Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo OLIMPIADA \T Tolciu so bile včeraj sve-W čano otvorjene XVIII. moderne olimpijske igre. O pomenu te največje športne Manifestacije na svetu je bilo mnogo napisanega in izre-Ipanah mnogo plemenitih besed, praženih mnogo globokih misli in občutenih želja, kar posuje, da ne gre samo za športno prireditev v ozkem pomenu ')esode, pač pa za mnogo več: ?a plemeniti svetovnii zbor mla-dine z vseh petih kontinentov, različnih narodov, ras, barv in vor, različnih socialnih razredov, različnih mnenj in iz držav z različnim svetovnonazorskim in socialnim ustrojem. ™e torej za prav gotovo edin-sbveno manifestacijo svetovne Shotnosti, ki se odvija v sicer °strih individualnih spopadih polju fizične kulture za sastne lovorike, toda vedno v Sbamenju petih simboličnih, Med seboj prepletajočih se o-Mmpijskih krogov. Zaradi take vsebine olimpia-de že dolgo niso več samo me-vLza vedno večje fizične sposobnost; človeškega telesa in temveč so vsakokrat v določeni meri tudi odsev sve-Mvnega političnega in socialna razvoja. Ce se je prvih Modemih olimpijskih iger leja 1894 v Atenah udeležilo sa-Mo H držav, drugih leta 1900 ^ Parizu 20, onih leta 1924 ponovno v Parizu 44, prvih pogojnih leta 1948 v Los Angele-59, naslednjih v Helsinkih rimskih pred štirimi leti in če se sedanjih v Tokiu udeležuje 94 z nad 7000 tek-Movalci, potem je to tudi o-flraz dejstva, da je postopno Vedno več narodov doseglo svojo državnost, da se je postopno »edno več narodov osvobodilo suženjskih okov kolonializma M se vključilo v vedno večjo, Mogočnejšo družino neodvisnih narodov. In če je včerajšnji otvoritveni delile na tokijskem stadionu odražal še posebno slikovito pestrost barv, je bil t° tudi odraz dejstva, da je Prav na letošnjih olimpijskih JSrah prvič množično zastopan ■udi «čmi kontinent« — Afri-*a'.ki je na poti osvobajanja svojih narodov naredil prav v Zadnjih letih ogromen korak naprej. Rekordna udeležba držav in športnikov na tokijski olimpia-M Pa je istočasno tudi dokaz, da vedno večje število držav na svetu pristaja zavestno in spontano, ali pa je, v izjem-Mh primerih, zaradi nujnega sooialno-političnega razvoja prisiljeno pristajati na vzvišena olimpijska gesla mednarodnega sodelovanja, lojalnega medsebojnega tekmovanja, bratstva in svetovnega miru, ki je Jamstvo za napredek in vedno Ve*je blagostanje človeštva. Beseda «svetovni mir» je z letošnjo olimpiado še posebno simbolično povezana, saj potega letos 19 let od eksplozije prve atomske bombe v nspo-®tedni bližini olimpijskega središča samega, ki je s strahoto svojega razdejanja bila zlove-soi glasnik nove atomske do-De. skromni vzorec neslutene-8a vojnega potenciala, ki lebdi *ot črna senca nad vsem človeštvom. Japonska, ki danes s sv®jo prislovično orientalsko gostoljubnostjo sprejema na Plojih, s prvo atomsko bom-u? oskrunjenih tleh, predstav-Mke skoraj vseh svobodnih narodov na svetu, tistih, ki imajo v svojih rokah to grozotno orožje in se zavedajo njegovih Pridnih posledic, in tistih, ki ga nimajo m ga nočejo imeti, oajboije pozna posledice tega rrahovitega orožja, saj mora r® danes celiti rane, ki jih je Povzročilo. Zato ne more biti fUKomur težko verjeti v miroljubnost njenih ljudi, kakor ni težko verjeti v miroljubnost vpeh tistih držav, katerih pred-«rčlniki v teh dneh hodijo po ueželi jutranjega sonca«, ki J® Prva v zgodovini doživela mrak atomskega oblaka nad ”‘T°šim°. Z mladim 19-letnim . palcem bakle Jošinorijem Sa-S“J®M. ki se je rodil v Hiro-3 Prav na dan atomske eks-i; ■zjJe> se zato po stopnišču i.31 visokemu trinožniku ni apenjal samo večni olimpij-°genJ, temveč tudi univer-ajna želja vseh svobodo! jub-biHi 111 Miroljubnih človeških biin da bi mir in razs°dnost v a vedno zmagovalca nad ■ emd spori in nesoglasji, ki M id se bodo še ponavljala, vev dokler ne bo poslednji člo-bel, črn ali rumen — med enakimi, svoboden Med svobodnimi. ie v tem vzvišeni pomen MiMpljskih iger in če je res, r v b° rezultat vseh rezultatov, 1,*®*? vseh rekordov, prav rea-^Mja človečanskih idealov A^ernih olimpiad, pa sam zar^? športni značaj iger ni bat, , teRa nič mani pomem-en’ Ves svet bo polnih 14 dni Jože Koren S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SLOV. KULT. GOSPODARSKE ZVEZE Spodbndne in manj spodbudne posledice londonskega sporazuma Poročilo o desetih letih veljave londonske spomenice o soglasju (S. 10.1954 • 5.10.1964) ■ Poročilo o kulturnih domovih, šolskih vprašanjih in volitvah Kot smo že v petek poročali, je bila prejšnji četrtek zvečer seja izvršnega sveta Slovensko kulturno gospodarske zveze. Na dnevnem redu je bilo poročilo o deseti obletnici podpisa londonskega sporazuma (4.10.1954—4.10.1964), ki ga je podal ing. Stanislav Renko in poročilo o kulturnih domovih, volitvah in Goriški Slovenec Jurij Uršič je v Tokiu, kjer bo kot reprezentant Italije nastopil v zasledovalni vožnji na dirkališču. Na sliki: slovenski kolesar v olimpijskem naselju šolskih vprašanjih. Odbor je obravnaval še nekatere tekoče zadeve. Po prvem poročilu je odbor sklenil, naj predsedstvo sestavi na podlagi podatkov v poročilu primerno spomenico, ki naj jo pošlje italijanski vladi. Ko bo predsedstvo svojo nalogo opravilo, bomo spomenici objavili v našem listu. Danes pa objavljamo vsa poročila v izvlečkih, ker je prav, da se tudi naši J -čitatelji spomnijo dogodkov v zadnjih desetih letih in presodijo, kaj je bilo in kaj ni bilo storjenega, predvsem pa, kaj je dolžnost vseh Slovencev v Italiji, da storijo v prihodnosti. Poročilo o desetih letih veljave Spomenice o soglasju in njenih prilog, zlasti pa Posebnega statuta o manjšinah, navaja najprej, da pada to časovno razdobje med tista leta mednarodnih odnosov, ko je začela nevarna napetost popuščati in so bili sklenjeni nekateri važni mednarodni sporazumi (Indokina, Iran, Suez, Posarje), in še lanske in letošnje pomiritve, ki jo označujejo med drugim podpis moskovske pogodbe in vzpostava direktne teleprinterske povezave med središči obeh največjin vojaških blo-kev, zlasti pa utrditev politike mirne koeksistence s predlansko in letošnjo konfeienco nevezanih. V notranjem življenju Italije pa smo doživeli v teh desetih letih prehod od tedanje sredinsko desničaiske Scelbove vlade z liberalnim zunanjim ministrom -Martinom že na drugo vlado levega centra pod predsedstvom Alda Mora in s s socialdemokratskim zunanjim ministrom Sara-gstom. \ridemski sporazum Spričo analognega razvoja v lokalnem obsegu se torej lahko reče, da so bili zunanje in notranjepolitični pogoji za izvajanje doseženih sporazumov dejansko kar precej ugodni. In res je rešitev tržaškega vprašanja, ki je komaj leto pred 'tem povzročilo veliko napetost, kaj kmalu prineslo prvo izboljšanje odnosov tako med obema državama nato Pa še med obema narodoma tu.111.Hill Hill llirilllltlllllll 11111 UMI irillllllll III llltlllllllll UMI ..... V SENCI PETIH OLIMPIJSKIH KROGOV NA TOKIJSKEM NEBU Po prisegi telovadca Takašija Ona japonski cesar odprl XVIII. olimpiado Predsednik IOC Brundage: «Nihče si ne more kupiti olimpijske kolajne> (Nadaljevanje na 2. strani) TOKIO, 10. — Topovske salve in na tisoče golobov, ki so s stadiona poleteli proti nebu, kjer je visoko nad mestom pet japonskih reaktivnih vojaških letal narisalo z dimom plave, rumene, bele, zelene in rdeče barve olimpijske kroge, so naznanili svetu, da so se začele XVIII. letne igre moderne dobe. Današnja otvoritev olimpijskih iger je potekala po točno določenem razporedu, ki je dosegel višek, ko je japonski cesar Hiro-hito sredi tišine spregovoril besede, ki jih predvideva protokol otvoritve olimpijskih iger. «Po-zdravljam« je skoraj s tresočim glasom spregovoril japonski cesar, <(XVIII. moderno olimpiado in s tem otvarjam tokijske olimpijske igre.« šest japonskih mornarjev je ob zvokih fanfar prikorakalo z olimpijsko zastavo na stadion. Medtem ko so dvigali zastavo na najvišji drog, se je lz tisočev grl razlegla olimpijska himna, na elektronskem semaforju pa so se pojavile besede «Fast, high, string«, kar je angleški prevod olimpijskega latinskega v gesla «Citius, altius, fortlus«. Ko je rimski župan predal olimpijsko zastavp, ki je bila od prejšnje olimpiade v Italijanskem glavnem mestu, tokijskemu kolegu Ryotaru Tzumi, so se izza stadiona oglasili topovi, deset tisoč raznobarvnih balončkov pa se je dvignilo proti nebu. Bilo je osem minut čez 15, ko so gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili stadion, vstali s sedežev ln z dolgotrajnim ploskanjem pozdravili 191etnega Jošinorija Šakala, ki se je rodil 6. avgusta 1945, ko je atomska bomba uničila njegovo rojstno mesto Htrošlmo. Sakaiu Je pripadla čast, da je prinesel o-limpijski ogenj, ki je bil prižgan na Olimpu v Grčiji, na stadion In je nato v teku ponesel po 167 stopnicah baklo do velike žare. Sakai se je na vrhu stolpa obrnil z dvignjeno plamenico proti občinstvu ln nato prižgal ogenj, ki bo gorel vse do zaključka tokijskih iger. Na stadionu so zadonele note nove olimpijske himne, ki jo je z glasbo Osama Shiliza sestavil Haruo Sato. Medtem so se zastavonoše približali zlati kolaj ni v telovadbi na rimski olim-piadi Takashiju Onu, pred katerim so se ustavili v polkrogu. Ta je bil določen za olimpijsko prisego. Takashi je sredi zastav vseh 94 sodelujočih držav prisegel: «V imenu vseh tekmovalcev prisegam, da se bomo kot lojalni tekmeci udeležili olimpijske igre, da bomo spoštovali pravila z željo nastopa v viteškem duhu za slavo športa in čast naših ekip.« Osem tisoč golobov Je v krogu letelo nad stadionom in se od- daljilo, vojaška godba je igrala japonsko himno. Na nebu so reaktivna letala narisala olimpijske kroge, kar se do danes ni posrečilo še nikomur. Slovesnost je bila tako zaključena, in po reprezentancah so tudi gledalci zapustili stadion. V Tokiu je vladalo danes praznično razpoloženje. Že zgodaj je bilo po cestah živahno in že dolgo pred začetkom otvoritvene svečanosti so ljudje začeli prihajati na stadion z raznobarvnimi pokrivali, med katerimi so prevladovala rdeča, fla velikem semaforju na južnem delu stadiona je bil svetlooni napis .Tokyo», okoli po stadionu pa so delavci urejevali še zadnje podrobnosti. Eni so pripeljali zaboje z golpbi, drugi pa so postavljali krizanteme, simbol Japonske cesarske družine, ob stopnišču ki vodi do žare za olimpijski ogenj. Med 13. in 13.50 je prikorakalo na stadion pet godb,' ki so .se ustavile ob vznožju stopnišča nasproti častni tribuni. Ob 13.45 so topovski streli naznanili prihod cesarja Hiro Hita. Ko so vojaške godbe zaigrale skladbo Ikume Dana, so dvignili na drogove okoli stadiona zastave udeležencev. Na dro-gih nad ogromnim električnim semaforjem so se pojavile na sredi olimpijska, na levi japonska zastava, na desni pa zastava Tokia. Na semaforju pa so se pojavile v francoščini in angleščini znamenite besede pobudnika modernih olimpijskih iger Francoza Barona de Coubertina: «Na olimpijskih igrah ni važno zmagati, temveč nastopiti, ker v življenju ni važno osvojevati, pač pa se boriti.* Ob 13.58 je japonska himna napovedala prihod cesarja in cesarice na častno tribuno. Dve minuti kasneje se je začel mimohod atletov, ki so ga po tradiciji odprli Grki s Mar-sellosom kot zastavonošo. Sledile so reprezentance Afganistana, Alžirije z dvema predstavnikoma, Argentine, Avstralije v živih uniformah: dekleta v rumenih oblekah, moški pa z zelenimi suknjiči in belimi hlačami. Sledili so Avstrijci, atleti Bahamskih otokov, Belgije s svetovnim prvakom Gastonom Roelandsom na čelu, dalje atleti Bermudov, Bolivije, katere edini predstavnik je bil zastavonoša, Brazilije In Britanske Gvineje, ki je poslala v Tokio samo enega predstavnika. Bolgarska reprezentanca, dekleta v rdečih oblekah, moški v sivih, je veselo odzdravljala pozdravom množice. Za Burmo, Kambodžo in Kamerunom so prišli na vrsto Kanadčani, predstavniki Cejlona, Čada, Čila, Kolumbije, Konga, Kostarike in Kube, ki so z majhnimi japonskimi zastavami v rokah vzbudili med množico navdušenje in so bili zato deležni dolgotrajnega ploskanja. Sledila je številna češkoslovaška ekipa, za njo pa so prikorakali mimo častne tribune Danci, etiopski atleti z maratonskim zmagovalcem v 'Rimu Bikilo, ki je nosil zastavo, predstavniki Finske, Francije in izredno številne nemške enotne reprezentance. Olimpijska zmagovalka v skokih v vodo Ingrid Kramer je nosila zastavo nemške reprezentance, ki je imela o-limpijske kroge kot simbol. Dekleta so bila odločene v elegantne rožaste obleke, atleti pa so bili v belih uniformah. Ganski atleti so se predstavili v tradicionalnih oblačilih, za njimi pa se je pojavila britanska zastava, ki jo je nosila plavalka Anita Lonsbrough. Sledile so Madžarska, Islandija, Indija, katerih reprezentanti so bili pokriti s turbani, Iran, Irak, Irska, Izrael. Takoj za temi se je pojavila številna italijanska reprezentanca. Na čelu je bil večkratni o-limpijskl prvak v sabljanju Delilno z zastavo, za njim pa atleti in atletinje v plavih suknjičih in v sivih hlačah in krilih. Takoj za Italijani je bila, skoraj z enakimi uniformami, delegacija Slonokoščene obale, kateri so sledili atleti Jamaike, Kenije, Južne Koreje, Libanona, Liberije z enim samim predstavnikom, Ubije s tremi, Liechtensteina s dvema, (Nadaljevanje na 2. strani J vzdolž državne meje. Meddržavni odnosi so kulminirali z izmenjavo uradnih obiskov obeh zunanjih ministrov, nato pa z obiskom podpredsednika republike SFRJ v Rimu. Prvo dejanje obeh vlad, ki je k temu najbolj pripomoglo in pozneje rodilo nadaljnje zelo koristne posledice, je bil podpis videmskega sporazuma, ki se vse do danes dosledno in lojalno izvaja že. od meseca avgusta leta 1955. Vendar pa ni bilo tako tudi z ostalimi določbami Spomenice še manj pa Posebnega statuta. Cl. 6 so npr. italijanske oblasti kršile vse do leta 1956 in zapirale ter obsojale tiste antifašiste, k; so se borili za ((drugačno rešitev« tržaškega vprašanja. Mešana komisija V poročilu se nato poudarja, da je bil težaven tudi začetek dela mešane komisije. Otipljivi sadovi teh zasedanj so bili pičli. Uradna poročila navajajo samo trikrat sklepe, in sicer: julija leta 1958 je ital. delegacija obljubila, da se bo zavzela za uzakonitev slov. šole, na februarskem zasedanju leta 1959 so sklenili ustanoviti osnovni šoli v Brišči-kih in v Savudriji, hkrati pa je italijanska delegacija potrdila, da bo uredila položaj slovenskih šolnikov, končno se je končalo s konkretnimi zaključki še deseto, decembrsko zasedanje, leta 1963, ko je bilo sklenjeno, da se izmenjajo pedagoški svetovalci, prirejajo seminarji za šolnike, zamenjujejo učbeniki, prire-rajo izleti itd. kar je bilo že vse izvršeno. Pela obletnica V poročilu se nato- zlasti poudarja peta obletnica podpisa. Tedaj so se namreč sestali vsi na Tržaškem izvoljeni slovenski pokrajinski in občinski svetovalci ter župani od skrajne levice do desnice in 25. oktobra 1959 poslali tedanjemu predsedniku vlade Segniju posebno spomenico, v kateri pišejo: «... s težkim srcem-moramo pribiti, da skoro nobena določba Spomenice in Posebnega statuta ni bila še izpolnjena» in zahtevamo: uzakonitev spomenice in statuta v smislu u-stave; izvajanje člena 2b statuta o javnih službah in pravičnem zastopstvu Slovencev v upravnih funkcijah in položajih; člena 5 o rabi slovenskega jezika na sodišču zlasti pa v napisih predvsem tam, kjer ni nobenega dvoma, da je večina in ne samo 25 odst. prebivalstva slovenskega; člena 4c za uzakonitev slovenske šole in to ne samo v tržaški, temveč tudi v goriški in videmski pokrajini; čl. 4b, ki jamči slovenskim organizacijam pomoč iz javnih fondov; člena 3 za uzakonitev prepovedi netenja nacionalne in rasne mržnje; členov 4 in 7, ki jamčita naš etnični značaj, kajti «ti določbi sta se obšli z umetnim množičnim naseljevanjem italijanskega življa, tako da se je močno spremenila narodnostna sestava našega ozemlja v škodo domačega slovenskega prebivalstva«. — Poročilo ob deseti obletnici pa poudarja, da so Slovenci v Italiji danes prisiljeni ponoviti vse tedanje zahteve razen tiste glede šolstva, ki je bilo med tem uzakonjeno toda za Slovence v tržaški in goriški pokrajini, medtem ko so Slovenci v videmski pokrajini brez svojih šol že skoraj sto let. Šolski zakon Prav borba za šolski zakon je bila vseh prvih šest let izredno trda, dokler ni 9.10. 1961 zakon stopil v veljavo, toda sprejet, je bil z zamudo sedmih let. Kljub temu pa poročilo poudarja, da je zakon o slovenskih šolah prvi in doslej edini primer — čeprav hudo pomanjkljiv — izvajanja člena 3 in 6 republiške ustave ter da je dan njegove objave važen datum v preteklih desetih letih. K temu uspehu je vsekakor pripomogel drugi skupni nastop Slovencev vseh političnih prepričanj 25. oktobra 1960, ko je 18 ilovenskih organizacij poslalo predsedniku vlade Kanfaniju pismo, v katerem so zavzele enotno stališče glede zakonskega osnutka za slovenske šole, tako da je bil prvotni povsem nesprejemljivi Rossijev osnutek zavržen. Palamarovo pismo in priznanje diplom Konec leta 1960 je bilo objav, ljeno znamenito tajno pismo tedanjega vladnega generalnega komisarja G. Palamare naperjeno proti priznanju jugoslovanskih diplom. V pismu je namreč med drugim rečeno: «Jutri, ko bodo obiskovali jugoslovanske univerze, bodo vedno manj poznali italijanski jezik, zaradi česar bodo tudi iz praktične potrebe zahtevali uporabo slovenščine v odnosih z javnimi in sodnimi uradi, pri izpitih za izvajanje poklica in pri javnih natečajih.« Za priznanje diplom je bilo zlasti v letu 1960 storjenih mnogo korakov in napisanih dosti-zahtev, med katerimi je v prvi vrsti pismo 23 diplomirancev z jugoslovanskih univerz in 30 vi-sokošolcev zaprosilo 28. februarja 1960 predsednika vlade, da se jim priznajo v Jugoslaviji priznane diplome oziroma omogoči že začeti univerzitetni študij. Zdi se, da duh Palamarovega pisma še vedno prevladuje, kajti doslej — z izjemo nekaj primerov nostrifikacij to tako enostavno vprašanje, ki je med Italijo in Avstrijo že zdavnaj ugbdno rešeno — se vprašanje dejansko ni premaknilo z mrtve tččke.‘ (Nadaljevanje na 5. strani j V Kairu so pozno sinoči odobrili sklep resolucije, ki so jo ves dan Sestavljali na tajni seji zuna-nji ministri nevezanih dr/.av pod naslovom »PROGRAM MIRU IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA«. Maršal Tito, ki bo po konferenci ostal nekaj dni na oddihu v ZAR, je včeraj sprejel voditelje narodnoosvobodilnih gibanj v por-tugalskih kolonijah in jim obljubil pomoč. Indonezijski predsednik Sukamo pa je izjavil, da namerava sklicati prihodnje leto ((konferenco porajajočih se sil na svetu«, ker se po njegovem svet ne deli na tri bloke, temveč na »stare sile in porajajoče se sile«, med katerimi so države Azije, Afrike, Latinske Amerike, socialistične države v Evropi in »napredne skupine zahodne Evrope in v ZDA«. Sukamo bo jutri obiskal papeža nato pa Maocetunga, medtem ko je za kitajsko-sovjet-ski spor dejal, da je »kreganje med brati« in da ne bo »nobene posledice za enotnost sveta«. Iz Londona poročajo, da namerava Hruščov povabiti prihodnje leto Johnsona (če bo izvoljen) v Moskvo, ker mora vrniti obisk, ki ga je Hruščov pred petimi leti napravil v ZDA in predsednika ZDA povabil v Moskvo; obisk pa je propadel zaradi incidenta z vohunskim letalom «U-2». Pred tem bi se Hruščov baje rad sestal z Johnsonom na Dunaju ali v Stockholmu, da bi obravnavala načrt za sporazum proti uporabi sile pri reševanju ozemeljskih sporov. V Angliji je predvolilna borba na višku, ker bodo volitve že če* štiri dni, tako da je ozračje zelo razgreto. Angleško kraljico pa so v Quebecu zelo hladno sprejeli in ves dan proti njenemu obisku demonstrirali ter zahtevali neodvisnost in svobodo. V glavnem mestu Venezuele so pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja ugrabili nekega ameriškega letalskega polkovnika ter zahtevajo v zamenjavo zanj osvoboditev nekega gverilca v Južnem Vietnamu, ki je bil obsojen na smrt zaradi poskusa atentata na ameriškega državnega tajnika. Nikola Podgomi, član CK KP Sovjetske zveze je včeraj ponovno poudaril, da bo v Moskvi napovedana konferenca komunističnih strank, medtem ko so japonski in novozelandski komunisti, pristaši Maocetunga, predlagali sklicanje nekakšne nasprotne konference komunističnih strank, kar je tisk v Pekingu brez komentarja objavil z velikim poudarkom. . Danes se v vsej Italiji začne volilna kampanja za upravne volitve, ki bodo 22. novembra in ki se je bodo udeležili — kot so napovedali — vsi glavni voditelji političnih strank v državi. Med tem pa je pravosodni minister že sestavil vprašanja glede Segnijevega zdravstvenega stanja in Moro jih je verjetno zdravnikom že izročil. Zdravniki bodo v torek po posvetu odgovorili na vprašanja, Moro pa bo istega dne prebral v parlamentu med svojim odgovorom na interpelacije o končni rešitvi vprašanja predsednika republike, ki ga sedaj začasno zamenjuje predsednik senata Merzagora. ZAKLJUČENA DRUGA KONFERENCA NEVEZANIH DRŽAV V KAIRU Na zaključni seji so soglasno odobrili program miru in mednarodnega sodelovanja Resolucijo so prebrali na večerni javni plenarni seji in vsebuje skupno stališče držav udeleženk do vseh vprašanj, ki so jih obravnavali na konferenci Maršal lito sprejel afriške voditelje - Ostal bo še nekaj dni na oddihu v Kairu - Dorticos obišče Moskvo, Sukamo pa Peking KAIRO, 10. — Nocoj se je z javno plenarno sejo zaključila v Kairu druga konferenca nevezanih držav, ki je soglasno odobrila resolucijo pod naslovom «Program miru in mednarodnega sodelovanja*. Resolucija vsebuje soglasno stališče udeležencev do vprašanj, ki so jih obravnavali na konferenci. Dokument so najprej odobrili zunanji ministri na tajni seji, na kateri so uskladili tekste, ki so jih predložile posamezne delegacije. Zatem so dokument odobrili še državni in vladni poglavarji na tajni seji ter ga končno slovesno objavili na javni plenarni seii. Predsednik republike Jugoslavije maršal Tito je sprejel danes v jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu zastopnike osvobodilnih gibanj Afrike, in sicer najprei zastopnike portugalskih kolonij Gvineje, Kapoverdskih otokov, Mozambika in Angole, potem pa zastopnike osvobodilnih gibanj Južne Rodezije, Južne Afrike in Jueo-' zahodne Afrike, Bečuana, Bantua in Svazilanda. V pozdravnih besedah je maršal Tito poudaril, da Jugoslavija pozorno spremlja njihovo osvobodilno borbo, razume njihove težave, ker je sama v svoji borbi premagovala podobne težave. «Dejstvo, da je zaradi zemljepisnih razmer otežkočen dotok materialne pomoči,. je dejal Tito, pa jim ne sme jemati poguma, kajti tudi mi nismo v naši osvobodilni borbi dobivali tri leta nobene pomoči. Globoko se zavedamo, je dejal Tito, da je vam potrebna ne samo moralna, temveč tudi materialna pomoč, kajti vojak brez orožja se ne more boriti.« V imenu zastopnikov nacionalnih gibanj portugalskih kolonij se je maršalu Titu najprej zahvalil generalni tajnik Marcellino Dos Santos, ki je izrazil veliko zado- voljstvo zastopnikov osvobodilnih gibanj, da imajo priložnost videti in se razgovarjati s «človekom, ki je šel po isti poti v borbi za iste ideale svobode in pravice.« «Ko smo s predsednikom Titom, se počutimo, kot da smo z bratom, soborcem v naši borbi za svvobodo,» je dejal Dos Santos. Nato je Tita pozdravil generalni tajnik Afriške stranke neodvisnosti Gvineje in Kapverdskih otokov Hamilkar Cabral, ki je poudaril, da je vzgled Jugoslavije, ki je v najtežjih okoliščinah vodila u-. spešno borbo proti fašizmu, pokazal ljudstvu Gvineje, da je možna oborožena borba proti portugalskemu kolonializmu. Cabral je obvestil predsednika Jugoslavije o dosedanjih uspehih borbe za svobodo in dejal, da so v manj kot enem letu in pol osvobodili polovico ozemlja, ustanovili redno vojsko in milico. Na kraju razgovora z zastopni-kom osvobodilnih gibanj portugalskih kolonij je Tito zagotovil de- iMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm iii iiiiiiriiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH DANES SE ZAČNE PREDVOLILNA KAMPANJA V torek posvet zdravnikov o zdravstvenem stanju Segnija V petek bo predsednik vlade Moro pojasnil stališče vlade glede predsedstva, republike - La Malfa zahteva naglo uresničenje vladnega programa RIM. 10 — Z jutrišnjim dnem se začenja predvolilna kampanja: govorili bodo vsi politični voditelji, od tajnika KD Ru-morja, Piccionija in predsedni ka vlade Mora, ki bodo govorili v Trentu, kjer se udeležujejo proslav v zvezi z desetletnico smrti ustanovitelja KD Alcida De Gasperija, pa mimo Malagodija, Ingraa, De Martina in Tanassija, do Michelinija. Razburkanemu ozračju, ki je spremljalo zaključke glavnega sveta KD, je sledila proti ko > cu tedna pomiritev, ker so vse tri stranke (PSI, FRI in PSD1) potrdile svojo podporo Morovi vladi: poudarek je sedaj izključno na doslednem uresničenju vladnega programa in le to bo preizkusni kamen za trdnost vladne koalicije Po1-posvetovanju med PSt PSDI in PUr, na katerem so vsi soglašali glede tega vprašanja, je KD zrrarj-Uel teren za morebitno nadal; •Me manevriranje in izigravanj? prevzetih obvez Edino vprašanje, ki je odprto med zavezniki vladne večine, je vprašanje predsedstva republike, ker Kri skuša zavleči rešitev tega v .ra -anja čim d’je. PSI. PPl in P 'Dl na so mnenja, da ga ie treba rešiti čimprej. ker previaduie st-iPče, tla zcAanni predsednik re-pubPke ne more razpustiti nnrla m mta in razni: ?ti novih volitev j nika renublike Prevladuje mnenje, v orimeru. da vladne kr1 'C ne bi da zdravniški kolegij ne more od-moeli rešiti na drugačen na in. j govoriti dokončno na ta vpraša- Znano ie namreč, da so str-n , nia. vsaj v tem trenutku ne, ke (razen socialdemokratov, ki u-streznega vprašanja sploh ne bodo predložili, in demokristjanov in liberalcev ki ga bodo predložili verjetno v torek) zastavile predsedniku vlade vprašanje glede njenega stališča do «praznine», ki je nastala na .vrhu, države z boleznijo predsednika -republike Segnija. Pravosodni minister Reale je pripravil seznam vprašanj, na katera bodo v torek morali odgovoriti zdravniki, ki zdravijo predsednika Segnija, tako da bi vlada mogla sporočiti parlamentu ne le mnenje zdravniškega kolegija, ampak tudi metodo, ki jo namerava predlagati za rešitev primerov, ki jih pradvideva 86. člen ustave. Med vprašanji, ki )ih je pripravil minister Reale, je tudi vprašanje, koliko časa bo po njihovem mnenju predsedniku Segniju nemogoče opravljati svoje funkcije in ali je sploh mogoče pričakovati, da se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo v tolikšni meri, da bo sposoben izvrševati posle predsed- da zaradi tega vlada ne bo mogla sprejeti nobenega dokončnega stališča, Vsekakor pa se je vlada obvezala, da bo na vprašanja poslancev odgovorila v tem tednu, verjetno v petek. Njen odgovor pa je najtesneje povezan z odgovorom, ki ga bo zdravniški kolegij dal na vprašanja pravosodnega ministra, v koliko je točen odgovor na ta vprašanja sploh mogoč. S tem v zvezi so se razširile govorice, da bodo zdravniki zahtevali določen čas za svoj odgovor, v krogih skrajne levice pa se celo zatrjuje, da tega odgovora zdravnikov ne :bO mogoče dobiti pred januarjem. Republikanski prvak La Malfa je danes govoril v Palermu in zatrjeval med drugim, da je koalicija vladnih strank premostila politično negotovost, ki je zavladala v političnem življenju po zaključku glavnega sveta KD, in se utrdila v skupni obvezi dosledne zvestobe političnemu, gospodarskemu in socialnemu programu sedanje vlade; vse tiste nejasnosti, ki sicer še obstajajo, pa da jih bodo premostili postopno z uzakonitvijo posameznih točk programa La Malfa je nato oripomnil, da se je stanje gospodarstva odločno izboljša, lo; tudi plačilna bilanca >e premostila resen deficit, kreditni zavodi pa postopno večajo svojo likvidnost. Ostane sicer še vprašan e maniše delavske zanoslitve in skr-čpnje delovnega urnika, vendar pa . ta pojav ni zavzel tistega obsega, iiiiiininMiiMiii»uii»miHinmiMimiiiHmi*iiiiMiii»iimuiiiiiniiiiH*iin**imiiiH<*mMMiii,,M,,,MM,M,nH*M j ^ so ga predvidevali pred nekaj 0 LIM P1A D A (Nadaljevanje s 1 strani! reml.ial in občudoval veličast-3 borbe mladih moči v naj-cizličmejSIh športnih panogah, bčutloval njihovo borbenost in /trajnost, požrtvovalnost in mladostno navdušenost,. Z zadoščenjem bo beležil nove rekordne dosežke in se veseli! z zmagovalci, a ne bo zato nič manj cenil premaganih, sklad-ra z osnovnim olimp? Iskina geslom, da ni važno zmagati, pač pa da je važno tekmovati in se boriti, ker ie prav borba zametek vsakega napredka. Cio veško razumljivo je, da nam bodo najdražji uspehi tistih atletov, ki so nam po krvi in rodu najbližji in da bodo njihove zmage v malem naše zmage. Toda ne bili bi vredni njihovih uspehov, če ne bi znali ceniti tudi usoehov drugih. Ob naših televizijskih sprejemnikih, ki nam bodo tokrat prvič v zgodovini, po zaslugi moderne tehnike in znanosti, posredovali po umetnem satelitu olimpijske podobe na tako ogromno razdaljo In nas znova opozarjali, da je svet vse bolj ena sama usodno povezana človeška družina in da razdalje nič več ne pomenijo, kakor postajajo tudi vse druge razlike med človeštvom vse bolj samo škodljiv predsodek, razvijajmo tudi mi kot gledalci olimpijsko idejo bratstva in plemenite tekme za napredek in blaginjo človeštva! TOKIO (Nadaljevanje s 1. strani) Luksemburga z dvema, Madagaskarja in Malezije. Mehiški reprezentanci, katero je množica burno pozdravila, so sle dile ekipe Monaka, Mongolije Maroka, Nepala, Holandske, Ho landskih Antil, Nove Zelandije Nigerije, Severne Rodezije, Nor veške, na čelu katere je z dr žavno zastavo korakal princ Ha rald, Pakistana, Paname s tradi cionalnim klobukom, Peruja, Fi liplnov. Poljske v belih oblači lih, Romunije, Senegala, Španije Švedske, Švice, Formoze, Tan ganjike, Tajlandije, Trlnidada, Tunizije, Turčije, ZAR, Ugande, Urugvaja, ZDA, za katero je bil zastavonoša metalec krogle Bar-i ■ 0’P-'?n. ki je že na četrti olimpiadi. Sledila je močna reprezentanca Sovjetske zveze, za katero so korakali predstavniki Venezuele, Vietnama in Jugoslavije. Jugoslovanski zastavonoša je bil evropski prvak v telovadbi Ljubljančan Miro Cerar, ki spada tudi na tej olimpiadi med favorite za zlato kolajno. Dolgi mimohod je zaključila številna japonska reprezentanca, ki je bila deležna navdušenega ploskanja. Atleti ln atletinje, ki so bili oblečeni v rdečih suknjičih in belih krilih in hlačah, so se pred cesarjevo tribuno odkrili in si položili klobuke na srce. Zaključek mimohoda je množica burno pozdravila ln tako) zatem so sledili kratki govori, ki so se zaključili z otvoritvenimi besedami Hirohita. »U-pam» je rekel med drugim prvi govornik, predsednik prireditvenega odbora tokijske olimpiade Daigoro Yasukawa, «da bodo atleti nudili dokaz športnega navdihnjenju, s tem da bodo ohranili olimpijskega duha.« Na govorniškem odru se Je pojavil predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brun-dage, ki je z globokim poklonom počastil cesarja in med drugim dejal: «Nihče ne dobi denarja od olimpijskih iger, nihče si ne more kupiti olmptjske kolajne. Na prizoriščih športa se zmaga ali se izgubi; kakor kdo zasluži « Brundage Je izjavil, da predstavlja dejstvo, da se je v Tokiu zbralo nad 7000 atletov, zmago za olimpijsko gibanje. Ob zaključku svojega govora je naprosil japonskega vladarja, naj odpre XVIII. olimpijske igre modeme dobe. Jutri pa se bodo začele prve borbe za kolajne. Šibkejši bodo odpadli, za boljše atlete pa bo vsak dan teže vse do finalnih nastopov. V teh bo izstopil tisti, ki bo najbolj vreden zlate nagrade. Jutri bodo na sporedu nogometne tekme, veslaške regate, hokej na travi, rokoborba, plavanje, košarka, vaterpolo, odbojka, peteroboj, boks in dviganje uteži, medtem ko bodo v ponedeljek jadralne regate. mesec? Vlada leVega centra ie torej vzdržala ored posledicami konca »gospodarskega čudeža« in je dokazala, da more premagati krizo in zadeti novo razdnb?e gospodarskega razvoja. Zaradi tega je vodstvo PRI zahtevalo na svoji včerajšnii seii naglo uresničenje nekaterih delov programa, predvsem odobritev novega zakona za razvoj juga. šolskih zakonov, urbanističnega zakona, zakona o socialnem skrbstvu, hkrati z uresničenjem deželne ureditve in gospodarskega načrtovanja. Ko se je zadržal na nedavnem posvetovalnem sestanku med PRI, PSI in PSDI, je La Malfa dejal, da je to zelo važen dogodek, ki da je služil tudi za to, da se je tudi vprašanje ‘ predsedstva republike postavilo na »resen in konkreten teren«. Taki posvetovalni sestanki med tremi strankami bodo tudi v prihodnosti, kadar bo šlo za važna vprašanja, !ti zanimao hkrati vse tri stranke. legatom, da bodo Jugoslavija in druge prijateljske države proučile možnost večje materialne pomoči osvobodilnim gibanjem. Tudi za stopnik; ostalih osvobodilnih gibanj Afrike so seznanili predsed-mka Jugoslavije s položajem v njihovih deželah, s terorjem kolo-ni a In ih oblasti in z borbo svojega ljudstva. Ko se je poslavljal od svojih gostov, je maršal Tito de-ja', da je kairska konferenca dala vso podporo osvobodilni borbi, in je poudaril, da bo Jugoslavija tudi v prihodnosti dala vso podporo tem gibanjem in da se bo tudi v Združenih narodih zavzemala za Odpravo kolonializma. . Predsednik republike Jugoslavije je danes zjutraj sprejel v svoji rezidenci predsednika ciprske republike nadškofa Makariosa in predsednika Gane Nkrumaha. Popol- “na Pt3 ie sestal s Predsednikom Indnezije dr. Sukarnom in sprejel predsednika Kameruna A-nidja. Na vabilo predsednika Naserja o predsednik Tito s soprogo po končani konferenci voditeljev in predsednikov vlad nevezanih dr- ZAR°Stal nekaj dni na P°eitltu v Nocoj je imel predsednik Tito daljši razgovor s predsednikom Naserjem. Agencija Tass je danes javila, da bo kubanski predstavnik Osvaldo Dorticos obiskal Sovjetsko zvezo, ko se bo vračal iz Kaira v domovino. Povabila sta ga sovjetska vlada in prezidij vrhovnega sovjeta, naj pride na prijateljski obisk Indonezijska , agencija Antara Je javila, da bo predsednik Sukamo po zaključku korfference v Kairu obiskal Kitajsko na vabilo kitajske vlade. V intervjuju, ki so ,ga danes oddajali po nizozemski televiziji, je jSukarno sporočil, da namerava sklicati prihodnje leto »konferenco porajajočih se sil na svetu«, katere naj bi se udeležile tudi napredne sile v kapitalističnih državah. Sukamo je ponovil tezo, ki Jo je bil obrazložil na konferenci v Kairu, t. j. da svet ni več razdeljen na tri bloke — sovjetski, ameriški in nevtralni — temveč je razdeljen na dva bloka: «stare sile in porajajoče se sile, ki zavzemajo v sedanjem razdobju svojo obliko«. Med temi je .omenil države Azije, Afrike in Latinske Amerike, soda-, lističhe države 'V" Evropi' in »napredne skupine zahodne Evrope in v i ZDA«. Kitajsko-soVjetski spor je Sukamo označil kot «navadno kreganje med brati, kakor se dogaja v vseh družinah«. Dodal je: «Ta ideološki spor ne bo imel nobene posledice za enotnost sveta«. V ponedeljek zjutraj bo Sukamo prispel v Rim in bo uradno obiskal papeža. Etiopski cesar Halle Selasie se je vrnil danes s konference v Kairu v domovino. Ob povratku je izjavil: «Sestanek nevezanih držav nima namena ustvarjati na svetu tretjo silo. Te države hočejo zapol« niti prepad med obema blokoma in s tem izboljšati perspektive miru na svetu.« Sotina razprava proti Ippolitu Gatti zahteval oprostitev Razprava se nadaljuje v ponedeljek RIM, 10. — Na sodni razpravi proti bivšemu glavnemu tajniku ONE N prof. Ippolitu je njegov odvetnik Gatti zaključil danes svoj obrambni govor in zahteval oprostitev Ippolita. še pred začetkom njegovega govora, pa je javni tožilec sporočil, da je dobil danes pismo ministra Spagnollija, v katerem zanika, da bi on dal pobudo za anketo demokristjanskih senatorjev o CNEN ln prilaga pismo predsednika skupine demokristjanskih senatorjev Gave, v katerem ta pravi, da je vodstveni odbor te skupine noveril Spa-gnolliju anketo glede CNEN. Na to pismo je Gatti takoj odgovoril in dejal, da Spagnolli ne ra- iiiitiMniimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHimiuMiiiitiiii Demonstracije v Quebecu proti angleški kraljici Demonstranti so vzklikali proti kraljici in zahtevali neodvisnost QUEBEC, 10. — Angleška kraljica Elisabeta in Edinburški vojvoda sta prišla danes v Quebec s kraljevo Jahto «Britannia». Jahto so spremljale štiri vojne ladje. Pri stanišče )e bilo močno zastraženo. Za red v mestu skrbi skupno 2600 vojakov in policajev. V mestu Je razobešenih malo zastav in le nekatere trgovine imajo v izložbenih oknih sliko kraljice Elizabete. Sinoči so bile v Cjuebecu demonstracije proti kraljici, ki so jih priredili pripadniki francoskega separatističnega gibanja. (»Rassem-blement pour 1’indipendece natio-nale«), ki so protestirali proti obisku kraljice. Zborovanja se je udeležilo več tisoč liudi, ki so nosili zastave mesta Quebec, ter table z napisi »Svoboden Quebec», »Ne-odvinost«, »Svoboda«. Policija je demonstrante razgnala. Kraljeva jahta se je ustavila prav na kraju, kjer se je septembra 1759 izkrcal angleški general Wol-fe na čelu angleških čet, da pripravi napad na utrjeno mesto Que-bec in začne ofenzivo, s katero je bila odločena usoda francoskih posesti v Kanadi. Iz pristanišča se je kraljica odpeljala v oklepnem avtomobilu v poslopje parlamenta. Vse ulice so bile močno zastražene. Policaji so bili tudi na strehah. Le majhno število ljudi je molče prisostvovalo sprevodu. Ko Je kraljica prišla pred parlament, je večje število demonstrantov mahalo z zastavami Quebeca in vzklikalo neodvisnosti, toda policija jih Je takoj razgnala. Kraljica Je Imela v deželnem parlamentu Ouebeca govor, v katerem Je poudarjala potrebo stalnega sodelovanja med obema Jezikovnima skupinama v Kanadi. Govorila Je povečini v francoščini. Ko Je kraljica prišla iz parlamenta, so se demonstracije ponovile Demonstranti so vzklikali: «Quebec njegovim prebivalcem«, ter so mahali z zastavami mesta. Kraljevi sprevod se je ustavil pred palačo namestnika guvernerja, kjer je bilo kosilo. Po kosilu si Je kraljica ogledala stari utrjeni del mesta, kjer je sedaj vojašnica. Popoldne so se po mestnih ulicah nadaljevale demonstracije. Demonstranti so vzklikali neodvisnosti. Policija jih ja sproti razganjala. zume ah pa da se dela, kakor da ne razume: «Rekel sem in potrjulem. da je bil senator Spagnolli tisti, ki Je sugeriral anketo vodstvenemu odboru demokristjanskih senatorjev. Nikoli nisem trdil, da on ne bi bil dobil kasneje formalne naloge od senatorja Gave. Vsekakor drži dejstvo, da je anketo sugeriral senator Spagnolli«. Nato se te odv. Gatti zadržal še na zadnjem argumentu svojega obrambnega govora, namreč na zlorabi oblasti, ki jo prtijo Ippolitu. Gre namreč za dela, ki jih je CNEN dajal v zakup zasebnim podjetjem na podlagi javne licitacije ali privatnih pogajanj. K temu Je odv. Gatti pripomnil, da se na ta način dajejo dela v zakup tudi pri vseh drugih javnih ustanovah in le navedel podatke, ki jih je dal finančni minister Tremelloni; iz teh podatkov izhaja, da je država dala v zakup na javni dražbi le neznaten del javnih del. Ce ravna tako država, je dodal Gatti, čemu se pri Ippolitu smatra to za kaznivo dejanje? Kar zadeva načrt «PRO» za center v Brasimoneju pa je Gatti dejal, da je minister Colombo poveril Ippolita za podpis pogodbe za eno milijardo in da je upravna komisija s tem soglašala. Na koncu svojega obrambnega govora se je odv. Gatti obrnil na sodni zbor in ga pozval, naj pravično sodi v tem zapletenem primeru, nato pa je ponovno orisal zasluge, ki jih Ippolito ima na področju jedrske energije. Na strani Ippolita so znanstveniki, je poudaril Gatti, pa tudi razširjen občutek, da mora odgovarjati za grehe, ki v pretežnem delu niso njegovi, kajti Ippolito je hotel e-no samo stvar: korist in ugled jedrske ustanove, ki je hkrati korist in ugled Italije. Ko je Gatti zaključil svoj govor ga je Ippolitov oče objel, čestital; pa so mu tudi drugi odvetniki, javni tožilec in člani sodnega zbora. Nato so preložili razpravo na ponedeljek, ko bodo govorili branilci drugih obdolžencev. Predsednik sodišča je sporočil razpored naslednjih razprav: do 24. t.m. bodo govorili odvetniki obrambe, od 26. do 31. t.m. pa bodo na vrsti odgovori javnega tožilca, civilne stranke in branilcev. V istem tednu bi moral biti tudi zaključek razprave. Kairo pravnosti narodov ter borba za mir nedeljiva. Naloga nevezanih je, da podpirajo in lajšajo ta razvoj. V splošni razpravi se je prav tako jasno izražalo tudi prepričanje, da se je neposredna nevarnost jedrske vojne zmanjšala med beo-grajsko in kairsko konferenco, k čemur so veliko prispevala tudi prizadevanja nevezanih držav, da pa smo še precej oddaljeni od trdnega miru, ki bi slonel na solid-nejših in trajnejših temeljih, kot je jedrsko «ravnotežje strahu«. To se pravi, da so potrebne nenehne dognane in konstruktivne akcije vseh pobornikov miru in uspešnejše mednarodno sodelovanje, zlasti pa nevezanih držav, v vseh območjih mednarodnega življenja, povsod, kjer se vpliva in je mogoče vplivati na usodo sveta. Psi udeleženci splošne razprave so na en ali drug način opozorili na izredno zamotanost mednarodnih razmer in na potrebo po tem. da pri načrtovanju politične aktivnosti nevezanih držav upoštevalo vse njegove sestavine. To se kaže zlasti v prizadevanjih, da bi kar najbolj ustrezno določili načela mednarodnega sodelovania. za kakršna se zavzemalo udeleženci te konference, in sredstva za nlihovo uresničenje. Predstavniki držav, ki se še bore s težko dediščino kolonializma, kažejo —- ko upravičeno zahtevajo razumevanje za svoje težave in podporo pri svo-ih prizadevanjih — visoko stopnjo razu-mevanig za najsplošnejše skupne probleme človeštva in celo za posebne probleme nekaterih precej oddaljenih področij. Izjema je bil v tem govor indonezijskega predsednika Sukam a. Ko je izlia-al s stališča, da so v sovietsko-ameri-ških odnosih že našli obliko ko-eksitsence, ki sloni na ravnotežju nuklearnih sil, je izrazil mnenje, da ie naloga le v tem. da bi omogočili koeksistenco velikih in malih, močnih in šibkih držav in da je mogoče to doseči le z bolem «novih sil« proti «starim silam nadvlade«. V bistvu je odrekal vsakršno vrednost izboljšanju odnosov med velikimi silami z vidika enaših interesov«, ne da bi bil dal kakršen koli odgovor na probleme, ki jih ima svet, razen poHva na boj nedoločenih «novih sil« proti prav tako nedoločenim ustavim silam«. V vrstah delegacij, ki sodeluiejo na tej konferenci, se je po Sukar-novem govoru pogosto slišalo mnenje, da koncepcija sveta, o kateri je govoril Sukamo, posebno pa poziranje o smotrih politike nevezanih. resno deformirata smisel te pnltiike — saj odstopa od njenih poglavitnih načel. Combe Dan pred začetkom konference nevezanih so iz Kaira poslali dve brzojavki kongoškemu predsedniku Kasavubuju, kateremu so sporočili, da bi bila udeležba Combe-ja na konferenci nezaželena. Prvo so poslali prvotni organizatorji kairske konference Tito, Naser in predsednica cejlonske vlade Ban-1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiin iii n iii luni iii im im 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Hruščov bo povabil Johnsona v Moskvo? Še prej pa bi želel pripravljalni sestanek z njim na Dunaju Prejšnji teden je bil Kairo središče pozornosti vsega sveta. Tu se je namreč v ponedeljek začela konferenca nevezanih, ki je trajala ves teden. Na konferenci se je zbralo 48 delegacij in 10 opazovalcev. Konferenci so poslali pozdravne brzojavke glavni tajnik OZN U Tant, Hruščov, Cuenlaj, Novotng, Erhard in Johnson. U Tant je v svoji brzojavki izrazil upanje, da bo konferenca predlagala ukrepe, ki bi okrepili Organizacijo združenih narodov kot silo miru in izboljšali mednarodno razumevanje v skladu z ustavno listino organizacije. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo smotri ustanovne listine OZN v precejšnji meri dominirali nad delom konference. In res ie večina govornikov v splošni debati poudarila, da bi morala konferenca spodhnd ti reševanje mednarodnih problemov v okviru široko pojmovanih prizadevanj za krepitev miru in izpopolnitve enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Govorniki so na različen način obrazložili svoje prepričanje, da je edino le v miru moč doseči nadaljnje napredovanje človeštva. Predsednik Naser je v govoru, s katerim je odprl konferenco, poudaril da nam je potreben umir, ki temelji na pravici«. Predsednik Tito pa je poudaril, da je na svetu potrebno izvajan-p načel aktivnega miroljubnega sožitja, toda ne sožitja, ki bi. ga razumeli kot status guo; da ne more biti miru brez svobode, da pa v današnjih razmerah tudi ne more biti svobode brez miru. Tito je poudaril, da politika ne. povezovanja vnaša nove dimenzije v sedanji politični razvoj sveta. Poudaril je. da zavzemanje nevezanih držav za miroljubna načela in za pravičnejše odnose na svetu ni zgubilo svojega pomena zaradi popuščanja napetosti, temveč je tak razvoj dejansko pokazal potrebo novih akcij. Dejal je, da je utaj-nost« uspeha nevezanosti v skupnih težnjah in interesih velike večine narodov in dežel za krepitev miru in za uvajanje boljših in pravičnejših odnosov na svetu. To je bilo pogojeno tudi v pojavu vrste novih nevezanih držav, ki so poudarile tudi potrebo enakopravnih odnosov, t. j. likvidacijo starih •privilegijev nekaterih držav in politike sile pri obrambi privilegijev. Za uresničenje enakopravnega mednarodnega sodelovanja je treba upoštevati realnost današnjega časa. Predvsem se moramo zavedati, da živimo v jedrski dobi >n da številni mednarodni problemi čakajo rešitve. Vsi razumni in odgovorni državniki izhajajo iz dejstva, da se v naši jedrski dobi morajo osnovni problemi reševati po mirni poti. V tem je življenjski interes človeštva. Enostranske rešitve, ki so se naslanjale na silo, postopoma puščajo in morajo puščati mesto novim oblikam povezovanja svobodnih narodov in suverenih držav. Zato. sta razvoj na osnovi narodne neodvisnosti in enako- LONDON, 10. — V diplomatskih krogih izjavljajo, da namerava Hruščov povabiti prihodnje leto ameriškega predsednika v Moskvo, če bo Johnson znova izvoljen. Zatrjuje se, da bi Hruščov želel še prej sestati se z Johnsonom v kaki nevtralni državi v začetku prihodnjega leta, po možnosti na Dunaju. V Londonu pravijo, da bo Hruščov storil prvi korak, da vidi a-meriško reakcijo, z osebno poslanico s čestitkami, ki jo bo poslal Johnsonu ob njegovi ponovni izvolitvi. Baje so sovjetski diplomati že poizvedovali v raznih zahodnih prestolnicah v zvezi z možnostjo, da sovjetska vlada po a-meriških volitvah, ki bodo 3. novembra, začne formalne korake. Hruščov se baje želi sestati z ameriškim predsednikom kolikor mogoče kmalu po predsedniških volitvah. Ker pa bi obisk John- sona v Moskvi terjal dolge priprave, bi bil Hruščov pripravljen sestati se z njim kjerkoli, še pred obiskom v Sovjetski zvezi. Hruščov baje ni preveč zadovoljen z možnostjo, da bi se sestal z Johnsonom med zasedanjem skupščine OZN v New Yorku, ter bi želel razgovore v mirnejšem ozračju, da bi s predsednikom lahko temeljito obravnaval glavna mednarodna vprašanja, Dunaj bi bil najbolj primeren sedež za talk sestanek. Kot alternativa se omenja Stockholm. V omenjenih krogih zatrjujejo, da bi Hruščov želel razpravljati z ameriškim predsednikom predvsem o svojem načrtu za sporazum proti uporabi sile pri reševanju ozemeljskih sporov. Ameriški predsednik bi moral vrniti obisk, ki ga je Hruščov na pravil leta 1950 v ZDA, ko je bil predsednik ZDA Eisenhower. Napovedan je bil že Eisenhowerjev obisk v Moskvi, toda zaradi afere z letalom «U-2», ki je bilo sestreljeno maja 196o v Sovjetski zvezi, je obisk odpadel. Sovjetsko vabilo ameriškemu predsedniku je ie vedno veljavno. Pripadniki FALN ugrabili častnika ZDA i v Caracasu ■ CARACAS, 10. — Policija v Caracasu je mobilizirala deset tisoč policajev, ki iščejo ameriškega polkovnika Michaela Smolena, pomočnika načelnika ameriške letalsko delegacije v Venzueli in ki ga ;e včeraj ugrabila skupina petih pripadnikov venezuelskega narodnoosvobodilnega gibanja (FALN). Polkovnik Smolen, ki ima 45 let, je bil včeraj pred svojim stanovanjem in se je nameraval odpeljati s svojim predstojnikom polkovnikom Choatejem. Približala se Je oborožena skupina moških, ki ga je prisilila, da Je vstopil v avtomobil, in nato so se naglo odpeljali. Policija je pozneje našla av- tomobil. Radio v Caracasu je javil, da se je po telefonu oglasil neznanec, ki je trdil, da je predstavnik skupine ugrabiteljev. Dejal Je, da je ta skupina pripravljena zamenjati pol. kovnika Smolena z vietnamskim pripadnikom osvobodilnega gibanja Ngujenom Van Troiem, ki je obtožen poskusa atentata na ameriškega državnega tajnika in je bil obsojen na smrt. Ameriško poslaništvo v Saj gonu Je stopilo danes v stik s funkcionarji južnovjetnamske vlade. Ameriški predstavnik je sporočil, da je južnovietnamsko zunanje ministrstvo Javilo, da ni bil še določen datum usmrtitve obsojenega gveril. ca in da zaradi tega ni potrebno predložiti iormalne zahteve za odložitev usmrtitve. Železniška nesreča v Beogradu BEOGRAD, 10. — Danes popoldne ob 16.50 sta na izhodu beograjske železniške postaje trčila potniški vlak iz Subotice in pot niški vlak, ki je odhajal iz Beograda v Subotico. Pri trčepju je bil popolnoma razbit en potniški vagon, v katerem je izgubila življenje ena ženska, medtem ko so 22 potnikov s hujšimi in lažjimi poškodbami pripeljali v beograjske bolnišnice. Vzroki nesreče še niso ugotovljeni. Oba strojevodj.t pa sta z zmanjšanjem hitrosti svojih vlakov preprečila še hujšo nesrečo. Combejev polet v Kairu daranajke, drugo pa politični odbor zunanjih ministrov, Pri teni so svetovali predsedniku Kasavubuju, naj se osebno udeleži konference. Hkrati so poudarili, da to nikakor ne pomeni ilmešavanje v notranje zadeve Konga, temveč samo želijo, da Kongo kot vazna država v Afriki ostane v krogu nevezanih ne glede na trenutno stanje v državi in na politiko sedanje Combejeve vlade. Jasno je, da kompromitirana figura Combe-ja kot orodja kolonialnih in neo-kolonialnih interesov, človeka, ki je prinesel tolpe belih plačancev in duha hladne vojne v srce Afrt-ke, človeka, ki je kriv smrti Lu-mumbe, ne more imeti nič skupnega z ideali in s težnjami kairske konference, na kateri so med drugim odločno postavljali zahteve dokončne likvidacije kolonializma, pobijanja neokolanialističnih načrtov in spletk proti neodvisnosti mladih držav. Tisti, ki govorijo, da pomeni stališče proti Combe)* dejanje proti suverenosti Konga, nimajo čistih pojmov o tem, kaj je v korist Konga. Udeleženci kairske konference so imeli pravico in dolžnost preprečiti novo Combejevo izzivanje. Dejstvo je, da so udeleženci soglasno ugotovili, da bi bila Combe jeva navzočnost neumestna, in to tudi tisti, ki so prvotno zagovarjali njegovo navzočnost. Combe pa se na vse to ni zmenil in je prišel skrivaj v Kairo z etiopskim letalom. Kairskim oblastem ni zaradi tega ostalo nič drugega, nego da mu prepovedo udeležbo na konferenci in gibanje po mestu. Zato so ga namestili v palači za ugledne goste in palačo zastražili. V Leopoldvillu je Com-bejeva vlada dala zastražiti sedeža poslaništev ZAR in Alžirije ter prepovedala vsak stik z zunanjostjo. Zato je kairska vlada odred ila, da Combe ne sme odpotovati, dokler ne bo moglo vse osebje teh poslaništev odpotovati v Brazzaville. Combe se je moral tudi to pot vdati in je moral dovoliti, obje omenjeno osebje odšlo v bližnji Brazzaville. Sele tedaj je lahko zapustil Kairo. O Combejevi neznačajnosti Pečajo tudi naslednji dogodki- P° razgovoru z glavnim tajnikom predsednika ZAR, ki mu je sporočil, da ne more zapustiti Kaira, J® Combe začel rjoveti: «Kdo so _ tisti norci, ki so ukazali obleganje e-giptovskegu poslaništva? In drugi norci, ki nič ne ukrenejo, da bi mi pomagali: kdo so? Dal jih bon* vse obesiti na drevesa v Leopold" villu, takoj kp se vrnem.« drugi priložnosti je istemu kairskemu diplomatu rekel: iihnant idejo: odredite obleganje kongOf škega poslaništva v Kairu. Se bolj, aretirajte vse funkcionarje kot represalijo na to, kar se dogaja J’ l eopoldvillu, ioda dovolite mi obhod.« In naslednji primer kaje’ da Combe sodi druge po sebi: »e* čas strnjena prisilnega bivanja * kairski palači se je hranil samo f konservirano hrano, ki so mu J® prinašali kongoški diplomati. Dal si je tudi pripeljati dva zaboj* katanškega piva. Dejal je: *LVr rtiumba je bil njihov prijatelj (Pfl? jatelj ZAR). Kdo mi jamči, da nit kdo od njih ne dene strupa v kroz-« tike in mi s tem zagotovi večni spanec?« Kalija Glavni svet KD je sicer zaključi zasedanje skoraj s soglasno izV?" litvijo tajnika stranke (potrdil ) dosedanjega tajnika Mariana morja), niso pa dosegli s poraslima glede vodstva stranke: v vodstvo so bili zato izvoljeni le PT' slaši najmočnejše struje «Impegn democratico«. Izven vodstva ntS" ostali le pristaši Scelbove strtu aCentrismo popolare«, di pristaši Fanfanijeve struje «Nu ve Cronache» in pristaši leve je «Forze nuove«. Zaključno P°j.‘ tično resolucijo, l.i potriuje P°11' tično usmerjenost levega centre in podporo Morovi vladi za ure ■ ničenje vsega njenega pr°3ram ■’ pa so podprli z nekaterimi ne stvenimi pridržki pristaši leve sti' ' je. z nekaterimi bistvenimi ki pa pristaši Scelbove strm aCentrismo popolare«, medtem k° so se pristaši Fanfanijeve strv... aNuove Cronache« vzdržali z v meljitvijo, da bi ta resolucija imela vso svojo politično vrednost * moč le, če bi se bili sporazumen o enotnem vodstvu. Zaključki glavnega sveta KD po so zaostrili odnose med K D in "> ni mi zavezniki do take mrre'j,,a se v prvih dneh preteklega te ni izključevala niti kriza sf"n^:,n vlade. Na seji vodstva PSI je 0 ........ ■ -a, .,. ristnji PARIZ, 10. — Combe je v intervjuju belgijskemu radiu trdil, da štiri dni svojega bivanja v Kairu ni jedel ne pil iz strahu, «da bi ga Egipčani zastrupili«. Dodal Je; «B11 sem ujetnik ln se nisem mogel svobodno «gibati « Na vprašanje, ali je lahko govoril po telefonu z Leopoldvillom, Je odgovoril, da ne in da je govoril z Leopoldvillom, Sele ko Je bil zopet svoboden. diskusija zelo živahna: levica. P tudi. Lombardi in njegovi ■to zahtevali, naj socialisti *“ j ncjo svoj- sodelovanje v vladi, da zaključki glavnega °bbnra. e. pomenijo likvidacijo politike ‘e ga centra in odkrit prehod na vn centristično politiko z edina r Uko, da so socialisti zamenjali . heralce. To svojo tezo so žaga juli tudi kljub temu. da oi na kriza v sedanjih okolišrinan ^ zaradi praznine na vrhu drzavf utegnila imeti nepričakovan r foi. Pomisleke proti nadaljnjemu ja delovanju v vladi so imeli t rennblikanci in so zato nredlag PSI in PSDI posvetovalni nek. na katerem naj bi ,Pr0!1r»-. politični položaj in sprejeli ustr ne odločitve Na.tem Posve*n1jLfje-so se sporazumeli, da je nad J vanje politike levega centra. na reč sodelovanje s KD mogoče . ' če se dosledno nadaljuje uresn vanje vladnega programa, Ka , izhaja iz sporazuma med šttr strankami vladne koalicije. , Tudi v vodstvu PSI je. Prf,u j/n lo tako stališče,- politične om nj moč ocenjevati le na formalnih izjav o veljavnosti .. tike levega centra niti na vod izjave o podpori Morovi t>'n®' >• uresničenje njenega i,ror’r.,f preizkusni kamen veljavnosti 1 politike je izključno stvarno *r ničevanje dogovorjenega pTnP Med strankami vladne je še vedno odprto tudi vpraša predsedstva renublike, ki se je J* iaviln zaradi bolezni predseau Spomin. Vse stranke, razen snC’n demokratov, so zastavile *?*r da se ne bi kaka obupana človeška duša pognala z njega v večnost. To so običajno razdvo-laoi, zlomljeni ljudje ali histe-zifne ženske. Dickson ni bil histeričen, ne razdvojen. Bil je čeden, odlično oblečen mladenič. Prsti, s kate-je držal cigareto, so bili lePo negovani. Kljub odlični zunanjosti pa je temnopolti človek, ki je stal na začetku mostu, vedel, da se hoče Dickson ubiti. Ko Je prispel na sredino mo-*bi, je Dickson odvrgel cigareto . se naslonil s komolci na ograjo- Cez nekaj časa je vzdignil glavo. da bi se poslovil od tega sveta, nato pa je malce počenil, a bi dobil zalet za skok v smrt. endar se ni pognal z mostu, niotil ga je pisk sirene točno ^ njim. Neka ladja je pravkar Priplula izpod mostu in iz njenih “ninikov se je močno kadilo k njemu navzgor. Temnopolti človek se mu je za-** Približevati, končno se je spu-stil v tek in se ustavil tik ob njem. Zgrabil ga je za ramena. "Monsieur, tega ne smete ...» Dickson ga je besno pogledal. * Ustite me, kakšno pravico imate...« "Vso pravico, gospod...» Clo-vek je v hipu pričel govoriti an-^eško. «2e dneve čakam na vas. pojdite z menoj.« •Prepovedujem vam vmešavati Se v moje zasebno življenje.« "Tega niti ne nameravam, sir. se- kar zahtevam od vas je, da Preložite svojo smrt za deset, pet-nejst minut, želim samo to, da vaša smrt nekomu koristila. AIi ste za to?» Dickson ni odgovoril, samo stis-je obe pesti. Tujec je opazil njegov bes in je naglo nadaljeval: "Prav. Ce me nočete poslušati, 0ln poklical policaja!« "Nehajte!« je vzkliknil Dickson. * aj vendar hočete od mene?« Tujec je ustavil taksi, ki je pri- Pe*jal p0 mostu, potisnil .Dickso-ds vanj m naročil šoferju, naj ' , °dpelje do kavarne na nekem ‘rgu. V zadnji sobi lokala je sedelo p*58! ljudi, ki so bili očitno tujci. "Našel sem ga,» je pozdravil *®n>nopolti človek enega izmed njih. Miguel je ponudil Dicksonu ro- štl Iz n^egovih ofi sta sijali po-nost in odkritosrčnost. In še ekaj Je opazil Dickson v njego-®m Pogledu: fanatizem. "Dobrodošli,« ga je pozdravil Mi-e «Ze ves teden dežuramo pri °stu, da bi našli človeka, ki si e' končati življenje. Je vmes P'0rda kakšna ženska?« "Ali ni vseeno, zakaj sem se D? v vreCi z mostu?« je vprašal sk » °n Z utruJenim glasom. Zen-_ * V njegovem življenju Je bilo eveč žensk. Tri ločene, legalne P® in brez števila drugih žensk. "Ali morda denar?« Iitm’ denar J® bi' Dicksonu zoprn. Prif ga ^ preveC in do njega je bj Sel P^ogo prelahko. Stvari, ki hisri lahko kuP*l z njim, ga Je V6C zanimale. Vse življenje ^8ral’ dokler ga ni življenje iz-°' 2elje so usahnile, čustva asnlia. Potovati bi bilo bedasto. S11 Vsoti enaki obrazi, v Kalkuti Pii a Cb*cagu. In povsod enake JaCe in enaki glavoboli vsako "..."...... jutro, življenje mu je postalo odvečno. "Poslušajte,« je dejal, «če mislite, da me boste odvrnili od tega, kar sem sklenil narediti...» «Prosim vas,« mu je vpadel v besedo Miguel. «Takoj bom prešel k stvari, da vam bo jasno, zakaj gre. Mi vsi, kar nas je tu, smo emigranti, borci za svobodo. Naša ljubljena domovina ječi pod tiranovim škornjem in preden ga ne spravimo s sveta, ne moremo pričeti z borbo. Zaradi tega smo iskali človeka, za katerega življenje nima nobene cene več. Potrebujemo vas, da ubijete tirana.« V Dicksonovih mrtvih očeh se je utrnil kanček radovednosti. «Ali se morda sami bojite,« je vprašal Miguela s komaj opaznim nasmeškom. «Se morda bojite umreti za lastno idejo?« ' «Ne, ne bojimo se,» je vzkliknil Miguel strastno. «Nihče od nas se ne boji smrti, toda mi moramo živeti. Ce ni organizacije, ki bi začela z borbo in izkoristila zmedo, ki bo nastala po tiranovi smrti, potem je tudi atentat brez smisla in koristi. Mi tvorimo jedro organizacije.« «Ne, tega ne morem narediti,« je dejal Dickson. «Samo zaradi peščice tujcev.« «Saj ne boste pomagali samo nam. Pomagali boste vsemu človeštvu; milijonom zatiranih, ki se danes boje govoriti in le šepečejo.« Miguel se je nagnil tesno k njemu. V njegovih očeh je zagorelo še svetleje. Mrtva tišina je vladala v sobi, ko je govoril o zatiranem ljudstvu, o stotinah ubitih in zaprtih ljudi v temnicah. Dickson je poslušal Miguela z vse večjim zanimanjem. Obup ga je začel po malem zapuščati in njegove oči so postajale z vsako minuto živahnejše. Ob treh zjutraj je stopil v sobo natakar: "Zapiramo, gospoda!« Tedaj je Dickson skočil s stola in zgrabil Miguela za roko. "Zmagali ste,« je skoraj zakričal. "Prepričali ste me.» Miguel je vzel v roko revolver. «Brat,» je dejal. «Naš narod te nikdar ne bo pozabil. Se nerojene generacije te bodo slavile. Ro-lando te bo odpeljal na postajo in ti poiskal prostor v jutranjem vlaku.« Dickson je pogledal Rolanda, nato Miguela. «Ne, tega ne morem. Za vašo idejo sem se tako navdušil, da me je povsem minila želja po smrti. Tudi jaz hočem živeti in delati zanjo.« Naslednjo noč je bil Dickson spet pri mostu Pont des Arts. S temnopoltim človekom je stražaril na začetku mostu in čakal na samomorilca, ki-bi bil pripravljen ubiti diktatorja v Miguelovi domovini. Knjige, o katerih poročamo, ima vedno na razpolago Tržaška knjigarna Ulica sv. Frančiška 20 Preden bi zavrgli stare knjige... Prošnja Študijske knjižnice Pri urejanju, čiščenju ali pospravljanju stanovanj in domačij marsikomu pridejo v roke stare ali novejše knjige, stari časopisi, revije, slike. Dogodi se, da marsikdo posameznim številkam časopisov, koledarjem in tudi knjigam ne pripisuje nobene važnosti in jih odvrže.. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu, ki zbira vsakovrstni tisk in zgodovinsko gradivo (strokovne in leposlovne knjige, šolske knjige, tednike in dnevnike, slike o važnih dogodkih, o delovanju društev po prvi vojni in prej itd.), opozarja, da bi lahko marsikaj, kar kdo odvrže in nima zanj kot posameznika nobene važnosti, mnogo koristilo skupnosti. Narodno in študijsko knjižnico namreč obiskujejo dijaki, učitelji, profesorji, časnikarji in mnogi drugi, ki morda drugje ne bi dobili podatkov, ki jih potrebujejo za svoje delo in za svoj študij. Zlasti pridno prihajajo dijaki med šolskim letom in še posebej, ko se pripravljajo na izpite. Zato se Narodna in študijska knjižnica obrača na našo javnost s prošnjo, naj se vsakdo vselej zaveda tega njenega važnega in za našo slovensko skupnost koristnega poslanstva. Hvaležni vam bomo, tudi v imenu vseh, ki knjižnico obiskujejo, če nam boste odstopili stvari, ki vam ne služijo. Saj ima marsikdo morda še na podstrešju stare Edinosti, Koledarje Goriške Matice, goriške Mohorjeve družbe, Novice, Mali list in druge knjige, ki so izšle pri nas med dvema vojnama, stare predvojne in povojne šolske knjige, lepake, slike, starinske knjige in podobno. Včasih kdo podeduje po svojih starših ali sorodnikih knjižnico in ker ga dotične knjige ne zanimajo iz kakršnih koli razlogov, jih ovrže ali uniči. S tem dela nehote in nevede veliko škodo, kajti marsikatera knjiga in tiskovina, ki je morda zanj brez pomena, bi bila dobrodošla marsikomu, ki se zanima in študira in ki bi morda našel v njej podatke, ki jih zaman išče drugje, če boste tako gradivo odstopili Narodni in študijski knjižnici, boste storili plemenito dejanje in boste koristili slovenski skupnosti. Zato vas prosimo da ne zavržete nobene tiskane stvari in da tako gradivo poklonite Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ulica Geppa 9, pritličje. Če imate več knjig, nas lahko opozorite po telefonu (24-039) ali pa z dopisnico, da se pri vas oglasi naš pooblaščenec. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam do sedaj odstopili ob raznih priložnostih mnogo važnih knjig, zapisnikov in drugega gradiva. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ZNAMENJA NA SLOVENSKEM Področje slovenske umetnostne zgodovine se je obogatilo za še eno izredno lepo publikacijo, To je knjiga Marijana Zadnikarja Znamenja na Slovenskem, ki jo je izdala in založila Slovenska Matica. Številna znamenja v raznih predelih Slovenije — ponekod bolj pogosta drugod bolj redka — so skoraj neločljivi atribut slovenske pokrajine, vendar se doslej o njih ni mnogo pisalo. Marsikatero teh znamenj je tudi propadlo, čeprav je na sebi nosilo elemente ljudske umetnosti. Sedaj pa je umetnostni zgodovinar dr. Zadnikar opravil ogromno delo ter po vsej Sloveniji zbral, popisal in fotografiral domala vse, kar se je teh drobnih spomenikov še ohranilo do naših dni. Iz tega gradiva je sestavil knjigo, katere smo lahko resnično veseli. Priznanje pa zasluži tudi založnica Slovenska Matica ter Sklad SRS za pospeševanje založniške, časopisne, knjigotrške in tiskarske dejavnosti. «Kdor bi po dolgem in povprek ne le enkrat preromal to našo čudovito zemljo in bi hodil po njej odprtih oči in še bolj odprtega srca, bi nekoč nemara le zaslutil, čemu ji pravimo domovina. In če bi na teh svojih popotovanjih razmišljal še o njeni pretekli usodi, bi bržčas tudi kmalu spoznal, zakaj ta zemlja ne premore katedral. Ko pa bi se ozrli naokrog, kjer so se pisana polja položila po dolini in bi mu bele hiške mežikale z brega, bi videl povsod samo bogastvo: ne le bogatijo pokrajine, ki vsak hip spreminja svoj obraz, tem- Katinara nad Trstom — Baročna plastika v obcestnem znamenju Podgorje pod Slavnikom. Kamniti kip sv. Antona — primer kraškega kiparskega primitivizma več tudi tisto polnost, s katero oplemenitijo deželo stoletja in ki dokazuje, da naši ljudje niso šele od včeraj na tej zemlji, čeprav ji je usoda naklonila več mračnih kakor sončnih dni in so ji že stokrat «svečo žgali in bilje pe-li», ima tudi ona svojo zgodovino, ki je zapisana v knjigah in v ljudeh in jo na vsakem koraku vedno znova odkriva- SKORAJ POZNO JE PRIŠEL NA VRSTO Končno tudi Simon Jenko m v izdaji slovenskih klasikov V zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je izšla prva knjiga del pesnika Sorškega polja, ki jo je uredil France Bernik čeprav ni mogoče trditi, da bi bil pesnik Simon Jenko zapostavljen in pozabljen (res pa je, da je zanj obstajalo večje zanimanje v posameznih obdobjih) in čeprav smo tudi po osvoboditvi dobili več izdaj njegove poezije in celo proze, pa je vendar trajalo skoraj dvajset let, da je Simon Jenko našel pot v zbirko zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Če upoštevamo, da sta od prve knjige te zbirke v jeseni 1945 pa do sedaj potekli skoraj dve desetletji in da je v tem času izšlo že triinsedemdeset knjig te zbirke, potem je prva knjiga zbranega dela Simona Jenka, ki je pravkar izšla pri Državni založbi Slovenije (74. zvezek zbirke "Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev«), res malo pozna. Ni pa prepozna. Zato smo vendarle zadovoljni ob novi izdaji, s katero je bilo tudi prizadevanje proučevalca umetnosti Simona Jenka Franceta Bernika (ta je pripravil doslej za tisk že dve izdaji Jenkovega dela za zbirko Kondor in Obraze za bibliofilsko zbirko in napisal študijo o liriki S. Jenka), okronano z vidnim uspehom. Pomen nove, kritične izdaje pa Je več ali manj vsakomur jasen. Tako je bilo tudi s to kritično izdajo dokončno izluščeno in utrjeno avtentično besedilo Jenkovih pesmi, dokončno je v knjigi zbrano (oz. bo z drugo knjigo) vse, kar je umetniško vrednega, v uvodih je urednik karakteriziral vse dosedanje izdaje Jenka, zbral vse podatke o dosegljivem gradivu, v opombah k posameznim pesmim pa s starim in novim gradivom, pred- vsem pa svojimi dognanji dokončno ovrednotil celotno umetniško osebnost Simona Jenka in določil njegovo pravo mesto v slovenski poeziji. To pa Je vsekakor velikega pomena, posebno če upoštevamo, da bo prav prihodnji ' mesec minilo točno sto let, odkar je izšla pri knjigarnarju Giontiniju prva knjiga Jenkovih pesmi in da je bila v nadaljnjih desetletjih Jenkova poezija deležna priznanja, še več pa tudi odklonilnega nerazumevanja. Izdaja Jenkovega zbranega dela v zbirki slovenskih klasikov bo obsegala dve knjigi. Prva knjiga prinaša pesmi prve Jenkove zbirke z naslovom Pesmi (izšla je novembra 1864 z letnico 1865) in tiste pesmi, ki so ostale izven zbirke, ki pa po svojih umetniških kvalitetah sodijo v glavni tekst. V drugo knjigo bodo uvrščene estetsko pomembnejše epske in lirsko-epske pesmi, ki jih Jenko ni sprejel v zbirko, njegove nemške pesmi in prevodi iz nemške poezije, proza in dodatek, v katerem bodo umetniško manj izdelane pesmi, osnutki in fragmenti. Na žalost bo odpadla korespondenca, ki sicer sodi v okvir zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, je pa izgubljena. Kot povedano prinaša prva knjiga, ki je sedaj prišla na trg, tiste Jenkove pesmi, ki so bile uvrščene že v njegovo prvo pesniško zbirko z letnico 1865. Teh pesmi je skupaj devetindevetdeset in obsegajo dobro tretjino celotnega Jenkovega pesniškega opusa. Urednik pojasnjuje v svojih opombah prizadevanje pesni- iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Opozorilni znaki in okolica Mi. tur'0**- pokrai‘ne je verjetno eden najvažnejših pogojev za ■hod1 *fn° pr'v*a^nost kakega kraja. Danes je še posebno v na- ' *tar naJbolj divji in #nedotaknjeni» naravni prostor,- ki biri *P° mo*nosti skriva v svojem zelenju vse udobnosti za ■e \ ' park*rne prostore za avtomobile, opremljene kampin-Ijjj * 1 cel° hotele, posebno pa brezhibne dostope za avtomo-gj * z l?lavnih prometnih poti. Na le-teh je torej treba name-disk' opozorDne turistične znake, ki naj bi turistu na najbolj jUg-f®160 način, ki ne bi kvaril okolice, opozarjali, kje so na-*eene turistične naprave. K tem turističnim kažipotom ja treba še dodati prometne table, ki jih zahtevajo cestni predpisi: opozorilo na križišče itd. Po navadi se teh znakov nabere največ prav tam, kjer bi jih ne bilo želeti, kjer so pa potrebni. Vsklajanje teh znakov z okolico je postalo danes pereč problem za tiste, ki se s temi stvarmi ukvarjajo. Oglejmo si fotografije dveh «kričečih» primerov; na ovinku pod svetilnikom (8 opozorilnih tablic na desetih kvadratnih metrih!) in ob obalni cesti nad kriškim portičem. Znaki so potrebni, vendar... Dr. arh. D. JAGODIC ka pred izdajo prve zbirke, katere prvi začetki segajo nekaj let nazaj. To prizadevanje je propadlo zaradi odklonilne Stritarjeve kritike, zasluge za izdajo zbirke v letu 1864 pa je imel predvsem Fran Levstik. Vendar pa ta prva pesniška zbirka ni doživela priznanja in je bil odmev v slovenski publicistiki odklonilen. Šele v kasnejših letih je Jenko vendarle doživel tisto priznanje, ki mu gre. Toda to je bilo že po pesnikovi smrti. Pesnikova podoba pa je ostala vendarle nepopolna. Sele sedanja izdaja bo dokončno osvetlila pesniški lik Simona Jenka. Teh pesmi izven prve zbirke je 65, razdeljena pa so na pet ciklov, v nasprotju s prvim delom, po času nastanka. Urednik pa pravi glede njih, da te pesmi lepo dopolnjujejo prvo zbirko oziroma njen lirski del, pa tudi po umetniško estetskih kvalitetah ne gredo pod njeno raven. Ne bi seveda v tem poročilu razpravljali o Jenkovi umetnosti. Naj pa vendar opozorimo na visoko mnenje, ki ga je o Jenku imel Ivan Prijatelj. Ta je zapisal, da sta Jenkovi najznačilnejši potezi — preprosta stvarnost in iskrenost — naravnost kulturnozgodovinskega pomena. Saj Je bila Jenkova pesem po Prešernovi poeziji prvi čisto umetniški klic v slovenski literaturi. Kajti po viharnem letu 1848 je Jenko prvi slovenski pesnik, ki je našel samega sebe in njegova pesem prvi izraz, v katerem so spet zadrhteli intimni utripi narodove duše. Ce upoštevamo te vrednote, ki so se ohranile in ki dajejo tudi danes Jenkovi umetnosti vso veljavo, in kompletno kritično izdajo zbranega dela, potem smo o vrednosti nove izdaje povedali dovolj. Morda ob izdaji te knjige ne bo odveč omeniti samo še nekaj: prodor mlade generacije literarnih zgodovinarjev tudi v vrste urednikov takih del kot so zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. To Je vsekakor simpatičen pojav. John Ersine: Kratkotrajna sreča Frangoisa Villona Francoski pesnik Frangois Villon (1431—1463) je nedvomno znamenita osebnost srednjega veka. Pa vendar tudi močno skrivnostna osebnost, saj je o njegovem življenju ohranjenih kaj malo podatkov. Se najbolj ga karakterizirajo njegove pesmi, kajti prav v pesniškem delu je Villon iskal tolažbe in očiščenja. Drobci iz njegovega življenjepisa, ki govore o ženskarju in potepuhu, lahkomiselnem pustolovcu in celo morilcu, nam kažejo sicer človeka, ki naj bi bil vse kaj drugega kot pesnik, človek z umetniško dušo z vsemi tistimi pozitivnimi lastnost-ni, ki naj bi jih imal vsak umet- nik. Toda če vemo, da je bil Villon vendarle človek, ki je daleč presegel svoj čas, intelektualec in umetnik, ki je bil sprt s svojim časom in okoljem, upornik zoper konvencionalnost in lažno moralo, potem se nam kažejo tudi nedostojne zgodbe njegovega življenja v milejši luči. Seveda nam zato govore predvsem njegove pesmi in predvsem po njih naj bi cenili tudi umetnika. Toda Villon je vendarle tako svojevrstna osebnost in tako zavita v skrivnostno srednjeveško temo, da je tudi njegova osebnost zamikala že marsikaterega umetniškega oblikovalca. Eden med njimi je bil tudi ameriški pisatelj John Erskine (1879 do 1951), ki se je lotil proučevanja Villona in na podlagi svojih spoznanj napisal o njem biografski roman, ki naj bi pomagal osvetliti njegovo osebnost in pripomogel h globljemu razumevanju njegove poezije. Ta roman smo v slovenskem prevodu dobili zdaj na slovenski knjižni trg. Izdala ga je Državna založba Slovenije in ga uvrstila v zbirko svojih biografij velikih mož. John Erskine ni v svojem romanu zajel celotnega življenja Villona temveč samo izsek iz pesnikovega življenja, samo določeno obdobje. Vendar pa je s prikazom tega izseka, ki je dal snov za celoten roman, le razkril nekatere poteze Villonovega značaja. Villon se nam kaže v tem delu kot potepuh, pustolovec in ženskar in navsezadnje tudi kot pesnik, kot burkež pa tudi junak, ki živi od danes do jutri, uživa življenje kakor more, potem pa v samoti svoje sobice odkriva v pesmih svojo" razdvojeno notranjost. Res pa je, da nam pisateljeva pripoved kaže Villona predvsem kot človeka srednjega veka in manj kot umetnika. Posebno še, ker je osrednja tema romana Villo-nova ljubezen do Louise de ‘ Grigny. Vendar pa bo roman že zaradi zanimivega prikaza neobičajne pustolovske osebnosti in - burnih doživetij, ki jih prikazuje, všeč mnogim, predvsem manj zahtevnim bralcem. Roman je namreč napisan preprosto, razgibano, poln dialogov in napetih opisov Villonovih dogodivščin. Prav zato zaostaja za tistimi poglobljenimi biografijami slavnih ljudi, ki razodevajo notranjo veličino, tragiko ali razdvojenost kake slavne osebnosti. Erskinova biografija ostaja bolj na površju in pri opisu zunanjih dogodkov. Kljub temu pa daje zadostno osvetlitev svojevrstne Villonove figure, o kateri bo bralec dobil ustrezno predstavo. Vendar pa bi "Kratkotrajno srečo« vseeno prej označili kot roman, katerega glavna osebnost je skrivnostni francoski srednjeveški pesnik Villon, kot pa biografski roman o pesniku. To pa je precejšnja razlika. Kot rečeno pa nobenemu bralcu ne bo žal prebiranja teh napetih in pestrih zgodb iz srednjeveškega življenja. Villona pa bodo morda le bolje predstavile njegove pesmi, katerih slovenski prevod je napovedan v samostojni knjigi. Sl. Ro. mo, če le hodimo po tej čudoviti zemlji odprtih oči in še bolj odprtega srca ... Res, naša zemlja ne premore katedral iz počrnelega kamna, premajhna je zanje in kaj bi tudi z njimi? Ima pa zato vse polno po sebi umerjenih pomnikov, ki jih je stoletja ustvarjala in varovala, da jo še zdaj napolnjujejo z lepoto, ki je ni nikoli preveč. Sklad- no se pridružujejo njenemu naravnemu obrazu in ustvarjajo iz nje kulturno pokrajino. Ti «spomenikn kakor jih danes imenujemo, pričajo o nekdanjih ustvarjalnih hotenjih in ne vsakdanjih prizadevanjih našega človeka, pa čeprav so le od daleč podobni katedralam, palačam in drugemu tujemu bogastvu.» (Iz uvoda h knjigi) Volče pri Tolminu. S figuralnimi reliefi okrašeni nastavek kamnitega znamenja iz 15. stoletja Razredni boj tudi med živalmi Kaste v čebelnjaku in mravljišču - Privilegiranci pri severnih medvedih Z velikimi pravicami voditelja so združene tudi velike dolžnosti r» si »me,**- tASTltt. SA3 Sl? *EM, 3a N Ali LAHKo ^ USPELO N MU UE, NISO 6A VI seli/! /SME UTAMA 8.EC, < UOVE. CC HU nisem pileveč ZASPAL • 3£ L€ 5E OJUOIC.. “Por to T3A E A 3 E tOLCkA \ >U UEVAC.ua... < ZA TO Tl UIC ^ U£ S4LR.81, DAZ. &E BOM ZB »2.-MA2AL. 4LAVN0, M ti Vl?E$l! ' SEveM -.au Po- ZUAS fcESUlfcA IX /ASI? 7A JJAŠ ILB 4AL.EC. TOLE /Tl/ V rtvNESI... rM,50/i ikAj pA L VAŠA i-AAAfe. rv-v ■ Air-A Zmotno je misliti, da živali ne poznajo stremuhov in diktatorjev, da ni med njimi razrednega boja. Pa še kako! Tudi med njimi se pojavljajo posamezniki, ki brezobzirno rinejo v ospredje, ki bi radi ukazovali celenu tropu ali čredi, skratka, ki bi radi postali diktatorji. Kot med ljudmi. Ze med čebelami, mravljami, čmrlji, sršeni, osami, ter miti In še nekaterimi, opaža mo, da so razdeljeni v kaste Zlasti pri čebelah je že ob roj stvu sleherne žuželke vnaprej določeno kakega stanu bo. Matica je kraljica, potem so trot je, a vse druge so delavke. Pri mravljah poznajo tudi vojščake,, ki branijo skupni dom pred napadaloi. a tudi gredo z osvajalnimi nameni v napad proti sosednemu rodu, da jih oropajo zaroda, ki ga privlečejo v domače mravljišče, kjed jim v suženjstvu gara do konca svojega življenja. Morda je kdo že imel priložnost opazovati obnašanje krave, ki ji obesi pastir okoli vratu zvonec. Brž ko se to zgodi, se začne krava vesti kot voditeljica. Ko muli travo na pašniku se že nekako loči od drugih, a posebno ko gredo v čredi, bodisi na pašo ali se vračajo domov, je krava vodnica — krava z zvoncem — vedno na čelu črede. Kar sama se postavi tako. Nihče ji tega ne ukaže. Naravoslovci, ki so se ukvarjali s temi vprašanji, so dognali, da večina živali ne živi v svoji skupnosti enakopravno. Kot pri ljudeh, je tudi pri živalih iste vrste pravcati razredni boj. To moremo videti med domačimi kokošmi kot tudi med opicami v živalskem vrtu. PAVIJAN JE PASA IN DIKTATOR Živali, ki žive v čredah, se po navadi podredijo svojemu voditelju. Divji konji, bivoli, sloni, zebre, jelenjad, volkovi, vsi ti žive v dobro urejeni in organizirani skupnosti. Pri pavijanih je najmočnejši samec paša v čredi, in za-povednik vse skupine. Po navadi si jemlje vse samice, ki si jih poželi, živi tako rekoč v mnogoženstvu. Manj močni samci se morajo spričo tega zadovoljiti z .eno samo samico, a prav šibki, si niti misliti ne smejo, da bi se kdaj dotaknili kake samice. Obsojeni so na večno samstvo. Poleg tega pa takle paša pri pavijanih izbere zase najslastnejše grižljaje, ki jih člani njegovega krdela prinesejo z lova. In nihče se mu ne upa upreti. Posebno strogo gleda na svoj «socialni položaj« severni medved. To se prav posebno pokaže ob spomladanski selitvi lososov v reke. Stari, častitljivi medvedje se postavijo ob rečnih brzicah in po čereh, kjer se morajo ribe poganjati iz vode, da bi mogle priti čez take ovire. Jasno je, da so tista mesta najboljša za lov. In vsak star medved ima že vnaprej določen lovski revir, ki je najugodnejši in ki je mlajšim medvedom najstrožje prepovedan. DELOVNE SKUPNOSTI PRI ŽIVALIH Posebno očitna je razredna razlika pri pingvinih. Zlasti v dobi, ko skrbijo za svoj zarod. Tedaj žive v skupnosti, ločeni od drugih m vsak med njimi se posveča opravilu, za katero je najbolj sposoben. So varuhi, vzgojitelji, nabiralci hrane, bojevniki ipd. Podobno so organizirani tu- di afriški puščavski jastrebi. Žive stalno v jatah in skupno odhajajo na lov. Pred tem pa pošiljajo na ogled tiste iz svoje srede, ki se posebno odlikujejo po izvrstnem vidu in močnih krilih. Ti ogledniki letijo po navadi zelo visoko, krožijo v velikih krogih po zraku ih si prizadevajo, lia bi uzrli kak plen. Vsakemu teh izvidnikov je dodeljeno še nekaj spremljevalcev, ki letijo nekoliko nižje in njih naloga je, priskočiti oglednikom na pomoč, če bi bilo treba. Kadar zagleda izvidnik primeren plen, opozori o tem svojega «pribočnika», ki nemudoma odleti obvestit o tem vso jato. Znano je, da se tudi volko- 1IIIIIMIIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIII1II||I||||||MIMIIIIIII|||||||||||III|I|||||||||||||||||M||1||||I||||,|||||, Min,IIIIIIIIIII 1,1,11, IIIIIIIIIIIIIIIIIHUUUUUlUlUIHHIIIIIIIIIIIIllimilllllllllUIIIIIIIimilimnilllllllllllllllllllllllt Lorde obešajo s svileno vrvico Vojvoda Leinster plete in prodaja otroške nogavice Nedavno od tega se je 67-letni lord Mowbray rešil zaporne kazni, s tem da se je skliceval na posebni privilegij, ki ga uživa angleško plemstvo že 500 let. Njegova ločena žena je zahtevala, naj ga zaprejo, ker ji ni hotel kljub razsodbi sodišča izročiti družinske zlatnine in srebrnine, ki ji je pritikala. Sodniku ni preostalo drugega, kot da je pustil lorda na svobodo, kajti v nekaterih primerih se lordi sploh ne morejo sodno preganjati. Gre namreč za privilegij, ki se je ohranil kljub številnim reformam zakonov, morda zato, ker so ga KRIŽANKA r r3 r3 r r 6 \ J r 8 9 \T in u 14 Tš~ 16 17 te- 13 S 20 2T m 22 23 m ?f S 26 YT 28 m 29 C wmm* ^""1 3fl~ 31 32 in n ir H 36 37 |38 ' e 39 40 ki m 42 43 r P u I 46 L Ut n 49 t r M ŠTi ■ ■, —— VODORAVNO: 1. vitezov služabnik, 7. neokreten človek, 13. vzorčasta svilena tkanina za prešite Odeje, 14. glavno mesto Venezuele, 15. pripadnik evropskega naroda, 16. vrsta znanstvenika, 17. začetnici središča Dolenjskega, 18. zemeljski plin, ki spremlja naftne vrelce, 19. rimski konzul, neizprosni nasprotnik Kartagine, 20. oče, 21. sanje, 22. mesto v Bosni, 23. drevesni panj, 24. avtomobilski znak Trsta, 25. ameriški filmski igralec (Cary>, 26. zid, 27. evropska država, 29. zagozda, 38. tisoč kilogramov, 31. preseki, 34. na prostem izmerjena črta za gradnjo proge ali ceste, 36. svetovljansko letovišče na Floridi, 37. začetnici italijanske pesnice, 38. reka v Istri, 39. odličen francoski filmski režiser (Marcel), 40. medmet, ki ponazarja tišino, 41. vzdevek, naziv, 42. vas med Sežano in Dutovljami, 43. glasbeni znaki, 44. francosko žensko ime, 45. popularna Massenetova opera, 46. brencelj, 47. kopališče pri Kopru, 49. mesto v Švici s palačo Društva narodov, 50. razuzdan francoski ples, 51. sladek Južni sad. NAVPIČNO: 1. redni dohodek od naložene glavnice, 2. ugovor, javen nastop proti nasilju, 3. obsežna literarna zvrst, 4. rečna riba, 5. del tedna, 6. arabski žrebec, 7. po vojni umrli hrvaški književnik (Vladimir), 8. pesniško ime za Irsko, 9. nevarna bolezen, 10. začetnici angleškega politika in vojskovodja velike angleške buržoazne revolucije, 11. francoski revolucionar, 12. glavno mesto Eritreje, 14. dobesedni navedek iz kakega spisa, 16. živalstvo kakega kraja, 19. tatvina, 20. grška prestolnica. 22. največji pritok Save, 23. števnik, 25. obrobni zapisek, 26. vrhnji rob strehe, 28. uslužbenec na poslaništvu, 29. mesto na Gorenjskem, 31. mesto v Slovenskem Primorju, 32. prapor, 33. korist, zanimanje, 34. star denar, 35. špansko žensko ime (naslov znane popevke), 36. fe-ničanski bog bogastva, 39. ime angleškega pisatelja Doylea, 40. smisel, 42. teža embalaže, 43. glasbeni interval, 45. poljska c veš-lioa a velikim rdečim cvetom, 46. ameriško moško ime, 48. avtomobilski znak Krapine, 49. kemični znak za srebro. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. prijatelj, 9. Paka, 13. regiment, 14. Solun, 15. as, 16. mora, 17. oktant, 18. som, 20. rokoborba, 22. krak, 24. rob, 25. Kea, —o, —a, 27. rov, 29. srk, 31. smer, 33. direktiva, 36. alt, 37. robida, 38. Sava, 40. il, 41. abota, 42. Terazije, 44. karo, 45. dok-trinar. spregledali. Poleg tega uživajo lordi v sedanji Veliki Britaniji še poseben položaj in pravice. Ta zanimiva kasta si je prisodila namreč toliko raznih pravil, pravic, tabujev, da si povprečni Anglež niti ne more predstavljati, kakšno oblast in moč' sploh še imajo lordi. Teh je okoli 900 in k njim pripadajo formalno tudi vojvode in mejni grofje. Lordi predstavljajo še vedno najbolj bogato družbeno plast v Evropi. Tako je na primer v njihovi lasti 60 od 100 najbolj dragocenih diamantov na svetu. Tretjina lordov je veleposestnikov in polovica ima dvorce ali mali gradove (tudi če jih ob sobotah kažejo »plebejcem« proti 200 liram vstopnine). Vsak pravi lord ima tudi hišo v Londonu. Lordska zbornica je še vedno najbolj ugledni klub v državi. Kdor samo pokuka na eno njihovo zasedanje, ima takoj vtis, da gre za tipičen angleški klub, kjer člani leno dremajo ali pa celo spijo, medtem ko ta ali oni stari gospod s potišanim glasom razlaga svoje mnenje o vprašanju, ki je več ali manj pereče, kot na primer prostitucija, gozdno gospodarstvo, naraščanje pijanosti ali opolzka književnost. Za vsako sejo dobi lord okrog 6 tisoč lir. V tem ozračju se ohranjajo predpravice in tudi razne muhe. Tako na primer sedi lord kancler še vedno na otomani in ne na stolu. Lordi imajo seveda tudi enake pravice. Ce se kdaj zgodi, da vstaneta hkrati dva, da bi govorila, ne more kancler dati ali vzeti besede nobenemu. Lorda se morata sporazumeti med seboj, kdo bo prvi govoril. Ce pokliče k sebi lorda kraljica, ima še vedno pravico, da lahko odstreli dve glavi divjačine z njenih posestev. V omenjenem ravnanju z lordom Mowbrayem je šlo za pravico v zvezi s civilnim zakonikom. Tu velja za lorde popolna imuniteta. Ce pa obsodijo lorda na smrt po kazenskem zakoniku, tedaj ga ne obesijo z grobo vrvjo, marveč s svileno vrvico. Kdor uživa take posebne pravice, se mora ločiti tudi po zunanjosti od svojih someščanov. Zato nosijo ob državnih slovesnostih in praznikih lordi še dandanašnji pompozno obleko, ki spominja na srednji vek, to je, malo ogrinjalce, obrobljeno s hermelinom, žametno pokrivalo in škrlatno rdeč plašč; poleg tega pa še srebrno ali posrebreno krono na glavi. Vse to je drago in često tega lordi ne zmorejo. Zato si izposodijo obleko. Uživajo pa še druge prednosti. Vojvoda Sutherlandski lahko u-stavlja vlake na odprti progi, kar tudi stori vsako leto med konjskimi dirkami v Epsonu. Nadvojvoda Athollski pa razpolaga celo z lastno armado. Vojvoda Bed-fordski se razlikuje po tem, da ima 24 avtomobilov z 20 šoferji ter pravi dvor. Pokazal pa se je tudi modernega, s tem da je dal zgraditi tudi lastno letališče. Kar se politike tiče, je lordski naslov ovira na poti k stolčku predsednika vlade, ker ne more postati član poslanske zbornice. Zato se je poslanec Mr. Wedg-wgod branil naslova vikomta, ko ga je podedoval, ker ni hotel iti v lordsko zbornico. Predlagal pa je tudi zakon, ki naj bi dovolil lordu, da se lahko požvižga na svoj naslov. Mnogo lordov se ne zadovolji z upravljanjem svojega premoženja in a običajninpi opravki v prostem času, to je z lovom in ribolovom Prednost, ki jim omogoča, da. ni so prisiljeni delati, jim nudi mož nost, da delajo v lastno zabavo Tako vodi lord Harewood edim burške igre. Lord Altrincham, ki je pred leti postal znan po svojem napadu na snobizem kraljev skega dvora, piše vsak teden po en članek v «Guardian». Mnogo lordov sedi v direktorskih uradih ali v uradih nadzornih odborov industrijskih podjetij. Vsako podjetje ima rado v naslovih svojih pisem ime kakega visokega plemiča, če si lahko privošči dajati gospodu visoko plačo. Lord Ten-nyson, naslednik znanega pesnika, dela za neko reklamno podjetje, lord Kimberley za urad «Public Relations«, lord Strabolgi za neko knjižno založbo. Lord Mon-tagu ima muzej avtomobilov in pripravi vsako leto festival jazza. Lord Kilbracken in lord Kinross sta uspešna pisatelja, nadvojvoda Argyllski je posodil svoje ime družbi, ki izdeluje volnene nogavice, lord Vivian ima lastno restavracijo v londonski umetniški četrti Chelsea. Lord Bertrand Russel je vsem znan po svoji dejavnosti filozofa, pisatelja in borca proti atomski bombi. Mnogo lordov pa ni pripravljenih na svoj naslov, ko umre njihov prednik. Lord Buckingham je še lani delal kot vrtnar v nekem javnem vrtu v Southendu s plačo 80.000 lir. Lord Milford, ki je predlanskim v decembru podedoval svoj naslov, je eden izmed najbolj uglednih članov komunistične partije. Bil je poročen z romanopisko Rozamundo Leh-mann in je bil ranjen v španski vojni na republikanski strani. Tako imajo ti lordi svoje privilegije, ki jih ljudje skoraj več ne poznajo, vendar pa so vsi Angleži nanje ponosni, čeprav se jim malce posmehujejo. Ljudje se vprašujejo, ali se še najdejo taki tipi kot v 18. in 19. stoletju, ki so bili znani po svojih muhah. Sedaj je le še malo takih primerkov. Ed°n izmed teh je 70-letni vojvoda Leinster. Ta živi anonimen v mali hišici v Kentu ter plete otroške nogavice in jopice, lp jih potem prodajajo v.nekem londonskem drsališču. Nobeden njegovih sosedov pa ne ve, da je on prvi irski lord ter da je bil znan po uspehih v tekmah s čolni in z avtomobili. Se pred dvema letoma pa se je udeležil teka -čez drn in strn. Neki drugi .ekscentrični lord živi v parku svojega rodnega gradu v železniškem vozu. Toda ti lordi se ne morejo kosati s ekscentričnimi tipi ia prejšnjih -stoletij. Lord Walscourt je imel navado, da se je potikal po svojem gradu nag s kravjim zvoncem v roki, da je opozarjal nase bližajočo sc ajužiačad.- Lord. Wa-terford je v svoji galeriji slik streljal s pištolo v oči podob svojih prednikov in je ponudil peki irs^d železniški družbi, da ji plača nabavno ceno za dve lokomotivi, Če "poskrbi, da se trčita, ko bosta vozili s polno paro. To so bili časi! Draga znamka Črna znamka 12 centov in iz leta 1861, na kateri je podoba Georgea Washingtona, je bila na neki filatelistični dražbi prodana za 13.500 dolarjev, torej za približno 9 milijonov lir. To je najvišja cena, ki jo je kdajkoli dosegla kaka a-meriška znamka. Ta visoka cena se da razlagati s tem, da je enakih znamk na vsem svetu komaj 10. Neka druga znamka za franki-ranje letalske pošte iz leta 1918 z risbo dvokrilnega letala, ki leti vznak, pa je bila na isti dražbi prodana za 10.500 dolarjev t. j. 7 milijonov lir. Ta znamka je bila del ožje zbirke 100 znamk, tiskanih po pomoti narobe. Newyorški trgovec in posrednik s filatelističnimi redkostmi E Cole, ki je znamko kupil za nekega svojega klienta, je v znamki spoznal tisto znamko, ki mu je bila pred 20 leti ponujena za nekaj desetin dolarjev, ki pa jih tedaj še I deček ni imel in je moral ponud-I bo odkloniti. vi pozimi združijo v krdela, in si tako skupno iščejo hrane, vendar pa se taka krdela strogo zaključena in ne sprejmejo v svojo sredo nobenega «tujca«. Med seboj se spoznavajo po glasu. Vodja krdela — včasih je to tudi volkulja — ima nad krdelom absolutno oblast. V tej skupnosti nimajo mladi nobene «besede». Položaj posameznih živali je v krdelu jasno določen, absoluten in drakonski. Šibkejši volkovi morajo svojo podrejenost močnejšim nenehno kazati s ponižnostjo in podlož-nostjo. Močnejši in veljavnej-ši volk kaže svojo premoč tako, da drži svoj rep pokonci, zareži, ko gre mimo »družabno nižjega« volka ali pa naježi dlako. ROGOVI — ZNAMENJE POLOŽAJA V dobi parjenja se košute podredijo vodstvu jelena, ki je v boju svojega tekmeca premagal. Niti za hip ne oklevajo in nobena teh na videz tako tenkočutnih živali, ne kaže niti najmanjšega znamenja obžalovanja za premaganim in največkrat ubitim samcem. Toda med jeleni samimi je tudi razlikovanje po rogovju. Od lepote in velikosti rogovja je odvisna jelenova «družabna stopnja«. Bodisi navzgor ali navzdol. Veljava S2 seveda odraža predvsem pri košutah. Zanje je rogovje jelenov kot so za dame častniške zvezde. Ko jeleni pozimi izgubijo kak izrastek na svojih rogovih, postanejo tudi za košute «po rangu nižji«. VODII NA MESTA SO VSELEJ NEVARNA Morda ne velja pri vseh vrstah živali, da je glavno vodilo v boju za oblast edinole želja po nadvladanju močnejšega nad šibkejšim, želja po ukazovanju. Saj se tudi živali zavedajo,- čeprav le nagonsko, da mora biti njih vodja zgleden vsej' svoji čredi, jati, svojemu krdelu ali tropu. Velike pravice, ki jih ima, mora odkupiti z velikimi dolžnostmi. Živalski vodja mora prečesto biti obenem dober strateg, varuh, pravičen razsodnik in še marsikaj.' Ko doživi vodja neuspeh, se tudi njegov položaj v čredi, jati ali krdelu omaja. Premaganega, obolelega ali oslabelega voditelja hitro izmenjajo. Cisto po naravnem zakonu je v vsaki skupini živali vedno nekaj mladih živali, ki stremijo po vodilnem mestu. Tudi mlad lev v tropu se hoče povzpeti. Cim večji in močnejši postaja, tem češče izziva glavarja. In ko «stari» oboli, je še tisti hip mladi tu in se polasti oblasti. Tudi med živalmi je nenehen boj za višje položaje. Tudi pri njih je želja po uveljavljanju in višji družabni stopnji, kot pri ljudeh, močna. V tem so živali podobne ljudem. Ali pa morda ljudje živalim. S. A. NEMCI 50 SLI MIMO L8.MoWIA, V fc-ATEEEtl "SE LEŽAL EAN-3EMCC. TAVA-.' Mrve in drobiž it POZABIL JE KLJUČ... Gospod James Hall iz Chicaga je zelo obziren mož. Pred kratkim se je v družbi zadržal dalj kot je predvideval in js bilo že precej pozno, ko je prispel do svojih hišnih vrat. Toda, glej smolo! Pozabil je ključ doma. Kako priti v stanovanje, ne da bi zbudil svojo ženo? Čeprav je bilo stanovanje precej visoko, se je možakar za svojih 55 let kar gibčno jel vzpenjati po odtočni cevi navzgor. Celih 12 metrov visoko je priplezal, ko mu je na lepem spodrsnilo, da je zdrknil navzdol in je potem obvisel med nebom in zemljo. Moral je klicati na pomoč. Četrt ure je tako čakal, dokler niso prišli mestni ga-siloi, ki so ga rešili iz neprijetnega položaja. Jasno je, da so se pri tem zbudili vsi v hiši in tudi njegova žena. Ta mu je seveda brž postregla s primernim naukom: «Si boš zapomnil, da ne boš pozabljal več ključa doma!« -fr PREVEČ JEDO Angleški kaznjenci, namreč. O tem obširno piše angleška revija «Slimning News», ki zatrjuje, da je v angleških zaporih hrana predobra in preobilna. Moški na Angleškem zaužije normalno dnevno le toliko hrane, da mu nudi 2.500 kalorij, medtem ko dobivajo kaznjenci v angleških zaporih dnevno 3.683 kalorij. Na vsak način je to potrata, če ne drugo. fr NI PRIMERNO ZA SLEPE Na Švedskem imajo sedaj bankovce po 5, 10, 50 in 100 kron, ki so vsi enake velikosti in se razlikujejo le po barvi in tisku. Državna banka, ki je dala te bankovce tiskati ni pomislila na to, da takih bankovcev ne morejo razlikovati — slepci. In res se je nedavno društvo slepih na švedskem obrnilo do svoje vlade s pismeno prošnjo, da bi omenjene bankovce tiskali v različnih velikostih, ker sicer osebe, ki ne vidijo, ne morejo same plačevati s tem denarjem. In vlada je spoznala, da je ta vloga upravičena ter je prošnji ugodila. Kmalu bodo vzeli nekatere teh bankovcev iz prometa ter ji“ bodo zamenjali z drugimi, ki bodo različne velikosti. fr CELO PLAŽO SO UKRADLI Nekaterim tatovom pa v resnioi pride vse prav. Zdi se skoro neverjetno, ko slišimo, da so tatovi ukradli kar celo plažo. Zgodilo se je to na obali blizu kraja Alcamo na Siciliji-Tatovi so se te tatvine lotili na veliko. Pripeljali so na plažo velike tovornjake, kamiončke, traktorje s prikolicami, vozove ki so jih vlekli konji in mule in so jeli nakladati pesek. Na srečo, pa je policija še v času izvedela za ta tatinski podvig. In tako jih je zalotila na delu. Aretirala je 26 oseb in zaplenila 12 traktorjev, 11 konj, 1 mulo, 6 kamionov in 2 kamionska. Ne bi mogli trditi, da niso bili ti tatovi podjetni in velikopotezni. it URA JE ŠE TEKLA... Nenavadno srečo je imel Mitchel Johns. Pred kratkim se je odpravil lovit ribe k nekemu umetnemu jezeru v Malawi. Pri tem pa je ravnal tako nerodno, da mu je padla ročna ura v vodo. Povrh pa je imel še to smolo, da ni ujel nobene ribe. Prav nejevoljen je odšel domov. Cez čas se je domislil Mitchelov brat Robert, da bi šel lovit ribe. In res je šel lovit skoro na isto mesto, kjer njegov brat. Robert pa je imei več sreče. Ujel je lepo ribo. Ko je doma to ribo prerezal, da bi jo očistil, je našel v njej bratovo ročno uro. In ura je še tekla. Ce to ni sreča ... NOVA VRSTA ČEBEL Za čebele se ve, da so zelo koristne živalice. Zaradi medu, ki ga tako pridno nabirajo. Videti pa je, da človek še ni zadovoljen z dosedanjim delovnim učinkom čebel. Hoče še več in več. Zato so se ruski učenjaki lotili križanja raznih vrst čebel in res se jim je menda sedaj posrečilo, da so vzgojil* popolnoma novo vrsto čebel, ki ima daljše sesalo s katerim bo lahko nabrala mnogo več medu kot navadne Čebele. Veljaven od 11. do 17. oktobra OVEN (od 21.3. do f »v\ 20-4.) Položaj pla- ( j neta ljubezni se J spreminja In opaziva J li boste, da čustve- ni odnosi niso več tako globoki. Nastali bodo spori in ljubosumnost, ali vsaj nezaupanje. Imeli boste neke male sitnosti z ustanovami In oblastmi. Neko zahtevo morate drugače postaviti. BIK (od 21.4. do 20.5. ) Čustveni odnosi bodo precej spremenljivi, le proti koncu tedna se bodo nekoliko ustalili. Ne predajajte se samo delu in poslom ter si privoščite nekaj oddiha na sestankih s prijatelji ali znanci. Za delo so zelo ugodni obeti. DVOJČKA (21.5. do 21.6. ) V čustvenih | odnosih ste sami povzročili zmedo. Preveč ste podjetni in skušate navezati vedno nove stike, ker se bojite zgubiti prilike za nirtanje. Ste drugače polni dobrih zamisli, kar vam bo omogočilo sporazume s prijatelji in uspehe na delu. ^ RAK (od 22.6. do / f **•*•> Teden je iz-redno ugoden za ču-l VPW J stveno življenje O- V / betajo se vam do-v'— bre možnosti za popotovanja. obiske ali pa tudi za odnose in stike z osebami, ki vas imajo rade. Mnogim se bo nudila možnost števtlnth obiskov zanimivih in prikupnih oseb. s-----S. lev (od 23.7 do A, A 22-8.) Vse, kar je I JmŠ \ povezano s čustve- \ J nim življenjem, bo V / zanimivo In nepri- ^ čakovano. Imeli boste priložnost srečati nove prikupne osebe in navezati nove stike. Posebno so ugodni pogoji za odnose z ljudmi iz u-metniških krogov. Teden je tudi pripraven za družabno življenje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dovolj bo beseda ali dejanje ljubljene osebe in te boste negotovi in potrti. Polni boste dvomov ln če se ne boste proti temu borili, se boste dolgo časa mučili brez potrebe Zato pojdite bolj pogosto v družbo in se skušajte razvedriti. Tl TEHTNICA od 23. 9. do 23.10.) Čaka vas precej ugoden in razgiban teden. Kljub temu pa bo- — ste nekam potrti W malodušni. Vsekakor boste imeli v družabnem življenju naravno sijajen uspeh. Vsi bod° navdušeni nad vašim ravnanjem s starimi prijatelji in * novimi znanci . ŠKORPIJON (od «4. 10. do 22J1.) Teden bo zelo intenziven glede ljubezni. Položaj boginje U“ bežni se bo konc no spremenil v vaš prid. Ven dar boste zapleteni v razgiba- ne odnose, v katerih pride on izraza ljubosumje. Zabreon boste v težave, iz katere vam bodo pomagali prijatelji. .... SIKELfcA Kid 11. do 20.12.) Nastal bo nePA van položaj, ki tegne povzročiti «-• sporazume, nezaupanje ln ljubosumnost. 110 zato razsodni in sku site Kidati na stvar trezno. V vsakdanjem življenju vas čakaj uspehi ter boste sklenili nese ugodno kupčijo. A 12- do 20.U V sebi JS \ čutite veliko P°tr.® bo po ljubezni m V? J razumevan ju, t o d —A če boste hoteli m doseči, boste morali biti b°‘J ekspr,nz razveselil, vendar se bo sk šal vmešavati v vaše čustven življenje. Na delu boste imeli »ivi.icimc. vas mnogo uspeha, a čakajo napori. ■uaiu ir J g.-. vX t.\v.v.v.v.\v. L TEDEN Minuli teden je potekel v znatni politično-upravni razgibanosti, ki je delno tudi odraz Upajočih se upravnih volitev. Y četrtek se je namreč začelo ■ v-agtnje kandidatnih list tako ra pokrajinske volitve kot za volitve v okoliških občinah. Za r-zliko cd prejšnjih let je to-*1-at odpadla običajna tekma, kdo bo prvi s svojim znakom ha glasovnici, tcda prvi bodo vendarle komunisti, za njimi nsmckristjani, nato pa socialdemokrati. V okoliških občinah Pa_ so ■ doslej bile vložene liste občinske demokratične enotnosti v Nabrežini, v Dolini in v Miljah, kjer sta listi vložili tudi KD in PSDI, lista obnnske enotnosti pa je bila vložena tudi v Zgoniku. V prihodnjih dneh se bo uradno začela tudi volilna kampanja. V zvezi s predstoječimi volitvami so bila tudi razna zaključna zasedanja izvoljenih občinskih uprav in na pokrajinskega sveta, katerim poteka mandat. Najprej je imel v torek sejo miljski občinski svet, ki je podal tudi obpačun svo-J®ga 4-letnega dela, v torek pa sta bili zaključni seji v sedanji mandatni dobi nabrežinske-. občinskega sveta in tržaškega pokrajinskega sveta. Nabre-nnski župan Škrk je podal pregled opravljenega dela v štirih lotih in med drugim sporočil, da je dobil neuradno zagotovo, da bo slovenski otroški vrtec v Sesljanu začel delovati -15. tm. Dejansko se je to neuradno zagotovilo tudi iznolni-lo s sklepom pokrajinskega u-pravnega odbora, ki ie na svoji radnji seji potrdil zadevni sklep nabrežinske občine. S t"m je bila dolgotrajna borba fa slovenski vrtec v Sesljanu končno kronana z uspehom. Tudi na seji nokra j inskega sveta je bil podan obračun 4-let-r-ega delovanja, vendar pa bo uradno poročilo o njem objavljeno naknadno. Svet je tudi imenoval predstavnike v upravnem svetu združenih bolnišnic. . V petek se je sestal tudi tržaški občinski svet (kateremu Pa mandat tokrat še ne poteče). Zaradi ostavke podžupana Dumbata (PRI) in odbornika za finance Rocca (KD), sta bila imenovana nova odbornika Bazzaro (PRI) in Soaccini (KD), imenovanje podžupana Pa. so odgodili na čas po upravnih volitvah. Svet ie tudi so-, glasno odobril resolucijo KPI za ustanovitev posebne komisije občinskih svetovalcev, ki proučila načrta za reorganizacijo in obnovitev združenih bolnišnic. Dvakrat se je v minulem tednu, sestal tudi deželni svet in S’cer v torek in v sredo. Spre-■]el je soglasno resolucijo, s katero priporoča nujnost gradnje naftčvoda Trst-Bavarska, za katero je odbor ministrov za državne udeležbe prav v minu-iem tednu dal koncesijo državni družbi ENI. Svet je tudi po-drnbno razpravljal o deželnih zahtevah v okviru vsedržavnega petletnega načrta. Seveda ?r) svetovalci razpravljali še o vrsti drugih nulnih vprašanj, k’ zadevajo delovan'« dežele in r^nih organov. Predsednik de-zeinega odbora Berzanti na je 8 temi zahtevami v osebnem k^gpvoru seznanil tudi predhodnika vlade Mora. O teh raz-gcvorih ie nato poročal tudi na seii deželnega odbora. V četrte'*’ ie imel sejo izvršni odbor SKGZ. Na seji je član odbora inž. Renko podal izčr- pregled v zvezi z deset let-nico londonskega sporazuma, tajnik Bogo Samsa pa je po-mcal o delovanju zveze v zadnjem obdobju predvsem v zve-^ s skorajšnjo otvoritvijo Kulturneea doma. Odbor je namesto odstopivšeea člana Igorja Kosmine izvolil za novega Gana Marka Valtriča iz Gorice. V torek pa so se v Kopru estali predstavniki SZDL s Predstavniki SZDLJ in si izme-glede razne informacije in P°" ,p V ponedeljek je dopotoval v 2®t in nastopil svojo službo Pedagoški svetovalec za sloven-®ke šole v Trstu prof. Stane Mihelič. Kot smo že poročali, J® prejšnji teden nastopil služ-~° tudi pedagoški svetovalec italijanske šole v Kopru. Miheliča je sprejel šolski ven nilc dr Tavella in pa se-,eaa jugoslovanski generalni *°nzul Rudi Janhuba. Stavk tudi ni manjkalo. V Ponedeljek so dve uri stavkali deiavcl CRDA in Tržaškega ar-^“iinla, v petek pa je bila 24-“nria vsedržavna stavka prista-?“®kih delavcev proti »funkcio-•mmlm avtonomijam*. ponedeljek je uradno za-,1 delovati mednarodni center , teoretsko fiziko, v petek pa je bila v tiskovnem krožku javna debata o predlogu velese-jemske uprave za preselitev ve-4®Pima v Barkovlje, kjer bt P'dobili zemljišče z zasipa-Jpm morja. Za predlog eovo-dejstvo, da drugega primerom* Prostora danes v Trstu '”nnsko ni, proti predlogu pa j? r^misleki urbanističnega in -• -bitnega značaja. V torek je bil prvi večer Slovenskega kluba v novi sezoni, pa tudi sicer se je začela prosvetna sezona z »Gregorčičevim večerom* v p.d. «S. Škamperle*, s predavanjem M. Magajne o Finski v Borštu in s prikazovanjem filmov amaterja Aljoše Žerjala v p.d. Skedenj. Trgovinska zbornica iz Gorice je objavila seznam najnujnejših del, ki bi jih bilo treba opraviti na Goriškem v okviru petletnega državnega gospodarskega načrta. Fredlog v tem smislu sta predložila na nedavnem sestanku'pri deželni vladi v Trstu predsednik pokrajinske uprave dr. Chienta-roli in predsednik trgovinske zbornice ;nz. Rigcnat. Med drugim sta predlagala okrepitev železnice med Gorico in Novo Gorico, gradnjo avto ceste s štirimi cestišč'. Villesse Gorica in njen podaljšek oroti Ljubljani, okreoštev pristanišč^ v Tržiču, povečanje letališča v Rordrah 'n okrepitev industrije na Goriškem. Preteki četrtek so bili na obisku v Gorici predstavniki z Reke, ki so si ob tei priložnosti og'eda!i delovanje občinskih zdravstven h naprav. Gostje so imeli razgovor tudi z go-riškim županom dr. Gallarotti-jem, ki so ga povabili na obisk na Reko. Fri pokrajinskem kemično-agrarnem zavodu v Gorici so v četrtek dopoldne uradno otvorili raziskovalni laboratorij za radioaktivnost v kmetijstvu. Ta laboratorij bo deloval za vse deželno področje in je orvi te vrste v Italiji, ee sedaj ,ie raztegnil svoje raziskave tudi na Karnijo. Laboratorij ima med drugo opremo tudi radiator 79. žarke B°ta in drugega za žarke Gamma. Poslance 'e izolirano zarad' ve^e previdnosti nri uporabi radioaktivnih izotopov. Maloobmeitli Dromet na Goriškem je bil tudi v preteklem septembru precej živahen. S prepustnicami in dvolastntški-mi dovoljenji je oreš’o mejo v obeh smereh 118.616 ljudi. Od tega bilo 39.876 italijanskih in 78.740 jugoslovanskih državljanov. V istem mesecu ie šlo če? mejo na- bloku pri Rdeči hiši 31.972 potnikov s potnimi listi. Od teh ie bilo neka) nad 20 tisoč italijanskih ter 10.668 tujih državljanov. V primerjavi z lanskim septembrom je bil premet večji za okrog 25 tisoč prehodov. Tudi ta teden so nadaljevali z ukrepi proti termitom, ki DAVKARIJE VRAČAJO PRISPEVKE NEKATERIM KMETOM Nekaj pojasnil glede dajatev za socialno zavarovanje kmetov Po novem zakonu so potrebni najmanj 104 delovni dnevi, da ima kmet pravico do socialnega zavarovanja Naši kmetje prejemajo in bo- i najmani 104. Zaradi tega se do verjetno še prejemali do io Mnvtiin io riniti v načm konca leta obvestila občinskih davčnih uradov o povračilu nekaterih davčnih postavk, ki -so jih davkarije že izterjale v letin 1962 in 1963. Zdi se nam potrebno predvsem zaradi tega, ker niso taka obvestila najbolj jasna in ker si pač človek po navadi pričakuje od katerega koli obvestila davkarije le novih bremen, da skušamo zadelo malo obrazložiti. Občinski dtvčni uradi izterjajo skupaj z ostalimi davki tudi prispevke, ki jih od leta 1957 plačujejo kmetje za socialno zavarovanje (pokojnino) in za zdravstveno oskrbo. Na podlagi zakona 1047 iz leta 1957. ki je uvedel socialno zavarovanje tudi za neposredne obdelovalce, je te prispevke plačeval vsak kmet, ki je obdeloval s svojo družino kmetijo, ki zahteva najmanj 30 delovnih dni na leto. Ugotavljanje upravičencev in koliko mora vsak plačati je bilo prepuščeno Uradu za združene kmetijske prisnevke, ki je imel s tem pač nekaj stroškov, ki jih je vračunal pri prispevkih, in iih je zato moral plačati kmet. Leta 1903 Da je izšel zakon, ki je prejšnjega nrecej popravil in ima veljavo že z letom 1962. Predvsem ni več zadosti 30 delovnih dni na leto, da ima kmet pravico do socialnega zavarovanja, a so potrebni SAMATORCA so se pojavili v 13 hišah v Farri in razjedli tramovje. Izvedenec iz Benetk prof. Sepul-cri je ugotovil, da so termiti v tem kraju že okrog 100 let ter da so okužili področie kakih 5000 kv metrov, vkliučno nekatere vinograde. Izvedenec je svetoval, naj’ bi vaščani piri svojih gradnjah ne uporabljali lesa 'in tudi lesene oporne količke v vinogradih nai bi zamenjali s cementnimi. Po podatkih trgovinske zbornice iz Gorice je zajela goričko industrijo v preteklem avgustu kriza zaradi konjunkture in preostre konkurence. Ne-kat^a domača 'n tuja naročila, zlasti v tekstilni industriji, so bila odpovedana. Številna podjetja so odpustila del delavcev ali pa skrčila delovni urnik ter proizvajajo za skladišče. Tudi v gradbeni dejavnosti se opaža zastoj. Lepo vreme nam je dovolilo, da smo z letošnjo trgatvijo malo nategnili in tako pomnožili sladkor v itak že dobro zrelem grozdju. Trgali smo ob zaključku septembra in do okrog 5. t. m (Trgatev je bila lahka, saj ni bilo slabih jagod. Lahko rečemo, da m bilo že več let takšrie letine. Šaj so bile dobre letine, a nas niso tako vsestransko zadovoljile, se pravi, da bi bili brali tako zdravo, zrelo in lepo grozdje. Sedaj smo polno zaposleni s kletnimi (»pravili, ker nam je za napravo čim boljše pijače. Mošt ima povprečno nad 20 odst. sladkorja. Svoječasno smo v naših dolih gojili refošk in imeli razmeroma dosti terana. Novo na r-tale razmere so nas prisilile, da smo se lotili belih sort. Danes je stvar že drugačna in teran spet postopno zavzema svoje častno mesto. Pogodil je, kdor se kraškemu refošku tej fedini trti, ki daje pristen teran, ni odpovedal. Pa še to iz naše skušnje. Letos smo se mogli prepričati, da sta aspor in viteks z dodatkom žveplenega prahu Cosan (proti oidiju) odlični škropivi. Kdor jih je uporabljal, je ohranil tr- te v najboljšem stanju (zelene in zdrave liste). Druga skušnja: Delovnih rok je v vasi man) kot neko$, a vina »in tudi drugih pridelkov) več. Temu je faied drugim pripomoglo stroj no orodje. Povorka stavkajočih pristaniških delavcev po mestnih ulicah KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnile na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, lil. Milano 18 -Telet. 35-169 katera vam nudi po najntžjih cenah navadne iu hidravlične stiskalnice (prešel, grozdne mline — navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo ‘ kakor: kadi, brentače. brente, Skate, hrastove sode ter vse potrebno za trgatev Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo Julijsko krajino svetovno znanih stiojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «AGRIA» je zgodilo, še zlasti v naših krajih, kjer je mnogo kmetov s prav majhnimi kmetijami, da jih je bilo precej črtanih s seznamov upravičencev socialnega zavarovanja. Za te 'e novi zakon določil, da lahko plačujejo prostovoljno prispevke za socialno zavarovanje. Novo ugotavljanje upravičencev na podlagi 104 delovnih dni pa je seveda zahtevalo neka* časa. tako da so za leti 1932 in 1963 plačali prispevke za socialno zavarovanje kmO tov tudi taki, ki do novem zakonu ne spadaio več med upravičence in zato tud obveznih prispevkov niso dolžni plačati. Zdaj so začeli te prispevke vračati in zato dobijo nekateri kmetje obvestila davčnega urada. Kdor je oreiel tako obvestilo nai gre čimprej, na vsak način do 18. t.m., ko zapade oktobrski rok za plačevanje davkov, na davkarijo, da mu bedo povrnili prispevke ali pa jih cdšteli od drugih davkov. Tudi za tiste, ki imajo tako kmetijo, ki so za njeno obdelovanje potrebni najmanj 104 delovni dnevi na leto in so zato še vedno vpisani v sezname upravičencev, je člen 19 novega zakona uvedel neko spremembo — stroški za ugotavljanje upravičencev niso več v breme kmeta, rač pa zavodov, ki mu zavarovanje nudilo. Ker je bil zakon izglasovan 9. januarja 1963 (n ima vezavo tudi za leto 1962, je Urad za združene kmetijske nrisoev-ke vračunal tud' te dodatne stroške v prispevk" z« 1932 loto in 'ih bodo sedaj morali povrniti. Zato naj se kmetje, ki so dobili o tem obvestilo davkarije I ali pa tudi če ga še niso, ko bodo šli plačat davke pozani-I majo, če jim morajo kaj od-I šteti. Upravni odbor industrijskega pristanišča Pred nekaj dnevi se je sestal novi upravni svet Ustanove za industrijsko pristanišče, ki je izvolil upravni odbor. V upravnem odboru Industrijskega pristanišča so zdaj: Ing. Raimondo Visintin, predsednik, odv. Manlio Ceccovini, podpredsednik ter dr. Giovanni De Gior-gi, dr. ing. Plinio Stuparich in dr. Salvo Teiner, člani. Zelo vazno opozorilo glede soc. zavarovanja Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obvešča svoje člane, ki so že, ali bodo prejeli obvestilo občinske davkarije (Esattoria co-munale) v zvezi s povračilom nepravilno izterjenih dodatnih stroškov za ugotavljanje prispevkov »a socialno zavarovanje za leto 1982 ali s' povračilom že plačanih prispevkov v letih 1962 in 1963 tistim, ki po novem zakonu niso več vpisani v sezname in ki sedaj plačujejo prostovoljne prispevke za kmečko pokojnino, naj se čimprej zglasijo na davkariji svoje občine, kjer po navadi plačujejo davke, da jim bodo omenjene zneske povrnili. Za vsa pojasnila s tem v zvezi sta tajništvi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov na razpolago svojim članom med uradnimi urami. Ob desetletnici londonskega sporazuma (Nadaljevanje s 1. strani) IIIIMlMfllllllllMIItltinilllllltllllMIlIllIllllllllMIlIltllllllllHIilMMIIllllJIll II lil lili III Hilli'lili milil lili lil IIIIIIIUIIIII liunilll lllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllimilllll Za vedno so nas zapustili IZ DOLINE Marija Albina Sancin Po hudi in mučni bolezni je v torek umrla v tržaški bolnišnici, stara komaj 55 let, naša vaščanka Marija Albina Sancin poročena Ota. pokojnica je bila dobro poznana ne samo v vasi. temveč tudi po vseh okoliških vaseh in v Trstu. Kako je bila pokojna Marija priljubljena med ljudmi, .ie pokazal njen pogreb, ki je bil v četrtek popoldne. Kliub slabemu vremenu se je že dalj časa pred uro pogreba zbrala pred hišo žalosti pri »Kovačevih* množica ljudi. Veliko število vencev in cvetja so razen svojcev in sorodnikov darovali kot zadnji pozdrav nok. Albini tudi vaško prosvetno društvo »Valentin Vodnik*, domači »Mladinski krožek*, prosvetno društvo »Prosek - Kont.ove'*, »Glasbena Matica* in »Prosvetna zveza*. Domači pevci so pod vodstvom prof. LT. Vrabca zapeli za slovo pokojnici pred hišo žalosti »človek alej*, ob odprtem gro^u pa *V slovo* in «>Nad zvezdami*. Pokojna Mariia S’ ncin-Ota se je rodila v Dolini 15.xn. 1998. Vsak dan ie dolgo let kot mlekarica nosila prodajat mleko v Trst in je kot pridna in skrbna gospodinja pomagala pri vzdrževanju družine. V zakonu je povila tri otroke in jih kot zavedna Slovenka vzgojila v ljubezni do materinega jez'ka ter v naprednem duhu. N.ien sin Ignaci) je znan pevovodja in profesor na šoli Glasbene Matice. Pokojnici naj bo rahla domača gruda! Ob tako hudi izgubi naše iskreno sožalje možu, otro- kom in sorodnikom. 5 KOLONE OVCA Marija Grzančič V četrtek popoldne smo pokopali na pokopališču na Katinari pokojno Marijo Grzančič rojeno Kruljec, ki je umrla v tržaški bolnišnici. Pokojnica se je rodila 22. 1. 1883 v Brestovici na Krasu in je že v mladih letih prišla v Trst, kjer si je dobila službo. V mestu se je spoznala z Istranom Mihaelom Grzančičsm, ki je bil zaposlen v tržaških ladjedelnicah, ter se z njim čez nekaj časa poročila. Takoj po poroki sta stanovala pri Sv. Jakobu, nato pa sta se preselila na Kolon-kovec, kjer je mož kupil hišo in nekaj zemljišča. Kot skrbna gospodinja je pokojnica vedno delala doma in na njivi, da je pomagala pri vzdrževanju družine, posebno pa od leta 1921, ko je še kot mlada žena ostala vdova, ker se je mož smrtno ponesrečil in je o-stala sama s petimi otroki. Med narodnoosvobodilno borbo je bilo v hiši pri «Mariji Mori)), kot so jo imenovali na Ko-lonkovcu, vedno polno tovarišev. Neke noči meseca junija 1944. leta je vdrla v hišo zloglasna «banda Colotti« ter odpeljala dva sinova, ki pa sta na srečo v temi zbežala po njivah in takoj odšla v partizane. Med begom je bil eden hudo ranjen, ampak kljub temu s pomočjo tovarišev je utegnil zbežati iz krempljev fašističnih banditov. Od takrat je seveda morala naša Marija z ostalimi člani družine zapusti t dom ter se skrivati pred fašisti. Naj ji bo dragi pokojnici lahka zemlja, otrokom in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. M. M. IZ BAZOVICE Josip Pečar p ■10 Sg1 2 *$Jtm ■ : V petek smo spremili k večnemu počitku pokojnega Josipa Pečarja, po domače Tončetov-ga, ki je umrl v starosti 78 let. Bil je skrben in marljiv gospodar, obdeloval svojo kmetijo in kadar mu je čas dopuščal je delal tudi kot čevljar. Njegovo življenje, kakor mi je sam pripovedoval, ni bilo rožnato in je prestal precej gorja. Med prvo sver tovno vojno je bil na ruski fronti, pozneje je bil premeščen na italijansko, pri Rablju pa je bil lažje ranjen. Pokojnik je bil oče treh otrok. Sina Mirka so leta 1942 odpeljali v zapor v Rim v Regina Coeli; mlajši sin Duško in hčerka Slava, ki sta bila odšla v Rim, da obiščeta brata, se nista nikoli več vrnila domov, ker ju je na poti med bombardiranjem doletela smrt. Pokojni Josip je bil zaveden ter napreden Slovenec, in je v narodnoosvobodilni borbi mnogo prispeval ter žrtvoval. Rad je bral slovenske knjige in časopise, še posebno rad pa Primorski dnevnik, na katerega je bil mnogo let naročen. Da Je bil pokojni Josip Ton-čelov res priljubljen, je dokazal njegov pogreb, katerega so se udeležili skoraj vsi vaščani, ljudje iz sosednih vasi in celo iz mesta. Pred hišo žalosti in ob grobu mu je domače pevsko društvo zapelo več žalostink v slovo. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil, svojcem pa globoko sožalje. 1. Č. S PROSEKA Filip Lipovsček Skoraj neopazno in skromno, kakor je bilo njegovo življenje, nas je za vedno zapustil v starosti 65 let marljivi raznašalec našega lista Filip Lipovšček s Proseka. Nekaj časa je bil v bolnišnici za kronične bolezni pri Sv. Ivanu, v sredo je umrl, v četrtek pa so ga pokopali na poko-lišču pri Sv. Ani. Pokojni Lipe, kakor so mu pravili na Proseku, je bil po rodu iz okolice Mosta na Soči. Kot mlad fant je prihajal poleti kosit travo na Kras in sa je naselil na Proseku. Živel je sam in se preživljal s priložnostnim delom, nekaj let pa je pridno raznašal naš list. Naj mu bo lahka zemlja. Važen dogodes v zadnjih desetih letin je bil popis prebivalstva na Tržaškem po taKO imenovanem ODčevalnem jeziku, medtem ko Slovencev v ostalih dveh pokrajinah n: upošteval. Tudi proti temu o-citnemu poskusu potvarjenja števna biovencev so vse njihove organizacije dvakrat enotno nastopne. Posebno poglavje teh desetih let je ze ob peti ooletnici omenjeno raznarodovalno naseljevanje italijanskega življa v slovenske kraje. Poročilo omenja posebej hud spor, ki je nastal med občinskim svetom občine Devtn-Nabrezina in vladnim komisarjem dr. Mazzo, ker leta 1961 občinski svet m aal o.ovoljenja za gradnjo se enega naselja istrskih beguncev v Sesljanu, in je zaradi tega tako dovoljenje podpisal imenovani prefektov komisar. Dr. Mazza pa je poslal županu in občinskemu sve-,tu izredno žaljiv opomin, v kate-'rem pravi Slovencem: ((Nimate nobenega osebnega izkustva glede tega kakor tudi nihče od članov slovenske narodnostne skupine...« namreč kaj se pravi zapustiti domači kraj. Nabrezinski župan mu je poslal obširen odgovor, ki ga je sprejel občinski svet in v njem je napisano tudi naslednje. «Od trinajstih vasi naše občine so bile štiri popolnoma požgane...« itd. petentnim oblastem številne slovenske manjšinske kulturne.prosvetne, umetniške in športne organizacije, z zahtevo po podpori. Obnova enega izmed slovenskih denarnih zavodov — poudarja dalje poročilo — je vsekakor pozitivna pridobitev v zadnjih desetih letih. Ustanovni akt ie bil odobren 22. julija 1957 za ustanovitev Tržaške kreditne banke, ki pa že sedem let zaman vlaga prošnje za poslovanje z inozemstvom. Raznarodovalna naselja Raba slovenščine V poročilu se naštevajo številni primeri kršitve člena 5 poseonega statuta prea tržaškim soaiscem, Ki pripadnikom slovenske narodne skupnosti ne dovoujo ne slovenskega tolmača ne prevoda sodnih spisov. Majnujsi je primer iz leta 1957, ko je namestnik prokuratorja prijavil slovenskega obtoženca sodiscu, ki pa ni bii kaznovan po členu 137 zakona o kazenskem postopku samo zaradi tedaj objavljene amnestije. Drugi primer pa je sodnikova zavrnitev branilca Slovenskega obtoženca pred civilnim sodi čem, naj se pošljejo spisi ustavnemu sodišču, da bi ugotovilo protiustavnost člena 122 zakona o civilnem postopku. To za-1 vrnitev je potrdilo 17.5.1963 tudi1 tr1 vojno v Kranju in okolici, katerim je mnogo pomagal. Bil je prava kraška korenina, mož ple menitega srca. Naj mu bo lahka zemlja. J. ž. venskih šol in zastopstva v deželi. Za goriške Slovence pa veljajo še vedno tiste zahteve, ki so navedene v spomenici Demokratične fronte Slovencev iz leta 1948. Tudi po u-stanovitvi dežele ne kaže torej, da bo delitev Slovencev na tri kategorije kaj kmalu odstranjena. Glede obljube Italijanske vlade pred desetimi leti o povrnitvi dveh kulturnih domov in izplačilu sredstev za gradnjo Kulturnega doma v Ul. Fetronip, poudarja poročilo, da bo izpolnjena šele letos, niso pa še preklicane vse administrativne ovire za nemoteno uporabo Kulturnega doma. Poročilo poudarja, da ne omenja posebej na stotine prošenj, vlog, pisem in prav tako neštetih osebnih intervencij, ki so jih poslale kom- 0 kulturnih domovih in šolstvu Po obsežnem poročilu se je razvila daljša diskusija, nakar je tajnik Zveze Bogo Samsa poročal o delovanju Zveze v razdobju od sklicanja glavnega odbora. V tem okviru se je predvsem zadržal na različnih vprašanjih, ki so povezana z otvoritvijo Kulturnega doma v Ul. Petronio ter podčrtal znano stališče Zveze, da morajo biti vsi kulturni domovi, vrnjeni odnosno dani v okviru londonskega sporazuma, resnična last vseh Slovencev. Domovi morajo biti na voljo vsem slovenskim kulturnim organizacijam na Tržaškem, pri čemer je naravno, da bo uporaba pravilno in praktično razdeljena samo, če bo uprava skupna. V okviru tega poročila je bilo tudi govora o letošnjih upravnih volitvah, ki se bodo tokrat odvijale v nabrežinsko-devinski in v miljski občini po novem volilnem zakonu in torej bo razdelitev mest v občinskih svetih po proporcionalnem sistemu. V tej zvezi so še zlasti važne volitve v devmsko-nabrežinski občini, kjer Zveza zastopa svoje jasno načelno stališče. Poročilo omenja nato kot posledico neizvajanja določb mirovne pogodbe, ustave in posebnega statuta londonskega memoranduma padec učencev v slovenskih šolah, ki ne more biti zgolj vzrok padca rojstev. Končno poudarja poročilo, da vlada med Slovenci v Italiji naj večja zaskrbljenost zlasti zaradi pomanjkanja šol v videmski pokrajini in zaradi povsem pomanjkljive formulacije člena 3 deželnega statuta, ki našo narodnostno skupnost niti z imenom ne omenja in omogoča tako trajno ločevanje Slovencev na tri kategorije. Spričo petih skupnih nastopov vseh Slovencev ne glede na njihovo politično prepričanje pa poročilo ugotavlja, da se z njegovimi ugotovitvami prav gotovo strinjajo tudi udeleženci teh skupnih nastopov, kar izhaja iz petih sprejetih dokumentov, temveč tudi iz dokumentov njihovih političnih strank in skupin, ki jim pripadajo (kongresnih resolucij, volilnih programov itd.). Poročilo se zaključuje z že izrečenima ugotovitvama: «Vse je na pol priznano ali na pol dano. —■ Obdobje desetih let ima dva aspekta. poz tivnega v izboljšanju mednarodnih odnosov in vomirjenju med obema tu Živečima narodoma — in manj pozitivnega glede ravnanja s slovensko narodno manjšino.» Poseben poudarek je dalo poročilo perečim šolskim vprašanjem zlasti v zvezi z izvajanjem sklepov mešane italijansko-jugoslovanske komisije v korist slovenske šole. Poudarjena je bita važna vloga šolskega odbora na Tržaškem, ki je po mnenju Zveze urimeren organizem, da se uskladijo različna stališča in da se pereča vprašanja enotno rešujejo. Končno je tajnik obvestil izvršni odbor o uradnem vabilu Socialistične zveze delovnega ljudstva za obisk Slovenije in da bo delegacija Zveze bila na tem obisku v torek, sredo in četrtek prihodnjega tedna. Izvršni odbor je nato sprejel ostavko načelnika komisije za u-pravno-politična vprašanja Igorja Kosmine, ki je zaradi študija preobremenjen, in imenoval za novega načelnika Marka Valtriča iz Gorice. Na predloge načelnikov komisij, je nato izvršni odbor odobril sestavo komisil in to: za šolska vprašanja, za tisk, za vprašanja Slovencev v Beneški Sloveniji, za gospodarska vprašanja in za uprav-no-politična vprašanja. Vreme včeraj: naj višja temperatura 20.5, najnižja 12.5, ob 19. uri 19; zračni tlak 1007 stanoviten, vlage 66 odst., veter jugovzhodnik 4 km, nebo 9 desetin pooblač.eno, morje razgibano, temperatura morja 18.4 stopinje. r i ... ržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 11 oktobra Samo Sonce vzide ob b.ib m zatone ob 17.27. Dolžina dneva 11.11. Luna vzide ob 12.02 in zatone ob 20.47 Jutri, PONEDELJEK. 12 oktobra Maks ZASEDANJE TURISTIČNIH OPERATERJEV Za razvoj turizma na Tržaškem primanjkuje jasnih perspektiv Predvsem se morajo izboljšati prometne zveze ■ Govor dr. de Rinaldinija o naporih turističnih ustanov za napredek turizma od Lazareta do Tržiča Včeraj dopoldne se je začelo prvo dvodnevno zasedanje o turističnih vprašanjih Tržaškega zaliva, ki ga je priredila Zveza trgovcev tržaške pokrajine. Dopoldanskega zasedanja, ki je bilo v glavnem posvečeno otvoritveni ceremoniji in nekaterim glavnim poročilm, so se udeležili tudi predstavnik ministrstva za turizem in predstave prof. De Longhi, pred. sednik deželnega odbora dr. Ber-zanti in predsednik deželne skupščine dr. de Rinaldini, predstavniki vseh trgovinskih zbornic iz dežele, poslanci, nekateri občinski in pokrajinski odborniki ter predstav, niki ostalih oblasti in raznih gospodarskih združenj. Udeležence zasedanja in goste je v imenu odsotnega predsednika Zveze trgovcev pozdravil podpredsednik zveze dr. Gabrielli. ki je omenil važnost zasedanja ne samo za turistične operaterje ampak za vse gospodarske veje na Tržaškem. To pomembnost zasedanja so pouda. rili nadalje še drugi govorniki, med katerimi tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je poleg drugega dejal, da je in bo trgovinska zbornica nudila vso svojo podporo vsaki pobudi, ki bo namenjena okrepitvi tržaškega gospodarstva. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je v svojem pozdravnem govoru omenil veliko važnost turizma v deželnem gospodarstvu. Zato, je dejal dr. Berzanti, je treba vprašanje turizma globoko proučevati in poiskati najboljše rešitve v korist celotnega deželnega gospodarstva. Po raznih pozdravnih govorih je predsednik tržaškega združenja ho. telirjev Rigoletti imel zanimivo poročilo, v katerem je poudaril, da je sedanje stanje turizma na Tržaškem še vedno nejasno. Dejal je, da če se lahko govori o turistični dejavnosti v preteklosti, ni mogoče pa z gotovostjo govoriti o perspektivah bodočega razvoja turizma pri nas. Poleg tega je poudaril, da je odveč vzpodbujati operaterje, in razne turistične urade in ustanove k večjim pobudam in na večje dejavnosti na turističnem področju, če se vzporedno ne poskrbi za zarvoi prometnih zvez. ki jih- zlasti tržaško področje toliko potrebuje. V svojem poročilu je tudi omenil, kako turizem v’ Italiji v zadnjih dveh letih upada. Medtem ko je leta 1962 povečanje turizma v primerjavi s prejšnjim letom doseglo 8,6 odstotka, je povečanje v 1963. letu v primerjavi z 1962. letom doseglo le dva odstotka ; za letos na predvidevajo, da ne bo sploh nobenega napredka in da se bo število turistov, ki je prišlo v letošnji turistični sezoni v Italijo, gibalo na lanski ravni. Veliko zanimanje je med zborovalci vzbudilo tudi poročilo predsednika deželne skupščine in predsednika Trla-ke pokrajinske turistične ustanove dr. de Rinaldinija, ki je govoril o naporih, uspehih in te avah turističnih operaterjev in turističnih ustanov, da bi v našem mestu, od Lazareta do Tržiča, obdržali čimvečje število tujih turistov . Sledila je vrsta drugih govornikov, med katerimi je v-tvoril tudi ravnatelj Tržaške turistične in le-toviščarske ustanove dr. yuittan o načinih in oblikah turistične propagande Iz svojih izkušenj je dr. Quittan obrazlodl zborovalcem, ka. ko je nujno, da je tudi Trst s svojo aktivno propagando prisoten zlasti v severnih evropskih državah, kjer so druge turistične države ob Sredozemlju v zadnjih letih napravile veliko in učinkovito propagando ter pritegnile v svoje kraje ogromno število turistov. Omenil je tudi nekatere tržaške propagandne akcije, ki so rodile lepe uspehe, ter pripomnil, da je treba s to propagando prodreti povsod, da se je treba sprijazniti ir. sprijateljiti z najrazličnejšimi krogi m osebami, ki se na kateri koli način ukvarjajo s turizmom in s propagando. Poleg tega pa je dr. Ouittan poudaril veliko važnost turistične propagande s prireditvijo kvalitetnih umetniških in zabavnih manifestacij in predstav, kar je kljub vsem težavam v Trstu dalo precej dobre rezultate. Inženir Raimondo Visentin, generalni ravnatelj družbe »Autovie Venete«, je govoril o važnosti cestnega omrežja in še posebno nove avto ceste Trst . Benetke in Trst -Trbiž, ki je sedaj v gradnji, za tržaški turizem; inž. Gianni Bartoli je govoril o gradnji letališča v Ronkah in o njegovem pomenu za deželni turizem; Aldo De Albori o železniških zvezah in turizmu v Tržaškem zalivu; dr. Luciano Fragia-como pa o turističnih napravah in o razvoju turizma na Tržaškem. Danes se bo zasedanje nadaljevalo ob 9.30 in se bo zaključilo ob koncu razprave. V torek stavka kamnarske stroke V torek se prične tridnevna st", ka delavcev kamnarske stroke, ker se nočejo delodajalci pričeti pogajati za sklenitev nove delovne pogodbe in je bil zato tudi zaman sestanek na ministrstvu za delo s posredovanjem podtajnika. V torek ob 9. uri se bodo sestali stavkajoči delavci v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini, kjer jih bosta tajnika obeh sindikatov kamnarske stroke seznanila s potekom zadnjih razgovor. letošnji proračun, o katerem bodo začeli razpravljati v najkrajšem času. Poleg tega bo moral občinski svet razpravljati tudi o proračunu Acegata, ter bo moral potrditi ve-hkc število sklepov, ki jih je odbor sprejel na osnovi člena 140 občinskega in pokrajinskega zako-i ter na osnovi pooblastila ob-nskega sveta. Jutri seja občinskega sveta Jutri ob 18.30 bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu tega zasedanja je tudi Nova javna dela v podeželskih občinah Na deželnem skrbništvu javnih del so izdražili naslednja javna dela: popravilo in asfaltiranje občinskih cest v Sesljanu, Devinu in Mavhinjah za 6.940.000 lir poletju Canarutto iz Trsta; popravilo in asfaltiranje ceste v Prebeneg za 4.950.000 lir podjetju Mari in Maz-zaroli v Trstu; ureditev občinskih cest v miljski občini za 32.600.000 lir podjetju CESIA iz Trsta: ureditev ceste med Repničem in pro-seško postajo za 3.950.000 lir podjetju Jožef Milič iz Trsta. VPRAŠANJE OTROŠKIH VRTCEV Razgovor žena UDI z odbornikom Romanom Zveza italijanskih žena sporoča, da je včeraj občinski odbornik za šolstvo prof. Redento Romano sprejel njeno delegacijo, ki mu je izročila vlogo več sto žena, katere pošiljajo otroke v občinske otroške vrtce. V vlogi opozarjajo občinsko upravo na nameravano zvišanje prispevka za refekcijo od 1.000 na 2.000 lir na mesec. Žene so opozorile odbornika, da ta povišek, ki ni sam po sebi znaten, močno prizadeva družinske izdatke, če ga prištejemo k splošnemu povišku življenjskih stroškov. Razgovor je bil prisrčen in so se ga udeležile Libera Sorini, Malka Kozmina in občinska svetovalka Jole Burlo. Prof. Romano je izjavil, da proučuje stvar občinski odbor, nakar bo razpravljal o njem občinski svet. Nadalje je dejal, da bi morali po njegovem mnenju revne družine sploh oprostiti plačevanja vsake vsote, manj premožne družine naj bi plačevale 1.000 lir, premožne pa 2.000 lir. Med raz. govorom so se dotaknili tudi vprašanja števila otrok, ki jih lahko sprejmejo vrtci. DANES NA SEDEŽU V UL. P0NDARES Pokrajinski kongres združenja deportirancev v nac. taboriščih Združenje po podalo obračun svojega dela in izvolilo nov odbor PREDVAJANJE FILMOV V KROŽKU «MORANDI» V sredo 14. t. m. ob 19. uri bodo v dvorani kulturnega krožka «Rodolfo Morandi« na Trgu San Giovanni l/l predvajali naslednje stare komične filme: Billy Bevan — «Znoreli cirkus«, Finlayson — »Tretji tat«, S. Laurel in O. Hardy — «Zob za zob«, Charlic Chase — «Dajte se hipnotizirati«. Vstop samo z vabilom, ki se dobi na sedežu PSIUP v Ul. Zonta 5/1 vsak dan od 17. do 20. ure. timmiuimiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiMimiiiiiiHimitiiimiimiiiiniiiiifimmiMiuiiiiuiimiiimMiiiiliiiiiiiiiiMiimuimmuiiimimiimiiiinilillllilllitiliimiiitiiiiiiltllil NAPET POLOŽAJ V DELAVSKIH ZADRUGAH Vodstvo hoče odpustiti 55uslužbencev in takoj zapreti dvanajst prodajaln Jutri sestanek vodstva in predstavnikov sindikatov, ki bo pokazal, ali se bo spor lahko mirno rešil Vodstvo Delavskih zadrug je sporočilo obema sindikatoma, da namerava odpustiti 55 uslužbencev, in sicer: 19 uslužbencev, ki bi morali iti čez dve leti v pokoj, 12 poslovodij prodajaln, 12 trgovskih pomočnikov in 12 žensk, ki so zaposlene v glavnem skladišču. Za vzrok navaja vodstvo finančno krizo zadrug. Predvčerajšnjim sta se v zvezi z napovedjo odpustov sestali vodstvi obeh sindikatov zadružnih u-službencev ter se domenili o skupnem stališču nasproti odpustom. Jutri zvečer pa bo sestanek predstavnikov vodstva zadrug in sindikatov. Ce ne bo prinesel ugodnih rezultatov, bodo sindikati zaostrili stavkovno pripravljenost, ki že dalj časa traja v zadrugah. Vodstvo stalno poudarja, da je finančni položaj zadrug precej resen ter da se primanjkljaji kopičijo že 15 let. Doslej so jih nekako skrivali z nestvarno amortizacijo in netočnim vrednotenjem premoženja. Glavni vzrok tega pa je, po trditvah vodstva da številne prodajalne premalo prodajo ter bi se njihovo obratovanje splačalo le, če bi na vsakega uslužbenca prodali po 1.200.000 lir blaga na mesec. če bi obveljalo to merilo, pa bi morali zapreti skoraj vse prodajalna. Vsekakor pa so v dveh letih kar potihoma že izločili 18 prodajaln in je sedaj samo še 450 uslužbencev. Sedaj pa hočejo takoj zapreti nadaljnjih 12 prodajaln: 10 v tržaški in 2 v goriški pokrajini. Do konca leta pa nameravajo zapreti še 4 prodajalne, vse v Trstu. Pri tem pa je zelo čudno, da ob vsej tej krizi govorijo o načrtih za zgraditev velikega prodajnega središča Delavskih zadrug na Stari mitnici na kraju, kjer je sedaj kino «Alabarda». Res je, da se mora trgovinska in zadružna mreža modernizirati in prilagoditi novemu položaju, toda stvar se mora uresničiti postopno in ne na škodo uslužbencev. Delavskih zadrug pač ne smejo voditi kriteriji, ki veljajo za zasebno trgovino, saj so jih ustanovili delavci, da bi zaščitili svoje interese kot zadružniki in potrošniki. Avtomobilist se je zaletel v kolesarja na cesti Žrtev prometne nesreče Je postal včeraj zjutraj okrog 9.30 65-letni Giuseppe Gazzeri iz Ul. Roiano 2, ki se je po Miramarskem drevoredu peljal na kolesu v smeri proti Miramaru. Gazzeri je privozil na križišče cest pri hotelu Miramare, ko ga je zadel v hrbet 32-letni Vin-cenzo Fedrich s Furlanske ceste 57, ki je za njim privozil z avtom TS 65716. Sunek le bil tako močan, da je Gazzerija vrglo s kolesa nekaj metrov stran. Ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico ln ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 8 do 60 dni zaradi ran in udarcev po čelu, obrazu ter verjetnega zloma desne stegnenice. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Pisalni stroj jim je bil vsec Zelo verjetno so tatovi, ki so predvčerajšnjim ponoči vdrli v trgovino z električnimi artikli v Ul. Ponzianino 5, že vnaprej vedeli kaj pravzaprav hočejo. Neznanci so s silo odprli rolo trgovine in ko so se znašli v notranjosti, so pustili vse orodje precejšnje vrednosti. Pobrali so samo pisalni stroj »Olivetti studio 44» in zapustili pri. zorišče tatvine. Neljubnega obiska neznancev se je predvčerajšnjim zjutraj zavedel lastnik trgovine, 27-letni Giuseppe Cumin iz Ul. Battera 16. Zglasil se je na komisariatu Stare mitnice, kjer je tudi povedal, da je bil pisalni stroj vreden 70.000 lir. Agenti so uvedli preiskavo. Priletni ženski padli ker sta se ustrašili Priletni sestri sta včeraj zjutraj v Ul. Giulia postali žrtvi dokaj nenavadne cestne nesreče. 69-letna Adilia Fik in 72-letna Aliče Fik vd. Colombo, ki stanujeta v Ul. Mon-te Cengio 5, sta v bližini kavarne Milano, prečkali cesto izven prehoda za pešce. Ko sta bili že sredi cestišča sta se prestrašili, ker je mimo pridirjal vespist. Vespist žensk sploh ni sunil, kljub temu pa sta padli. Z rešilnim avtom so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so Adilio pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja od 8 do 60 dni zaradi verjetnega zloma desne stegnenice. Na isti oddelek so sprejeli tudi Aliče, ki se je ranila po levi nogi in desni meči. Okrevala bo v 10 dneh. Danes ob 9.30 bo v Ul. Ponda-res 8 pokrajinski kongres bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. Na dnevnem redu so pozdravni nagovor predsednika združenja, poročilo tajništva, diskusija, sklepi in izvolitev novega odbora. To je tretji kongres organizacije, ki na Tržaškem združuje bivše internirance, ne glede na njihovo sedanjo politično pripadnost. Letos je organizacija opravila veliko delo v zvezi s prošnjami za izplačilo odškodnine bivšim deportirancem in svojcem tistih, ki se iz taborišč smrti niso več vrnili. Vse bivše deportirance in svojce umrlih v taboriščih vabimo, naj se današnjega kongresa svojega združenja polnoštevilno udeležijo, kongresu pa želimo uspešno delo. Z avtom podrl motorista Na vogalu Ul. Galatti in Ul. Trento se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča. 23-letna A-driana Ricciardi iz Ul. Orazio 6, ki je vozila fiat 500 TS 70188, je na omenjenem vogalu trčila v 26-letna uradnika Luigija Rinalda iz Ul. Giacinti 10, ki je z motorjem <(gilera» TS 12134 privozil z desne. Zaradi sunka se je Rinaldo prevrnil z motorja in si pri tem zlomil levo nogo. Mimoidoči so ponesrečencu priskočili na pomoč ter mu pomagali v zasebni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Rinalda so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. Kavelj ga je udaril v glavo Žrtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 60-letni motorist Pietro Borsatti iz Ul. Matteot-ti 4, uslužben pri podjetju »Fiat Grandi motori«. Borsatti je bil včeraj v podpalubju motorne ladje «Livenza» v Novem pristanišču, kjer je v strojnem oddelku upravljal motorni škripev. Nenadoma ga je zadel v glavo škripčev kavelj in ga ranil po čelu. Borsattija so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. S kolesa je padel Sinoči se je na cesti pri Katina-ri, v bližini smodnišnice, ponesrečil 38-letni delavec Josip Bambič iz Doline — Domjo 352. Bembič se je na kolesu peljal proti mestu, nenadoma pa mu je nasproti privozih avtomobil ter ga oslepil z žarometi. Oslepljen od močne luči je Bembič izgubil nadzorstvo nad kolesom in se prevrnil. Pri tem se je ranil po obrazu in si verjetno zlomil desni komolec. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh, sprejeli na ortopedski oddelek. Prometna nesreča mestnega stražnika Na ortopedski oddelek bolnišni- .......................... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Kljub zahtevi tožilca po oprostitvi stroga obsodba dozdevnega tatu Ukradel naj bi iz nekega stanovanja 50.000 lir - Sedeti bo moral 2 leti in štiri mesece - S hotelskim gostom je izginil tudi brivski aparat Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba R. Ghez-zi) se je moral zagovarjati včeraj 37-letni Mario Salice iz Ul. Boito 6 (Spodnja Magdalena), ki je bil obtožen, da je 30. januarja lani zvečer ukradel 60-letni Enrichetti Belelli, ki stanuje v Ul. Fresco-baldi 2, nekaj čez 50.000 lir. Obtožnica je dolžila Saliceja, da ie vdrl v ženskino stanovanje skozi okno Belellijeva je prijavila tatvino karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo. Zaslišali so razne sosede okradene ženske in po dolgi preiskavi se jim je posrečilo, da so naleteli na osebi, ki sta bili v stanju, da jim nudita nekaj stvarnih podatkov o poteku tatinskega podviga. Dve ženski, in sicer Ser-gia Pietrina ter njena prijateljica Dina Cicala, sta izjavili, da sta tistega večera opazili nekega moškega, ki je imel opravka pri oknu Belellinega stanovanja. Ko ju je neznanec zagledal, je začel trkati na okno, kot da bi hotel priklicati kakega stanovalca. Zenski sta še poudarili, da je neznanec nosil črtkast plašč in zimsko kapo, ki mu je pokrivala uhlje. Zenski sta tudi trdili, da je bil na las podoben Saliceju. Karabinjerji so seveda poiskali krivca, ki je odgovarjal opisu. Res ;e bilo, da ima Salice črt-kast plašč, toda kape, ki bi pokrivala uhlje, niso našli na njegovem domu. Ker pa je bilo le preveč dokazov, ki so nedvoumno kazali na njegovo krivdo, so ga prijavili kazenskemu sodišču. Prva obravnava bi morala biti že 3. aprila letos. Tedaj pa se na sodišču nista zglasili niti Belellijeva dn niti priča Dina Cicaia, čeprav jima je sodišče pravočasno poslalo poziv, naj prideta na razpravo. Spričo tega prekršlka, so ju sodniki obsodili vsako na plačilo 5000 lir denarne kazni ter na povračilo sodnijskih stroškov. Do ponovne obravnave je prišlo šele včeraj, ko je javni tožilec zahteval, naj sodniki oprostijo ob toženca zaradi pomanjkanja dokazov. To zahtevo je tožilec postavil, ker je Salice vedno zanikal vsakršno krivdo. Tudi niegov zagovornik je zahteval podobno oprostitev ali pa vsaj najnižjo kazen. Razsodba kazenskega sodišča je vse presenetila. Sodniki so sp moški, ki je trkal na okno, prav znali obtoženca za krivega ter -o ,,,HUMIH........IIIHMIHIIIHHIIIIHIHH..............IIIIIIIIIIIIH.......IIII lil Ml III ■ .......lllllllll........I Ml Hilli IM lil lil II.........111II' II111II111111II1111IIIIIIHIIIII1111 • 11II11 lil 11IIIII1111....111 ■ 111111 ■ 11 ■ 1111.HIIIIIHII....... ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10 oktobra 1964 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 65-letna Maria Vetto-ri por. Donaggio, 76-letni Ettore Tri-carico, 89-letna Emma Fragtacomo vd. Molinari, 81-letna Adelia Molli-ni vd. Tamaro, 70-letni Santo Do-brilla. P5-letna Maria Cucich, 62-let-m Aldo Pezzerini, 78-letna Čarobna Komar por. Prodan, 61-letni Mario Cernico, 83-letni Francesco Crescia-ni, 81-letni Costantino Pietroforte. OKLICI: radiotehreik Giampaolo PI-nat in gospodinja Adriana Mosto, de lavec Giorgio Sartor in delavka Gra-ziella Prež, pomorski kapitan Augu-sto de Privitellio in gospodinja Rita Dagiat, mehanik Gerolamo Pacini 'n gospodinja Filomena Rlzzi, šofer Mario De Lorenzo in uradn ca Irma Viscovich, uradnik Niveo Biondi in gospodinja Dorotea Urbani, uradnik I.ivio Tabor in gospodinja Elvina Barnaba, mehanik Sergio Grisonich in gospodinja Alma Bancovich, mesar Tulilo Covra in frizerka Gian-na Moratti, agent javne varnosti Včeraj-danes Giorgio D'Angelo hi uradnica Li-liana loli-Paludetto, univ. asistent Eugenio dr. Calimani ln študentka Luisa Debiasio, pleskar Bruno Pa-rovel in gospodinja Gabriella Stojnic, upokojenec Mario Savini in gospodinja Rosa Debeljuh, delavec Pietro Gerzeli in trg. pomočnica Maria Luisa Rosatti, mizar Ferruccio Calcina ln gospodinja Bambina Ron-zoni, pek Sergio Battilana in delavka Elda Ivancich, inženir Mario Pe-trucco in univ. študentka Giulia Co-solo, bolničar Aldo Lussi in bolničarka Anna Maria Bronzin, mehanik Emilio Cernecca m učitelji-a Fiorella Zorzut, delavec Attiiio Ge-romet in uradnica Graziella Gerbec, steklar Giulio Sattln in uradnica Rosa Paglionico, električar Claudio Ni cheli in gospodinja Nella Cibien, u-čitelj Sergio Molesi in gospodinja Renata Furlani, trgovec Giorgio Pi-tassi in dr, filozofije Elena Valerio, podoficir Francesco Laurenza in gospodinja Maria Stellabotte, agent prometne policije Gino Covassi in šivilja Giuseppina Mauro, agent JV Wilbam Glannino Dl Bud in urednica Lucia Pecchiar, inženir Attiiio dTschia in gospodinja Maria Teresj Gargarone, karabinjer Filtppo Va-gnoni in bolničarka Norma De f'ar-co, natakar Ugo Carraro in delavka Giulia Manfrin, računovodja Vincen-zo Zappala in trg. pomočnica Maria Frlgo, uradnik Bosldar Fibpovlc-Gr-cic in študentka Costanza Mikulus, delavka Renata Vetrich, zidar Nico-lino Zamparo in sobarica Maria Buf-folo, elektrovarilec Rocco De Nuzzo in gospodinja Marta de los Angeles Quintas Monedero, uradnik Giovanni Kakovic ln gospodinja Odinea Degrassi, podoficir Arcangelo Boc-clero in gospodinja Adriana Minnitl, delavec Luciano Del Carlo In delavka Elda Zancoll. zastopnik Romano CarioH in gospodinja Luisa Maria Di Pierro, uradnik Vlttorio Damico in Armlda Polzonettt, Stelvio Pauli Ir. Nedda Bezzi, agent Arrigo Fonda in gospodinja Marina DlAgostino LOTERIJA trg pomočnik Giovanni Battista In BARI 23 31 43 37 55 trgovka Imelda Mesesnel, mesar Ser- CAGLIARI 40 88 79 77 30 gio Colombetta In tapetnica Anna FIRENCE 85 20 89 88 26 Maria Launoy, uradnik Giovanni Fe- GENOVA 49 90 66 3 74 ritoia m krznarka Liana Degrassi, MILAN 55 13 50 61 46 šofer Egldio Ceuter in frizerka Mar- NEAPELJ 10 77 15 51 42 cella Ruzzler, odvetnik Darno Clarl- PALERMO 72 3 1 26 61 cl in gospodinja Milesa Zaric, karo- RIM 63 54 13 57 32 sjer Lucio Giacomini in gospodinja TURIN 9 18 66 60 8 Nada Bunc, šofer Peter Gruber in BENETKE 8 82 33 87 30 ga obsodili na 2 leti in 4 mesece zapora ter na 70.000 lir globe. m m m Pred istimi sodniki bi se moral zagovarjati tudi 32-letni Vincenzo Villardi iz Milana, ki je bil obtožen, da je v hotelu Brioni ukradel nekemu gostu električni brivski aparat znamke Braun in 400.) lir neki sobarici, ki dela v istem hotelu. Do obravnave pa ni prišlo, ker ;e bil obtoženčev zagovornik o-pravičeno odsoten. Zato so sodniki obravnavo odložili za nedoločen čas. To je bila pravzaprav že tretja odložitev, do katere jr prišlo letos. Obravnava bi morala biti že 2. aprila, toda tedaj so ;o odložili, ker nista bila prisotna niti obtoženec in niti njegov zagovornik. 24. aprila bi moralo priti do ponovne obravnave, toda to pot ni prišla na obravnavo prizadeta stranka. Včeraj pa so jo odložili, kot smo dejali, zaradi opravičenega zadržka obtoženčevega zagovornika. Villardijev primer je zelo enostaven. Moški, ki živi v Milanu, je prišel v naše mesto 29. aprila 1962. Prijavil se je v hotelu Brioni, kjer je vzel v najem sobo za’ dva dneva. Ze naslednjega dne pa je izginil brez sledu. Prav pred poldnevom tega dne je bil ukraden v sobi št. 12. kjer sta prenočevala zakonca Sarobba iz Verone, električni brivski aparat. Zakonca sta odšla iz hotela nekaj Po 10. uri zjutraj ter se vrnila v sobo okoli 11.30. Ugotovila sta, da je sobarica pustila ključ njune spalnice v ključavnici. Tatvino sta opazila šele naslednjega dne. Kdo jima je ukradel brivski a-parat in sobarici Divi Fragiacomo 4000 lir, ki jih je imela spravljene v svoji torbici v službenem prostoru na hodniku? Tako sobarica kot vratar sta potrdila, da so bili tistega dne v hotelu samo trije gosti: Villardi in oba zakon ca. Tako se je začel lov za tatom. Villardija pa dolgo časa niso mogli zaslediti nikjer. Nazadnje so ga našli v milanskih zanorih, kjer se ie pokoril za nekatere druge tatvine. Zaslišal ga je milan sodnik, toda moški je vedno trdil, na tiste tatvine n! zagrešil. Na tem stališču je še vedno, ker gotovo upa, da ne obstajajo dovolj-ni dokazi za njegovo krivdo. Ce je tatvino seveda zagrešili ce so včeraj popoldne sprejeli 28-letnega mestnega stražnika Erman-na Parenta iz Ul. Foscolo 16, ki se bo moral zdraviti od 35 do 40 dni zaradi zloma desne nadlakt-nice. Parente se ie malo prej na motorju TS 22191 službeno vozil po Ul. Giulia. Ko ie privozil v bližino stavbe št. 92, je trčil v furgon «ape» TS 33279, ki ga je pred njim vozil 24-letni Edoardo Lesich iz Ul. del Pozzo 2. Zaradi sunka se je potem Parente prevrnil z motorja. Trčenje dveh avtov Pri prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj okrog 14.30 v Ul. Vecellio na vogalu Ul. Pascoli. se je ponesrečila 21-letna Maria Por-celli por. Marchioro iz Ul. Catta-ruzza 12. Porcellijeva se je peljala v avtu TS 69627, ki ga je vozil njen mož Tullio. Na omenjenem vogalu pa sta trčila z avtom TS 55123, ki ga ie vozil 38-letni Rafael Škrk iz Nabrežine, Kolodvorska ulica 69/a. Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarca po levem sencu in po glavi. V napadu živčnosti je užalil stražnika 35-letni Alberto Radoslovich iz Ul. Tigor 6 se bo moral zaradi živčnega izpada zagovarjati pred sodniki. Agenti s komisariata Starega mesta so ga prijavili sodišču zaradi upiranja javnemu funkcionarju, ker se je upiral pokazati dokumente in zaradi kletvic. Radoslovich že sedi v zaporu, kjer verjetno premišlja o svojem neumnem dejanju. Radoslovich je skupaj z ženo in 30 mesecev starim otrokom predvčerajšnjim zjutraj prišel v bar v Ul. Cavana 5. Zakonca sta sedla k mizi in naročila pijače, medtem je njun otrok skakal iz bara na cesto in se vračal k staršem, ne da bi se ti zmenili zanj. Otroka, ki je bil sredi ceste v nevarnosti, je opazil mestni stražnik. Ta je vstopil v bar in pozval zakonca Radoslovich naj plačata globo, ker premalo skrbita za svojega otroka in ga ne znata čuvati pri sebi. Ženska se ni prav nič upirala in je globo plačala, Radoslovich pa ni bil istega mnenja, v jezi je najprej ozmerjal stražnika, nato pa je začel preklinjati. Ko ga je stražnik pbžval naj pokaže dokumente, se je tudi temu uprl. Stražnik pa se ni dolgo pomišljal, poklical je agente s komisariata, ti pa so živčnega Radoslovicha prijeli in ga takoj odpeljali v zapor. ENAL0TT0 Natečaj št. 41 ZMAGOVITI STOLPEC Bari . . Cagliari . Firence Genova Milan • k Neapelj Palermo < Rim . , Turin . . Benetke Neapelj II Rim II 23 40 85 49 55 10 72 63 9 8 77 54 1 X 2 X X 1 2 2 1 1 2 X PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 23.704.000 11 točkami lir 183.200 10 točkami lir 18.800 Dokončne kvote določi o- srednja komisija • Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade PRALNI STROJI avtomatični, superavtontatičnl in ultrasuperavtomatifni SIEMMENS-MINERVA NA0NIS - IN0ESIT ter vsi elektrogospodinjskl predmeti od sušilca za lase do vseh drugih elektro-industrijskih potrebščin IZVAŽAMO V VSE DRŽAVE fco BIVALIŠČE Radio trgovina SERGIO R0SELLI TRIESTE — TRST Ul. Tar Ban Piero t Tel. nm Večerni tečaji v tehničnem zavodu «Carli» Tudi v letošnjem šolskem letu organizira Pokrajinski konzorcij z& tehnično šolstvo večerne tečaje pri Tehničnem zavodu «G. R. Carli« v Ul. Diaz 20. Letos bodo naslednji tečaji; za stenografijo, strojepisje, računovodstvo, strojno računovodstvo, francoščino, angleščino in nemščino (tako za začetnike kot za tiste, ki že nekoliko obvladajo je zik). Za obiskovanje tečaja je treba plačati samo 500 lir za celo šolsko leto. Pouk se bo začel 5. novembra. Vpisovanja se sprejemajo vsak dan (razen sobot in nedelj) od 18. do 20. ure na tajništvu omenjene šole, in sicer do 25. oktobra. Pravilno in zelo potrebno bi bilo, da bi Pokrajinski konzorcij za strokovno šolstvo priredil take tečaje tudi v slovenščini, in sicer pri Trgovskem tehničnem zavodu (Trgovska akademija). Obveščamo cenjene poslušalke in poslušalce, da bo Radio Koper podrobno poročal o olimpijskih igrah v Tokiu enajstkrat dnevno. V slovenskem jeziku boste lahko poslušali rezultate z olimpiade in sporede ob 6 30, ob 13.30, ob 14.30 in ob 15.30. Ob 14.30 in ob 15.30 bomo objavljali tudi kratke komentarje, magnetofonske posnetke izjav jugoslovanskih atletov pred odhodom v Tokio in drugo gradivo. V italijanskem .jeziku pa bodo posebne oddaje, posvečene olimpiadi, na sporedu ob 5.30, ob 7.30, ob 12.30, ob 16.30, ob 17.30, ob 19.15 in ob 22.30. Zlasti obširna poročila z izjavami In komentarji bodo na sporedu ob 17.30 in ob 22.30. Razna obvestila Slovenski taborniki rodu »Modrega vala« bodo imeli občni zbor svojega rodu v nedeljo, dne II. oktobra ob I. uri v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Mali oglasi VAJENKO-PRODAJALKO, Slovenko, sprejmemo za stalno v službo. Predstaviti se v ponedeljek 12. t.m. zjutraj pri RADIO ALABARDA, Drevored XX. Settembre št. 16. PODI in pokrivala za puae, preproge ln sintetične preproge za nodnike iz plastike, gume, Moauette ln Me-raklon. Beneške zavese (tende vene-z.aue) po meri, zastori. Cinz lava-tex, prevleke lz plastike. A. R. P. ITALPLAST — Trg Ospedale št; 6, Tel. 99-919. DAHVV1L, —> Plazza S. Glovang) št 1 — natančna in vestiia popravila ur in zlatnine. v"* '4J| Mr st !Si VMfr % DOBITE različne štedilnike na drva ln premog, na plin in elektriko, različne peči, trajno-voieče in na usen, pralne stroje in hladilnike naj. boljših znamk, plačilo po dogovoru, tudi na obroke PRI CARLU BRUSI-Nl, Trst, Ul. C. Battisti št. 2«. Tel 29941. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <5. — H. 19.) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro ln Neri, Ul. Dante 7; Godina, Šentjakobski trg 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ai Due Mori, Trg U-nita 4; G. Papo, Ul. G. Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (5. — 11. 19.) Giustl, Ul. Bonomea »3 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri. Ul Dante 7. Kino.V / £# ig* Nazionale 14.30 «Dalla terra alla lu-na» i echnicolor George Sander:*, Joseph Loilen. Arcobaleno 14.30 «1 gemelli del le-xas» Eastmancolor. Dvojni Walter Chiari in dvojni Raimondo Vianel-lo. Escelsior 14.30 «La signora e i suoi mami« Shirley Mac Lame. Paul Nevvman, Robert Mitchum. Fenice 14.00 »Italiani brava gente« Raffaele Pišu. Tatiana Sainoilova, Andrea Checchi. Grattacielo 13.00 «La settima alba« Technicolor. William Holden. Su-sannah York, Capucine. Alabarda 14,00 »I promessi sposi« Technicolor. Gil Vidal, Maria Silva. Filodrammatico 14.30 »I due mafiosi« Technicolor. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia. Aurora 15.00 »La donna di pagiia«. Cristallo 14.00 «OSS 117 minaccia Bangkok« Technicolor. Capitol 14.00 «1 tre dt Ashia« Technicolor. Yul Brynner. Garibaldi 15.00 «Vento di tempesta« Technicolor. Caroll Baker, Roger Moore. Impero 14.00 «Se permettete parlia-mo di donne« Prepovedano mladini. Moderno 14.30 «7 giornd a maggio« Burt Lancaster, Kirk Douglas, A-va Gardner. Astra 15.00 «McLintock». Astoria 14.30 «11 re del sole« Technicolor. Yul Brynner. Abbazia 14.30 «La dea del peceato« Technicolor. Šarita Mentiel, Alberto De Mendoza Ideale 14.00 «Frenesil d’estate» K°-mični film. Vittorio Gassman. Sandra Millo. Skedenj 16.00 «Quel certo non so che« Technicolor. Doris Day, James Garner. Gledališča Teatro Stabile. Pri centralni prodajalni vstopnic v galeriji Protti (telefon 36-372) se je začelo potrjevanje in rezerviranje abonmajev za dramsko sezono 1964-65, ki se bo začela v četrtek 15. okt. s predstavo »Komično gledališče Carla Goldonija«, ki je žela velik uspeh na mednarodnem dramskem festivalu v Benetkah. VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1964-65 Podporno društvo «Dija:ka Matica« sporoča, da se prošnje za dolgoročno brezobrestno posojilo za akademsko leto 1964-65 vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih visokošolci lahko dobijo pri odboru “Dijaške Matice« v Trstu — Ul. Geppa 9. Prošnje se sprejemajo do 16. oktobra t. 1. LiMdska prosveta “* PROSVETNO društvo « SLAVKO ŠKAMPERLE » priredi, v svojih prostorih v četrtek, 15. t. m. oh 20. uri PREDAVANJE ŽENA, MATI, OTROK Predavala bo diplomirana babica Vabimo žene, da se udeleže ponoštevilno. Prosimo točnost. Izlet SPDT na Štajersko ln Koroško. V dneh 3. in 4. nov. odhod pr®-ko Slovenjgradca v Dravograd to mimo Raven, domovine in groba Prežihovega Voranca, v Mežico Ih Cmo. Vpisovanje le do 29. 10, kot običajno v Ul. Geppa 9. UNIVERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI - ELEKTR0G0SP0DINJSKI PREDMETI Superavtomatični pralni stroji CANDY — REX — CGE Izredne cene za izvoz Dostava na dom brez posebnih izvoznih stroškov v vse predele Jugoslavije UNIVERSALTECNICA trieste — trst, Corso Garibaldi št. 4 — Tel. 41243 in Trg Goldoni it. 1 Darovi in prispevki Na filmskem večeru v petek 9. t. m. so darovali za prosvetno društvo v Skednju družina Kislč Iz Skednja 1000 in gospa Francka Cop iz Blejske Dobrave št. 41 1000 lir. Društvo si Iskreno zahvaljuje. V počastitev spomina pok. mame prof. Ignacija Ota daruje učenec 1-gor Guštin 1000 lir za Glasbeno Matico. Namesto cvetja na grob pokojne Marije Gržančlč daruje družina dr. Serafina Hrovatina 2000 lir za Dijaško Matico. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta Josipa Pečarja se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala preč g župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov »P°‘ min. DRUŽINA PECAB Bazovica, 11.X.1964. z A n V A L A. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame MARIJE GRŽANČIČ Posebna zahvala osebju bolnišnice, darovalcem cvetja ter vsem. ki so na kateri koli način počastili spomin nepozabne pokojnice in jo spremili na zadnjo pot. Žalujoči: hči Marija z možem, sinovi Pepi, Rudi, Viktor in Mihael, snahe, vnuki in ostali sorodniki Trst, 11. oktobra 1964. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage žene in mame MARIJE ALBINE OTA in Jo spremili k zadnjemu počitku. Zahvala naj gre tudi g-župniku, domačemu pevskemu zboru in društvu Valentin Vod. nik, prof. U. Vrabcu, Glasbeni Matici, Prosvetni zvezi, pevcem in društvu Prosek-Kontovel, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Dolina, 11,X.1964.______________ Žalujoča DRUŽINA OTA POTOVALNI URAD «AURORA» Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29243 priredi v dneh od 1. do 4. novembra letos 2. IZLET V BEOGRAD Odhod iz Trsta 1. novembra zvečer z modernim avtobusom «Gran Turismo«. Ogled mesta z vodiči, izlet na Ava-lo, ogled trdnjave Kaleinegdan, vojnega muzeja, zoološkega vrta. Stanovanje in hrana v odličnih hotelih II.kat. Cena izleta je 23.500 lir, doplačilo za vpis na skupni polni list 1450 lir. Infonnacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «AUKORA» vsak dan med uradnimi urami. TOKIJSKA OLIMPIADA pri Vas doma s televizorji svetovno znanih znamk AUT0V0Xt SIEMMENS in MINERVA — produkcija 1965 po cenah primernih vsaki zahtevi — JAMSTVO IN TEHNIČNA POMOČ UGODNI PLAČILNI POGOJI Mdjučni zastopnik RADIO TRGOVINA SEREI0 ROSELLI TRIESTE — TRST, Ul. Tor San Piero 2 — Tel. 31294 IZVAŽAMO V VSE DRŽAVE fco BIVALIŠČE htm na predvaja danes 11. t. m. ob 15. uri film posnet po drami Jeana Paula Sartra: (ZASEŽENI V ALTONI) Relija VITTORIO DE SICA — igra SOPHIA LOREN — __A__ N ponedeljek, 12. t. m. ob 18- uri ponovitev' filma: I SEQUESTRATI Dl ALTONA (Zaseženi v Altom) ALI ŽUPANOVA ZAGOTOVILA NE DRŽIJO? Občinska uprava v Gorici še vedno ovira vpis slovenskih imen Zakaj ne dajo načelniku matičnega urada ustreznik navodil v skladu z obljubami župana in odbora? Pretekli teden se je zglasil na matičnem uradu goriške občine Jožef Jarc iz Doberdoba, Goriška ul. 13, ki je hotel vpisati v seznam novorojenih svojega sina, ki se je nekaj dni prej rodil v gorički porodnišnici. Izbral mu je i-me Iztok. Načelnik matičnega u-rada pa ni hotel o tem nič slišati. Dejal je, da tega imena ne bo vpisal in je zapisal v . matično knjigo ime Andrea. Oče seveda prijave ni maral podpisati ter je vztrajal na svojem stališču, da i-majo starši pravico, da sami izberejo ime svojemu otroku. Drugi tak primer se je pripetil nekaj dni prej z otrokom iz Stan-dreža. Oče Stanislav Brajnik ga je hotel vpisati z imenom Ivan, Tudi v tem primeru je načelnik matičnega urada odklonil, da bi vpisal to ime in je predlagal naj vpišejo italijanski prevod Giovan-ni. Potem je predlagal naj ga vpišejo pod imenom Ivo. Ko pa je hotel oče domov k ženi na posvet, ga uradnik ni. pustil niti za pol ure iz urada preden ne podpiše izjave o prijavi in z imenom, ki ga je hotel on vsiliti. Kot se bodo naši čitatelji gotovo še spominjali; je občinski svet pred meseci razpravljal na Svoji lil IVO PKOSEK predvaja danes, 11. t. m. ob 16. uri Cinemascope technicolor film: , II TUUPANO NERO (ČRNI TULIPAN) Po Istoimenskem romanu Alessandra Dumasa Igrajo: ALAIN DELON, VIRNA LISI in AKIN TAMIROFF KINO SKEDENJ predvaja danes, 11. t. m. oh 16. uri lep in zabavni — barvni film: QUEL CERTO NON SO CHE (Tista negotova stvar) Igrajo: DORIS DAY in JAMES GARNER seji o slovenskih imenih v zvezi z interpelacijo, ki je bila vložena v tej zadevi. Goriški župan je dal takrat v imenu . občinskega odbora zagotovila, da bodo glede slo-, venskih imen novorojenčkom na našem področju ravnali široko* grudno in dopuščali vpis takih i-men. S tem So se strinj'ali vsi ob* činski svetovalci, razen seveda MSI, ki bi radi ohranili fašistični zakon iz leta 1939 po receptu «qui s, parla solo ]’italianO». Prav tako se zdi, da župan in: občinski odbor nista ali nočeta biti na tekočem o delu rimske vlade in njenih organov kar se tiče dajanja imen novorojenčkom, če se njuni uradniki lahko še vedno sklicujejo na člen 72 zadevnega fašističnega zakona iz leta 1939, ker ne upošteva dejstva, da je senatna komisija na zakonodaj i ni stopnji že preteklega februarja odobrila odlok, s katerim se do-1 voljuje dajanje neitalijanskih i-men otrokom italijanskih držav" Ijanov ter se pri tem lahko upo rahljajo tudi črke J, K, Y in W. Poslanska pravosodna komisija-je na svojem sestanku preteklega aprila ludi razpravljala o tem o-snutku- ter poleg tega še o eventualni vključitvi črk C, Z in S, ki jih često najdemo v slovenskih imenih. V načelu se torej obe komisiji strinjata v tem, da lahko starši izberejo za svoje otroke tudi neitalijanska imena. Ker gre' v naših primerih za otroke pri-' padnikov naše narodne skupnosti,, kateri nova republiška ustava žžs skoro dve desetletji zagotavlja,’; «da bo republika s posebnimi zakoni zaščitila njene pravice*, mi-, slimo da spada med te tudi pra-vica slovenskih staršev, da da jej.# svojim otrokom slovenska imena. Spričo zgoraj navedenih dejstev in spričo sklepov obeh opolnomo-(tenih parlamentarnih komisij ne moremo razumeti, da se gorička občinska uprava tako krčevito di ži predpisov starega fašističnega zakona v teh dveh primerih, ko pa imamo tudi v Gorici že mnogo primerov, ko so vpisali v matično knjigo slovenska ali slovanska imena tudi v zadnjih mesecih. Naj navedemo za primer i-mena: Ivan, Boris, Igor, Samo, Majda, Milena itd. Slovenski starši pričakujejo, da se preneha s takimi diskriminacijami in se jim prizna pravica, da sami izbirajo imena za svoje o-troke v duhu in v skladu nove republiške ustave. dežurna cvetličarna Danes 11. oktobra bo v Gorici Vprašanje poslancev KPI v zadevi prof. Rosija Poslanci KPI Marija Bernetič, Franco Raffaele, Ginrgina Levi A-rian in Lizzero so vprašali ministra za prosveto, kakšne ukrepe namerava sprejeti, da se ustavijo vsa sovražna dejanja in nedopustna izzivanja, ki jih je organizirala neofašistično združenje «Giovane Italia» skupno s samozvanimi ^italijanskimi študenti, proti profesorju Mihaelu Rožiču, italijanskemu državljanu slovenske narodnosti, Iu je bil po rednem natečaju imenovan za ravnatelja na klasičnem liceju «Dante Alighieri« v Gorici. Vprašali so ga tudi, kaj namerava storiti, da se vzpostavi na liceju zopet red in se zagotovi mirno sožitje med gorilam prebival; stvom ob spoštovanju ustave, ki priznava enakopravnost vseh državljanov, tudi če pripadajo različnim narodnostnim skupinam. PO POSVETU PRI POKRAJINSKI UPRAVI Nadaljevanje akcije za asanacijo goveje živine na Goriškem V la namen bo pokrajinska uprava zaprosila za državni prispevek Pohujšljivec prijavljen sodišču Leteči oddelek goriške kvesture je včeraj prijavil sodišču nekega 15-letnega pobalina iz Gorice, ki je zalezoval neko žensko v predmestni ulici ter zagrešil na javnem prostoru nemoralna pohujšljiva dejanja. Pod predsedstvom odbornika za kmetijstvo Vezila se je pretekli četrtek popoldne ob 17. uri zbrala na posvet na sedežu pokrajinske uprave komisija za izvedbo asanacije in za izboljšanje živinoreje na Goriškem. Posveta so se udeležili še dr. Vianello za kmetijsko nadzomištvo, pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti, živinorejski izvedenec dr. Zorzut ter zastopnik živinorejcev De Fi-netti. Z izvajanjem načrta za asanaei-jo so začeli leta 1958 in sicer pokrajinska uprava s sodelovanjem kmetijskega nadzorništva in pokrajinskega živinozdravnika. Namen je bil zatreti jetiko in brucelozo med živino s pomočjo u-radnega pregleda goveje živine, ovc in koz, ter z dodelitvijo posebne odškodnine za okužene živali, ki so jih morali zaklati. Letos so opravili pri izvajanju odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italia št. 34, telefon 53-71. ................................................................................ KORAK NAPREJ PRI REŠEVANJU VAŽNECA VPRAŠANJA KINO PRJISFIOKJINTOVElj predvaja danes, 11. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: • DONKE SENZA PARADISO (Ženske brez raja) Po romanu «San Michele«, Axela Munthcja Igrajo: O. Vf. FISCHER, ROSANNA SCHIAFFINO. VALENTINA CORTESE. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan vfv.D Radio Trst A 8-00 Koledar; 8.30 Poslušali bo-5J®— 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 ®»°v. pesmi; 10.00 Maša; nato Orkester Canfora; 11.15 Oddaja za hajmlajše; nato Ringaraja; 12.00 ?*ov- nabožna pesem; 12.30 Glas °a Po željah; 13.00 Kdo, kdaj, fj*aj...; 13.30 Glasba po željah; Karakteristični ansambli; 15.00 Znani pevci; 15.15 Jazz; 15.45 *bor «Tarvislo»; 16.00 Simfonična “e‘8 F. Liszta; 17.00 Plesna čajanka; iboo Kino, včeraj in da-2?s: 18.30 Orkestri; 18.55 Komorni, ansambli; 19.15 Nedeljski vest-S' 19.30 Dunajske melodije; <0.00 šport; 20.30 Iz slov. folklore: 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Ne-ye'Ja v športu; 22.10 Klasična simfonija; 22.30 Dixieland ansambli. Trst ,12.15 Danes na športnih lgrl-5C*n; 14.15 «E1 campanom). Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos ”L; 9.05 Ob 100-letnici rojstva g- Gregorčiča; 9.20 Zabavni zvoki: 9.45 Zbor Vinko Vodopivec; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne ar‘je; li.oo Reportaža; 11.15 «0-patija 1964»; 11.50 in 12.55 Glasba Po željah; 12.35 Zunanjepoli; JKnl pregled; 13.50 Sosedni kraji m ljudje; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi; 15.00 Prenos RL; ‘8.30 Lokalni šport; 19.00 športna nedelja; 19.10 Medigra; 19.30 Pre-nos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program , ®-30 Vreme na ital. morjih; 8.00 •mtranji pozdrav; 7.10 in 8.15 a NEDELJA. 11. OKTOBRA 1964 limpijske igre; 9.00 Kmetijska oddaja; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.30 O-limpijske igre; 14.15 R. Garcia in njegov orkoster; 14.30 in 15.20 V nedeljo skupaj; 15.45 Nogomet od minute do minute; 17.15 Nepozabne pesmi; 17.30 Radijska črtica; 17.45 Toscaninijeva umetnost; 19.15 športni dnevnik; 21.20 Pianist Ashenazy; 22.20 Plesna glasba. //. program 7.45 Jutranja glasba; 9.00 Program za ženske; 9.35 in 10.55 Oddajali smo; 10.35 Olimpijske 'igre; 11.35 Pevci; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Marsovec na Zemlji; 15.45 Neapeljske pesmi; 16.35 O-limpijske igre; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 športna nedelja; 21.40 Glasba v večeru. III program 16.30 Bachove kantate; 17.20 Musil-Chiusano: «Vincenzo e l’a-mica degll uomini importanti«; 19.00'Egkove skladbe; 19.15 Španska kultura; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na programu Elgar in Holst; 21.20 Purceliova opera: «The fairy Queen». Slovenija 8.00 Mladinska igra; 8.50 Iz mladinske glasbe; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši...; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.40 Lahka glfisba; 11.40 Reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 Operni koncert; 15.05 Danes popoldne; 16.00 Humoreska tedna; 18.30 Solistična glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zve- čer«; 21.30 Iz slov. simf. glasbe; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Komorni koncert. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.45 Nabožna oddaja; 16.15 Olimpijske igre (v evroviziji); 18.15 Program za najmlajše; 19.20 Registriran športni dogodek; 20.15 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 F. Zardi: «1 grandi camaleonti»; 22.25 Olimpijske igre; 23.30 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 šport; 22.10 Terzoli-Zapponi: I Taropehi. Ponedeljek, 12. oktobra 1964 18.00 Olimpijske Igre; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Avtomobilizem v Italiji; 22.00 TV priredba; 22.25 Olimpijske igre; 23.30 Dnevnik. . > II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Be-seda in glasba«. | Jug. televizija 9.30 Deček iz cirkusa — film; 110.00 Kmetijska oddaja; 15.50 Budimpešta: Nogomet Madžarska : CSSR; 16.50 Olimpiada v Tokiu; 19.00 87. policijska postaja - film; 20.00 Dnevnik; 20.45 Ogledalo državljana Pokornega; 21.45 Da ali ne — quizz; 22.45 Prenos iz Tokia. Ponedeljek, 12. oktobra 1964 11.40 Televizija v šoli; 16.20 Ponovitev; 16.40 Ruščina; 17.10 Angleščina; 17.40 Francoščina; 18.10 Risanke; 18.25 Napoved in obzornik; 18.45 Olimpiada v Tokiu; 19.45 Propagandna oddaja; 20.00, Dnevnik; 20.30 B. Belan: Avtobiografija utopljenke; 22.00 Propagandna oddaja; 22.05 Oljmpiada v Tokiu; 22.35 Obzornik; 22.45 Prenos iz Tokia. i ' ' TRST • UL. GARDUCGl, 15 Tel 29-656 BOGATA IZBIRA naočnikov, daljnogledov, ŠESTIL, RAČUNAL IN POTREBŠČIN ZA VIŠJE ŠOLE, toplomerov in fotografskega materiala. Sestanek na goriškem županstvu o konzorciju industrijske cone Prisotni so bili predstavniki občin Gorica in Sovodnje, pokrajine, trgovinske zbornice in hranilnice tega načrta že peto fazo, pri kateri so pregledali 8763 glav goveje živine; našli so 335 primerov jetike in 54 primerov bruceloze. O-kužbe zaradi jetike so padle od 7.01 odst. na 3.8 odst. Pač pa so ugotovili precejšnje razširjenje bruceloze o kateri so prej menili, da je izginila. Gre predvsem za kupljeno živino, ki je lastniki niso dali pregledati. Ker je ta bolezen nalezljiva tudi za človeka, so sklenili, da bodo pozvali lastnike okuženih živali, da jih takoj zakoljejo. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so Di la prizadevanja pokrajinske uprave za asanacijo goveje živine deležna razumevanja večine živinorejcev, ki so se zavedali splošne koristi te akcije ter so takoj poskrbeli za zakol okuženih živali, za razkuženje hlevov in za nakup novih živali, ki so bile na stroške pokrajinskega živinozdrav-niškega urada pregledane. Zato je komisija sprejela sklep, da bodo javno pohvalili tiste živinorejce, katerih živina je vsa zdrava in jim izdali zadevno potrdilo. Komisija je sprejela tudi sklep, da bodo na podlagi rezultatov petega pregleda živine predlagali pokrajinskemu svetu nadaljevanje te akcije s šestim pregledom in da bodo v ta namen zaprosili za državni prispevek. Tako bodo leta 1S65 vso živino ponovno pregledali po vsej pokrajini. Predstavniki ustanov, ki se jih ustanovitev industrijske cone neposredno' tiče, so se v petek sestali na goriškem županstvu. Prisotni so bili župan Gallarotti, odbornika Martelani in Lupieri, generalni tajnik Palin in dr. Genti-le za občino Gorica; župan Ceščut, podžupan Cotič in odbornik Pe-tejan in tajnik Cresta za občino Sovodnje, pokrajinski predsednik Chientaroli, odbornik Vezil in dr. Baum, predstavniki pokrajinske uprave, predsednik Rigonat in Po-terzio ter Ferlan za trgovinsko zbornico kakor tudi Egidio Benci, predstavnik hranilnice. Zupan Gallarotti je seznanil prisotne s pripravljalnimi sestanki za ustanovitev industrijske cone ter o privoljenju, ki ga je dala ustanova za industrijsko obnova (IRI). Preučili so nato nekaj vpra-šarij splošnega značaja, o katerih so se strinjali Vsi prisotni. Industrijska cona bo obsegala področje, ki ga predvidevata urbanistična načrta Gorice in Sovodenj. Sestavili so tudi odbor, ki bo izdelal osnutek pravilnika; prisotni so se na tem sestanku že pogovorili o njegovih najosnovnejših smernicah, med drugim bodo določili pristojnost o-beh občinskih uprav (Gorice in Sovodenj) na osnovi občinske razmejitve. štirih dneh. Včeraj ob 13.40 so prepeljali v bolnišnico 40-letnega Ferruccia Vi-sentina iz Martinščine, Ul. Vicen-ža 15. Bil je nezavesten in zdravniki so mu ugotovili številne poškodbe po obrazu in rokah. Pridržali so ga z rezervirano prognozo. Luigi Bertarelli iz Zagraja, ki je spremljal ponesrečenca je povedal, da je Visentin dobil navedene poškodbe pri trčenju z nekim tovornikom, ko se je v Zagraju peljal s svojim motociklom znamke «Galletto». Na svojem domu v Ul. Lunga 6 v Gorici pa se je okrog 17. ure ponesrečil 22-letni Mario Kavčič. Pri padcu v hiši je zadel v vrata, ki so se zaprla in mu povzročila rano na desnem zapestju. Nudili so mu prvo pomoč, okreval bo v. nekaj dneh. Na Kalvariji ga je zadela kap Včeraj zjutraj že precej zgodaj se je odpravil 64-letni Glovanni Vi-sintin, ki je upokojenec in stanuje v Gorici, Ul. Leoni 23, z mope- dom proti Grojni, da. bi na Kalvariji nabral nekaj gob ln kostanja. V Grojni je zavil po cesti na Kalvarijo ter se peljal še kakih 700 ali 800 metrov daleč. Tam je prislonil moped k nekemu drevesu ter odšel še kakih 30 metrov peš Tam se je sesedal na tla in umrl. Okrog 7.30 je našel njegovo truplo 38-letni mehanik Edvard Jarc iz Podgore Ul. Brigata Cuneo 38, ki je takoj obvestil karabinjerje iz Podgore. Ti so truplo zastražili dokler ni prišel zdravnik dr. Be-vilacqua, ki je ugotovil smrt zaradi srčne kapi. Nato so odpeljali truplo v mrtvašnico na glavnem mestnem pokopališču, na razpolage) sodnim oblastem*, ki morajo izdati dovoljenje za pokop. Darovi in prispevki Obrni zbor in treningi športnega društva DOM Športno združenje DOM v Gorici vabi vse igralce in simpatizerje na občni zbor, ki bo v sredo 14. t m. ob 20. uri v prosvetni dvorani v štandrežu. Združenje DOM javlja obenem, da se vršijo treningi vsak torek in petek od 20. do 22. ure v telovadnici na Trgu Medaglie d’oro v Gorici. Danilo Rojc iz Gorice daruje Podpornemu društvu 15.000 lir v počastitev spomina na svojega pred kratkim umrlega očeta Andreja. Darovalcu prav lepa hvala, pokojnemu pa naj bo lahka domača gruda. iz goriške bolnišnice Včeraj dopoldne okrog 11.15 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško oivilno bolnišnico komaj dveletno Patricio Berce iz Gorice Ul. Ascoli 18. Pri pregledu so ji ugotovili rano pri levem očesu, ki si jo je povzročila ko je padla doma v spalnici s postelje. Nudili so ji prvo pomoč, okrevala bo v amninmmiiii..Miiiniiiiimiiiiiiiiiiniiiiinii»''''»'iiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiii.. V ZAČETKU DECEMBRA V GORICI Jugoslavija bo prisotna na Andrejevem sejmu Razstavila bo vino z obmejnega področja V teku so zadnje priprave za letošnji Andrejev sejem, ki bo v začetku meseca decembra v Gorici. Občinska uprava si prizadeva, da bi ta sejem obnovil svoje tradicije ter postal posrednik med prebivalstvom Gorice in njenega zaledja. Pri zasledovanju teh ciljev so v teku pogovori med predstavniki občine Gorica in občine Nova Gorica, da bi se dogovorili, v kakšni obliki bi mogla podjetja z onkraj meje sodelovati pa našem Andrejevem sejmu. Po neuradnih vesteh se predstavniki obmejnih občin pogovarjajo o razstavi jugoslovanskih vin, ki se pridelujejo v obmejnem pasu. Ni izključeno, da bodo pogovori prinesli še kakšno podobno pametno zamisel, ki bi povzdignila Andrejev sejem iz navadne zabave, na katero je zdrknil povojna leta, na višji nivo. V rupenski tovarni se je ponesrečil Včeraj popoldne okrog 10.30 so z zasebnim avtomobilom pripeljali v goriško civilno bolnišnico 33-let-nega Ernesta Budala iz Standreža Romitišče 3. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili rano s prerezom kit na levi nogi ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Budal je povedal, da je malo prej, ko je skušal spraviti v pogon stroj za vretje, odletel pri tem neki vijak in ga ranil v nogo. TA TEDEN 10 TOKOV ill MERLOT ■ Na vogalu v Ljudskem vrtu je pred nekaj dnevi postavila svojo stojnico goriška kostanjarica. Spekla je že precej kostanja, ki ga ji dobavlja trgovec iz Čedada. Cena sc v primerjavi z lanskim letom ni bistveno spremenila (morda Je to edini artikel, ki ni bil podvržen mrzlici po višanju cen) — 15 kostanjev za 50 lir Zanimivo je, da v času, ko uživamo kostanjev sad iz Benečije, cvete kostanjevo drevo v Drevoredu 20. septembra; igra narave, ki nas vedno znova preseneča. V VSEH TRGOVINAH Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 4. do 10. oktobra se je v go-riški občini rodilo 23 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 5 in oklicev 6. ROJSTVA: Stefano Cettul, Mas-simo Gaspardis, Gabriele Bravin, Simonetta Benedettl, Luca Collini, Fabio Andrian, Elena Vuga, Daniela Vuga, Graziano Grandene, Mar-co Furlan, Marina Donda, Micae-la Visintin, Patrizia Cingerli, Davide Ierman, Roberto Demarchi, Gabriella Venturini, Massimo Ma-toni, Antonella Sartori, Etena Žorži, Caterina Freschl, Lucia Mervič, Massimo Fuga, Giordano Munafo. SMRTI: upokojenec 77-Ietni Andrea Rojc, gospodinja 53-letna Ar-demia Bonutti, nor. Feresin, gospodinja 74-letna Maria Sossou, por. | Marussi, upokojenec 77-letni Na-zario Giletti, upokojenka 82-letna Orsola Boschln, vd. Matesic, gospodinja 65-letna Maria Zavadlav, por. Zavadlav. POROKE; študent Dario Bevi-lacqua in uradnica Anna Maria Granata, šofer Umberto Piovesana in frizerka Paola Codermaz, šofer Romano Toffoli in frizerka Lidia Valentini, mesar Eugenio Pelicon ln gospodinja Giovanna Gerardi, bančni uradnik Candido Rosin in gospodinja Margherita Mauro. OKLICI: delavec Innocente Vlt-torio Ukmar in tekstilka Franca Sgubin, oficir ital. vojske Riccardo Mainetti in računovodkinja Clara Vidali, uradnik Mario Ligresti in uradnica Dorotea Skočir, trgovec Pietro Cassani in barlstka Lucia Gorian, uradnik Božidar Grcic-Fi-lipovic in študentka Costahza Mi-kulus, oficir ital. vojske Danilo Raffaelli in gospodinja Elda Pet-tarin. Danes bodo zadnje odbojkarske tekme turnirja «Standrež 64». Ker bodo odločilne za zasedbo častnih mest, pričakujejo, da bodo srečanja zelo ostra in zanimiva. Na slik: »ogrevanje« pred igro, kot si ga zsmišija karikaturist. AVTOBUSNI IZLET V UMAG Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v nedeljo 25. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Istro do Umaga. Odhod iz Gorice ob 7. in iz Podgore ob 7.15, kosilo iz nahrbtnika. Vpisovanje do 20. t.. m., pri A. Košuta, Gorica, Ul. Ma-meli 12. Vožnja za člane po 1100 in za nečlane po 1200 lir. Za prehod meje zadostuje veljavna prepustnica. v Gorici VERDI. 15.00: «100.000 dollari al sole«, J. P. Belmondo in L. Ven-tura. Ameriški film cinemascope. CORSO. 14.00: «Becket ed il suo Re», R. Burton, P. Toole in Gino Cervi. Cinemascope v barvah. V1TTORIA. 15.00, zadnja ob 21.20: «Per sempre con te«, Connie Francis in Dany Robin. Ameriški cinemascope v barvah. CENTRALE. 15.00: «1 cavalieri del-la vendetta«, L. Massari in F. Rabal. Italijanski film technicolor. v Tržiču PRINCIPE. «1 due evasi di Sing Sing«, Franco Franchi, Cicclo In-grassia in Gloria Paul. NAZIONALE. «Lo sperone nudo«, James Stewart in Janet Leigh. AZZURRO. «1 7 del Texas», Paul Piaget, Robert Hundar in Gloria Milland. Barvni kinemaskopski film. ElCCELSIOR. «Destlno in aggua-»o«, Glen Ford in Nancy Kwan. v lionkah RIO. «Quall'č lo šport preferito dnll’uomo», Rock Hudson. EXCELS10R. «La lancia che ucci- de«, Spencer Tracy in Wagner. Robert DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, v Ul. Carducci 12 — tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ VčuraJ smo imeli v Gorici naj. višjo dnevno temperaturo 21,4 stopinje ob 15. uri in najnižjo 11,S stopinje ob 3. uri. Dežja je padlo 6,2 mm; povprečna dnevna vlaga 87 odstotkov. OD 24. OKTOBRA DO 4. NOVEMBRA 7. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN 1. športno združenje Bor iz Trsta priredi tradicionalni t. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN največjo športno- prireditev slovenske zamejske mladine. 5. Tekmovanja bodo od 24. oktobra do 4. novembra 1964 v naslednjih disciplinah: atletika, avto - motogimkana, košarka, med dvema ognjema, namizni tenis, odbojka, planinsko-orien-tacijski pohod, streljanje in šah. URNIK TEKMOVANJ Sobota, 24. t.m. — 20,00 otvoritev, 20,15 odbojka. Nedelja, 25. t.m. — 8,30 planinsko - orientacijski pohod. 14,30 košarka, 16,00 atletika: tek čez dm in stm. Ponedeljek, 26. t.m. — 20,30 streljanje z zračno puško, 1. skupina. Torek, 27. t.m. — 20,30 streljanje z zračno puško, 2. skupina. Sreda, 28. t.m. — 20,00 odbojka, č etrtek, 29. t.m. — 20,30 namizni tenis. Petek, 30. t.m. — 20,00 odbojka. Sobota, 31. t.m. — 20,00 otvoritev razstav, 20,30 namizni tenis. Nedelja, 1. nov. — atletika z slednjim urnikom: 8,30: zbor tekmovalcev; 9,00: 100 m člani, krogla mladinci, višina žen.; 9,45: 100 rn ženske; 10,00: 80 m mladinci; 10,15: krogla ženske; 10,30: višina člani in mladinci; 10,45: krogla člani; 11,00: 100 m člani polfinale, daljina ženske; 11,20: 1000 m člani; 11,30: hoja 2 km člani, daljina člani: 11,45: disk člani; 12,00: 100 m člani finale; 12.15: 100 m ženske finale; 12,30: švedska štafeta člani (400x300x200x100). 14.30: košarka * Ponedeljek, 2. nov — 20,00 šahovski turnir. Torek, 3 nov. — 8.30 med dvema ognjema. 11.30 atletika: troboj za naraščaj, 14,30 košarka finale. Sreda, 4 nov. — 9,00 motogimkana, 9,30 namizni tenis finale, 10,00 tekmovanje avtov. 15,00 odbojka finale, 17,00 zaključek tedna in razdelitev nagrad. 3. Vsa tekmovanja bodo y Trstu: atletika na občinskem stadionu pri Sv Soboti, ostala na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu, Vrdelska c. 7, pianinsko-orien-tacijski ponod pa bo potekal tudi izven območja mesta. 4. Prijavijo se lahko vsi pripadniki slovenske skupnosti v zamejstvu, člani katerega koli zamejskega društva kot tudi posamezniki, ki niso nikjer včlanjeni. Nihče pa ne rr.ore nastopiti pod imenom «Bor», ker se prireditelj tekmovanja ne udeležuje s svojimi člani pod svojim imenom. Prireditelj si pridržuje pravico, da iz organizacijskih ali drugačnih vzrokov prijave zavrne. V tem primeru vrne prijavnino. 5 Prijavnina je določena za vsakega posameznika in znaša 100 lir na osebo, ter jo je treba vplačati ob vpisu. V primeru odsotnosti ali odstopa tekmovalca se prijavnina ne vrne. Prijava brez vplačane prijavnine je neveljavna 6. Nastopajoči so razdeljeni v naslednje kategorije: člani (MO), članice (ŽE), mladinci (MI), mladinke (ME), naraščajniki (NI) in naraščajnice (NE), člani in članice ne morejo nastopiti med mladinci, mladinkami, naraščajniki, oziroma na-raščajnicami. Mladinke nastopajo v svoji kategoriji le v igri «Med dvema ognjema«. Drugod nastopajo skupaj s članicami, kot tudi lahko mladinci nastopajo med člani. Po tekmovanju bodo za vsako kategorijo sestavljene prednostne lestvice. Mladinci, mladinke, naraščajniki in naraščajnice morajo zapisati poleg imena tudi rojstno leto, ki ga morajo pred nastopom na zahtevo prirediteljev ali sodni- kov potrditi z veljavnim dokumentom. Za naraščajnike in naraščajnice veljajo za atletski troboj naslednje starostne omejitve: mlajša skupina od rojstnega leta 1958 do 1955, starejša skupina, od rojstnega leta 1954 do 1952. V namiznem tenisu lahko nastopijo mladinci in mladinke rojeni leta 1947 ali mlajši in v igri med dvema ognjema rojeni leta 1950 in mlaj- 7 Prijavitelj tekmovalcev mora ob prijavi vpisati v posebne pole vsa imena in priimke prijav-ljencev. če prijavi moštva, tudi imena in priimke tekmovalcev, ki sestavljajo ekipo. V nasprotnem primeru prijava ne bo sprejeta, če posamezno društvo prijavi več moštev ali štafet za isto disciplino ali panogo, mora poleg imena vsakega tekmovalca z velikimi črkami (A, B, C itd.) označiti, h kateremu moštvu ali štafeti spada tisti tekmovalec ne more nastopiti v isti disciplini ali panogi za več moštev. 8. Vsak prijavljenec lahko nastopa le za eno društvo. 9. Vsak posameznik lahko nastopa v poljubnem številu panog ali disciplin, do katerih ima pravico. Le v atletiki veljajo naslednje omejitve: člani lahko nastopajo v ti eh disciplinah in štafeti, članice v vseh disciplinah, mladinci, ki so se prijavili za mladinski troboj, pa le v troboju in eni članski disciplini, ki ni enaka tistim, ki sestavljajo troboj. 10. Vsak prvo, drugo in tretjeuvr-sčeni posameznik oziroma moštvo bodo v vsaki panogi ali disciplini, kjer bo sestavljena piednostna lestvica, nagrajeni z diplomo. V odbojki, košarki, namiznem tenisu in «Med dvema ognjema« bo odigran le finale za 1. mesto Tretje mesto bo zasedel tekmovalec oziroma društvo, ki bo v polfinalu izgubilo srečanje proti kasnejšemu zmagovalcu v finalu. V primeru dveh ali treh tekmovalcev na prvem mestu končne lestvice z rezultatom, ki ne dopušča sestave prednostnega vrstnega reda, st nagradita dva, oziroma trije s prvim mestom, ostali pa se ne nagradijo. Isti postopek velja za podelitev drugega mesta. Prireditelji bodo podelili društvom več pokalov, ki so jih darovale tazne ustanove in posamezniki. Za podelitev teh pokalov bo sestavljena na podlagi posebnega pravilnika ločena lestvica Pravilnik bo med tekmovanjem na razpolago vsem prizadetim. 11. V panogah in disciplinah, kjer bi se prijavila le dva tekmovalca posameznika ali eden, ne bo tekmovanja in prireditelj vrne prijavnino. Najmanjše število za nastop med posamezniki je tri, kar velja tudi v primeru, če bi se prijavilo do zaključka sprejemanja prijav 3 ali več tekmovalcev, pa bi se odzvala pozivu za nastop le dva ali manj. V tem primeru se prijavnina ne vrne. Dve moštvi imata pravico do nastopa, če se prijavi le eno, se tekmovanje ne izvede in prijavnina se vrne. Kjer se ne izvede tekmovanj se ne podelijo nagrade. IZ. Prijave za 7. slovenski športni teden sprejema v Trstu Tržaška knjigama. Ul. Sv. Frančiška 20, tel. 81-792 od 17. do 19. ure, vsak dan od 12. do 16 oktobra in pa v Gorici kavama Bratuš, Ul. Mameli 4, tel. 34-78, 13. in 14. oktobra. Po 19. uri 16. oktobra 1964 ne bo sprejeta več nobena prijava in ne dopuščen noben popravek v prijavnih polah. 13. žrebanje nasprotnikov in določitev dodatnega urnika tekmovanj bo 16. okt. 1964 ob 21. url na stadionu pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdelska c. 7. Prireditelj si pridržuje pravico, da za posamezne panoge in discipline določi nosilce skupin po lastni presoji. 14. Tekmovalec ali moštvo, ki se ob na urniku določenem času ne bi odzvalo na kraju tekmovanja sodnikovemu pozivu za nastop, izgubi pravico do nadaljnjega nastopanja v najavljeni disciplini ali panogi. 15. V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanja odvijala po pravilih mednarodnih športnih pravilnikov ali pravilnikov, ki so v veljavi pri italijanskih športnih zvezah. Odbojka in namizni tenis se igrata na dva dobljena seta. V «med dvema ognjema« se opravi le ena igra. V streljanju z zračno puško (kjer lahko nastopi tekmovalec tudi z lastnim orožjem) dobi vsak strelec 13 nabojev, cd katerih veljajo prvi trije za poskus, ostalih 10 za oceno. Puške ne smejo biti opremljene z optičnimi merilnimi napravami. Razdalja od strelnega mesta do tarče je 10 metrov. V tekmovanju avtov iin planinsko orientacijskem pohodu sestavljata ekipo najmanj dva tekmovalca, v igri «med dvema ognjema« pa oa 5 do 7. Za nastop v tekmovanju avtov, moto-gimkani, med dvema ognjema in planinsko-orientacijskem pohodu bo sestavljen posebni pravilnik tekmovanja oz. točkovanja. V atletiki začnejo moški in mladinci skakati v višino pri znački 120 cm, naslednja višina je 130 cm, sledi višanje po 5 cm do 165 cm, od te višine dalje pa po 3 cm. ženske začnejo skakati v višino pri 80 cm, naslednji višini sta 90 in 100 cm, nadaljuje se po 5 cm do 120 cm, nato pa se viša po 3 cm. Krogla za članice bo tehtala 4 kg, za mladince 5 kg. V švedski štafeti startajo vse ekipe istočasno, tudi če njih število preseže šest. V primeru velikega števila prijavljencev za tek na 100 metrov lahko prireditelj spremeni potek tekmovanja tudi tik pred startom. Tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu, šahu, motogim-kani in atletiki (razen štafete) so za posameznike, vsa ostala pa ekipno. Tekmovanje za naraščajniški a-tletski troboj obsega skok vi višino z zaletom, skok v daljino z mesta in met žoge v cilj. Literarni, slikarski in totogralski natečaj 16. Prireditelj razpisuje v okviru 7. športnega tedna tudi literarni, slikarski in fotografski natečaj z naslednjimi določili: a) predložena dela morajo vsebinsko zajemati področje športa, telesne kulture, telesne vzgoje, skavtizma ali taborništva, rekreacije, planinstva, alpinizma in podobno. Vsa dela morajo biti spodobne vsebine. b) Vsak udeleženec lahko sodeluje na natečajih z več deli enakih ali različnih literarnih oblik oziroma fotografskih in slikarskih tehnik. c) Literarna dela morajo biti tipkana na stroj v 4 izvodih in ne smejo obsegati več kot 10 pisarniških listov dvojnega presledka. — Velikost predloženih slikarskih del je poljubna. — Fotografije morajo biti formata vsaj 24 x 30 cm. č) Predložena dela bodo ocenjevale komisije, ki jih bo imenoval prireditelj. V vsaki komisiji (literarni, slikarski in fotografski) bo en predstavnik prireditelja. Imena članov komisije bodo objavljena ob podelitvi nagrad. Vsaka komisija bo sama določila način ocenjevanja. Odločitve komisije so nepreklicne. d) Komisije bodo določile prednostni vrstni red za šest najboljših del, ki bodo nagrajena z diplomami, vendar pa si komisije pridržijo pravico, da boljših mest ne podelijo, če kakovost izdelkov kakovostno ne bi bila na primerni višini. Komisija lahko tudi zavrne vsako delo, ki ne bi odgovarjalo tehničnim in vsebinskim določilom tega razpisa. e) Vsa predložena dela morajo imeti vsebinski naslov dela, o-premljena pa morajo biti tudi z geslom, pri literarnem natečaju na zgornjem delu nad naslovom, pri fotografskem in slikarskem pa na hrbtni strani. Vsa dela istega avtorja morajo imeti isti geslo, a različne naslove. Vsak udeleženec natečajev mora v priloženi zaprti za-lepki navesti naslednje podatke: geslo, ki je navedeno na predloženem delu, svoj priimek, ime, naslov in eventualno društvo, za katerega nastopa. Ce udeleženec ni prijavljen za nastop v športnem delu tekmovanja mora v zalepki priložiti tudi prijavnino 100 lir, katero plača samo enkrat, čeprav se udeležuje enega ali več natečajev z več deli. Na zunanjem delu zaprte zalepke mora biti zapisano gaslo predloženega dela. f) Vsa dela morajo biti predložena v Trstu v Tržaški knjigami in v Gorici v kavami Bratuš v dneh in ob času, ko se sprejemajo tudi prijave za športne nastope (glej čl. 12.). Kasnejših predložitev prireditelj ne bo upošteval. g) Prireditelj si pridržuje pravico, da katerokoli predloženo delo priobči v dnevnem tisku brez pravice do odškodnine. h) Tipkopisi literarnih del se ne vrnejo. Slikarska in fotografska dela bodo lastnikom na razpolago pol ure po zaključku 7. športnega tedna. Po tem roku jih bo lahko osebno dvignil na sedežu SZ Bor, Trst, Vrdelska cesta 7, v času enega meseca. Po tem roku se dela več ne vrnejo. 17. V primem tehničnih, organizacijskih ali sodniških nepravilnosti in drugih spornih vprašanj, sprejema pritožbe razsodišče prirediteljskega odbora le 30 minut po zaključku tekmovanja, katerega se tiče pritožba. Vsaka pritožba mora biti pismeno obrazložena s kavcijo 1.000 lir, ki se ne vrne v primeru zavrnitve pritožbe. Razsodišče odgovori na pritožbo pismeno in njegova odločitev je dokončna. 18. Razsodišče športnega tedna bo imenoval prirediteljski odbor pred začetkom tekmovanj. 19. Prirediteljski odbor sestavljajo vsi redni odborniki vodilnega odbora SZ Bor. 20. Vsak tekmovalec se mora podrediti določilom prirediteljskega odbora in se je dolžan vesti športno in vljudno do soigralcev, nasprotnikov, sodnikov, prirediteljev in občinstva. V primem nešportnega obnašanja ali dmgih prekrškov bo dobil prizadeti v prvi stopnji opomin, v drugi pa bo izključen od vseh tekmovanj športnega tedna za leto 1964 in bo črtan iz seznama udeležencev z vsemi posledicami. V hujših primerih bo takoj izrečena kazen druge stopnje. Kazen izreče prirediteljski odbor na predlog sodnikov ali po lastnem preudarku. Proti njej ni priziva. 21. Razdelitev nagrad bo 4.11.1964 ob približno 17. url v telovadnici na Vrdelski cesti 7. 22. Za telesne poškodbe ali drugo škodo, ki bi jo tekmovalci utrpeli med tekmovanjem 7. slovenskega športnega tedna ali za posledicami te prireditve, prireditelji ne prevzemajo nobene odgovornosti. 23. Prirediteljski odbor si pridržuje pravico, da katerokoli zgornjo določbo spremeni po svoji uvidevnosti. Trst, 10.10. 1964. S. Z. BOR * * • N.B.: Pri letošnjem športnem tednu sodeluje z organizacijo pla- ninsko-orientacijskega pohoda tudi Slovensko planinsko dmštvo v Trstu. Dogodki v Tokiu po radiu in TV DATUM RADIO Nac. progr. | II. progr. TELEVIZIJA I. kanal Danes 11. » Ponedelj. 12. » Torek 13. » Sreda 14. » Četrtek 15. » Petek 16. » Sobota 17. » 7.10 — 7.20 8.30 — 8.40 8.15 — 9.15 10.35 — 10.55 13.30 — 14.15 13.30 — 13.40 15.10 — 15.20 16.35 — 17.00 20.20 — 20.30 19.50 — 20.00 23.20 — 23.25 7.10 — 7.20 8.30 — 8.40 8.15 — 9.15 10.35 10.55 13.30 — 14.15 13.30 — 13.40 15.10 — 15.20 16.35 — 17.00 17.00 — 17.30 19.50 — 20.00 20.20 — 20.30 23.20 — 23.25 7.10 — 7.20 8.30 — 8.40 8.15 — 9.15 10.35 — 10.55 13.30 — 14.15 13.30 — 13 40 15.10 — 15.20 16.35 — 17.00 17.00 — 17.30 19.50 — 20.00 20.20 — 20.30 23.20 — 23.25 7.10 — 7.20 8.30 — 8.40 8.15 — 9.15 10.35 — 10.55 13.30 —« 14.15 13.30 — 13.40 15.10 — 15.20 16.35 — 17.00 17.00 — 17.30 19.50 — 20.00 20.20 — 20.30 23.20 — 23.25 7.10 — 7.20 8.30 — 8.40 8.15 — 9.15 10.35 — 10 55 13.30 — 14.15 13.30 — 13 40 15.10 — 15.20 16.35 — 17.00 17.00 — 17.30 19.50 — 20.00 20.20 — 20.30 23.20 — 23.25 7.10 — 7.20 8.30 — 8.40 8.15 — 9.15 10.35 — 10.55 13.30 — 14.15 13.30 — 1340 15.10 — 15.20 16.35 — 17.00 17.00 — 17.30 19.50 — 20.00 20.20 — 20.30 23:20 — 23.25 7.10 — 7.20 8.30 — 8.40 8.15 — 9.15 10.35 — 10.55 13.30 — 14.15 13.30 — 1340 15.10 — 15.20 16.35 — 17.00 17.00 — 17 30 19.50 — 20.00 20.20 — 20.30 23.20 — 23.25 16.15 22.25 18.00 22.25 18.00 22.25 18.00 22.25 18.00 22.25 18.00 22.25 18.00 22.25 PRIZORIŠČE 0L1MPIADE Tokijski stadion, kjer je bila včeraj otvoritev XVIII. olimpijskih iger modeme dobe. Kjer je včeraj prisostvovalo slovesnemu začetku nad 80.000 ljudi, bobo v prihodnjih dneh najbolj zanimive borbe za kolajne. Med drugim bodo na tem stadionu atletske tekme in fi-nalna srečanja v nogometu NOGOMET DANES ATALANTA - JUVENTUS Sbardella BOLOGNA — SAMPDORIA D’Agostini GENOA — INTERNAZIONALE Francescon LANEROSSI — VARESE Genel MANTOVA — CAGLIARI Richetti MESSINA — CATANIA Lo Bello MILAN — LAZIO Bernardis ROMA - FIORENTINA Varazzani TORINO - FOGGIA INCEDIT Rigato BARI — PARMA Acernese BRESCIA — LIVORNO Fiducia CATANZARO — ALESSANDRIA Schinetti LECCO — MONZA Marengo PADOVA — TRIESTINA Cirone PALERMO — SPAL Gonella PRO PATR1A — MODENA Barolo REGGIANA - POTENZA Bigi VENEZIA — TRANI Frullini VERONA — NAPOLI Piantoni ☆ ARETTA med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka ☆ ARETTA ULTRA THIN zi m s®®®®®®®®®®® O®®®®®®®®®®®®®®®®®®®]®®®®®®' •BmBHišiaasssiiaimj I®®®®®®®il®®l®ii BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE hotelu «TURIST» - Ljubljana DALMATINOVA, 13 • Tel. 38-129, 21-110 J| Restavracija, senčnat vrt, bife • Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom Znnna je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete • Tudi v naših obratih: restavraciji «ZLATOROG» Zupančičeva 9 ki vam nudi lovske specialitete, gostilni »DALMACIJA« Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno VABI VAS HOTEL »TURIST. UUBIJANA P E A R L BUCK FRANCESKA liillilliisiiHi 4. «Kar pridi z menoj pogledat,« Je rekel. Sla sta gor In postalo mu je Jasno, da je ona v resnici ladji Suzana. Glas se ji je spremenil, glavo je držala ponosno * kot mlada kobila, hrbet v twee-dastem kostumu je imela rahlo upognjen in govorila Je bolj na kratko. Vzdihnil Je in odprl vrata. Sklonila sta se nad posteljo, otrok je odprl oči in ju gledal. «Halo, fant moj!« je rekel Maks. Pogledal je očeta, se mu malo nasmehnil in zagledal mater. Razprl je oči, okoli ust mu je zatrepetalo. «No, možiček,« je rekla, «kaj pa je?» Govorila je lady Suzana. Maksi jo je sovražno pogledal, nato pa bruhnil v jok. Oče ga je dvignil iz postelje, vzel v naročje in ga stisnil k sebi. «No, no,» ga je tešil. «Aii se me boji?« je zahlipala. «Ladji Suzane se boji, ne tebe,« je odgovoril Maks in tesno objemal otroka. «Preneumno,» je slabotno rekla in sedla na posteljo. ((Nikakor ne,» je rekel; «ti ne veš, kako nama je mučno brez najine Pranceske.« Ni se ganila in čuden izraz se ji je pojavil na licu. «Ne brigaj se za naju! Tudi on se bo navadil, ko bo večji,« ji Je rekel brezbrižno. «ln dotlej?« je nehote vprašala. ((Dotlej ima pa mene. Jaz šem pri njem, vedno isti in e-nak,» je skromno odvrnil Maks. «Zelo slabo sodiš o meni.« «0 ne, draga!«... Fantiček se je v očetovem naročju pomiril skrivaje obraz pred materjo. Maksu se je zasmilila. «Vldiš, ljuba moja, otrokom se hoče vedno istih staršev, ne smejo se spreminjati.« «Saj sem zanj vedno ista,« je rekla. ((Prepričan mora biti o tem,« je rekel Maks potrpežljivo. «Zanj moraš biti vedno sama sebi podobna, govoriti moraš vedno enako, in to ti ni mogoče.« Dolgo sta molčala. Vstal je, položil otroka v posteljo in u-gasnil luč. Ko sta prišla v e-žo, ga je vprašala: «Rada bi bila sama, imaš kaj proti?« «Grem v knjižnico,« je rekel. Sedel je, čitati pa ni mogel, premišljal je in čakal in čez dolge pol ure so se vrata odprla. Na pragu je stala Fran- ceska v svoji stari modri domači halji spuščenih las. Skrila se mu je v naročje prav kot sin. «Kopala sem se,» je tožeče rekla. «Nisem vedela, da sem tako trudna.« «Nikar ne misli, draga, da te hočem drugačno, kakor se hočeš sama,« ji je rekel vznemirjeno. «To ne bi imelo nobenega smisla, če bi se trudila za Maksija in mene. Midva bi to čutila, tebi pa ne bi prav nič pristajalo.« Ali mu bo kdaj povedala, kaj se je zgodilo v te pol ure? «še na misel mi ne pride, dragi norček,« je nežno rekla. «Le to je, da nočem biti žena, ki se je njen mali sinek boji. Hočem biti jaz. Ko bo zastor padel, bo padel zares. Domov pa bom prišla vedno enaka, prava France-ska.» Prijel Jo je za rokav: «Saj to je Franceskino.« Zasmejala se je. ((Ustvaril si Francesko, ki mi je sila podobna!« Prav to mu je hotela povedati. Kako spretno je to naredila. Iskal je besed, ki bi z njimi izrazil svoje občudovanje, pa mu je položila prst na usta ip nežno rekla: «Pst, poslušaj!« Otrok je spet jokal. On je hotel vstati, pa ga je potisnila nazaj. «Ne, pusti mene!« Videl je skozi odprta vrata, kako Je hitela po stopnicah in že je jok potihnil. Samo šepetanje je še slišal. Prišla je spet dol in se pojavila na vratih. Imela je otroka v naročju in tesno se je je z ročicami oklenil okoli vratu. «Nič več se me ne boji,« Je mehko rekla. Maks ju je ganjen opazoval, «Sedaj razumem, zakaj so stari tolikokrat upodabljali mater.« Občudoval jo je trenutek, nato pa stopil k njima in objel ženo in sina. KONEC PARK HOTEL BLED Telefoni 284 • 338 200 ležišč, restavracija, kavama, nočni bar Hotel odprt celo leto. V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izlet-niški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno HOTEL 'ZVEZDA* KOBARID s sobami z eno tn dvema posteljama ter s tekočo toplo In mrzlo vodo, centralno kurjavo - skupaj 54 ležišč. • Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina. # V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča A Cenjenim gostom se w priporoča ca obisk. vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjam) redno progo Jadran • Južna Amerika ■ via Zahodna Afrika (Rijeka • Split . Napoli • Genova • Marseille • Casablanca ■ Dakar • Conakry • Takoradi . Tema. Rio de Janeiro • Santos ■ Montevideo • Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko - ZDA • Zahodna afriška obala . sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba«, Piran, Zupančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni; 73 470 do 73-477. UGODNO UGODNO UGODNO USNJENA KONFEKCIJA (plašči, kostumi suknjiči) USNJENI IZDELKI (kovčki, potovalke, torbice) v največji izbiri pri VELEBLAGOVNICA MM®! V LJUBLJANI Obiščite naše poslovalnice: • PRED POŠTO - Cankarjeva ul. 1 TROMOSTOVJE - VVolfova ul. 1 KONFEKCIJA - Čopova ul. 6 20 ODST. POPUSTA ZA NAKUP S TUJO VALUTO UGODNO UG00N0 UGODNO S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠI VSE TURISTIČNE USLUGE LJUBLJANA, Ovoržakova ulica številka 11 7^ “0NTf(rC,HoI S,™ ,TELE^,#3'80Vln - PoStnl Predal 559 - PODRUŽNICA: GORKA: Ulica Silvio Pellioo 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrt- letna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - za SFRJ: ADIT DZS, Ljubljena. Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške In soriške pokrajine sP ___________________________________________________________naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcltk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst