Izhaja začetkom vsa-:: kega mesca :: Tiska Katol. Tiskarna v Ljubljani :: Stane: za celo Celo K 2-—; za Nemčijo K 2-50; za Qmt. riko in vse ostale zuna-:: nje kraje K 3»— :: Spisi in dopisi se po-: Siljajo uredništvu, : naročnina in darovi pa upravništvu »Bogoljuba" v Ljubljani Spisi se morajo poslati do 10., dopisi do 15. prej-:: Snjega mesca :: Št. 10. Oktober. Koledar za oktober 1916. Namen apostolstva molitve, določen od sv. Očeta: flpostolstvo molitve in katoliški duhovniki. Dnevi i Godovi Posebni nameni moli've za vsak dan so vsi važni dogodki, potrebe in stiske, ki bi se pripetile češčenje presv. Rešnj. Telesa ljublj. škof. savani, škoi. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Remigij Angeli varihi Evald Frančišek As. Placid Bruno Rožni venec Ugodno vreme in mir Sirote vsled vojske Naši begunci Redovi sv. Frančiška Izobraževalna društva Kartuzijanci in puščavniki Bratovščine sv. rožnega venca Ljub. lazaristi Dovlje Tomišelj Kamnik, franč. Logatec SJošt '.Kandija Bloke Laško Loka Sv. Jak. v Dol. Sv. Rup. p. L. Sv. Jedert Razbor j Trbovlje Sv. Miklavž Sv. Marjeta Lenard n. L Širje Jurklošter j- Videm j. Brežice j „ frančiš. | „ bolnišn. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Brigita Dionizij Frančišek B. Nikozij Maksimilijan Edvard Kalist Vdove vsled vojske Katoliški časopisi Šibe potresa, reši nas o Gospod Odvrnitev postopanja in laži Naši vojaki in njih vodje Vsi obupni in mlačni v veri Kuge, lakote, vojske, reši nas o G. Rovte n. Log Polom Šmihel p. Zuž. Erzelj Sv. Gora Rob Prežganje 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Terezija Gal Hed. Marg. Al. Luka Peter Alk. Janez Kane. Uršula Karmeličanke in škap. bratovščine Društva treznosti in abstin. gibanje Pobožnost presv. Srca Jezusovega Naši bogoslovci Vojaška služba božja Naša inteligenca Uršulinke in njih zavodi Leoninum Boh. Bela Podkraj Horjulj Golo Zagorje n.Piv. Ljublj. uršul. 122 j 23 24 25 26 27 28 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Kordula Severin Rafael Krišpin Evarist Frumencij Simon i. Juda Vsi živeči v grešni ljubezni Duh krščanskega zatajevanja Naši ujetniki in vsi Slov. na tujem Sv. oče in rimsko vprašanje Stanovitnost v dobrem Vestno spolnjevanje tret.zap. božje Kat. misijoni med neverniki Budanje Šmihel p. Koš. Dol Sp. Brnik Trnovo, Notr. Ig černuče J- Rajhenburg j- „ trapisti | Sevnica | Pišece Bizeljsko Dobovas 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Narcis Alfonz Rod. Volbenk Sotrudniki Bogoljuba Redovniški lajiki, ročna dela Vsi v oktobru umrli Rudnik Matenja vas Radovljica Odpustki za mesec oktober 1916. I. Odpustki celega mesca oktobra. a) Od 1. oktobra pa do 2. novembra dobi odpustek sedem let in sedem kvadragen vselej, kdor je v cerkvi pri rožnem vencu in lita-nijah Matere božje; kdor ne more iti v cerkev, dobi isti odpustek, če doma moli rožni venec in litanije. b) Kdor je ta mesec vsaj desetkrat v cerkvi pri rožnem vencu, dobi popolni odpustek, če prejme sv. zakramente in moli v papežev namen. II. Odpustki ob določenih dnevih mesca oktobra. 1. Nedelja, prva v mescu, rož-novenška. Od včeraj opoldne pa do danes opolnoči dobe v cerkvah, v katerih je ustanovljena bratovščina sv. rožnega venca, vsi verniki popolni odpustek pod navadnimi po- goji, in sicer tolikrat, kolikorkrat obiščejo cerkev ali kapelo in tam molijo po namenu sv. očeta. Odpustki se lahko darujejo tudi dušam v vicah. 'Vrhu tega udom rožnovenške bratovščine trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo v namen sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. — Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; b) tistim, ki nosijo višnjevi ška-pulir. 2. Ponedeljek. Praznik angelov varihov. Popolni odpustek: a) udom »Dejanja sv. Detinstva«, če molijo za razširjanje »Dejanja«; b) tretjerednikom; c) udom bratovščine sv. Družine. 4. Sreda. Sv, Frančišek Ser. Popolni odpustek: a) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če tc brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni Leto XIV. Štev. 10. Tako govori Gospod... Ljudje si belijo glave, odkod in zakaj ta strašna vojska. Nekaterim ne gre v glavo, kako more Bog kaj takega pripustiti. »Bogoljub« je to že večkrat razlagal in dokazoval, kako gre ta vojska skupaj z božjim usmiljenjem in njegovo pravičnostjo. V predzadnji številki je še posebe pokazal, da ker se ljudje tako malo zmenijo za božjo šibo, Bog ne more odnehati in zato vojske ni konec, marveč imamo pričakovati le še nadaljnih šib božjih. Pa »Bogoljub« se menda zdi nekaterim preoster in prehud. Zato bo on umolknil, — govori naj Bog sam! .,. Poglejmo v sveto pismo, te božje bukve, kjer govori Bog po. svojih glasnikih — prerokih. Videli bomo, da Bog govori še vse drugače ostro .,, Seveda on ima pravico, ker je Gospod. Bog pa je nespremenljiv; »včeraj in danes in na vse veke« enak. Kakor je sovražil in kaznoval greh v stari zavezi, tako ga v naših časih. Seveda bi bilo drzno in grešno na to reči, da je Bog p r e strog. Kakor je neskončno strog, tako je tudi neskončno ljubezniv. Skratka: on je neskončen na vse strani. Neskončen v ljubezni in usmiljenju, neskončen v pravičnosti in kaznovanju. Do vsakega je tak, kakršnega kdo hoče imeti ali kakršnega zasluži. Z dobrimi je neskončno dober, s hudobnimi je hud. Naj torej govori Gospod po svojih prerokih! Poglejte pa in primerjajte, če se te prerokbe ali božje grožnje ne podado deloma tudi za naš čas ... Izaija, poglavje 2. in 3. Prerok napoveduje Izraelcem kazni božje zavoljo pregreh, zlasti zaradi nečimurnosti in nečistosti. Dan Gospoda vojskinih trum pride nad vse ošabne in visoke, in nad vse prevzetne, da bodo ponižani. In uklonjena bo človeška visokost in ponižana ošabnost ljudi. Tedaj pojdejo v skalnate brloge in v podzemska brezna iz strahu pred Gospodom in pred njegovim častitljivim veličastvom, ko se vzdigne udarjat zemljo. Ker, glejte, Gospo-dovalec, Gospod vojskinih trum bo pobral Jeruzalemu in Judu slehrnega trdnega in močnega, vso krušno podporo in vso vodno moč (ves živež). Gorje brezbožnemu, hudo zanj, ker po delih njegovih rok mu bo povrnjeno. Moje ljudstvo! Oni, ki te blagrujejo, te goljufajo in ti pot razdirajo, po kateri bi ti imelo hoditi. In Gospod je rekel: »Zato, ker se sijon-ske hčere povišujejo in glavo pokoncu nosijo in grede z očmi migajo (hodijo z zapeljivimi, zaljubljenimi očmi) in z rokami ploskajo in premerjajo svoje stopinje in hodijo po plesavsko, bo Gospod teme sijon-skih hčer ogolil in Gospod jim bo lase odvzel. Tisti dan (ko bo razsajala grozna vojna) bo Gospod pobral lepotičje s čevljev in lunice (lišparija okrog vratu) in ovratnice in verižice in zapestnice in kape in vplete-nice in sponke in pentlje in dišavnice in uhane in prstane in drage kamenčke, ki po čelu visijo, in praznična oblačila in plaščke in platnenke in iglice (za lasej in ogledala in tančice. In namesto prijetnega duha bo smrad, namesto pasu vrv, namesto kodrastih las pleša, in namesto prsnega ogrinjala rašovnik. Tudi tvoji najlepši možje bodo pod mečem padli in tvoji junaki v boju. Žalovala in plakala bodo vrata (Jeruzalema) in on bo zapuščen na tleh sedel (bo vsega oropan).« Nečim urne ženske, vstanite in poslušajte moj glas; lahkomiselne hčere, sprejmite v ušesa moje govorjenje! Ob letu in dnevu namreč (v kratkem času, ko pride sovražnik) se bodete tresle, ve, prezaupljive. Ostrmite prevzetnice, prestrašite se, lahkoverne! I z a i j a , poglavje 5. in 8. Prerok napoveduje razne kazni božje radi pregreh: lakomnosti, požreanosti, nečimur-nosti. Gorje vam, ki hišo s hišo stikate in njivo z njivo sklepate do zadnjega prostora (hočete sami vse pograbiti in imeti)! Mar vi sami v deželi prebivate? To je prišlo meni na ušesa, pravi Gospod vojski-nih trum. Resnično, mnoge hiše bodo puste (prazne), velike in lepe brez prebivalcev. Citre in harpe, boben, piščali in vino so pri vaših gostijah; Gospodovo delo pa vam ni mar, tudi del njegovih rok ne premišljujete. (Živite v vedni omotici posvetnega veselja in se ne zmenite za nesrečo, ki jo vam Bog pripravlja in po prerokih oznanjuje.) Zato bo moje ljudstvo vjeto odpeljano, ker nima nič spoznanja; njegovi imenitniki bodo za lakoto umrli in njegova množica bo žeje poginjala. Gorje vam, ki vlečete krivico z vrvicami nečimurnosti in greh kakor voz z vezmi. Zato se je vnel Gospodov srd zoper njegovo ljudstvo; on stega svojo roko zoper njega in ga udarja, da se gore stresajo. Njegove pšice so ostre in njegovi loki so napeti. Kopito njegovih konj kakor kremen, in njegova kolesa (pri bojnih vozovih) so kakor vihar silne ure. On šumi, divja in razgraja nad njim (Judom) kakor šumi morje. Oziramo se po deželi, in glej, tema in stiska ... Jeremija, poglavje 11. in 15. Prerok napoveduje Izraelcem kazni, ker prelamljajo zavezo, ki so jo sklenili z Bogom na gori Sinaj. Gospod je rekel: »Oklici vse te besede v Judovih mestih in po jeruzalemskih trgih, rekoč: Poslušajte besede zaveze in izpol-nujte jih; ker opominjal sem vaše očete, zgodaj (o pravem času) sem jim rekel: Poslušajte moj glas!« Pa niso poslušali, ne nagnili svojega ušesa, ampak so šli vsak po spačenosti svojega hudobnega srca. Zavoljo tega to govori Gospod: »Glej, pripravil bom nanje nesreče, katerim ne bodo mogli ubežati; potlej bodo k meni klicali, pa jih ne bom usli-š a 1.« Tako govori Gospod vojskinih trum: »Glej, obiskal jih bom; njih mladeniči bodo umrli pod mečem, njih sinovi in hčere bodo umrle za lakoto.« In Gospod mi je rekel: »Ko bi Mozes in Samuel pred menoj stala, bi vendar ne imel srca do tega ljudstva: spodi jih spred mojega obličja in naj se poberejo! In če ti porečejo: ,Kam hočemo iti:' jim reci: To pravi Gospod: Kdor je za smrt, v smrt; kdor za meč, pod meč; kdor za lakoto, v lakoto; in kdor za ujetništvo, v ujetništvo (sužnost). In obiskal jih bom s četverimi šibami, pravi Gospod: Z mečem, da bodo umorjeni, s psi, da jih bodo raztrgali, s pticami izpod neba in z zvermi na zemlji, da jih bodo požrle in semintja razvlekle. In dal jih bom v preganjanje vsem kraljestvom na zemlji.« Kdo se bo tedaj tebe, Jeruzalem, usmilil? Ali kdo bo nad teboj žaloval? Ali kdo pojde miru prosit zate? Ti si me zapustil, pravi Gospod, zato sem se umak- nil, zatorej bom nad teboj stegnil svojo roko in te usmrtil; naveličal sem se te opominjati . . . Poslušajte tedaj, žene, Gospodovo besedo, učite svoje hčere plakati in vsaka svojo sosedo jokati, ker smrt se je približala skozi naša okna in v naše hiše prišla pobirat otroke po trgih in mladeniče po ulicah. Jeremija, poglavje 4 8. Gospod napoveduje po preroku Jeremiju kazen Moabljanom zaradi njihove prevzetnosti in ošabnosti. Vpitje se sliši iz Oronaima (nad) razdejanje in velik poraz. Moab je strt; recite njegovim otrokom; Vpijte! Jokaje in vzdi-hovaje gre po griču (moabsko ljudstvo) v sužnost proti Luitu in po potu doli proti Oronaimu slišijo sovražniki pretresljivo tulenje. Bežite! rešite svoje življenje, in bodite kakor tamariske (grmi) v puščavi. Zato namreč, ker si se na svoje trd- njave zanašal in na svoje zaklade, boš tudi ujet in Kamos (malik, ki so ga Moabliani posebno častili) pojde v sužnost, njegovi duhovni in njegovi poglavarji, vsi skupaj. Moab bo pokončan in njegova mesta bodo porušena in njegovi odbrani mladeniči gredo doli v klanje, pravi Kralj, Gospod vojskinih trum mu je ime. Osramočen je Moab, ker je premagan, tulite in vpijte pri Arnonu (reka), da je Moab pokončan. Slišali smo od Moabove prevzetnosti, silno je prevzeten od svojega napuha in predrznosti in ošabnosti in od visokosti svojega srca. Poznam, pravi Gospod, njegovo baha-rijo, in da ji ni enaka njegova moč, tudi si več upa storiti kakor premore. — Zato bom nad Moabljani tulil (vpil)! Kako je premagan! Kako je Moab glavo obesil in je osramočen! In Moab bo v posmeh in razgledovanje vsem okrog zemlje. In Moab bo jenjal biti ljudstvo, ker se je zoper Gospoda bahal. (Dalje.) Nič koristnejšega kakor če se vpišete v bratovščino za umirajoče, ki je bila v zadnjem »Bogoljubu« opisana, ter to bratovščino širite. Imamo sicer mnogo bratovščin in vse so dobre ter priporočljive. Toda nobena ne meri tako neposredno, tako naravnost, tako »pri piki« na to, za kar smo na svetu, za kar smo kristjani, za kar je prišel Zveli-čar na svet: na zveličanje duš. Ta bratovščina ima namen, rešiti, kar se še rešiti da v najodločilnejšem trenutku, ravno pred vstopom v večnost, v zadnjih mogočih trenutkih. Če takrat ne, potem se sploh ne da • več, potem je zamujeno za vedno. Kako da bi ne skušali rešiti vsaj še zadnje trenutke, kar je še mogoče rešiti? Kako neizmerna škoda, da bi opuščali in zamujali to, kar se potem nič več popraviti ne da! Bog daj mnogim milost, ki jo je dal svojemu tovarišu v smrti, desnemu razbojniku Dizmu! V tej vojski bo na tisoče ta- ne morete storiti, kih Dizmov, — če bomo zanje goreče molili. Kličimo torej vsak dan z vso gorečnostjo k umirajočemu Jezusu na križu: Pridi na pomoč svojim služabnikom, ki si jih odrešil s svojo drago krvjo! Naj tvoje trpljenje, tvoja smrt, tvoja kri zanje ne bo zgubljena! Presveto Srce Jezusovo, usmili se umirajočih! Dobro je reševati duše iz vic, še bolje jih je iz pekla. Ta bratovščina ima predvsem ta namen, reševati duše, ki so na potu v pogubljenje, ujeti jih pri zadnjih vratčih ter jih namesto v .pekel poslati nebesa ... Kdo, ki ima kaj gorečnosti z zveličanje duš, si ne bo želel se pridružiti tej najbolj potrebni rešilni družbi? Želeti je, da bi se ta bratovščina ustanovila marsikje. Če pa nimate bratovščine bližje, priglasite se tja, kjer je že ustanovljena, namreč na Homcu pri Kamniku. Zadostuje, da pišete le eno dopisnico z imeni onih, ki se hočejo vpisati. Naslov na- pravite: Častiti župni urad na Homcu, pošta pa ni treba. — Želeti je tudi, da bi se dobilo Radomlje. Izvenkranjski pošiljavci naj za- mnogo gorečnikov, ki bi nabirali pišejo zraven še: Kranjsko; kranjskim one, ki se hočejo v bratovščino vpisali. Kaj pa ubogi ujetniki? 24. septembra obhaja Cerkev spomin Marije, rešiteljice jetnikov. Od kdaj ta praznik? Leta 1218., ob času, ko je bil velik del katoliške Španije pod oblastjo Saracenov ter je bilo mnogo katoličanov v turški sužnosti in v nevarnosti, da zgube pravo vero, se je ustanovil poseben cerkven red pod zavetjem Matere božje za rešitev jetnikov. Marija sama je namreč dala povod, da se je tak red ustanovil. Ob tem spominu nam pa hodijo na misel naši vojni jetniki. Mi govorimo o naših vojakih na bojišču, o ranjencih, molimo za umirajoče trpine in umrle, tudi za begunce smo se nekoliko zganili. Kaj pa ujetniki? Kako se pa tem godi? Ali bi jim mogli kaj pomagati? Vojni ujetniki — in koliko jih je! — so večinoma reveži, če že ne v telesnem, pa vsaj v dušnem oziru. Onim, ki so pri zasebnih gospodarjih, večinoma ni hudega; nekaterim se še prav dobro godi. A oni, ki so v skupnih taboriščih v državni oskrbi, pa najbrž stradajo in pozimi tudi hudo prezebajo. A še bolj zapuščeni so v dušnem oziru. Na Laškem ne toliko, ker je dežela katoliška, dasi večinoma jezika ne razumejo. Slabše pa je v tem oziru na Ruskem. Rusi so sicer jako verni in pobožni, — a po svoje; oni so razkolniki, ali kakor se sami imenujejo: pravoslavni. Ti imajo veljavno posvečene škofe-in mašnike, imajo vse sv. zakramente in sv. mašo. A katoličani se nekatoliške božje službe praviloma ne smejo udeleževati. Nimajo pa nobenega katoliškega duhovnika, ne slišijo nobene katoliške pridige, nimajo tudi nobenih molitvenih ali drugih dobrih knjig. So torej v verskem oziru popolnoma sami sebi prepuščeni, zapuščeni. In to nekateri že celi dve leti — in koliko časa bo to še trajalo? Ali niso pri tem tudi v nevarnosti, da se nalezejo »pravoslavnega« duha? ... V ujetništvu pa tudi umirajo, — in sicer umirajo brez katoliškega duhovnika. Kateri so od doma dobro poučeni in so krščansko živeli, si že znajo sami malo pomagati, — vsi pa niso taki.,. Kaka dušna revščina, kaka zapušče-nost! Ali mi kaj mislimo na to, ki sedimo doma za polno duhovno mizo? Ali bi jim mogli kaj pomagati? Težko, težko! Naiboljše bi bilo, ko bi šel kak ali. še več duhovnikov osebno do njih, — če bi ruska vlada dovolila, kar pa ni verjetno. Toda kako obhoditi te silne daljave in kje najti ravno naše ljudi v ogromni ruski državi? Časnike pošiljati jim ni dovoljeno; knjige pa morajo biti stare nad tri leta. Skupno jih je težko pošiljati, pač pa posameznim. Pisati jim je kajpada dovoljeno, — seveda če pisma dobe; ker se jih silno veliko pogubi. A vsaj poskušati je treba vsaj na tak način priti do njih. Ker torej skupno ne moremo nič storiti zanje, jim vsaj tisti, ki imate svoje v ujetništvu, pridno dopisujte, vprašajte jih tudi o verskih razmerah in verskem življenju, dajte jim tudi kak nauk, opomnite jih zlasti na popolni kes, s katerim se morejo brez spovedi z Bogom spraviti. Pošljite jim tudi kako (nad tri leta staro) knjigo! Zelo dobro delo stori, kdor takim, ki sami ne znajo ali pisma ali naslova napisati, pomaga pisati. Pa tudi v molitvah nikar ne pozab-ljajmo ujetnikov. Priporočajmo jih Mariji, rešiteljici ujetnikov, naj jih varuje, naj jih tolaži, naj jih pripelje nepokvarjene domu ali pa z Bogom spravljene v nebesa! 56. letno poročilo bratovščine sv. Reš. Telesa za leto 1915 16. 1. Kaj je v človeškem srcu globokeje vkoreninjeno kakor hrepenenje po Bogu? In to je čisto naravno, saj je duša ustvarjena po božji podobi in vsled tega že sama po sebi teži po Bogu, hrepeni po Bogu, kakor otrok po materi. Največja sreča prvih staršev v raju je bila, da sta imela Boga tako blizu in sta ž njim zaupljivo smela občevati. Po grehu je ta sreča preminula, Človek ni mogel več neposredno z Bogom občevati, vsled tega je človeku ostalo neko domotožje, domotožje po Bogu, po božji bližini. Še celo nesrečni pagani so hoteli svoje bogove imeti v bližini in iskali so jih v bučanju morja in v šumenju dreves v gozdovih. Ves stari zakon je z velikim hrepenenjem pričakoval rešenika. Tega rešenika je prerok Izaija v svoji prerokbi imenoval »Bog z nami«. Torej rešenik bo prišel in bo z vami, bo prav blizu vas. To prerokovanje se je tudi uresničilo. Česar bi si nobeno človeško srce ne upalo pričakovati, to je storila neizmerna ljubezen Jezusova pri zadnji večerji, ko je postavil pre-sveti Zakrament, v katerem hoče bivati med nami, in sicer z veseljem hoče ostati med nami. Z velikim srčnim veseljem je postavil ta presveti Zakrament, kajti videl je v duhu, koliko dobrega, koliko svetosti bo iz njega izviralo. Videl je vse oltarje, na katerih bo kot kralj vernikov kraljeval, videl vse svete maše, pri katerih bo poveličeval svojega nebeškega Očeta in zadostoval za grehe sveta; videl je nebrojno množino ljudi, ki bodo iz njega zajemali tolažbo in mir, gorečnost in navdušenost. Toda temu veselju se je primešavala tudi otožnost in žalost. Videl je, da bo njegovo življenje v tem presvetem Zakramentu moralo okušati mnogo nehvaležno-sti, mnogo zanemarjanja, mnogo mrzlote. Saj je že pri mizi zadnje večerje sedel ne-vrednež. Videl je, koliko takih izdajalcev bo sledilo prvemu božjeropniku. Toda vse to ni moglo njegove božje ljubezni zadrže- vati. On hoče v neskončni ljubezni ostati med nami v presvetem Zakramentu do konca dni, nekaterim v vstajenje, drugim v padec. Udje bratovščine presvetega Rešnjega Telesa bodimo med onimi, ki delajo Jezusu v tem presvetem Zakramentu veselje, in ne med onimi, ki mu delajo žalost! 2. Drugo, kar je v človeški duši globoko vkoreninjeno, je hrepenenje po ž i v 1 je n j u. Človek hoče živeti, dolgo živeti in se vsled tega trudi, kolikor more, da si življenje ohrani. Koliko navodil dajejo zdravniki za ohranjenje zdravja in podaljšanje življenja. Vsakdo hoče dolgo živeti, a ne samo živeti, marveč dobro živeti želi duša človeška. Dobro, srečno je bilo življenje človekovo po stvarjenju; za dobro, srečno življenje je bil ustvarjen. To teženje po dobrem, srečnem življenju je ostalo duši še po grehu. Tudi hudobni človek, ki ne živi dobro, v tihih in mirnih urah, ko počivajo strasti, spozna svojo nesrečo, sliši očitanje vesti, črv greha ga grize in mu ne pusti pravega miru. Koliko očitanje vesti, kadar stori človek smrten greh! Dobra je izšla duša iz božje roke Stvarnikove, dobro bi morala živeti, da se zopet dobra povrne v naročje božje. A naša duša samo z dobrim življenjem ni še zadovoljna, marveč ona si želi stalno dobrega življenja, kajti če je srečno življenje minljivo, če traja le malo časa, potem pa zopet mine, taka sreča človeka ne zadovoljuje. Hrepenenje po v e č -n o srečnem življenju je v človeški duši vkoreninjeno, ji je prirojeno. — Pa kako doseči tako večno, neminljivo srečno življenje? — Neskončna božja ljubezen je tudi za to preskrbela. Jezus je rekel svojim učencem: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje; kdor je od tega kruha, bo živel vekoma j.« Ta kruh, in edino le ta kruh daje duši večno srečno življenje. Odkar je Jezus pri zadnji večerji ta kruh podal svojim apostolom, odkar so verniki začeli uživati ta nebeški kruh, oj, koliko svetosti, koliko gorečnosti, koliko dušne popolnosti je zraslo po vsem svetu, koliko svetih duš je doseglo večno srečno življenje. Pri tem svetem zakramentu, pri tem svetem studencu se zbirajo v pregnanstvu na svetu živeči zemljani in zajemajo iz njega svetost, popolnost, srečno življenje ne le samo za malo časa, ne samo za časno življenje, marveč za celo večnost. 3. Svet je sedanjo dobo izgubil mir. Narodi so se dvignili zoper narode. Povsod je velika razburjenost. A človeška duša si želi miru, si želi tihega, mirnega kotička, kjer bi si mogla nekoliko počiti, želi si kraja, kjer bi pozabila na sedanje gorje in bi se okrepčala za nadaljno trpljenje. Tak miren kotiček najde pred svetim ta-bernakeljnom; tu pozabi na viharje, ki tulijo po svetu, tu se pri svetem obhajilu okrepča za nadaljnje boje. Svetovni dogodki sedanjega časa hočejo vso pozornost obračati le na zunanje življenje, toda duša v tem življenju ne najde miru, ne zadovolj-nosti. Ako hoče priti duša do miru, priti mora k Jezusu in se skriti in vtopiti v njegovo evharistično življenje. 4. Kdo bi popisal in po vrednosti ocenil, kaj sedanji rod trpi, koliko je žrtvoval na blagu in na srčni krvi? Kateri rod je trpel tako hude rane, tako grozne dušne in telesne bolečine, kakor sedanji? 0, te grozne rane vpijejo po ozdravljenju, zahtevajo zacelitve! Kdo jih bo ozdravil, kdo zacelil? Le veliki zdravnik Jezus v tabernakeljnu, Jezus v sv, obhajilu, čigar mila roka vsako rano zapre, čigar tiha beseda razjasni vsako otožnost, 5. Otroci smo enega Očeta, ki je v nebesih, odkupljeni smo s predrago krvjo Jezusovega presvetega Srca; toda sedanji čas smo raztrgani drug od drugega. Kdaj se bomo zopet našli, kje zopet združili? Le pri Jezusu! Do njega pa pelje le ena pot, pot ljubezni. Prav raditega biva med nami, da nas združuje v ljubezni, da nas tolaži, da nas krepča v boju. Vsak dan prehodi solnce svojo pot po nebesnem oboku in razsipa svojo svetlobo, svojo toploto po vesoljni naravi. Vsak dan je od vzhoda do zahoda Jezus med nami in nas vabi k sebi, kliče nas k svojemu bivališču v tabernakeljnu, vsak dan nas vabi k sebi k svetemu obhajilu: pridite k meni vsi, ki sedanji čas delate, se trudite, ste obteženi z mnogimi skrbmi in težavami, — jaz vas bom pokrepčal. Človek torej hrepeni po Bogu, hrepeni po življenju, po dobrem, večno srečnem življenju. Človeštvo sedanjo dobo hrepeni po miru, želi, da bi se mu vsekane rane ozdravile, želi si zopet bratovske ljubezni med narodi, — vse to more dobiti le pri Jezusu. On je naš Bog, on je kralj miru, on je nebeški zdravnik, on je večna ljubezen. Hvala Bogu, vkljub gromenju in tuljenju topov, vkljub potokom krvi, ki se pretaka po skalnatih gorah, po rodovitnih poljanah in širokih močvirjih, po morju in po zraku, — vkljub vsemu temu pihlja prijetni pomladanski veter skozi katoliško notranje življenje. To prijazno pihljanje je ljubezen do presvetega Rešnjega Telesa, ki se poživlja pri vseh katoliških narodih. Dragi udje bratovščine presvetega Rešnjega Telesa, naj ljubeznivi dihljej ljubezni do Jezusa v presvetem Zakramentu stalno poživlja vaša srca, Z gorečnostjo, kakor doslej, hočem raji reči: še z večjo gorečnostjo obiskujte in molite Jezusa, v tabernakeljnu pričujočega, udeležujte se skupne molitvene ure, kajti »kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz, Jezus, sredi med njimi,« Ne nehajte ga pogosto obiskovati, pogosto prejemati. Pri tej priliki mu lahko potožite vse zasebne težave, pa tudi javne potrebe sedanjega časa. Njegova mehka roka bo vaše srčne rane celila, njegova tiha beseda, s katero govori na vaše srce, bo žalost in bridkost potolažila. Vstrajajmo v molitvi, bodimo stanovitni v naših prošnjah, akoravno nismo uslišani; stanovitna, zaupljiva molitev ne bo nikdar zastonj. Mi le prevečkrat prosimo za zunanje stvari, in te molitve niso uslišane; toda v notranjem, duhovnem živ- ljenju bo imela duša brez dvoma veliko presvetega Rešnjega Telesa, vsako sveto korist. To je naposled najpotrebnejše. Ljubi obhajilo zahteva kako žrtev, toda za Je-Jezus bo duši stoterno povrnil vsak korak zusa nobena žrtev ni prevelika, ves trud je Sv, Frančišek prejme Kristusove rane. pred tabernakelj, blagoslovil bo s svojim le malo povračilo za njegovo ljubezen. Ali božjim blagoslovom vsako sveto obhajilo, je Jezus kdaj rekel: To je preveč za ljudi, Delajmo, ne utrudimo se! Res je, vsak obisk preveč trpim, preveč žrtvujem? Jaslice, zadnja večerja, križ nam glasno kličejo: Nič ni bilo Jezusu preveč za rešitev človeka. Kadar bo mrtvaška luč obledela za tvoje oči, boš li takrat rekel: Preveč sem molil, premnogokrat Jezusa obiskal, prevečkrat sem pristopal k mizi Gospodovi, preveč sem se trudil za pobožno življenje, preveč delal za Jezusa? In kadar boš stal pred večnim Sodnikom, ki bo tehtal vsa dela brez ozira na osebo s pravično, nepodkupljivo tehtnico, boš mar takrat re- kel: Preveč sem delal za Boga? Gotovo ne! Izza bledih ustnic umirajočega kristjana prihaja vedno le žalostna samoobtožba: Oj, premalo sem storil za Boga, premalo sem skrbel za svojo dušo! Ne motimo se! Miru, sreče in zado-voljnosti ne najde človek drugje, kakor pri Jezusu. Miru, zadovoljnosti v javnem življenju ne zagotavlja zmaga kake premoči, ampak odkritosrčno združenje narodov v ljubezni Jezusovi, v ljubezni, ki se poživlja, ki se hrani v presveti Evharistiji. (Dalje.) V bajnem žaru večne luči. Ko se zvečeri, ko na nebu prva zvezda svetlo zažari,.. duša moja vedno išče Tebe. In v svetišče, dom Tvoj tihi vstopim. Ob oltarju večna luč trepeče, večna luč, predraga znanka, slajši pokoj lije v mojo dušo kakor, v, prvih dneh detinskih materina, uspavanka. Slajši pokoj;... Saj ob njenem bajnem žaru, ko mi duša je dvomila na razpotju, — bedna v bojih je molila: »Pošlji mi v temino žarek,« se odprl je tabernakelj. Večni sklonil se je k meni... Duša moja, stokrat srečna, čula je besede svete: Dete' Reven bil sem — radi tebe, da ti bodeš bolj bogata, bičan bil sem — radi tebe, da se ti ne strašiš boja, s trnjem kronan — radi tebe, da bo krona tvoja zlata, križ sem nosil — radi tebe, da spoznaš ti pota moja, križan bil sem — radi tebe in srce odprl sem svoje--- dete, glej, — mar nisem vreden da srce me ljubi tvoje? — \ V revi bodem jaz ob tebi, v radosti bom sreča tvoja, tvoj pogum — ob uri boja. Oče bodem ti in mati, brat in sestra, ne — še stokrat več: Zaročenec... Že te čaka prstan zlati, čaka te poročni venec ... Večna luč le gori, gori, sijaj žarke na oltar in govori, da se je razpršil dvom, da je zabljen rodni dom, da je za Njegov oltar vse življenje moje Njemu — vedni žgalni dar. Bogomila. Vzgoja otrok v krščanski družini. (Priobčuje župnik Jože! Vole.) Drugo: Kdajnajseizrečepri- po izvršenem delu, če je bil otrokov trud znanje? Kot pravilo naj velja: Šele po res na vse strani vzoren, hvalevreden, storjenem delu; Priznanje mora biti zaslu- Kdor naprej maže s priznanji, le pridi otro-ženo. Ali pa je zasluženo, se pokaže šele ka. Otrok potem hoče pri vsakem naporu priznanj, naj potem delo že izpade tako ali tako. Še celo naprej zahteva marsikateri razvajenec plačila, kakor bi bilo vzgajanje golo mešetarjenje. »Krajcar mi dajte, pa grem.« — »Če mi boste orehov dali...« — »Ja, če me očetu ne boste več tožili...« — »Če bom smela v nedeljo k igri...« In tako podobno. Beračiti se to pravi za otrokovo pokorščino, ne pa njegovo vzgojo voditi. Noben božji človek ne bo od takega pogajanja boljši. Le tedaj, če ima storiti otrok res kaj posebno težavnega ali zoprnega, naj ga vzgojitelj osrči in vname s pametno obljubo. Toda taki slučaji naj bodo redki, kakor smo že rekli. Rajši nalagati otroku manj napornih opravil, kakor da bi moral vzgojitelj vsled tega množiti obljube. Kar pa otroku obljubiš, to mu pa tudi do pičice — če mogoče, brez odlašanja — izpolni. Nič ni gršega, otrokom na starših pristudnejšega kot to, če ostanejo starši na laži. Obljuba je seveda pri vzgoji tudi nekakšen zdravilen strup: dober, če se rabi prav in redko; silno nevaren, če se rabi preveč in napak. Ižvij se otroku neopravičeno le enkrat, dvakrat z obljubo, pa bo šio po vodi vse njegovo zaupanje. Na mesto zaupanja bo pa sedla malomarnost. Ko pa izrekaš otroku priznanje, izberi si za to primerne prilike, ugoden čas. Posebno primerni so n. pr. za pohvalo ali obdarilo otrok gotovi dnevi: Novo leto, go-dovni dan, Miklavžev večer, božični prazniki, sklep šole itd. Ob takih dnevih marljiv otrok kar malo pričakuje več zanimanja zase na starših, bolj prijaznega lica, dobre besede. Če pa ni nič, si pa misli: Kaj bi se gnal, ko pa ni h čemu? Pa se mu ohladi veselje do trudov in ljubezen do staršev. Dobro naj starši tudi premislijo okol-nost, ali ni tuintam bolje, da izreko priznanje temu ali onemu izrned pridnih otrok posamezno, natihem, kakor pa vpričo drugih bratcev in sester. Že res, da mora luč na svečnik; a pomisliti treba, da druge skoro grajaš, ko enemu izrekaš ali kažeš priznanje. Kaj rada se potem zaleze vmes na eni strani nevoščljivost, na drugi pa domišljavost. Tedaj pa pač, če potrebujejo otroci živega zgleda ali če morda dobrega otroka celo zaničujejo in ponižujejo, tedaj ga pa le dvigni z odločno besedo: »Veselilo bi me, ko bi bili vsi taki, kakor je .,,« Ali pa: »Poglejte ga: če ta more, zakaj bi pa vi ne?« Nikoli pa ni tega trpeti, da bi pohva-ljenec sam zbadal druge in se šopiril nad njimi. V tem slučaju bi mu bilo za dalj časa odreči vsako, še tako zasluženo priznanje. Tudi to naj vedo starši, da ni daiati daril in jedil nikoli skrivši otroku, ki si je zaslužil priznanje, ampak vedno le očitno in s pojasnilom, s čim si je ta ali oni zaslužil poboljšek. Tako se izmakne nepohvaljenim vzrok za zavist, pospeši pa med otroki zdravo tekmovanje. Še tretja okolnost je važna: S čim naj se izrazi otroku priznanje? — Gotovo le s čim takim, kar ga razveseli, kar mu da pošten užitek. Ta užitek naj bo pa tem prijetnejši, čim popolnejše je bilo otrokovo delo. Manjšim zaslugam — seve mora biti otrokov trud kljub temu posebno plemenit — manjšim zaslugam že zadostuje, če pokažeš otroku vesel, zadovoljen obraz. Ali pa, če mu prijazno pokimaš, ga ljubeznivo pobožaš ali po rami potapljaš. Kako to otroka poživi in podžge! Le premalo znajo neuki starši spretno rabiti svoj pogled in poteze na svojem obrazu. Pesnik Gregorčič je modro zapisal: En ljub pogled — srce se vžge, en hud pogled — srce mrje, Tudi pri vzgoji. Če pa misliš, da je te vrste priznanje za otrokovo delo premajhno, mu pa nakloni kako pošteno razvedrilo. To je pa že večja dobrota. Znabiti je otrok že sam prosil za to ali ono veselje, pa mu ga takrat nisi dovolil. Porabi zdaj priliko pa izrazi na ta način hvalevrednemu otroku priznanje. Pridni Jakec želi s teboj na božjo pot, potrpežljiva Ančka s teboj k teti, bogoljubna Francka bi rada videla enkrat mesto — zelo boš otroka razveselil in mu umljivo pokazal priznanje, če mu prijazno dovoliš, za kar prosi. Nič ne boš rekel, nič omenil otrokovih zaslug, samo dovolil boš, pa bo vendar otrok čutil, da je to tiho priznanje za njegovo pridnost. Na enak način prav natihem iz-rečeš otroku priznanje, če mu — na primer — odkažeš pri mizi odličnejše mesto; če mu dovoliš, da sme pomagati pri kakem razveseljivem opravilu (ko stavite jaslice, obirate sadje, koljete ,,.), če mu izkažeš posebno zaupanje (naj v šoli ali cerkvi pazi na porednega bratca, naj nese učitelju kolin, naj gre na trg po to in ono ,..). Vse to in tako vnema v otroku veselje do pridnosti pa mu vzbuja tudi bojazen, da ne bi zapravil te časti. Zato bolj pazi nase in pogum-nejše zmaguje trude, kadar je »dober biti« težko. Še izraziteje je pa priznanje, če je izrečeno z besedo. Tako priznanje imenujemo pohvalo. Te vrste priznanje naj bo pa še redkejše kot prvo dvoje. Kjer je količkaj preveč pohvale, tam je redkokje brez nadutosti pri otrocih. Zahvali zato z besedo redkokdaj, pa še tedaj bolj otrokovo delo kot pa njega samega. »Veseli me, da je ta tvoja obleka lepo poravnana! — Bog je vesel milosrčnosti, ker si postregla revežu! — Lepo je spisana ta naloga; le vselej tako!« Poudarili smo pa že spredaj, da imej tako priznanje vselej poleg sebe tudi prijazno bodrilo: »Le tako naprej! Le ne opešaj!« — da ne misli otrok: više ne gre več. Tak pristavek otroka malo poniža pa hkrati vname za nadaljnji napredek. Še večjo moč kakor pohvala, ima pa na otrokovo srce obdarilo. To je že pravzaprav dvojnata pohvala: v besedah in v dejanju. Saj mora pač previdni vzgojitelj tudi z besedo pojasniti gojencu, zakaj je vreden obdarila. To pa že izkraja povemo: Z obdarili bodi vzgojitelj pri mladini prav previden! Obdarila so težkoprebavna vzgojna hrana. Dajaj jih le za dolgo, preizkušeno pridnost in karmoč le ob slovesnih prilikah. Pa tudi na to pazi, kaj je primerno za obdarilo. Čim skromnejše, tem boljše. Znabiti zadostuje že mična pravljica, ljubka povestica, lepa pesmica? Če ne, pa izberi vsaj kaj takega, kar je otroku potreb- no ali vsaj zelo koristno: obleka, šolske potrebščine, dobra knjiga, molek, jaslice, lepa podoba .,. Le, če je že z vsem tem preskrbljen, naj pridejo na vrsto prijetnosti: igrače, jestvine, skromen lišp ,,. Tudi denarja ni popolnoma izključiti; daje naj se pa še med izjemami le izjemoma in še takrat ne na roko, ampak v hranilček. Modri Slomšek pravijo: »Za mladino je boljše biti brez denarja kakor brez vladarja,« Le takrat je priporočljivo, da se da otroku kaj denarja v roko, kadar ga hočeš poizkusiti, kako ga bo samovoljno obrnil, in kako je že kaj z njegovo plemenito samostojnostjo. Kaj naj pa rečemo o dragocenih ob-darilih? To, da so smrtni sovražniki otroški nedolžni zadovoljnosti. Otroška duša je po naravi skromna, z malim zadovoljna: ptiček na veji, cvetka ob poti, rosna kapljica, zvezdica gori — to je njen raj in bogastvo. Otrok, ki potrebuje dragocenih obdaril, že davno ni več otrok. Prav enako nespametno ravnajo tisti starši, ki preobkladajo otroka za morebitne zasluge z jestvinami in sladkarijami. Zdrav otrok pač rad uživa, ker potrebuje krepke hrane za rast in razvoj. Toda komu v ha-sen je tisto tiščanje vanj in basanje s pupco in papco, da gleda otroku presitost iz oči, staršem pa neumna ljubezen? Kak6 naj iz takega otroka kdaj izraste jeklen človek, ki se bo znal odreči tisočerim nasladam; junaška žena, ki bo poznala še kaj plemenitejših sladkosti kot so one iz sladčičarne? Priznanje je torej res kot vzgojno sredstvo koristno, če se rabi po pameti, toda manj plemenito, ker se obrača na človeško slabost in jo hoče tudi uporabiti za dobro. Zato bo pameten vzgojitelj pač iz-kušal, da bo čimprej odpravil te vrste po-moček iz domače vzgoje, pa dovedel gojence do tiste blagodušnosti, da bodo ljubili in delali dobro, ne zato, ker daje sladkost, ampak zato, ker je dolžnost. Tako vzgojene je hotel imeti svoje poslance tudi nebeški Vzgojitelj, kar pove njegovo naročilo: »Kadar ste storili vse, kar vam je zapovedano, recite: Nepridni hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti.« (Luk. 17, 10.) O žegnanju. Ponatis iz »Zlate dobe«. Marsikdo bi rekel: »Kje bo sedaj žegnanje v teh burnih, težkih dneh! Saj je žegnanje ,tam za laškim gričem', kjer grme topiči in se borijo tisoči v borbi za življenje in smrt.« In vendar je res, da so pri nas razgrajali o žegnanju po krčmah pravtako kakor prejšnja leta in se je izpilo vina več kakor kdaj prej, dasi je sedaj liter po okrogli ceni — kar po goldinarju. Vprašali bi, kdo je pil in slavil žegnan-ski dan, saj starim se menda ne ljubi več, a fantje so odšli, kamor jih je pozvala domovina. Sedaj so stopili na njihova mesta petnajst", šestnajstletni fantički, ki posnemajo zvesto v vseh razvadah starejše vzor-fante. Le-ti so pili in peli ves božji dan, njim ob strani pa dekleta, kakršnih je povsod precejšnje številce in o katerih bi lahko rekli s prerokom Izaijem: »Ki hodijo okoli s stegnjenimi vratovi in namigavajo z očmi, ki ploskajo v roke in z nogami sto-pickajo .,.« Samo enega je manjkalo, namreč običajnega pretepa še ni bilo po krčmah na ta dan. Prejšnje čase so se na večer zabliskali noži, zaropotali stoli in zažvenketali kozarci, Ti mlajši so že tudi poskušali, ali še ni šlo. Dobrotnik alkohol je prehitro omamil mlade glave, da so tuintam klonile na prsi, roke so se onemoglo povesile, na noge ni bilo moč stopiti. Sam Bog ve, kako so prišle te stvari v noči do svojih domov! Pretkane in prevejane ptice so po takih vaseh. Hoče se jim popivanja in ker ni odraslih fantov, vabijo ta mladi, nezreli naraščaj. Takole ob nedeljah se jih vstopi kar cela vrsta na gostilniški prag, odkoder iščejo, koga bi ujele. Mati pošlje fanta v cerkev, a temu rožljajo v žepu novci, ki jih je prislužil med tednom na dnini. Veliko preveč zaslužijo pobiči v teh časih. Denar obdrže sami, kaj bi torej z novci! Obleko in čevlje mora omisliti mati, če hoče, da bo pomagal tudi pri domu; a ta denar j« njegov. Kako naj ga bolje obrne, da bo vesel enkrat v tednu, da se bo izkazal fanta? »No, Lojze, pa vendar ne boš šel kar mimo!« ga pokliče dekle izpred krčme in druga ji pomaga: »Aj, Lojze ima denar, bo dal danes za pijačo; pridi, no, pridi!« Kdo bi se upiral tako vabljivim besedam! Namesto v cerkev, gre fante v krčmo, kjer popiva tako dolgo, dokler čuti kaj denarja v žepu. Tako dozoreva prehitro mladina v teh časih in vzgaja jo po naših krajih prijatelj-alkohol. Druge oblasti ne pripoznavajo nad seboj. Visoko ga cenijo tu vsi odrasli in mladi. Nihče bi jim ne dopovedal, da ni vino vseh dobrot dobrota, zdravilo v vsakršni bolezni — dušni in telesni, Zglasila se je te dni v šoli mati takega mladoletnega razuzdanca in ga je tožila solznih oči, »Doma ne dela nič, hodi raje na dnino, kjer dobi pijačo in po štiri krone na dan.« Za žegnanje je hotel imeti nove čevlje. »Ne kupim ti jih,« se je uprla mati, »vse zapraviš po gostilnah; manj greha bo, če ostaneš v nedeljo bos doma, kakor če boš šel k fari in ondi popival,« »Kaj,« je zavpil sirovež, »če mi ne kupite čevljev, vas bom ubil, potem pa še sebe!« Tako ji je zagrozil in neumna mati je hitela vsa v strahu v mesto naročit sinu čevlje, da je drajsal na žegnanju po krčmah in so ga morali na noč privleči sodrugi domov, vsega pijanega. Tako je pripovedovala mati sama in tožila svojo nesrečo; a vprašala se ni v srcu, koliko je kriva tega zla sama, ker je vzgajala sina bolj z vinom namesto z lepo besedo in lepim zgledom. Prinesla je s seboj steklenico vina, menda za po poti, ker je velika vročina in zato žeja huda, a s hribov pot dolga. Postavila ga je na mizo, hoteč ga ponuditi tudi meni, češ, glejte, kako je lepo, kako se iskri! »Le spravite ga, mati, dete imam pri prsih, ne pijem nič!« »Kaj,« se je začudila in široko odprla oči, »kako morete dojiti, če ne pijete vina? Do tri litre in več sem ga izpila n more sovražna krogla poklicati pred sodnji stol božji. — Mnogo je treba prestati na vojni — in kako nesrečen bi bil pač človek, ako bi v takih razmerah ne vedel, kje je za njega pribežališče, kdo njegova pomoč in tolažba, in bi v takih resnih urah živel v sovraštvu božjem, Tistim pa, ki Boga ljubijo, služi vse v korist. In zopet stoji pisano: Nobeno oko ni videlo, nobeno uho ni slišalo in v nobeno človeško srce še ni prišlo, kar je Gospod Bog pripravil tistim, ki njega ljubijo. Matevž. II. _ _ Bojišče, 10. avg. 1916 Že je minilo 15 mesecev, odkar sem se podal nad Italijana. Ves ta čas kakor tudi tri mesece v Galiciji me je naša dobra mati Marija varovala s svojo skrbno roko. Velikokrat me je pripeljala iz velike smrtne nevarnosti zdravega nazaj. Veliko jih je, ki tudi zdaj v teh težkih časih preklinjajo Mater božjo, Boga in vse, kar je božjega in se norčujejo iz tistih, ki častijo njo, ki je vredna vse naše časti. Seveda za take ni druge pomoči, kakor prositi Boga, da jih pripelje na pravo pot. Nas pa tudi ti ne bodo ostrašili in odvrnili od naše matere, ampak jo bomo še z večjo gorečnostjo častili in jo milosti prosili. Takoj se pozna tudi tukaj fant, ki je bil v Marijini družbi. On vse težave veliko lažje prenaša kakor pa drugi, ki se nad vsem jezijo in preklinjajo. — Mlad. in delci. Marijinim družbam pošiljam iskrene pozdrave, posebno Dobrepoljski. Josip Prelesnik, podlovec, član Dobrepoljske M. dr. Sprejmite Vi srčne pozdrave z stega prijatelja. Pozdrav. in vsi bralci »Bogoljuba« ruskih poljan od Vam zve- Inf. Šinkovic Joh. I. R. 8, 16. Komp., Feldpost 204, Padli in umrli kongreganisti. f Alojzij Plaveč. Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 6, junija t. 1. nam je smrt pobrala na italijanskem bojišču vzornega mladeniča Alojzija Plavca. Smrt pobira, nič ne izbira, a v vojski se zdi, da izbira ravno najboljše. Kadar je šlo za to, da se pridobi Marijini družbi novih udov, da se tu ali tam javno nastopi, da mladeniči pogosteje prejemajo sv. zakramente, da se po fBogoljubovem« nasvetu vpelje v družbi kaj novega, koristnega, je bil rajni Lojze z besedo m zgledom prvi na mestu. Kot dolgoletni irednik Marijine družbe je bil res desna roka duhovniku-voditelju. Pisal je domačim: očetu, sestram, pisaril svojim doma ostalim tovarišem, pisal dušnima pastirjema. »Kaj delamo zdaj v Marijini družbi, kako se gibljemo, če kaj molimo zanje, ki so v vojski,« je povpraševal. S posebnim veseljem je poročal, kadar so Laha kje pognali v beg. — Veliko smo zgubili z njim. Nenadomestljiv nam bo. Pogrešala ga bodo društva: Bralno društvo, Mla-deniška zveza, Marijina družba. A Bogu je tako dopadlo; njegove sodbe so nepojmljive. Očetu in sestrama: sožalje, mladeničem-druž-benikom pa: Idite, storite in živite po njegovem zgledu! f Janez Erbežnik. Iz Sore. Naša mlada Marijina mladeniška družba je dala za domovino prvo žrtev: Dne 30. junija je umrl Janez Erbežnik iz Drage. Vpoklican k vojakom se je nekoč silno prehladih Obolel je na smrt. Toda zboljšalo se mu je. A bolezen je glodala v njem tako dolgo, da je moral od vojakov domov in doma je počasi izhiral. Bil je tih, marljiv in pošten mladenič. Počivaj v miru! Glasnik dijaških kongregacij. Virgini virginum vitam! Padlim gojencem zavoda sv. Stanislava. f Franc Kastelic. Česar sem se vedno bal, to se je zgodilo. O Binkoštih je došla v zavod sv. Stanislava vest, da je 6. junija padel na laškem bojišču pri Asiagu c. in kr. kadet, abiturijent Franc Kastelic, ponos in dika zavoda sv. Stanislava, zgled gojencem, vrl krščanski vojak, up staršev in naša nada. »Padel je najboljši gojenec, kar jih je vzgojil zavod,« tako se je govo- rilo z žalostjo tiste dni v šentviškem zavodu. Rojen je bil Fr. Kastelic v Metnarju pri Zatičini 10. januarja 1896. Kar je bil pozneje med dijaki, to je bil že kot deček med svojimi sošolci: po pridnosti in vedenju zgled vsem; živahen in vesel, a nikoli razposajen, prijazen in ljubezniv brez vsiljivosti. Lepo, fino obnašanje ni razodevalo, da je preprostih kmetskih staršev otrok. Temu je odgovarjal tudi napre- dek v šoli. »Vedno in vse prav dobro« — to spričevalo mu daje vodstvo domače šole. Deček je imel veselje do učenja, zato si je zelo želel v srednje šole; toda premagati mu je bilo precej težav: pomanjkanje potrebne šolske izobrazbe, ki mu je trirazrednica ni mogla dati, pa gmotne težave. Prvo oviru mu je pomagal odstraniti p. Štefan iz zatiškega samostana, ki ga je privatno poučeval, zlasti v nemščini; drugo oviro na poti do gimnazije mu je pomagal premagati njegov skrbni katehet p. Lavrencij, ki je znal ceniti dečkove zmožnosti; izprosil mu je za majhno plačilo sprejem v zavod. Bal se je do zadnjega, da bi se mu njegove želje po srednji Soli ne izpolnile; še nekaj dni pred odhodom v prvo šolo je rekel materi, ko je opazil njene skrbi: »Mama, bojim se, da mi boste v zadnjem trenutku vse podrli.« Tako je prišel leta 1907. v pripravljalni razred v zavod, kjer je nadaljeval dosedanje zgledno življenje in napredoval od dne do dne v znanostih in čednostih v zgled sogojencem, v veliko veselje staršem in predstojnikom. Marljiv kot čebelica ni potratil tudi ne minute za študij odločenega časa; zato pa je bil vsa leta med prvimi učenci; in če mu je ostalo še kaj prostega časa, ga je vestno porabil za širšo svojo izobrazbo: učil se je pridno italijanščine in francoščine; v zapuščini sem našel tudi češko in rusko slovnico. Zelo je ljubil petje. Že kot deček je na paši, ko se je čutil varnega, da ga nihče ne sliši, imel svoje pevske vaje. Rad je piskal na flavto in učil se je harmonija, ker je bil prepričan, da mu bo vse to enkrat prav prišlo v stanu, po katerem je hrepenel s celo dušo. Ali pri vsej skrbi za šolo mu je bila izobrazba srca, napredek v krščanskih čednostih vendar prva stvar. O njem pač ne ve nihče, da bi se bil kdaj pregrešil zoper hišni red zavoda. Vse na njem je bilo lepo urejeno, notranje in zunanje življenje. Ko je bil v prvi šoli, je bil klasificiran za »izvrstnega« gojenca, in vsi, ki smo ga poznali, smo priče, da je to ostal vedno. Ker je vedel, da je Marijina kongregacija šola za pobožno življenje, šola za plemenite značaje, zato je zgodaj poprosil za sprejem v družbo. Od prve šole je bil vseskozi zgleden kongreganist, tako da so ga tovariši ob koncu šeste šole izvolili za prednika kongregacije, ki jo je vodil do vpoklica k vojakom z neumornim delom, a še bolj z lastnim zgledom. »Bil je vzor in zgled,« je pisal o njem tovariš kongreganist in s tem izrazil sodbo marsikaterega gojenca. Kdo ni bil ginjen, ko smo ga videli zatopljenega v molitev pri sv, maši, pri rožnem vencu, ko je adoriral v prostem času? Dan za dnem je bil reden gost pri obhajilni mizi, kamor je redno zahajal tudi kot vojak, če je bilo le mogoče. Res, da je blagi mladenič prejel od Boga izredne darove, a tudi o njem veljajo besede, da se zlato preskusi v ogniu; prilik za to tudi pri njem ni manjkalo in tedaj se je med svojimi sogojenci še bolj v svetli luči pokazal kot izklesan, kristalno čist značaj, ki ne popusti od svojega prepričanja ni za las. Posebno skrb je posvetil v kongregaciji abstinentskemu odseku, za katerega se je zanimal do konca. Še nekaj dni pred smrtjo je pisal, da je po vseh njegovih skušnjah tudi v vojski mogoče biti abstinent. Govoril je iz lastne skušnje. Vsi, ki so ga poznali in imeli priliko občevati z njim, poudarjajo kot značilno potezo v njegovem življenju njegovo ljubko, neskaljeno veselost, ki jo je ohranil do konca. Ko si ga videl vsega živahnega skakati po igrišču pri nogometu, ali se gibčno sukati na telovadnem orodju, si si komaj mogel misliti, da je to tisti mirni, vedno zbrani Kastelic. »Bil je vedno vesel kakor nedolžen otrok,« je pisal gospod, ki je gledal zadnje dneve njegovega življenja. Izredna prikazen med dijaki, je bil tudi v počitniškem življenju nekaj posebnega. O počitnicah je bil najrajši doma in pomagal pridno staršem na polju. K sv. maši je hodil skoraj vsak dan, in ravnotako k sv. obhajilu. Spominjam se, da neke velike počitnice tudi en dan ni izostal od sv. obhajila, dasi je imel tri četrt ure do župr_e cerkve. Ob nedeljah je šel v cerkev najrajši z materjo. Če sta imela dohiteti druge, jc rekel: »Mama, le počasi, da bova sama!« Sploh je bil pri materi najrajši, kadar je le mogel; še celo svoj zajutrek je použil navadno le v kuhinji, samo da je bil pri materi. In kakor je bil doma najrajši pri materi, tako tudi v zavodu pri svoji nebeški Materi. Zavedal se je pa tudi drugih svojih dobrotnikov in jim bil vedno hvaležen; spominjal se jih je vedno, tudi na bojišču, in jim pogosto pisal. Za domačo Marijino družbo in abstinenco je bil ves navdušen in je z veseljem pomagal voditelju družbe pridobivati fante za družbo in abstinenco. Preprosto ljudstvo je zelo ljubil in večkrat pripovedoval, kako se veseli, da bo mogel delovati za ljudstvo po izobraževalnih društvih i. t. d. Vojska je prekinila to lepo dijaško življenje. Popolnoma vdan v voljo božjo je brez bojazni, da, z vidnim veseljem oblekel vojaško suknjo, ker je smatral tudi to za voljo božjo. Ko je po naboru njegov prefekt vprašal, kdo je najbolj korajžen in kdo se najmanj boji, so vsi tovariši rekli: »ta-Ie«, in pokazali Kasteličev pult. In res je to bilo. Postal je cel vojak, krščanski vojak. »Moliti tudi tukaj ne zabim, tukaj še celo ne. Včasi se spominjam tudi Štefana (f Kočevarja). Žal mi je za njim. A on je prestal« — tako je pisal 13. septembra 1915. Z istim Kočevarjem sta pri vojakih pridno zahajala k šmarnicam, kadar sta bila prosta. — »Letos praznujemo maj bolj ,feldmassig' — žalibog, ni mogoče boljše,« je pisal letos. Dne 7. decembra je na Oslavju v strelskem jarku Iasnoročno spisal obnovitev posvečenja, medtem ko so okoli njega padale granate. »Tu er e me servum, clientem. filium tu-u m« — s tem priporočilom je sklenil. Junaško se je boril na gališkem, pozneje na goriškem in slednjič na tirolsko-laškem bojišču. Na Podgori mu je krogla prestrelila uhelj, a čez nekaj dni je bil zopet pri svojem polku. Za svojo hrabrost na Oslavju 10. decembra 1915 je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. 23. februarja 1916 je ob priliki štiridnevnega dopusta napravil maturo z odliko in naslednji dan se je vrnil brezskrbno nazaj k svoji stot-niji. Petem je tekom treh mescev trikrat avan-ziral: v narednika, v kadetnega aspiranta in 15. maja je postal kadet pri 17. pešpolku. Par dni pred smrtjo je votiral svojo kadetsko plačo za junij Marijini kongregaciji za zastavo. Nevede je napravil s tem plemeniti mladenič sebe vredno oporoko. Virgini virgin um vitaml Mariji, prečisti Devici, je posvetil svoje čisto življenje in vse, kar je imel, zvest ji do konca. Bilo je 6. junija pri Asiagu. »Ker so se Lahi precej umaknili po našem prodiranju, so naši postavili pred rojno vrsto poljsko stražo, ki ji je bil poveljnik kak kadet... 6. junija je bil Kastelic poveljnik straž. Popoldne ob dveh pa je začel ves polk napad; hotel je priti preko poljskih straž v bližino sovražne rojne črte. Ko je sovražna artiljerija zapazila naše napredovanje, je nas začela seveda obdelovati. Prve vrste so srečno ušle, strojne puške so pa prišle v najhujši ogenj. Da bi se malo krile, so hitele za stene neke hiše se krit. V tej hiši je bila podnevi večina poljske straže s Kastelicem vred. Ker je opazovalec videl, da vse hiti k hiši, je obrnil na hišo ogenj 24 cm granate. Prva že je zadela za hišo in ubila tri voiake, več jih pa ranila. Ko je Kastelic videl, da je Lah dobro dostreljen, je zapovedal, da naj se razkrope in tudi sam je tekel od hiše. Medtem prileti že druga granata, — bil je komaj 20 korakov od hiše, — pade blizu njega in konča mlado življenje. Istočasno sta padla še dva in mnogo jih je bilo ranjenih. Jaz sem gledal to strašno žalo-igro par sto korakov oddaljen. Dali smo ga pri- nesti v Ebene pri Asiagu še isti večer, in drugi dan zvečer smo ga v krsti z vsemi vojaškimi častmi ob največji nevihti pokopali. Polkovnik in jaz sva mu spregovorila par besedi v slovo. Za malokaterim so vsi tako odkritosrčno žalovali, kakor za njim. Bil je vedno vesel kakor nedolžen otrok, bal se pa ni prav nič. K sv. obhajilu je redno zahajal.« Tako se glasi poročilo c. in kr. divizijskega župnika dr. Fr. Kulovca. Neki odličen gospod, ki je pokojnika dobro poznal, piše med drugim: »Ne poznam dijaka, ki bi ga bilo ljudstvo tako spoštovalo in ljubilo kot njega. Žalost ob njegovi smrti je bila splošna. Tega je res škoda. Tako pridnega dijaka ni bilo. Bil je res vzor-dijak, navdušen za vse sveto in lepo. Iz njegovega telesa je odsevala lepa duša. Kot cvetlica je bil, a v najlepšem cvetju ga je pokosila smrt...« »Samo smrti se veselim, da bom zopet pri njem. Nikdar nisem pri njem nič slabega videla ali slišala« — je rekla mati, ko je zvedela za njegovo smrt, in oče je vzdihnil: »Vredni ga nismo bili, zato nam ga je Bog vzel.« Težak davek je, ki ga polaga zavod s smrtjo takih gojencev na oltar domovine, a zgodi naj se volja božja, Marija pa naj obudi pridnemu Kastelicu obilo posnemalcev v dijaških vrstah i K, f Frančišek Rods, abiturijent leta 1914./15. zavoda sv. Stanislava. »Drevo ima upanje; če je obsekano, zopet zeleni, in njegove mladike poganjajo ... Človek pa, ko je mrtev in slečen in ukončan, prosim, kje je7« V teh Jobovih besedah je živo izražena tista nedopovedljivo težka bridkost, ki izžema solze iz src dobrim staršem, ko pomislijo par let nazaj, kako je ta mili človek, ljubljenec njih, še cvetel v pomladni svežosti in moči in obetal bogat sad čez nekaj vigredi, in stotero plačilo četudi težkih žrtev rodne hiše. In mi smo vsi čakali tistega solnčnega dne v svetem hrepenenju, kakor zadivljeni v nekaj nezasluženega, ko bo spet — čez stoletje — en rovski rojak stopil pred oltar sv. Katarine, in mu bo eno-dušno zapela vsa cerkev: »Novomašnik, bod' pozdravljeni« Saj nam je bil drag vsem. Toda vihra je prihrula, in naše upanje nam je bilo pokopano od tujih rok v tujo zemljo . .. Enoletni prostovoljec, desetnik Frančišek R o d e , doma v Žičah pri Rovih, je padel v boju na Osta pyuk (Gališko) dne 3. julija 1916 vsled šrapnelnega strela v glavo. Ker se je kompanija umaknila, je kraj, kjer je bil pokopan, neznan. — Tako je sporočilo poveljstvo. Dobra roka je pa še dodala: Živel je skozi, odkar sem ga poznal, lepo. Priljubljen je bil vsakomur, in vsak je v njem kmalu spoznal dobrega človeka. Kolikrat smo veseli skupaj zapeli! Vzeli mu nismo ftič, ker je bilo ravno v takem času. Ponoči smo prišli tja in odšli rav-notako. Bili smo z Rusom na 30 korakov narazen in smo se streljali. Pokopan je bil od Rusov v kraju blizu železnice. Zadet je bil v glavo, zavedel se ni več in je mirno izdihnil. »Zgodi se Tvoja volja!« Kaj hočemo drugega reči? Bogu je bil posvečen, in Bog ga je vzel. Marijina lastnina je bil — kongreganist od leta 1909.; še tudi za 8, december 1915 je poslal posvečenje — in ona je hitela, vzet ga izmed hudobije, da ji slavo prepeva vekomaj. Da, da, prepeva! Saj petje je bilo f Franceljnu Rodetu pol življenja. V petju je molil, v lepem petju se je zabaval, je druge bodril, sebe tolažil. Koliko nam je storil s petjem in glasbo dobrega v cerkvi in v društvu! Če je imel le četrtinko časa, je bil že za harmonijem. Povsod je želel pomagati, povsod sodelovati. Komaj smo odpravili eno predstavo, je že pripravljal drugo. Ljubezniv tovariš. In dober sin. Kako je iskreno ljubil svoje starše! Bratom svojim je pisal še z bojnega polja jedrnate opomine. Bil nam je vsem lep zgled vedre pobožnosti in neutrudne delavnosti za blagor ljudstva. Gotovo bi bil kdaj zelo marljiv duhovnik. Pa ni imelo biti... V Bogu počij, dobri Francelj! Tvoja dobra mati je šla zate domala vsak dan k sv. obhajilu. In tvoj oče je zate na-tihem mnogo premolil. Če ti nista mogla izprositi srečne vrnitve, gotovo sta ti — srečna nebesa. J, V. f Zdravko Šolar. Grob se za grobom vrsti... In zopet je tegel vanj kongreganist Zdravko Šolar, c. in kr. kadet, abiturijent šentviške gimnazije. Bil je blag mladenič in dober kongreganist. Še 6. decembra 1915 je pisal z doma v Kropi voditelju svoje kongregacije: »Ker je 8. december že tu in jaz še nisem tiskovine prejel, formu-larja pa tudi nimam, prosim, da Vi v mojem imenu podpišete posvetitev. O Božiču grem naprej in novo leto pričnem z bojem. Priporočam se v spomin.« Na glavni družbeni praznik dne 8. decembra je pa v Judenburgu sam znova podpisal in poslal posvetitev. »Bog daj,« je dostavil v pismu, »da se svet umiri in da v kratkem pride dan, ko se zdravi snidemo v zavodu.« Pa Bog je v svoji previdnosti sklenil drugače. 9. julija ob 6. uri zjutraj ga je pri naskoku na sovražno pozicijo zadela sovražna krogla v glavo in izdihnil je. Tako je blagi mladenič daroval svoje upapolno življenje za domovino. Drugi dan so ga pokopali na skupnem vojaškem pokopališču blizu gore Monte Dodici- Upamo, da je odšel tudi on počivat v naročje božje Matere. Pa tudi s smrtjo Šolarjevo ni še končana vrsta grobov. Lanska sedma šola šentviška ni še položila na žrtvenik domovine svoje žrtve. Tudi semkaj je segla smrt in izbrala najboljšega: sedmošolec f Franc Jenčič, ponos in dika zavoda, je preminul 9. avgusta v bolnišnici v Krakovem. Ponavljati bi moral opis t Kastelica, ko bi hotel Jenčiču postaviti vsaj nekoliko dostojen spomenik. Kakor Kastelic, je bil tudi on zgleden dijak, nadarjen, priden, nežno pobožen, vzoren kongreganist in svojčas prednik kongregacije nižjegimnazijcev. Ko je došla pretužna vest o smrti, sem se domislil samo besed, ki jih je tolikokrat molil pri tedenskih shodih: »Prijetna je bila namreč njegova duša Bogu, zato ga je hitel vzeti iz srede hudobij.« In v teh besedah sem našel edino tolažbo. Nežna cvetka je bila že zrela za nebesa, zato jo je Bog presadil v božji vrt. Rojen v Podgorju pri Kamniku, je po dovršeni ljudski šoli vstopil v šentviški zavod, kjer je njegovo nedolžno srce našlo popolno srečo in zadovoljnost. »Ne veste, kako rad bi še enkrat videl zavod... Oh, kako je bilo tam ob nedeljah prijetno!« Spominjal se je pač nedeljskih juter, ko je še z večjo pobožnostjo kot med tednom prejemal sv. obhajilo; spominjal se je nedeljskih sestankov Marijine kongregacije, ki se jih je udeleževal kot načelnik druge in pozneje kot predsednik misijonskega odseka prve kongregacije in drugih prireditev. »Moj Bog,« je pisal nekoč, »kako dobro se mi zdi, da nisem nikoli rekel, da v zavodu nisem bil prost.« Spominjal se je gotovo tudi brezskrbnih uric, ki jih je presedel pri harmoniju, od katerega se zadnje trenutke pred odhodom k vojakom kar ni mogel ločiti. Kako ga je bolelo, tega ni mogel dovolj potožiti, da ni mogel pri vojakih k sv. maši in sv. zakramnetom kot v zavodu. Dnevi, ko je smel pri vojakih k sv. maši, so mu bili veliki prazniki. Odkar je odšel lansko jesen k vojakom, je pogosto pisal in se v molitev priporočal; sklepal je pisma navadno z družbenim pozdravom N. c. p. p. b. V. M. (Nos cum prole pia bene-dicat Virgo Maria.) Tak je bil naš nepozabni Jenčič: angelska duša, vzor vestnega gojenca in pridnega dijaka. Vsa njegova spričevala, vzgojna in šolska, so bila vedno odlična. Miren in tih je bil, zato pa ni mogel vzljubiti nemirnega vojaškega življenja, dasi je vojaške dolžnosti rad in vestno izpolnoval; njegovo srce je hrepenelo nazaj v mirne prostore zavoda, kjer ga je vestno izpol-novanje stanovskih dolžnosti napravilo popolnoma srečnega. Za 8. december 1915 je pisal: »Pošiljam Vam .Renovatio' podpisano. Kot vsako leto, tako sem jo tudi letos prebral in podpisal. Ni mi sicer mogoče s sodružbeniki pred Marijinim oltarjem slovesno ponoviti obljube, a moje misli se bodo takrat združile z željami in obljubami sodružbenikov, ko bodo ponavljali obljubo. Bolj hvaležno kot kdaj prej, se letos spo- minjam onega srečnega dne, ko sem to prvič obljubil slovesno z drugimi. Kajti misel na Marijo, dobro Mater, tolaži človeka v dušnih težavah in telesnih naporih. Kako nesrečen bi bil brez Nje! Kako bi prenašal težave? Zato ponavljam dano ji obljubo s tem, da podpišem ,Renovatio*,,, Vse moje želje obsega ,R e n o v a t i o'. O, da bi mogel 8. decembra opraviti svojo družbeno dolžnost! A kolikor morem zdaj pričakovati, mi ne bo mogoče. A toliko upam, da mi bo mogoče na praznik popoldne v cerkvi ponoviti obljubo.« V bojih pri Rudki Mirinski je bil smrtno-nevarno ranjen. Hudo krvavečega so ga nesli z bojišča. Tovariš, ki je vse to videl, pravi, da ga ni čul niti enkrat zastokati. »Umrl je,« piše drugi njegov sošolec, »vdan v voljo božjo kot nedolžna žrtev, darovana v cvetju tihe, zgledne mladosti v spravo za tolike grehe in krvopre-Iitja sveta.« »Res velika izguba je to, toda z božjo pomočjo upam vse pretrpeti, zavedajoč se, da je bila to volja Najvišjega. Samo da bi bil Fran-celj srečen! Saj na zemlji bo vse minilo.« S Franceljnovim očetom se tako tolažimo tudi mi. Z blagim Jenčičem je padel za domovino osmi gojenec zavoda sv. Stanislava, Marijina kongregacija je žrtvovala z njim osem kongre-ganistov in štiri prednike. Pri Jezusu in Mariji naj bo njih delež! K. Op, urednika. S solzami v očeh berem ta poročila. Kaka škoda za take izvrstne mladeniče! — po človeški sodbi seveda. Štirje predniki Marijine družbe! Torej res prav najboljši. Ko slišimo, da taki in ravno taki padajo, si skoro ne moremo drugače misliti, kakor da Bog Spomenik vojvodine Zofije v Sarajevem. prav take hoče imeti v spravo za grehe človeštva. Kaka tolažilna, da, blažena zavest za starše, da so dali najdražje, kar imajo, ne le na oltar domovine, ampak na oltar božji, v spravo razžaljenemu Bogu, podobno kakor nekdaj Abraham Izaka in kakor Marija svojega .,. Zdi se, da niso dosegli svojega poklica, pa so ga dosegli. Njih poklic je bil namreč tisti, ki jim ga je Bog odločil: biti namreč žrtev za grehe drugih. Na vsem svetu lepšega poklica bi si ne mogli želeti. Cdr mnAv /^A JvV^Sr / \ OFO^ ((v * • • L^r^JS^v) I > lopmmmtsjjonarA Misijonska masna zveza — kaj je to? Za svete maše naši ljudje radi dajejo. To je tudi eno znamenje žive vere. Posebno sedaj v času vojske, ko je potreba res silna, je duhovnikom toliko »maš« na ponudbo, da jih komaj sproti opravljajo. Po svetu je več mašnih družb ali zvez, ki skrbe za to, da se za tiste, ki vplačajo kak razmeroma mal znesek, mašuje vsak dan. Ali domače slovenske take družbe doslej nismo imeli nobene. Denar, ki se je v ta namen pri nas nabral, je šel na tuje. Sv. maša je sicer vsaka enako dobra, toda zakaj bi tega, kar opravljajo drugod, ne mogli opraviti mi sami doma? Zato se je ustanovila z dovoljenjem presvetlega ljubljanskega knezoškofa domača »Misijonska mašna zveza«. Kdor pristopi k tej zvezi, plača na leto eno krono, pa bo imel veselo zavest, da se vsak dan mašuje zanj in njegove namene, Kakšna tolažba za domače, če vpišejo kakega svojega vojaka na bojišču, ali v bolnišnici, ali v ujetništvu, ali v večnosti. S kakšnim veseljem bodo verni vojaki sprejeli sporočilo, da so jih domači vpisali v masno zvezo, kjer se vsak dan zanje mašuje. Ta mašna zveza — kakor že ime pove — ima pa še neki drug namen. Kar bo namreč ostalo denarja od opravljenih maš, se bo porabilo za sv, misijone. Tako bo dvojen dober namen obenem dosežen. Za misijone namreč so se začeli marsikje ravno sedaj med vojsko posebno zanimati. Zakaj? Vsled vojske misijoni strašno trpe: denarja iz Evrope ni ali le malo, misijonarji so večinoma pregnani ali v vojsko poklicani. Opustošenje misijonov je strašno, Tudi to je ena izmed groznih posledic vojske. Ravno zato pa tudi novo zanimanje zanje. Posebno katoliški Nemci so se začeli za misijone silno živo zanimati in zanje delati. To je pa tembolj potiebno, ker tudi protestantje delajo za svoje misijone silno živahno, tako živahno, da je nas katoličane lahko strah in sram pred njimi. Misijonska mašna zveza naj bi bila torej tudi en skromen vir dohodkov za obdelovanje tega tako obširnega in opusto-šenega polja. — Pa še nekaj: tudi doma bo treba po vojski misijonov. Vsaj v teku treh let po končani vojski, potem ko se vrnejo vojaki domov, naj bi bil misijon v vsaki župniji, da se zopet popravi in v duhovnem oziru pozida, kar je vojska pokvarila in porušila. Vprašamo pa: kako naj si oskrbe sv. misijon n. pr. župnije na Goriškem, kjer sta božja in domača hiša podrti? Tudi za take domače misijone bi se lahko porabil en del potom Mašne zveze zbranih prispevkov. Opravičenost, potreba in korist slovenske Misijonske mašne zveze so torej jasne in jih ni treba več dalje dokazovati/ Potreba vam je sedaj razložiti samo še natančnejše določbe. Te so pa take: 1. Opravi se vsako leto 365 sv. maš za vse ude in njih potrebe in razen tega se opravi za vsakim umrlim udom še posebej ena sv. maša. 2. Tudi umrli se sprejemajo kot ustanovni udje. Plača se zanje 10 K. Na ta način se udeležujejo za večne čase duhovnih zakladov zvezinih sv. maš. 3. V mašno zvezo se ne sprejemajo samo posamezne osebe (z njih vednostjo ali tudi brez njih vednosti), ampak tudi cele družine, vsled česar se jim naklanja blagoslov vseh 365 letnih sv. maš. 4. Ob sedanji svetovni vojni se posebno priporoča, da se vpisujejo v Mašno zvezo zlasti vojaki. Vpišejo jih lahko njih svojci. Kdor hoče dušam padlih vojakov pomagati, naj zanje plača ustanov-nino 10 K. Na ta način se jim naklanjajo sadovi in milosti zvezinih sv. maš. 5. Ude in prispevke bodo pobirali za to pooblaščeni pospeševalci. Pospeševalci naj ljudi spodbujajo, da pristopijo kot ustanovniki k Masni zvezi (z enkratnim zneskom 10 K), ker na ta način odpade vsakoletno pobiranje in pisanje. 6. Kdor pristopi kot letni ud k Mašni zvezi, plača 1 K za eno leto in enkratno vpisnino 20 vin., ustanovniki pa 10 K 20 v, enkrat za vselej. Pospeševalci naj napišejo imena dobljenih udov na priloženo nabiralno polo in naj jo odpošljejo na naslov: Misijonska mašna zveza v Ljubljani, Trg Tabor 12.* Denaj naj pošljejo istočasno po priloženi položnici ali po poštni nakaznici. 7. Ko vodstvo prejme nabiralne pole in denar, odpošlje takoj izpolnjene spre-jemnice, katere naj pospeševalci razdele med ude. Izpolnjena sprejemnica velja kot potrdilo o prejetem znesku. 8. Pospeševalci naj ljudi opozarjajo tudi na to, da podpirajo obenem svete misijone, ako pristopijo k Mašni zvezi. Kar namreč ostane denarja od opravljenih sv. maš, se porabi za domače in tuje misijone. Na ta način podpirajo udje apostolsko delo. 9. Pospeševalci so v vse svete maše Mašne zveze prav posebno vklenjeni. To bodi plačilo zanje. Razen tega si s tem delom nabirajo posebno zasluženje za razširjenje kraljestva božjega na zemlji. Kdor nabere 10 udov, dobi posebno diplomo. Ni pa Družba misijonarjev sv. Vincencija Pavljanskega Misijonske mašne zveze ustanovila, marveč ji je le blagohotno pomoč naklonila. Misijonske drobtine. O verstvenih razmerah v Bolgariji. Gibanje za unijo, t. j. za združenje s katoliško Cerkvijo, ki se je razvilo po zadnji balkanski vojski, a se je zavrlo vsled pretenja ruske državne cerkve, še ni popolnoma zadušeno. Novo netivo v ta namen se je zažgalo uprav takrat, ko je Bolgarija v zvezi z nami posegla v svetovno borbo. To gibanje ima v osebi kralja Ferdinanda krepko oporo. Razveseljivo je tudi, da se več razkolnih duhovnikov, ki se vsled ruskega vpliva niso upali na plan, z dobro voljo približuje gibanju za združenje. Katoliški misijonarji bi nam mogli pripovedovati, kako si pobožni Bolgari žele one dobe, ki se bo za-počela, ko se bo Bolgarija združila z Rimom. Bolgarska vlada jc naklonjena katoličanom ter podpira povsod katoliške interese. Tako n. pr. dobe državno podporo semenišča za duhovnike in drugi katoliški zavodi. Katoliški duhovniki so prosti vojaščine, dobivajo državno plačo ter imajo prosto vožnjo na železnicah. Slovesne cerkvene procesije (n. pr. o sv. Rešnjem Telesu) se vrše javno; udeležujejo se jih tudi drugoverci. Prav posebno so priljubljene na Bolgarskem katoliške šole in katoliški zavodi. Lepo število razkolnih mladeničev se v njih vzgaja; na ta način se iznebe predsodkov, ki so jih imeli ozir katoliške Cerkve ter najdejo pot do resnice. Tudi časopisje se peča velikokrat z vprašanji zaradi zedinjenja, kar vsekako na vse delo dobro vpliva. Znamenje katoliškega duha. Katoličani tudi v tem strahovitem času svetovne vojske ne pozabijo stiske bližnjega, — Vzvišeno delo ■ katoliških misijonov je našlo uprav v tem času mnogo navdušenih podpornikov in zagovornikov; o tem priča misijonski tečaj, ki se je izvršil nedavno v mestu Kolinu. Ogromna udeležba (čez 400 duhovnikov) priča, kako veliko važnost pripisuje duhovščina v Nemčiji razširjanju katoliških misijonov. Misijonski zavod v Ameriki. Koleg v Maryknollu, ki velja kot prvi misijonski zavod v Združenih državah, je nakupil veliko zemljišče v Clarks Green v Pensilvaniji, kjer namerava sezidati veliko pripravljalno semenišče, nekako apostolsko šolo. Po svetu. Novi poslanik sv, očeta na Dunaju. Dosedanji nadškof verellski Teodor Valfredi Bonzo je postal avstro-ogrski nuncij na Dunaju. Odlikovanje. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je prejel častni znak I. vrste z vojno dekoracijo kot odliko za zasluge v prid Rdečemu križu. Tomaž Mohar iz Britofa pri Kranju t 3./6. 1915. Jinez Erbežnik 12 Drage pri Sori t 30./6. 1916. 351etnica škofovanja. Dne 16. avgusta je minilo 35 let, odkar je bil dr. Josip Stadler imenovan za nadškofa v Sarajevu. Zadnje mesce je nekoliko bolehal, a je sedaj zopet okreval. Zastaran grešnik se težko spreobrne. Nedavno je baje imel papežev državni tajnik Gasparri daljši pogovor z zastopnikom francoskega lista »Journal«. Kardinal je poudarjal, kako izvrstno se drže francoski duhovniki v vojski, zato upa, da bo po vojski prenehalo preganjanje Cerkve na Francoskem ... Vsled tega so pa vsi, tudi zmerno republikanski listi na Francoskem polni nevolje zaradi Gasparri-jevih nad, da se bo francoska, Cerkvi sovražna politika spremenila. »Temps« je kar razdražen, da se papež še sedaj ni izjavil za entento in da je ohranil strogo nepristranost. — Kjer ni spoznanja, tudi ni volje. Francozi so nepoboljšljivi, ker se dajo voditi framasonskemu časopisju. Po domovini. Biserna maša. V sredo, dne 20. septembra, je minilo 60 let, odkar je bil posvečen za maš-nika mil. g. prošt metliški msgr. Frančišek Dovgan. On je eden izmed duhovnikov, ki bi jih lahko imenovali skrite bisere. Ni se silil naprej, njegovo ime se ni bralo velikrat v časnikih. Deloval je na tihem, pa neumorno, za vero, dom in cesarja. Z delom je pa združeval molitev. V Metliki so ondotni kaplani veliko koristnega storili za ljudstvo v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Gosp. prošt je pa stal v ozadju kakor vojskovodja, jih navduševal in bodril in preskrbljeval z vsem potrebnim. Najvišjim oblastim ta biser Bele Krajine ni mogel ostati skrit; dobil je razna visoka odlikovanja. Bodi blagi gospod biserni mašnik ob tako redkem jubileju srčno pozdravljen! Duhovske zadeve. Premeščena sta bila g. Fr. Zabret, kaplan na Vrhniki, za stolnega kaplana v Ljubljano, in g. Janez Burnik, kaplan pri Sv. Križu pri Kostanjevici, v Cerklje pri Kranju. — V stalni pokoj je stopil g. Janez Kljun, župnik v Šmartnem v Tuhinju. — Č. P. Anton Avbelj, frančiškan - katehet v Novem mestu, je premeščen kot tak v Maribor. Lavantinska škofija. Novoimenovani gosp. kanonik Alojzij Arzenšek je bil ustoličen dne 1. septembra. — Za dekana dekanije Maribor desni breg je imenovan č. g. Anton Stergar, župnik pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — Za provizorja v Vuzenici je imenovan č. g. Konrad Šeško, kaplan pri Sv. Juriju v Hočah. — Za špirituala na kn. šk. mariborskem bogoslovju je imenovan č. g. dr. Maks Vraber, vikar v Celju. Za vikarja v Celju je imenovan č. g. Martin Jurhar, dosedaj vikar pri Sv. Juriju v Konjicah. Za vikarja v Konjicah je ime- novan č. g. Jernej Podpečan, dosedaj kaplan istotam. Novomašnik č. g. Jožef Mirt je nastavljen kot kaplan v Konjicah. — V začasni pokoj je stopil č. g. Vencelj Jastrobnik pri Št. Florijanu v Doliču, prej vojni kurat. — V Hoče pride č. g. Franc Pavlič, dosedaj kaplan v Loki, v Loko pa Ivan Slavič iz Vojnika, na njegovo mesto je imenovan T. Lendovšek, kaplan pri Sv. Martinu na Pohorju. V ljubljanskem bogoslovnem učilišču bodo letos nastanjeni tudi gg. tretje- in četrtolet-niki tržaško-koprske škofije, ker zanje v Zatičini ni prostora. Starejšinstvo kapucinskega reda. V kapucinskem samostanu v Celju je bila dne 22. avgusta volitev provincijala štajersko-ilirske kapucinske provincije. Izvoljen je bila za provincijala preč. p. Donat Zupančič. Kot definitorji pa so izvoljeni: p. Albert Mosselberger, p. Lin Prah, p. Lambert Lannzuner, p. Sigismund Wagner Spremembe pri kapucinih. Škofja Loka: P. Ladislav Hazemali je imenovan za gvar-djana in voditelja III. reda v Celje, p. Erhard Pečar pa za gvardjana v Sv. Križ. — P. Kari Kemperle je postal zopet gvardjan v Loki, — V Loko so prišli P, Metod Mišič za vikarja, P, Kamil Požar iz Lipnice za vodjo III. reda in P. Viktorin Fiirst iz Murave. — Krško: P. Janez Ažbe je bil imenovan vikarjem istotam, P. Joahim Ferk je prišel v Lipnico; v Krško pa P. Jožef Lapuh iz Celja. — Celje: P. Donat Zupančič rezidira kot provincijal v Celju, p. Rudolf, dosedanji gvardjan, je ostal v Celju. — Lipnica: P. Atanazij je šel za vikarja v Mu-ravo; za gvardjana v Lipnico je imenovan p. Hubert Madlener, dosedaj gvardjan v Irdnin-gu. V Judningu je imenovan gvardjanom P. Albert. — Celovec: P. Anselm je imenovan gvardjanom istotam. P. Lambert je ostal v Celovcu. — V Wolfsberg je prišel za gvardjana p. Zeno iz Schwanberga; na njegovo mesto p. Albin iz Hartberga. — Hartberg: P. Anaklet, dosedanji gvardjan, je imenovan vikarjem istotam, p. Placid pa gvardjanom. — Iz Knittel-felda je prestavljen p. Dionizij v Schwanberg, p. Gracijan pa v Hartberg. — P. Odilo Mekin-da je šel za lektorja v Irdning, p. Alfred Kobal v Wolfsberg, p. Avrel Šerik v Celovec. — V Knittelfeld je prišel p. Tomas iz Gradca, na njegovo mesto pa p. Irenej iz Schauberga. V Muravi je postal gvardjan p. Henrik Putrih. Za mladino. Na Koroškem se je razglasila ostra postava, ki določa varstvene naredbe v prid doraščajoči mladini do izpolnjenega 17. leta. Postave in kazni ustrahujejo marsikoga, strah božji in dobra vzgoja po družinah — pa še bolj. Izjeme so seveda povsod. Služba božja za begunce-Slovence v domačem jeziku je bilo 10. septembra v cerkvi usmiljenih bratov v Gradcu. Tako je prav. Naj naši slovenski begunci v teh trpkih dneh ne bodo vsaj brez notranje tolažbe. Nesreča v rudniku. V Trbovljah se je dne 6. septembra ponesrečilo več delavcev v on-dotnem premogovniku. Po nesreči je nastala eksplozija; ogenj je končal življenje sedmerim rudarjem, več jih je pa bilo ožganih. Nedavno je poslal neki premogar pesmico, v kateri proslavlja stan rudokopov, češ, tudi mi delamo za vojno in smo izpostavljeni vedni nevarnosti in zaslužimo zato priznanje domovine. Res je, nevarnost in nesreča nikoli ne počivata. Delo v premogokopih je naporno, nič preveč zdravo, več ali manj nevarno, kakor kažejo pogostne nesreče. Da bi se le rudokopi tega zavedali in imeli zlasti račune z Bogom vedno v redu! Marijine družbe. Trebanjska dekliška Marijina družba je praznovala letos o Vel. Šmarnu 15 letnico svojega obstoja. Bil je zelo slovesen dan. Ob 10. uri dopoldne je bilo skupno sv. obhajilo, kar je bilo zelo ganljivo, popoldne pa slovesen shod. Med slovesnim zvonenjem smo v sprevodu pod družbeno zastavo korakale v cerkev. Slovesni govor je imel č. g. Alojzij Plan-tarič, misijonar sv. Vinc. P., ki je poudarjal, da je samo Bogu znano, koliko nedolžnosti se je v preteklih 15 letih ohranilo, koliko greha zabranilo, koliko duš rešilo in koliko dobrih del opravilo ravno po Marijini družbi. Pod Marijinim varstvom, je rekel govornik, je varno življenje mladenk. Kdor se je Mariji posvetil, tak je lahko vedno vesel, se vedno raduje, raduje pa v »Bogu, svojem Zveličarju«. Ob tej priložnosti naj nam bo dovoljeno, da podamo malo pregleda o družbinem življenju in delovanju g. škofijskemu vodniku v vednost in morda komu v spodbudo. Sprejem novink se je vršil 16 krat, sprejetih je bilo 480 deklet. Od teh jih je stopilo v samostan 10, poročilo se jih je 50, v večnost se jih je preselilo 11, a 38 jih je bilo izključenih. Družba šteje sedaj 371 članic. — Shod imamo redno vsak mesec; nekaj dni pred shodom ima predstojništvo sejo, pri kateri ni dolgčas, ampak imamo vedno dovolj gradiva za razgovor in posvetovanje. Na eni strani, prerešetujemo napake, ki se na članicah zapazijo, na drugi ugibljemo, kaj bi se moglo dobrega storiti bodisi z raznimi po-božnostmi, bodisi z deli krščanskega usmiljenja. — Shoda, ki se vedno kontrolira po listkih, vselej komaj čakamo. Tedenske shode nam nadomešča branje krasnega »Bogoljuba«, ki ga dobivamo v 225 izvodih pod skupnim zavitkom. Odseke imamo skoraj vse, kar jih priporoča »Družbenik Marijin«. Pa ne samo na papirju, ampak tudi delnjejo. Posebno omenim: abstinenčni odsek. Pri nas—v vinskem kraju — ne gre s tem odsekom tako gladko, ker se predsodek, da vino daje moč, ne da iztrebiti. Vendar pa šteje »Sveta vojska« 20 članic I. in 115 članic II. stopnje. »Zlate dobe« dobivamo 15 Izvodov. — Dalje e v h a r i -stični odsek. Vsako nedeljo in vsak prvi petek v mescu moli družba po eno uro pred tabernakeljnom. Vsak dan jih po več pristopi k sv. obhajilu. In dan vednega češčenja, to je takorekoč družbeni dan. Dasi so ure po vaseh razdeljene, se vendar družbenice udeležujejo vseh ur, a najlepša je ura, ki je posebej z* družbo odločena; kakor serafi in kerubi — bi skoraj rekla — se kosajo družbenice v tej uri, katera bi Jezusu večjo ljubezen in spoštovanje izkazala — z molitvijo in petjem. Ob času vojske goji ta odsek molitveno vojsko in opravlja vsak dan pred sv. mašo sv. rožni venec, vsako nedeljo in vsak petek po eno molitveno uro v tiste namene, katere ima Bog s sedanjo vojsko. Tudi lepšanje cerkve, krašenje oltarja s cvetlicami je delo tega odseka. — Č a s n i š k i odsek skrbi za razširjanje »Bogoljuba«. — Dobrodelni: Delo zaupnic patronata Vrncencijeve družbe za mladino je izročeno članicam Marijine družbe in so nabrale za patranat leta 1915., ko se je patronaf pri nas vpeljal, 300 K, leta 1916. pa 450 K. Tudi za goriške begunce so dekleta nabrale po fari mnogo obleke in denarja. Ker pa zbirka do te ure še ni končana, ne morem natančno poročati o končnem uspehu. — Pevski: Vse cerkvene pevke so iz Marijine družbe in je petje lepo in vedenje na koru dostojno, kar prejšnje čase, ko niso bile cerkvene pevke iz družbe, ni bilo vedno tako. — Kakor je iz vsega tega razvidno, je družba jako delavna. Le nekaj malega jih je, ki bi rade bile Marijine hčere, pa bi tudi rade se s svetom veselile. Zato se mora. včasih katera posvariti radi pohajanja gostilne, radi slabe družbe; pa to so le izjeme. — Dolgo mi je že na srcu ležalo, da bi poslala »Bogoljuba« in škofijskemu vodniku to poročilo, pa se je odlašalo do sedaj. Petnajstletnica družbe je šele storila, da je dozorelo to poročilo. Dal Bog, da bi družba tudi v prihodnje v gorečnosti rasla — sebi v duhovni napredek, drugim v zgled in posnemo. V to nas blagoslovi Devica Marija? Prednica. (Vzorna družba! Da bi bile vse take* Ur.) Deželna bolnišnica v Ljubljani. Predrage Marijine hčere iz V o j š č i c e na Krasu! Ločeni smo, žalibog, ločeni! To mi dela velike bridkosti, bridkosti, ki jih ne morem razodeti. Ločili smo se že prve dni marca, za časa moje bolezni. Ločili smo se zlasti zdaj, ko ste ve druge kot begunke morale iz predrage občine v tuje kraje, jaz pa kot begunec bolan semkaj v bolnišnico. 0 bridka ločitevi Kako srčno rad bi šel z vami, Ijabe Marijine bčere, kako rad bi vas spremljal ter z vami delil slabo in dobro, žalostne in vesele ure, Marijine hčere! božja volja je, da smo ločeni. A nikar preveč ne ža-lujtel Mesto mene spremljal in vodil vas bo drug vodnik, mlad gospod. Njega »e držite! Marija Devica prosi za nas, da bi se še kdaj zopet sešli! — Srčno se vam zahvaljujem za pogosta sv. obhajila, zame darovana za časa moj« bolezni! Bog vam plačajl Molite zame š« dalie, prosim, da bi kmalu ozdraveL Tedaj vas ob-iščem, kjerkoli boste, ali na Krasu ali kje drugod, tudi v barakah. Veliko bo moje veselje, videti in pozdraviti vas, ljubljene bčere Marijine, ki so od prvega časa vedno delale Mariji veselje in čast, se spodobno obnašale ter mene, voditelja, verno poslušale! Veliko veselje bo zame pa tudi slišati, da se Marijine hčere voj-ščiške tudi v tuji deželi lepo vedejo in živijo po vzoru nebeške Kraljice. Dekletal ne zabite naukov sv. misijona in mojih! Nosite se spodobno oblečene, da boste dopadle Bogu in ljudem tudi v tujini. Poštena, ponižna obleka je odeja sramežljivosti Je ta zgubljena, zgubljeno je vse. Lepo lice kmalu zgine, lepa duša pa nikoli Marijine hčere, držite se zvesto vaše prednice ter vaše veselje naj bo čast Marijine družbe. Kamor pridete, naj bo oltar Najsvetejšega in oltar Marijine družbe vaše veselje. Mal ol-tarček Marijin naj bo tudi v tujini pri vaši postelji, kakor ste ga imele doma. Kjer je kaj lepega za Boga ali za Marijo, naj bo zraven vselej Marijina hčerka. Če se vleže bolan domačin ali begunka, Marijina hčerka naj bo prva v pomoč in v postrežbo. Če je treba male poučiti, pomaga naj na poti ali doma Marijina hči Veseli naj se z veselimi, žaluje z žalujočimi, trpi s trpečimi! In č« katera Marijina hčerka oboli, Marijine hčerke naj ji strežejo, jo tolažijo in po-skrbe duhovnika, ko morda ne bo ne očeta njenega, ne matere. Vstrajajte, drage Marijine hčere, pod Marijino zastavo do konca! Bog daj* da bi se kaj kmaln videli! Med tem pa vi molite zame in jaz bom molil za vas. Z Bogom in z Marijo, predrage Marijine hčere! — Karol Čigon, vikar, voditelj. St. Andraž v Slov, goricah. Tudi tukaj imamo mladeniško in dekliško Marijino družbo. Dekliška se v tem letu prav lepo razvija. Shodi se vršijo redno vsak mesec. V letu 1916. se je pomnožilo število aružbenic za 30. Na Svečnico je bile- sprejetih 11 in na križevo 19 mladenk, tako da ima sedaj dekliška družba 95 članic. Sprejem je vselej slovesen in je nekaj veselega za vso župnijo. Na Kristusov vnebohod popoldne pri sprejemu se je blagoslovila nova, krasna bela družbena krona. — V letošnjem letu so se odlikovala dekleta Marijine družbe pri vsaki cerkveni slovesnosti: na Telovo, pri Alojzijevi pobožnosti, na praznik presv. Srca Jezurovega, najbolj pa na dan češčenja: 19. avgusta. Vsako uro so klečale pred Najsvetejšim določene štiri družbenice v svatovskem oblačilu ter mu s petjem in molitvijo dajale čast in obenem zadoščenje za žalitve, katera mu napravljajo nehvaležni ljudje. — 27. avgusta so priredile družbenice igro »Marjeta« v korist Rdečemu križu. — Letos si je okoli 25 udov naročilo »Družbenik Marijin« in 22 članic nanovo »Bogoljub«. Bog daj, da se število naročnikov »Bogoljuba« v začetku novega leta še podvoji! Upanje je, da se v kratkem ustanovi treznostni odsek. Nekaj se jih je že oglasilo. Iz Mavčič. Dolgo se že nismo nič oglasili, kakor da bi bilo pri nas vse zaspalo. Dremlje-mo pač včasih — zlasti poleti v veliki vročini pri popoldanski službi božji — ali zaspali pa vendar še nismo. Dekliška in ženska Marijina družba je ostala močno pri starem. Članice so sploh dobre. Le par slučajev je bilo, da je bilo treba radi nerednosti članico odsloviti, Sicer pa je obiskovanje društvenih shodov dobro in sv, obhajilo se mesečno sploh prejema. Nekaj žalostnih izjem je pač tudi tukaj. M 1 a -d e n i š k a družba se je po vojski precej zmanjšala, vendar šteje še 19 članov. Veselo pa je, da v vojake odišli pridno dopisujejo ter se tudi tam vrlo drže. Za dokaz vam navajam tu zadnji list vojaka Jožefa Žirovnik. Piše: Zopet Vam hočem pisati malo o svojem življenju tukaj na Dunaju v bolnišnici- V duhovnem oziru je skoraj dobro, samo tega pogrešam, da nimam priložnosti za spoved slovenskega duhovna. Zato pa obudim vsak večer popolni kes. V cerkev grem vsako nedeljo k sv. maši; ob delavnikih pa dopoldne ne morem v cerkev; popoldne pa grem večkrat obiskat Jezusa, da mu potožim svoje težave. — Doma berem sedaj »Mohorjeve knjige« in »Življenje svetnikov in svctnic božjih«. Vsako jutro po jutranji molitvi čitam življenje tistega svetnika, ki je dotični dan. — Danes (8. septembra) se pa prav veselo spominjam na ta praznik pred štirimi leti, ko smo bili v Marijino družbo sprejeti. Nikoli mi še ni bilo žal za to, čeravno sem doma od marsikaterega tovariša kako pikro slišal. Sedaj pa, ko mi ljudje ne morejo nič pomagati, rni ostane le Marija vedno na strani. No, pa dandanes so fantje vojaki večinoma takega mišljenja, ko se tako preliva kri. — Vsem fantom, ki so v družbi, najlepši pozdrav! Zvesto naj se drže zastave Marijine. Mnogo jih je, katerim je žal, da v prejšnjih letih tega niso poslušali; ko pa granate brenče okoli, se pa vsakdo zateka k Mariji, vedoč, da je druga pomoč preslaba. To vem iz lastne skušnje. Tukaj bom moral ostati še kake tri mesce, ker se kaj počasi zdravim. — Družbo sv. Mohorja sem prosil za kaj knjig. Dobil sem jih za bolnišnico 70. Za čitanje imam sedaj dosti. Tudi »Slovenca« dobim vsak dan. Podobnih dopisov od članov naše družbe je že mnogo došlo, ki jasno pričajo, koliko dobrega stori Marijina družba, če tudi ni posebno dobro vodena. (7) O glavnem prazniku naše družbe so mi nekateri pisali, da hočejo po-svečenje zase ponoviti. Eden pa o kresu, da ostane še dalje zvest popoln abstinent. Abstinenti — V tej reči se je pri nas malo poslabšalo. Popolnih abstinentov je manj; nekaj jih je iz L stopnje prestopilo v II. Zaspalo pa abstinentno gibanje ni: vpisalo se je tudi malo število novih članov. »Zlata doba« kroži po vaseh v 10 odtisih. Upam, da ne bode brez uspeha. Vsaj sedaj v vojnem času je ljudstvo sploh trezno. Daj Bog, da po vojski tako ostane! Še nekaj. Dobili smo novo šolo, radi česar se je stara prodala. Kupila jo je cerkev za 2000 kron. Polagoma — čez leta se bo lahko iz nje napravil lep župnijski dom. Že sedaj pa imamo v njej shode za Marijino družbo, prostore za velikonočno izpraševanje in podobno. Še več — članice Marijine družbe niso dale prej miru, da so napravile vsaj za silo oder ter na njem — prvič v Mavčičah — predstavljale veselo igro »Svojeglavna Minka«, ki se jim je prav dobro sponesla. — Tudi za srečen izid vojske še vedno molimo v cerkvi vsak večer po dovršenem dnevnem trudu. Z Blok. 14. maja 1. L smo se vzdignile na božjo pot k Novi Štifti. Bilo nas je črez 140 članic, dež nas je res precej »naplajhal«, a lepo je bilo vseeno. Imeli smo šmarnice in skupno sv, obhajilo. Izlet bo ostal nepozaben. Imele smo 4. junija prav lep in slovesen sprejem 36 kandidatinj, katere so po lepem nagovoru sprejeli preč. g. Jož. Juvanec, dekan iz Cirknice, v spremstvu i. g. Jan. Klemenčiča, kaplana iz Starega trga, in domačega voditelja. Slavnost je bila prekrasna, kljub slabemu vremenu! Vsa čast omenjenima gospodoma, ki sta pohitela k nam med najhujšim nalivom! Naj Marija obema obilno prvne! — Naš Marijin oltar ima zdaj nove svečnike — 10 jih je — ki veljajo 683 K, katere so nabrale naše članice po župniji. Oltar je zdaj v resnici lep in priča o veliki vnemi naše družbe. — Zadnjič enkrat so nas g. urednik »pobezali«, češ, kje da imamo abstinenčni odsek. Ne smete misliti, da ga nismo imele. Imele smo ga pri »K. s. izobraževalnem društvu«, zdaj smo ga prenesle v našo »Družbo« in ima dve običajni stopnji: I. šteje 57, II. pa 124 članic, torej ves treznostni odsek skupno 181 članic. Vsa čast jim! (Res! Ur.) — Na Malo mašo smo šle — bil je zopet dež, le kako nas rad ima! — k sv. Urhu, kjer smo imele vojno pobožnost z drugimi družbami. Bilo je grdo vreme, pa vseeno lepa slavnost. — Naš e v -haristični odsek se lepo razvija; ima štiri skupine, vsako drugo nedeljo pa svoj sestanek. Vseh skupaj nas je 105 članic. — Tudi smrt se je oglasila in nam vzela dve članici: El. Kraše-vec iz Studenca in M. Zakrajšek iz Škrabče-vega. Priporočamo jih v gorečo molitev. Marijinim hčeram iz Kostanjevice na Krasu. Predrage mi sosestre! V imenu Jezusa in Marije vam pošljem najiskrenejši pozdrav, kateri naj pride do sleherne. Res žalostno je za nas, drage sosestre, da smo se morale tako hitro po sprejemu v Marijino družbo raziti v tuje kraje med nepoznane ljudi, medtem ko doma naše imetje in žulje naših rok sovražnik uničuje. A kaj hočemo, vdajmo se v voljo božjo! V dolžnost si štejem, da vas kot vaša prednica v tem času, ko imamo prestati čas poskušnje, opomnim, da ostanite vse tako pridne, poštene, bogaboječe in vnete za čast božjo, kot ste bile doma. Kjerkoli bivate, tam obiskujte, če mogoče, družbene shode, in če teh ni, opravite jih vsaj v duhu. Spomnite se večkrat na obljubo, katero ste s prisego potrdile na dan sprejema. Komaj smo bile sprejete, že smo se morale tako nepričakovano ločiti, da nismo niti slovo vzele druga od druge. Pa vse svoje zaupanje stavimo v Marijo in Boga. Kateri nam je slabo poslal, zna vse to v dobro obrniti. Ko se bode pa mir povrnil, se bomo res s posebnim veseljem nazaj domov povračale. Bog z vami! — Vaša prednica. Ledine. Na praznik Marijinega Vnebovzetja smo imeli lepo slavnost; v tukajšnjo dekliško Marijino družbo je bilo sprejetih šest novih članic — za naše razmere lep napredek. Ganljivi slovesnosti v cerkvi, katere se je udeležilo nenavadno veliko število vernikov, je sledila družbena domoljubna prireditev v korist goriškim beguncem. Č. g. voditelj je v času primernih besedah tolažil žalostna srca svojih faranov in poudarjal zlasti notranje veselje, ki ga daje v teh hudih časih živa vera in neob-težena vest. Nato so se vrstile deklamacije, žive slike in dve kratki igri. Pri vseh točkah so članice Marijine družbe in vrtca pogumno in spretno nastopale. — Vsem, ki so k lepemu uspehu prireditve pripomogli, zlasti naši pridni prednici, Bog plačaj! Dovje. Angel smrti je naši družbi ugrabil cvetko v najlepših mladostnih letih ter jo presadil na rajske livade. Umrla nam je dobra Marijina hčerka Mihaela Kocjančič z Dovjega — stara komaj 16 let. Kot marljiva cerkvena pevka je s svojim lepim glasom poveličevala slavo božjo v Gospodovem svetišču. Vendar se zaradi tega ni poviševala, ampak ostala je skromna, tiha, ponižna: bila je prava Marijina hči. — Neizprosna jetika jo je vzela žalujoči družbi in njenim domačim dne 8. septembra 1916. Začetek njenega Marijanskega življenja je bil praznik Brezmadežne, 8. decembra 1914, ko je f Mihaela pri sprejemu pred oltarjem Mariji obljubila večno zvestobo. Konec njenega Mariji posvečenega življenja je bil zopet Marijin praznik — god njenega rojstva, 8. septembra 1916. Dasi je bila pred nekaj dnevi pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, je še na dan smrti izrazila željo po nebeškem Ženinu v sv. obhajilu, Prejela ga je par ur pred ločitvijo iz te solzne doline. Smrti je zrla neustrašeno v oko. Čemu naj bi se bila tudi bala? Saj je vedela, da ji pride naproti Marija. — Lepo je bilo njeno življenje, nad vse lepa in blažena je bila tudi njena smrt. — Pogreb, ki se je vršil v nedeljo, dne 10. septembra, je bil kaj lep in veličasten. Poleg množice drugega ljudstva so umrlo spremile k večnemu počitku njene sosestre, članice Marijine družbe, polnoštevilno s svetinjicami in družbeno zastavo. Pevke so ji pod vodstvom g. svetnika Aljaža zapele v slovo pred hišo in na pokopališču. Naslednjo nedeljo, ki je bila v osmini praznika Marijinega Imena, so članice za umrlo sosestro darovale sv. obhajilo in ji naklonile odpustke, popoldne po litanijah pa so opravile uro češčenja pred Najsvetejšim njeni duši v tolažbo. Iz Poljan nad Škofjo Loko. Naša dekliška Marijina družba se lepo razvija. Obstaja že 16 let. Lani na Veliki šmarin smo po možnosti slovesno obhajali petnajstletnico. Družba šteje poldrugsto družabnic. Dekleta vkljub veliki oddaljenosti od farne cerkve hvalno obiskujejo mesečne shode. Precej družabnic prejema vsakdanje ali vsaj pogosto sv. obhajilo. Posebna čast jim, ki ob nedeljah iz daljnih vasi (eno do dve uri daleč) tešč prihajajo k deseti (zdaj enajsti) maši in čakajo sv. obhajila. — V družbi smo ustanovile letošnjo pomlad olepševalni odsek, ki živahno deluje. Z velikim veseljem prinašajo dekleta pred nedeljami in prazniki cvetlic za okrašenje cerkve. Po vsakem prazniku pripovedujejo: »To je bilo lep' ozaljšano v cerkvi!« Zlasti pa so okinčale cerkev s cvetlicami in venci ob zlati maši našega preč. g. župnika in duh. svetnika Jerneja Ramoveš, ki jo je obhajal v nedeljo, 20. avgusta. — Odsek skrbi, kolikor mogoče, tudi za snažnost v cerkvi. Veliko potrebnega je že storil v tem oziru pri cerkvi. — Počasi vpeljemo še kak odsek. — Nekaj plev smo že tudi pihnili iz družbe; če bo še kaj treba čistiti, imamo vevnico pripravljeno. Bohinjska Bistrica. Na praznik 15. avgusta smo imeli zopet slovesen sprejem v Marijino družbo, kakor vsako leto na ta dan. Pogrešali smo le milega zvonenja, ker zavoljo laške vojske pri nas že čez leto dni ne zvoni. — Dekleta Marijine družbe, smelo trdim, same na sebi so družba treznosti, imamo pa tudi odsek treznosti; nekatere so v II. stopnji, nekatere v popolni zdržnosti in so v tem stanovitne. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Pri nas smo imeli 26., 27. in 28. avgusta lepo tridnevnico. V teh treh dneh je bilo prav veselo: dva dni je bilo izpostavljeno sv. Rešnje Telo, kakor ponavadi vsako leto. Č. g. nadžupnik so povabili na to češčenje tri čč. gospode od sv. Jožefa iz Celja: č. g. Kitaka, č. g. Klančnika in č. g. Zorkota, da so nas potolažili v teh usodepolnih dneh grozne vojske. Mnogo ljudi se je udeležilo lepe pobožnosti. Krka pri Zatičini. Umrla je na Vrheh pridna dekle, članica Marijine družbe, Barbara Dremelj, stara 18 let. Njene sosedne sosestre so jo prav pridno obiskovale. Umirajoča Barb-ka jih prosi, da naj bodo pridne. Koliko bi bilo meni lažje umreti, pravi, če bi bila pridna. Vse jo tolažijo: Saj si bila pridna. Ona pa mirno odgovori: Ja — pa bi bila lahko še veliko bolj! Pa nikar ne mislite, da ni bila pridna. A na smrtni postelji vsak spozna, koliko bi bil lahko več storil za nebesa . . . SPOMINJAJTE SE UMRLIH ! Marija Grm, Sv. Urh, Dolenjsko. Ana Rabzel, Škocijan pri Mokronogu. Ana Vardjan. V MOLITEV SE PRIPOROČAJO: Tretjerednica za vredno prejemanje svetih zakramentov. — Tretjerednica za zdravje in potrpežljivost. — Marijina družabnica za vredno prejemanje sv. zakramentov. — Neka oseba za zdravje in srečno zadnjo uro. — Neka oseba za stanovitnost. — Neka oseba za srečen izid v važnih zadevah. — M. K. za zdravje. — Neko dekle, da bi dobila primerno službo. — Marijina družabnica za odvrnenje hude bolezni v glavi, za zadovoljnost in mir srca. — M. B. za zdravje in potrpežljivost. — Neka oseba za hišni mir, zdravje in srečno zadnjo uro. — Marijina hči za uslišanje v neki izvanredni zadevi. — Neka družina za milost pravega krščanskega življenja. — Sestra svojega brata, da bi se zdrav na duši in telesu srečno vrnil iz Amerike. — J. B. svoje starše, za zmago v skušnjavah, vredno prejemanje sv. zakramentov in za potrpežljivost. — Neki trdovraten grešnik. — Marijina hči za vredno prejemanje sv. zakramentov in za zdravje. — Neka oseba za zdravje. — Neka oseba za milost strahu božjega. — Dvoje deklet, ki sta zašli na kriva pota. — Več vojakov na bojiščih. — Dve družini. — Neka prednica Marijine družbe, da bi zamogla svoje dolžnosti zvesto spolnjevati. — Pijančevanju vdane osebe. — Vse še ne uslišane prošnje. ZAHVALE. P. S. Mariji Pomočnici na Brezjah za izkazano pomoč v neki važni zadevi. — Helena Počkaj Devici Mariji za ozdravljenje njene matere. — Marijina hči presv. Srcu Jezusovemu in Mariji Pomočnici za zadobljeno zdravje po opravljeni devetdnevnici. — Marijina družabnica presv. Srcu Jezusovemu, da je bilo obvarovano njeno dobro ime po opravljeni devetdnevnici. — Regina Hribar presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za zadobljeno zdravje. — Marija Založnik presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za večkratno uslišane prošnje. — M. M. presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, sv. Jožefu in sv. Antonu za večkratno uslišane prošnje po opravljeni pobožnosti devetih torkov. — Marija Jelen presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, da se je našel njen mož, o katerem ni bilo tri mesce nobenega sledu. — Frančiška Turk sv. Antonu in Materi božji za uslišanje v mnogih zadevah. — T. Kovačič presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomočnici in čast. Don Bosku za nepričakovano hitro ozdravljenje v težki bolezni in za mnogo drugih prejetih milosti. — J. B. Materi božji za večkrat uslišano prošnjo. — Neko dekle z Dunaja sv. Antonu Pad. in Mariji Pomočnici, da je dobila dobro službo. — Anton Jezovšek presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za uslišanje v velikih stiskah. — Neka mati Materi božji, da je njen sin spokorno umrl po moči čudodelne svetinjice. — I. Mil. karmelski Materi božji za uslišanje v vsaki sili. — M. D. Mariji Polenski za pomoč v dušnih stiskah. — Neka oseba, ki bi rada postala redovnica, pa ji je huda bolezen hotela preprečiti njeno srčno željo, se zahvaljuje Mariji vedne pomoči, da je popolnoma zdrava dosegla svoj cilj. Dobro ga je zavrnil. Anglikanski (razkolni) škof v Carlisle na Angleškem je zatrjeval, da katoličani plačujejo denar za odvezo, ki jo dobe v spovednici. Nato je odgovoril duhoviti jezuit P. Bernard Vaughan: »Nekateri naših redovnikov izpovedo na leto do 20.000 oseb; torej bi morali biti prav tako bogati, kakor škof sam, in vendar nimajo — nič!« Darovi. Za kapelico lurške Matere božje ob poti na Krn. Kaplan Marija 2 K; Franc Zbašnik, Hrast-je pri Kranju, 5 K; župljani na Premu 32 K; Alojzija Rola, Gradec, 4 K; dekliška Marijina družba v Trebnjem 5 K; Marijina družba v Stoprcah pri Rogatcu 23 K; Jožefa Snoj, Je-žica, 2 K; Komarjeva družina, Jesenovo, 3 K; Marija Marolt, Trst, 10 K. Za »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«: R. Irgolič 2 K; župnija Škocijan pri Mokronogu 10 K 36 vin.; Mavčiče 200 K (4 venci in dr.); Žabnica 50 K; Sv. Jakob ob Savi 10 K 66 vin.; Moravče 100 K; Novo mesto 45 K 26 vin.; Goče 13 K; Prečina 6 K 30 vin.; Sela pri Šumberku 20 K; Tržič 80 K; Zapoge 6 K 72 vin.; Mirna peč 24 K; Sodražice 20 K; Svib-no 40 K; Podmelec na Goriškem 133 K 50 vin.; cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani 50 K; III. Marijina družba pri uršulinkah 106 K (zbrali R. Završan in M. Šiberl); Podbrezje 19 K; Jezica 32 K; Dovje 52 K 30 vin.; Mengeš 161 K 50 vin. Za »Dejanje sv. Detinstva« so poslali čč. gg.: A. Zupane, bivši vikar v Ljubljani, 54 K; M. Vilfan, katehet uršulinskih šol v Ljubljani, 52 K; Fr. Rampre, kaplan v Sevnici ob Savi, 20 K; Viktor Čadež, kaplan v Tržiču 44 K (II. zbirka); Iv. Klavžar, bivši kaplan v Cerknici, 71 K; Fr. Rupnik, bivši kaplan v Radečah pri Zidanem mostu, 17 K; Jakob Štrekelj, kaplan v Kostanjevici, 22 K; Iv. Dežela, kaplan Preddvorom, 6 K; Jos. Mlakar, dijak v Mariboru, 4 K 40 vin. se je začelo razvijati. Ljudje so jeli prihajati v pisarno v različnih zadevah. Pomaga se, kolikor se more. Povedano bodi, da se med drugim postreže tudi onim, ki žele pisati pisma ujetnikom, pa ne znajo ali pisma sa- mega ali naslova prav napisati in se nimajo nikamor drugam obrniti. — Tudi darovi v dobrodelne namene polagoma prihajajo. Če bo društvo dosti podpirano, bo svoje delovanje bolj razširilo. Zato Vam bodi »Dobrodelnost« toplo priporočena. Za marsikaj pridno dajete in zbirate, kar je vse prav in koristno. A društvo »Dobrodelnost« je zato posebne podpore vredno, ker je to čisto domača naprava, namenjena v pomoč našim rojakom, ki so vsled vojske trpeli. Listnica uredništva. A, K. na K. Verižice z malimi svetinjicami na prsih se kajpada smejo nositi vsako nedeljo in vsak dan; to je celo prav lepo. Le kadar družba skupno nastopi, pri shodih in procesijah, morajo biti trakovi in večje svelinjice. V tem naj bi nobena družba in nobena druž-benka ne delala izjeme, r— Zahvale in častitke duhovnikom se v »Bogoljubu« ne objavljajo. To je vse prav lepo, a to so osebne zadeve ali zadeve ene župnije, ki nimajo pomena za širšo javnost in naj se doma opravijo. — Pesmi, če so misli ali nameni »pesnikov« še tako lepi, niso za tisk, ako glede oblike vsaj za silo ne ustrezajo potrebnim zahtevam. Sicer bi se »Bogoljub« izpostavljal zasmehu onih, ki to reč razumejo, češ, za nabožni list je vsako zmašilo dobro! Res, da v nabožnem listu oblika ni glavna stvar, ampak misli, a tudi dobre misli morajo biti v čedni posodi. — Č. g. A. P. Iz Žreč ni došel noben dopis; se je moral po poti zgubiti. — 15. oktobra ni več dan češčenja sv. Reš. Telesa v Leonišču, kakor je na platnicah pisano, ampak v Lomu. (Naznanilo je urednik dobil prepozno v roke.) Ob tej priliki bodi povedano, da naš »koledar« sestavlja č. pater Vrhovec, jezuit. Zato je najbolje, da se vsaka sprememba glede molitvenih dni kar njemu naznani. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Vse naše naročnike, kateri izpremene svoje bivališče, prosimo, da naj nam spo-roče poleg novega tudi vedno stari naslov. Prosimo, naj vsi begunci -naročniki naznanijo svoj sedanji naslov, drugače se jim list ne more doposlati. Sprejemajo se samo pravilno in čedno pisani spisi. Urejuje: Janez Ev. Kalan. cerkvi; b) tretjerednikom v redovni cerkvi; kjer te ni, pa v farni. — Tretjerednikom vesoljna odveza. 5. Četrtek, prvi v mescu. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa kakor včeraj. 6. Petek, prvi v mescu. Sv. Marija Frančiška. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presvetega Srca in molijo v namen sv. očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor četrti dan; d) tretjerednikom kakor 4. dan. 7. Sobota, prva v mescu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast brezmadežni Materi božji, da nekoliko zadoste za razžaljenja, storjena Materi božji, in molijo po namenu sv. očeta. 8. Nedelja. Materinstvo preč. Device Marije. Popolni odpustek udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi. 13. Petek. Sv. Danijel in tovariši. Popolni odpustek tretjerednikom kakor 4. dan. 15. Nedelja. Sv, Terezija, Popolni odpustek: a) danes ali v osmini vsem vernikom v karmelitskih cerkvah, udom škapulirske bratovščine tudi v farnih cerkvah, če ne morejo obiskati redovne cerkve; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 4. dan. 19. Četrtek. Sv. Peter Alkantar-s k i. Popolni odpustek tretjerednikom kakor 4. dan. 21. Sobota. Sv. Uršula in tovariš i c e. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Uršule danes ali v osmini v bratovski cerkvi. 23. Ponedeljek, Sv. Janez Kapi s t r a n. Popolni odpustek tretjerednikom kakor 4, dan. 24. Torek. Sv. Rafael. Popolni odpustek udom družbe sv. Rafaela. 29. Nedelja, zadnja v mescu. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno z drugimi molijo sv. rožni venec., Darovi. Za kruh sv. Antona. Amalija Golf, Sred-•ijavas v Bohinju, 5 K; Marija Štukelj, Sodinja-vas, Dolenjsko, 2 K; Marija Tratnik, Ormož, 2 K; »Vaa« 30 K; Franc Kovjan, Preska pri Mozirju, 5 K; neimenovani narednik 10 K; neimenovan na Murskem polju 5 K; Matevž Čremožnik, Braslovče, 10 K. Za Dejanje sv. Detinstva so poslali do dne 20. avgusta čč. gg. voditelji: Ant. Tomelj, župnik na Čunučah, 10 K; Henrik Verk, dekan, Videm na Štaj., 20 K; čč. šolske sestre v Celju 20 K; Val. Batiš, župnik, Pečine na Goriškem, 16 K; Val. Oblak, župnik v Kropi, 25 K; Ant. Jerič, župnik v Lozicah, 6 K 50 vin.; dr. J. M. Kržišnik, dekan v Trnovem na Notr., 20 K; g. Jožef Mlakar, dijak, Sv. Kunigunda na Pohorju, 4 K 40 vin.; č. g. Jan. Klavžar, kaplan v Cerknici, 71 K (II. zbirka). Za afrikanske misijone. Marijina družba, Teharje, 20 K. Za bolgarske misijone. Marijina družba, Teharje, 50 K. Za bosenske misijone. Neimenovan 5 K. Za najpotrebnejše misijone. Terezija Ku-kenberger, Reka, Hrvatsko, 20 K. Za odkup poganske deklice (Antonije). Antonija Zwick, Sv. Jurij na Žili, Koroško, 20 K. Za zamorskega dečka (Stankota). Marijina družba, Teharje, 30 K. Za zamorsko deklico (Jožefo). Marijina družba, Teharje, 30 K, Za apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Marijina družba, Teharje, 30 K. Za vojaško-misijonske namene. Neimenovani 7 K. Zdrava, hladilna pijača je 0 i 110 Maršner-jevo brezalkoholno B IV U prav dobrega okusa, kakor pravo pivo. Da se o resničnosti tega sredstva lažje prepričate, jamčim da se vsakomur vrne znesek, če ne doseže uspeha v popolno zadovoljnost. Razpošilja se z navodilom po povzetju: 1 zavoj (35 zavitkov) za 5 K. Manj se ne razpošilja. Vsak zavitek zadostuje za '/2 l pive, torej velja '/2 l piva okoli 14 v. brez nadaljnih stroškov. Naročila blagovolite poslati na naslov: Milko Ivan. zast. tovarne, poštno ležeče Ptuj 470 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi OI«»_¥tial£:Sll»» Cena lončku z £€i«I-0 3 lončki K , 6 lončkov K 5lh. ! Stotine zahvalnic in priznalnic. Potenje nog, i rok odpravi Ita-prašek. Cena D/2 K, 3 škatlje ! 31/2 K. KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/852, Ogrsko. Vojna zapestna ura natančno regul. in re-pds. JJikel ali jeklo K 12._ is-— 20'— z radii, svefciln. kazališčem K 16 — 20 — K 24 — v srebrnem okrovu K 18-— 24 — K. 28-, z radij svet. kazal. K 80 — 36-— srebrna zapestn.ura n.i elast. K 30 — 38-— 40-— 14 kar. zlata zapestna nrdi na elast. K 100 — K 120 - K 140 — 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetjn. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tovarna nr Jan Konrad o. in kr. dvorni založnik Brils št. 1557 (Češko.) Na željo so vsakomnr zastonj pošlje moj glavni ceni]-:. JJ 66 i Bogata zaloga 546 šitialnih strojev, Koles, pisalnih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 17. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela ,,Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8—1 in jih obrestuje po pr- 4V2°/O -tm brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo okroglo K 800.000'—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem 1.1915 23 milijonov kron. ..................................................................................................................................................'|uiiimimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniimi!iiii>!ium!iii!iiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiitii£ Dnevnik: .Slovenec celoletno polletno četrtletno mesečno K 26 — | ,, 13— | „ 6-50 1 „ 2-20 I stane po pošti prejeman: | Sobotna izdaja celoletno 7 kron. liiiuiHiiiuiiiiiHiiviiiiiHiiiiiinHuiHiHnimiHinHiiHniiuuiiiniiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiniiuiiuiunni^ I KHTOLKKfl TISKARNA ) V LJUBLJANI | sprejema v natisk vsako,.ike tiskovine od preproste do = najfinejše Izvršitve. = liiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiHiiniiHiiniiiiiiiiiinniinniiiiiHiiiiiiiuiiiimifiiHimmi^