemu sodniku, ki je sedel poleg spečega tovariša, listek, na katerem so bile napisane sle&eče besede: „Prosim, zbudite vendar spečega tovariša!* Sodnik pa je poslal listek nazaj z opombo. „Moj tovariš ne spi; on sodi, ne da bi gledal na osebo."
Romunskega, ogleduha prijeli. V Brodu ob Savi so te dni prijeli rumunskega ogleduha., ki jp bi! oblečen kot avstrijski narednik. Ogleduh je veliko1 spremljal naše čete, se zelo zanimal za razvrstitev istih in za razmere v naši armadi. To njegovo, veliko zanimanje je vzbudilo sum in narednika šo zaprli. Pri njem so našli nič manj kakor 26 raznih pra-vilno izdanih dovoljenj za potovanja. Pečati kakor tudi podpisi so bili v hajlepšem redu. Dognali sft, da je nevaren vohun, ki je vohunil za Romunijo. Izročili so ga vojaškemu sojdišču.
Hvala. Boljše, hvalo zaslužiti, kot hvaljen biti — Ta hvale vreden ni, ,ki si. jo najbolj želi. — Svoja hvala, cena mala. — Svoja hvala, se po blatu (pod mizo) valja. —■ Lastna hvala je sumljiva. -+ Kdor svojo hvalo kupuje, jo vselej predrago plačuj«.
—	Kdor si svoje hvale prosi, je lačen zaničevanja.
—	Hvala enega modreca je boljša nego desetih norcev. — Velika hvala ni vselej velika čast. —• Glasna hvala in tajna graja je (prijatelju) sladka kakor med. — Nezaslužena hvala je zaničevanje. — Hvala k dobremu priganja (bodri). — Hvalo si jo lahko pridobiti, še laže grajo. — Hvala ne prihaja iz sovražnih ust. — Pogostna hvala je pridnosti slana. --Vsak rad sliši svojo hvalo. — Vsak raj ài sliši hvalo nego grajo. — Hvala vzgaja .umetuike«i— Hvala ne nasiti nikogar, — Hvala ne napravi kosila, -r-Hvala več izda nego graja, -r Hvala je možu poguba.
• tdCteffcp
]'-• rt

-	. -asvwm.
äm&rbk
drivi SßJ.. stf-reiqm-
•■■ ■ V.
»■ir.
'■Ufa'-
CI S;
w-
■ai. dai yùri.(k>! 1 e§mS;rrfod 7

1«, e; 1:-flir'&i.W®
W	-fc '
se \ listu poroča, da sme pòsesthik tolikd in toliko ..žita“ obdržati, je s tem občinstvu malo ustreženo. Ne ve se namreč, ali izraz „žito“ pomeni le rž in pšenico, ali pa sploh vse zrnje.— Odgovor: Kadar pišemo o „žitu“ pomeni tp vse vrigte žita, t. j.. pšenica, piro, rž, ječmen, koruzo; prošt), ajdo in oves. Ce n. pr. ima kjdo v svoji zalogi pšenico, rž, piro, ječmen in koruzo, se mu skupno od vsega tega „žita“ mora n. pr, od dno 1 decembra naprej, pustiti skupno množino 80 kg za osebo. Ako pa ima n. pr. , kdo samo koruzo, ali samo pšenico, se mu je'mora. pustiti 80 kg za. vsako posamezno osebo.
Povišanje cen železu. Listi poročajo, da sprejemajo železarne naročila le na celotni dobavni rok. Cene” železu v palicah znašajo že 35 K, Uočim so z.-našale pred. vojno samo 18- -19 K. 0
Maribor. Mestni1 magistrat je določil, da mo» j rajo mariborski trgovci; 60% sladkorja, ki so ga do- ; büLvslfedL..posredovanja okrajnega glavarstva in magistrata, prodati mestnemu prebivalstvu, ’ samo 30 %" pa dobi prebivalstvo iz okraja. Nam se ta razdelitev no zdi pđpoinoiiia primerna, ker vendar tvorijo kmetske občine v okrajnem glavarstvu ogromno večmo prebivalstva celotnega mariborskega okrajnega glavarstva. Ali ima mesto nadoblast nad kmetskimi občinami ?	.	; ;	’
Št. Peter niže Maribora. Dne 16. t. m. se je . vršila dražba slovitega šentjpeterskegja cerkvenega vina. Prodano je bilo za 2.60 K dó 3.40 K T liter z drožji vi;ed,
Gradec. Umrl je dne 14. nov, v rezervni bolnišnici št. 1 v Gradcu pešec, 87. pp.5. ,Jožftf Korošec,
3
n
j S s»: fj; ^ ^	.
'i .àv i
Cesarjevo zdravje. Najnoveiše uradno poročilo pravi: Bolezen presvitlegia cesarja se je toliko ma^ Io zboljšala. ‘da ie zjutraj vročina znašaia 30.6 stop., in se dn večera zvišala do 37.7. Osebno se počuti dobro, srce deluje neprestano dobro.
Posvetovanja avstrijskih škofov bodo te dni na Dunivu.
Naš prevzv. g. icnezoškof se je odpeljal dah es k škofovskim posvetovanjem na, Dunaj.
/ Slovenska gimnazija.: v Kromerižu -sc- je ušta-novilhc"Zä slovenske begunce. Diialci se spreTmejo brezplačno in so ž vsem na državne stroške oskrba Ijem. Prošulo se naj vložijo pri okrajnem glavarstvu. kier begunci stanujejo', rtekom osem dni. Prošnji je priložiti zadire spričevalo.	: j
Kat. slov. ^akad. društvo ..Zarja“ v Gradcu. Klini) .vriski ima vendar še 'todrio Članov. r»:>- more ..Zaria“';P)bsto;ati,:in -ižpol’ ; čv;,t ;syo o nalogd:_ rögiil,.
«, .. ^ . .. ( . ‘-...i.	: >:r.; •_ : i. jd P, vpr'	" - j -
,>r v.Krrnsorcli „Straža.“
f jpsi1 f’
■ ri " ftl ' j h ‘ri. 1 fj, I jr I
■ Moža in. pet . sinov na bojišču ima viničarka Rozalij^. Krajnc M; občine RadehCi, Njen 32l(‘tni mož 'Ahjota služi pri 87. pp. nä :j«žr.em bojišču.. Sinovi od prvega moža: Takobj^feletds^a^žtl^^ri bdo pri vojakih in se nahaja kot čelovodja na severnem .boiišču; - Anton. 24 del star, služi pri. 87. j>p.. sedaj čeirtokrat raapen v neki .bolnišnici na Ogrskem; 22-letni Franc, ranjen, seda] pri kadru 87. pp. v Celih; 1 Dietni Janez in l'Sfetnl Matevž r pa se borita kot
prostovoljna strelea ha južnem bojišču, fi %,	-. v [■
Prerokovanja oh Vrbskem jezeru. Marsikoga bo zanimalo, kakšne prerokbe žive mfed ljudstvom o-krog Vrbskega jezera na Koroškem. Povzamemo jih
i -i _ r	VTAiVirt ciomn ''•n aTJoT, :	hoofčtli
lavec v rudokojnh V Alt-Essciin na Nemškem, kjer tudi zapušča vdovo.	jv
Brezno ob Dravi. Šmiklavška nedelja se.obhaja letos prvo advlentnp nedeljo, dne 3, decerolira t., 1. Služb a božj a:; sé pr iène pb de vetih : ! ar np. sv. ma-, ša, pridiga, slovesna sv. maša za bratovščino. Tej so podelili odpustke phpež Kleinen IX. dne 22. marca 1669, Bratovski oltar je od sv. Odeta KlPmePt^; XIV, z dne 23. nov, 1773 privilegiran, olid aro v an. a posebnimi odpustki1 kadar se na njem mašuje za rajne. Udje molijo na dan očenaš in češčeno Marijo,, darujejo letno 20 v ter so deležni nedeljskega, .spomina in bratovskih sv. maš med letom.; — .Ob,, enem bo isto nedeljo slovesen spornih (s prh^Lgo in molitveno uro) stoletnice, odkar: so: pd. benediktincev.. (poslednji je tu pastiroval jdo srede avgusta 18164 pater Saj fried Valentin Seelacher) prevzeli župnijo v ' oskrbo posvetni duhovniki. — Zvonova (12ß6 jn 38,6 kg), vlita v Ljubljani 1907, sta odšla oveučaua,-vojsko v torek, dne 14.; novembra: vse za vero, .dom, cesarja; za cesarja blago, kril<. 77 iri-riri
i'.............
fife
rja;, ko Bo kmetica vsajala'kruh, bo stal poleg nje orožnik- Vsak bo vesel svojega. .ftpdfcpap (telesnp-,bi-be). Takrat bodo stali .okrog. Vrbskega jezera sami gradovi (kdo ie med liudvrivom takrat še znal za virio!). Prerokovalka,je tedaj rekla: Takrat bi še spojim čeyl|0m* ne,,	tail, iga svetu, tako zlo bo;
:,5V AJ; -
G. org a n i s t u V. K, : S takim člaiikoiu bi
sirile odbijali važne činitelje ljhjdskega ,j5etjh.,:;Eaxs|fi|:V tinske sinodalne določbe imajo natančna: navodil^,; kako uvesti ih gojiti 1 ju d s ko c e r k v eno j.-etje,. kakor j« razložila 80. številka „Straže,“ Poskusite na: ta način, gotovo se posrečili:	-o,
PosoiNnica w Mértbcwii,,.
(Harednf dom)
sprelema prijave za '
• *

ter .1 dajo :l;|.o;hre 'dp§p!<ìhéPier):0(|j;#:
'?T"
Jdsovornl Qj-japÜT;-« VnVosiav Siupan.
Tisk tiska. \e sv, Oiitìa V