PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 181 - Cen« S,- lire TRST, nedelja 30. decembra, 1945 UredniSlvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1*1. Tel tt. 93806,93807,93808. Rokopisi se ne vraga jo V zavezniškem duhu! Moskovska konferenca zunanjih ministrov treh velikih zavezniških Iržav, ki so v skupni borbi porasle fašizem, jo končala s popolnim uspehom. Razen vprašanj, ki se txxio reševala po običajni diplo- tatskl poti (kot vprašanje Irana), vsa ostala vprašanja, ki so bila tta dnevnem redu konference, dosegla načelno rešitev. V Evropi se Je sodelovanje med velikimi zavezniki obnovilo, na novo pa se je vzpostavilo sodelovanje Slede vprašanj daljnega vzhoda. Poskus odbiti sklepe Potsdamske konference; poskus, ki je povzročil neuspeh londonske konference petih zunanjih ministrov, ae ie izkazal kot manever proti demokratičnih sil, ki si v izključno ojo korist žele razdora in nespo-a med zavezniki Moskovska ;onferenca je ponovno potrdila ve-vnoat Potsdamskih sklepov gle-sklepanja mirovnih pogodb s raienlmi državami, Finsko, Bolijo, Rumunijo, Madžarsko in Italijo, in s tem potrdila veljavnost onih sklepov londonske konference, ki zaradi nesporazuma niso postali izvršni. Med temi skle-W je tudi določilo, da mora razmejitev med Jugoslavijo in Italijo spoštovati etniško mejo med Slovani in Italijani, tržaška luka pa ®aj bi bila postavljena pod mednarodno upravo gospodarsko zainteresiranih držav. Drugo vprašanje, ki je na moskovski konferenci našlo načelno rešitev, je vprašanje nadzorstva had atomsko energijo. Vsi se Se spominjamo, kako je odkritje atomske energije in njena uporaba ob koncu vojne proti Japonski v obliki atomske bombe povzročila »labo prikrite upe mednarodne reakcije po imperialističnem strahovanju sveta. Danes, po odnosnih sklepih moskovske konference se o atomski energiji razpravlja znanstveno, demokratično, zavezniško, s čutom odgovornosti, ki mora biti lasten vodilnim državnikom, ko gre za mirno Izgradnjo povojnega sveta in človekoljubnega sožitja ttied narodi. Prevladalo je načelo sodelovanja i*«!d zavezniki nad zlim duhom imperialističnega tekmovanja tudi glede uporabe atomske energije, ki bo ogromnega pomena za nadaljni, Predvsem gospodarski a nedvomno tudi splošno kulturni razvoj človeštva. Tretje vprašanje, ki je na moskovski konferenci tudi našlo načelno rešitev, je vprašanje daljnega vzhoda, predvsem vprašanje Japonske. Tudi tu se je vzpostavilo zavezniško sodelovanje mod Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo, Združenimi ameriškimi državami in Kitajsko, glede nadzorne komisije za •laponsko skoro na isti način kot j« urejeno vprašanje skupne nadurne komisije za Nemčijo. C« ne omenimo sporazumov glede priznanja bolgarske in rumun-ske vlade ter dogovora o petletni »kupni upravi Koreje, so zgoraj Mnenjem glavni sklepi res dragocen doprinos k rešitvi povojnih '"Prašanj, ki povzročajo toliko za-• irbljenoat vseh svobodoljubnih barodov. Zavezniško razpoloženje, ki je Prevladovalo v Moskvi vee čas razgovorov med tremi zunanjimi ministri, nas Je ponovno potrdilo v Prepričanju, da se da vsak še tako 8R>bok nesporazum zlahka premostiti le če se vsa sporna vprašanja befiujejo s »tališča nedeljenosti miru in če se tudi v mednarodnem merilu spoštuje načelo podrejenosti koristi posameznih držav skupnim kiteresom mednarodnega blagostanja. Kakor je zavezniški duh Prevladujoč med velikimi zavezniki za ča»a dololotne trde borbo Proti fašizmu zagotovil zmago •kupnega orožja, tako je ohranitev ••tega zavezniškega duha porok za utrditev e krvjo priborjenih pra-*e in za rešitev vseh Se visečih *Pfasanj, ^Primorsko ljudstvo, W «t »mašo skupna »avesnišk« stvari ni Stalilo svojih »11, se odkrito veseli bspeha moskovske konferenco in Upravičeno pričakuje, da se bo pri Izvajanju njenih sklepov spoštovalo njegove pravice in težnje, ki »o tvorile njegovo neomajno modalno oporo v neenaki borbi % nečloveškimi »ovratniki njogove svobode. V tem prepričanju »e primorsko 'ludatvo poslavlja od starega leta, ki kijub priborjeni evobodi ni bilo br»* grenkost), in stopa a zaupanjem v novo leto. ki mu bo prineslo uresničenje stoletnega sna: Jugoslavijo, deželo preprostega delovnega ljudstva, kakor je samo j Preprosto in delovno. Odstranitev ovir povojne ureditve Evrope Izjave in odmevi moskovskih sklepov. Višinski, Kerr in Harriman že v Bukarešti Moskva, 29. — Tass — «Izve»tja» pišejo v uvodniku: cZadnje dneve odhajajočega leta 1946, leta zmage, označuje važen dogodek — konferenca zunanjih ministrov ZSSR, ZDA in Velike Britanije. Poročili, ki sta bili objavljeni 28. decembra in danes kažeta, da je konferenca razpravljala o vamlh vprašanjih povojne ureditve. Med njimi je razpravljala in rešila probleme, o katerih so še pred kratkim nekateri ljudje radi zatrjevali, da so nerešljivi. V prvi vrst! je bil dosežen sporazum o postopku pri pripravljanju mirovnih pogodb z Italijo, Rumunijo, Madžarsko in Finsko. Ta sporazum sloni na berlinskih sklepih Velike trojice. Namestniki zunanjih ministrov bodo takoj pričeli s svojim delom v Londonu in pripravili načrte za te mirovne pogodbe. Ko bodo poročila pripravljena, bo sklicana konferenca, ki bo o njih razpravljala, kar se ne sme zgoditi kasneje kot 1. maja 1946. 16 držav poleg petih Članov sveta zunanjih ministrov se bo udeležilo te konference. Vse so se aktivno udeležile vojne z velikimi vojaškimi silami proti sovražniku. To je načelo, na osnovi katerega se bodo razne države udeležile razprav o načrtih za mirovne pogodbe. Pogodbe bodo pisali predstavniki držav, ki so sodelovale na konferenci in ki so v vojnem stanju s posamezni mirovražnimi državami. Na ta način je konferenca rešila zapleteni problem postopka pri pripravljanju ln podpisovanju mirovnih pogodb z evropskimi zavezniki hitlerjevske Nemčije in naznačlla, katere države jih bodo podpisale. S tem Je odstranila ovire, ki so odlagale ureditev povojnih odnošajev v Evropi,* Bevlnova izjava pred odhodom iz Moskve Moskva, 29. — Tass — Pred svojim odhodom v Veliko Britanijo je podal Bevin pred mikrofonom na letališču sledečo izjavo: v Pravkar se vračam v Veliko Britanijo po zelo prijetnem obisku v Moskvi, kjer sem imel možnost, izmenjati mleli in doseči sporazum v mnogih točkah. Upam, da bo rezultat naše konference blagodejen ne le za naše lastne dežele, temveč širom sveta. Ne morem odpotovati, ne da bi se zahvalil sovjetski vladi, ministrom in vsem, ki so pripomogli, da je bilo naše bivanje udobno in ki so nam na razne načine Izkazali veliko prisrčnost. »Pozdrave vsem narodom SZ — ln zbogom!* Francija nozdravlja moskovske slepe Pariz, 28. — Tan jug — List «Hu-manitš* objavlja uvodnik Georgeea Cogniota pod naslovom »Velika trojica je dosegla v Moskvi sklepe izredne važnosti za vse človeštvo.* Članek pravi med drugim: »Moskovska konferenca se zaključuje torej z velikim uspehom. Na poti k varnosti smo prehodili važno pot. Sodelovanje Velike trojice je Okrepljeno in narodi se vesele, ker vedo, da je sporazum glavnih demokratičnih sil temeljni kamen za iz- Napori za zboljšanje zdravstva v Jugoslaviji Beograd, 28. Tanjug — V zveznem ministrstvu za narodno zdravje je bila konferenca ministrov za narodno zdravje vseh ljudskih republik Jugoslavije. Konferenca je obravnavala vprašanja, ki so izredne važnosti za zdravstveno službo, zlasti ustanovitev državnega gospodarskega načrta. Zdravstvena služba mora biti Organizirana, da bo resnično služila zaščiti zdravja širokih ljudskih množic. Da bi prišli do potrebnega števila zdravnikov in drugega sanitetnega osebja, bodo ustanovljene tri nove medicinske fakultete, ter 16 do 2ty medicinskih srednlh šol. Narodno zdravje bo Imelo »voje mesto v državnem gospodarskem načrtu. Novi načrt predvideva ustanovitev številnih novih bolnic, ki bodo preskrbljene z materialom, ki ga dobavlja UNRRA. Razširila se bo mreža terapeutlč-nib zavodov. Ustanovljeni bodo zavodi po vseh federalnih republikah, ki morajo tudi ustanoviti potrebno število ambulant. Vse te ustanove morajo prispevati k zdravstvanl službi za zaščito zdravja ljudskih množic. Borba proti tuberkulozi predstavlja resen problem; načrt predvideva ustanovitev 80 protituber-kuloznlh dispanzerjev v vseh okrožjih In v številnih mestih. Število postelj v sanatorijih za pljučne bolezni bo povečano za 10.000. Za preprečevanje epidemije je bil sestavljen načrt, da se poleg 30 epidemioloških postaj, ustanovi 37 novih poetaj; ustvarjali se bodo novi epidemiološki kadri, nadalje bftkterlologi, kemiki in drugi specialisti. Za izboljšanje higieni »kih prilik v deželi predvideva konferenca zakon o državnem in zdravstvenem nadzorstvu. V okviru teh ustanov, ki doslej niso obstojale v Jugoslaviji, bo ustanovljen državni higienski zavod, ki bo sestavljal in kontroliral zdravstvene norme. Da bi se zagotovilo delovanje te službe, je potrebnih 80 zdravnikov in več Inženjerjev, ki bodo izvrševali to službo. Načrt predvideva tudi potrebne ustanove za zaščito mater in otrok. Organizirani bodo otroški dispanzerji v okrožjih; v bolnicah bo urejena posebna služba za otroke. Končno je konferenca razpravljala o vprašanju razdelitve zdravil. Posluj« ie osrednja direkcija za nabavo ln razdeljevanje medlka-memtov; ta direkcija mora postati enotno državno podjetje, s katero bodo povezane vse podružnice v raznih federalnih republikah. Konferenca Je poudarila potrebo, ■ da pridejo iz Inozemstva specialisti zaradi pomanjkanja takega osebja. Povabljeno bo zlasti epidemiološko in higiensko oeebje. gradnjo miru in stabilnosti po svetu.* Georgee Cogniot poudarja pozitivne rezultate te konference za Francijo in piše dalje: »Francija je bila uvrščena med 4 države, ki bodo sestavile mirovno pogodbo z Italijo. Se enkrat se je pokazalo, da koristi sodelovanje treh velesil tudi narodnim interesom Francije. Francija ima vse razloge, da je zadovoljna z bilanco razgovorov v Moskvi. Naša dežela se lahko brez pridržko o pridruži veselju ln optimizmu vseh narodov, katerim je do miru in svobode. Rezultati so daleč prekoračili nade, ki so jih izražali nekateri krogi ob pričetku konference.* Cogniot zaključuje: »Diplomatsko leto se (končuje z važnim dogodkom: Mi vsi, ki ljubimo mir, pozdravljamo sporazum, ki potrjuje tesno sodelovanje velikih demokratičnih sil in v mnogo-čem obljublja vam ost vsem narodom. Mi vsi, ki ljubimo Francijo, »mo zadovoljni s sporazumom, ki preprečuje Nemčiji, gojiti kakršnekoli nade na nov napad.* Udarec reakciji Moskva, 29. — V zadnjem mednarodnem pregledu lista »Moskovski boljševik* podaja Linetski politično bilanco leta 1946: «To leto se je pričelo z zimsko ofenzivo Rdeče armade, ki se je končala z zasedbo Berlina ln brezpogojno predajo Nemčija. Leto 1946 se zaključuje a konferenco treh zunanjih ministrov v Moskvi.* Linetski poudarja nadalje, da zadaja sporazum, ki je bil dosežen na tej konferenci glede pripravljanja mirovnih pogodb z Rumunijo, Bolgarijo, Finsko, Madžarsko in Italijo, hud udarec upom reakcionarnih krogov, ki so ob neuspehu Sveta zunanjih ministrov v Londonu mislili, da je doba sodelovanja med velikimi zavezniki za rešitev zapletenih povojnih vprašanj Že končana. ga mesta in naseljene kraje v teh okrožjih. To je bilo storjeno načrtno ter je vključevalo uničevanje tovarn, bolnic m kulturnih ustanov. Za neodvisnost Azerbej džancev Teheran, 29. — Tass — V članku pod naslovom; «Svet mora priznati našo ‘avtonomijo* piše tabrlski list »Azerbejdžan*: »V naših časih ne sme 6 milijonov azerbajdžanskega naroda ostati vklenjenega v verige eužnoeti, kot doslej. Sami želimo biti gospodarji v lastni hiši in to, ne da bi kršili 'noodvlsnost in integralnost Irana. Narodnostno gibanje v iranskem Azerbajdžanu Je zajelo vse ljudstvo. Vzpostavili smo avtonomijo, za kar gre zasluga nesebičnosti In Junaštvu naših najboljših sinov in prapričani smo, da bo naša narodna vlada branila te pridobitve. Ves azerbajdžanski narod ji bo pri tem pomagal.* Teheranski list »Nacard* poroča,' da so dopisniki vprašali notranjega ministra narodne vlade iranskega Azerbajdžana, ali bodo Azerbajdžanci, ki bivajo v drugih pokrajinah Irana, sprejeti v službo. Minister je odgovoril, da potrebuje iranski Azerbajdžan mnogo delavcev za razvoj vzgoje ln kulture; zaradi tega bodo take osebe skrajno dobrodošle. Šahovski turnir v Ljubljani Ljubljana, 28. — Tanjug — V prestolnici Slovenije se vrši trenutno velik šahovski turnir — turnir osvoboditve. Turnirja »a udeležujejo igralci mednarodnega razreda kot prof. dr. Milan Vidmar, Vasja Piro, nadalje Milan Vidmar m, Milič, Svetozar Grigorlč, Anton Prelnfalk in čoho*lov*škl prvak Pahman. 2Sa sedaj vodita Milič in Vidmar. h na de*u Moskva, 29. — Tass — V skladu s sklepi moskovske konference zunanjih ministrov ZSSR, ZDA in Velike Britanije, so včeraj pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve ZSSR Višinski, ameriški veleposlanik v ZSSR Harrl-man in veloposianik Velike Britanije Kerr odpotovali v Bukarešto. Istočasno sta odpotovala v Bukarešto tudi veleposlanik ZSSR v Rumuniji Kartaradze in rumunskl veleposlanik v ZSSR Jordan. Razprava proti nacistom v Brjansku Vojaško sodišče v Brjansku Je pričelo z razpravo proti skupini bivših vojakov nemške armade, ki so obtoženi množičnega mučenja in ubijanja civilistov ter vojnih ujetnikov Rdeče armade, ropanja, rušenja vasi in mest med začasno okupacijo od leta 1941. do 1944. Preiskava je ugotovila, da so nemški fašistični osvojevalci v tem času ustrelili ali mučili do smrti 90.000 sovjetskih civilistov, med njimi 4.566 otrok, razen tega pa so umorili ali do smrti mučili preko 66.000 Vojnih ujetnikov v taboriščih. V bobrujskem okrožju »o ustrelili ali do smrti mučili okoli 40.000 civilistov in prav toliko vojnih ujetnikov. V nemško suženjstvo je bilo odpeljanih 217.869 oseb iz teh treh okrožij. Med okupacijo so nemški fašistični osvajalci skoraj popolnoma Uničili in oplenili staro rusko mesto Orel mesta Brjansk, Bobrujsk in številna dru- Diskuaija o osnutku ustave FLRJ je v Trstu mnogo bolj živahna kot pa v ostalih krajih Julijska krajine. Vzrok je tudi v tem, da je trias ško prebivalstvo trdno prepričano, da bo Trst Vil, federalna edinica Jugoslavije ter zato z veliko pai-njo proučuje osnutek ustave in ga prenaša na lastne prilike. Iz dosedanjih diskusij izhajajo kot glavna tri vprašanja: l.J zakaj osnutek u-stave ne obravnava podrobneje vprašanja statuta tržaškega pristanišča. Triadami se nikakor ne strinjajo z izjavami podpredsednika vlade FLRJ tov. Kardelja, da bi pri izdelavi statuta tržaške luke sodelovale vse države, ki imajo prometne odnose s pristaniščem.. Prebivalstvo se boji, da bi koncesija prevelikih pravic in svoboščin tujim državam mogla ustvarili le bazo za napad mednarodne reakcije. Stavljen je bil predlog, naj bo statut pristanišča izključno gospodarskega in trgovskega značaja. — tj Tržačani smatrajo, da v o-snutku ustave predvidena avtonomija z vsemi v njej navedenimi o-mejitvenimi določbami ni prSmerna za tržaško federalno edinico. V osnutku ustave bi bilo potrebno glede tržaške federalne republike predvsem upoštevati italijanski značaj tega ozemlja. Odobravajo pa potrebo enotne vojske, enotno urejenih financ, kakor tudi enotnega vodstva zunanje politike, kot predvideva osnutek ustave. S.) Študentje pa so pri razpravljanju o ustavi izrazili željo, da bi ustava morala imeti točnejše določbe glede plačevanja taks na visokih šolah in Višjih srednjih šolah. Mnenja so, da bi moralo biti plačevanje taks na podlagi dohodkov družinskega poglavarja; da bi pa morali biti vsi oni študentje, ki imajo sposobnosti in voljo do študija, taks oproščeni. To so glavni predlogi, ki so izšli iz razprav o osnutku ustave. Primorsko ljudstvo, ki za zmago sknpne zavezniške stvari ni štedilo svojih sli, se odkrito veseli uspeha moskovske konference In upravičeno pričakuje, da se bodo pri Izvajanju njenih sklepov spoštovale njegove pravice in težnje, ki so tvorile njegovo neomajno moralno oporo v neenaki borbi z nečloveškimi sovražniki njegove svobode. Diskuslle Tržačanov o osnutku ustave FLIJ Mestni aktiv Antifašistične fronte italijansko-slovenskih žena je dva dni razpravljal o ustavi. Razprava se je dotikala predvsem vprašanja avtonomije, centralizma in ženskih pravic. Naslednje dni so bile diskusije v raznih rajonih: Barkovlje, Sv. /• i*m, Sv. Just, Sv. Vid itd., kjer so razpravljali predvsem o vprašanju ljudske oblasti v nasprotju t reakcionarno oblastjo. V dnevih od 1$. do H. t. m. so se vršili sestanki, na katerih se je razpravljalo o osnutku ustave. Skoro pri vseh sestankih so ljudje u-godno komentirali ločitev oorkve od države, potrebo enotne vojske, potrebo pospešitve zadružnega sektorju in razširitev državnega gospodarskega sektorja. Delavai so sta> vi H več predlogov v popravilo o-snutka uštave. K poglavju I. člen IV. so predlagati, naj se v gornji kot državne zastav* FLRJ takoj po priključitvi VII federalne republike vstavi tržaška helebarda. Ta svoj predlog utemeljujejo s tem, da imajo vsi ostali narodi v državni zaBtavl že svoj simbol osvobodilno borbe kot predvideva 61. IV osnutka ustave. V tržaškem rajonu pri 8v. Jakobu so predlagali kot dodatek k čl. IV l. poglavje, naj bi se v narodno sestavo apliciral zelen trikotnik, ki bi se začel pri spodnjem koncu modrega traku, ln se dotikal entga vrha rdeč* zvezde, ki Je v sredini zastave. To spremembo »o predlagali zato, da bi označevala, da v FLRJ obstaja tudi republika z italijansko večino. K III. poglavju čl. XIII. so predlagali sledečo formulacijo: zv FLRJ uživajo narodne manjšine vse pravice, zaščito njihovega kulturnega razvoja in svobodne uporabe lastnega jezika ter pravico do spo. žtovanja navad ln običajev državljanov sleherne republike.* Nadalje so predlagali popravek drugega odstavka čl. XV. IV. poglavja bi sicer: »Za uresničenj* splošnega gospodarskega načrta in gospodarskega nadzorstva z ozirom na potrebe različnega socialnega razvoja posameznih federalnih republik, se država oslanja na sodelovanje sindikalnih organizacij, de-lavcov, kmetov in uradnikov, kakor tudi drugih masovnih organizacij. Predlagan So tudi naslednjo dopolnitev Sl. XVII. IV. poglavja: »Država posveča posebno pažnjo ln skrb pomoči in olajšavam razvoja ljudskega zadružništva*. K členu XXVII V. poglavje pa to predlagam sledečo dopolnitev: »Državljanom Je zajamčena z državno pomočjo svoboda tiska, besede, združevanja, shajanja, Javnih zborovanj ln manifestacij*. Poleg teh popravkov »e je razpravljalo preoej o problemu uporabe jezika pri vojaškem poveljevanju bi v vojski sploh. Do tega razpravljanja je prišlo predvsem zaradi tega, ker bi v primeru, da bi bili tukajšnji vojaški obvezniki poslani v skupne vojaške formacije ostalih jugoslovanskih narodov, prišlo do težav zaradi neznanja slovanskih jezikav. Predlagali to, da bi bila morda najboljša rešitev v tem. da bi bili v važnejših komandah vojaških edlnic predstavniki vseh narodov, ki tvorijo FLRJ. Glede členov, ki obravnavajo probleme socialnega in političnega značaja pa povsod izražajo odobravanje 4» o tem živahno diskutirajo. S TITOVO JUGOSLAVIJO V SRCU Početki Izgradnje ljudske oblasti do kapitulacije Italije V knjigi «0 Trstu* po kateri prinašamo to snov, se razpravlja o vrem problemu Julijske krajine v celoti m v vseh podrobnostih. Pri sestavi te knjige bo sodelovali: general LADO AMBR02IC, dr. ALEKSANDER BELIC, dr. LOJZE BERCE, dr. LAVO ČERMELJ, DUŠAN DIMINIC, general PETER DRAFSIN, DRAGO GER-VAIS, dr. PETER JOVANOVIČ, MILAN MARJANOVIČ, dr. ANTON MELIK, dr. MIJO MIRKOVIČ, dr. VIKTOR NOVAK, dr. PETER SKOK, dr. STANKO ŠKERLJ, dr. JOSIP VILFAN, dr. MIRKO BRATOVIC, dr. FRAN ZWITTER. Kakor hlt.ro je leta 1939. izbruhnila vojna, je ljudstvo Julijske krajine začelo borbo za evoje pravice. Organiziralo je uporno gibanje ob sodelovanju italijanskih antifašistov. Središče tega gibanja je bil Trst, odkoder se je sirilo na tržaško in goriško, videmsko, re-ško in puljsko pokrajino. Prve akcije vojaikega značaja eo začele že 1940. 1'eta. 26. februarja 1940. je bilo zažgano in uničeno vojno skladišče v Klani, severno od Reke, 26. junija pa je bila prvikrat porušena železnica v nasprotnem severnem delu Julijske krajine pri Trbižu, na progi Beljak-Videm. Izvršena je bila cela vrsta akcij proti tovarnam, industrijskem na-pravam in komunikacijam. Po napadu Italije na Jugoslavijo v aprilu 1941, so »e po vseh krajih Julijske krajine pričeli ustanavljati odbori. Pozivi vodstva partizanskih odredov Jugoslavije k oboroženi vstaji je zatekel ljudstvo Julijske krajin« v Jeku oboroženega odpora. V septembru 1841. je že delovalo na terenu več manjših partizanskih skupin, ki so povezo- vale politične organa osvobodilne fronte in izvrševale sabotažne akcije (rušenje žel. prog Sv. Peter-Reka, Reka - Postojna - Trst in porušenje električnih daljnovodov). Ze v početku so sodelovali s Slovenci in Hrvati prvi Italijanski borci iz Trata. Dejstvo, da so se v mejah Italije, ki je bila v vojni, počele formirati oborožene partizanske skupine, je predstavljalo veliko nevarnost in zato je fašistično vodstvo organiziralo koncem leta 1941. pi-cd posebnim sodiščem v Trstu veliko sojenje 60 Slovencev, od katerih so bili nekateri člani oboroženih odredov. Bili so obtoženi poleg že omenjenega, da so sodelovali pri organiziranju združitve vseh manjšin Julijske krajine v oboroženim odporu, vršili atentate na komunikacije, vojne ln industrijske objekte, da je bilo najdenih pet velikih skladišč orožja, rou-niclje in eksploziva ln da so obtoženi Imeli zveze v Jugoslaviji in tudi v nekaterih drugih tujih državah. V vodstvu organizacije so bili slovenski intelektualci, študentje, delavci in obrtniki iz Trsta, Gorice, Reke in Pulja, središče pa je bilo v Trstu; organicazija je bila razpredena po vsej Julijski krajini. Izvršeno Je bilo več sabotažnih akcij. Organizacija je delovala v letu 1940. v širšem obsegu, svoj Izvor pa Je Imela v odporu, ki gaje dajalo prebivalstvo še od leta *)918. 8 to obtožbo ln s tem sojenjem je bil dokazan obstoj gibanja oborožene aktivnosti že leta 1940. V začetku 1942. so morali Italijani voditi večje vojaške akcije proti partizanskim odredom: V aprilu Je bila velika akcija čiščenja na Nanosu, v kateri je sodelo- valo 6.000 italijanskih vojakov. Akcija ni uspela. Izvršene pa so bile prve večje partizanske akcije na desnem bregu Soče, v hribih Beneške Slovenije in v industrijskih predelih Istre. Pomladi 1942. je bil na Nanosu formiran prvi partizanski bataljon Aretacije 2lc"o i Jeruzalem, 29. — BBC — Brivske čete v Palestini so aretiral« *«d 2.000 Zidov zaradi preiskav« * eksplozijah bomb v Jeruzalemu ** Tel Avivu. Ing, D. GUST Trst ali problem razmejitve med Jugoslavijo in Italijo AH pa morejo dati mesta narodnostni enačaj kateri deželi t Neki italijanski demokrat jt ntdavno trdil, da morejo. Navajal jš u svojem članku, da to mesta in vse izobraženstvo na Primorskem italijanska, to pa da daje deželi *itt> lijnnski značaj. Priznati moramo, da nas je ta teza iz ust Italijan-skega demokrata nemalo začudila in to k posebno zato, ker sc ni ta demokrat niti z besedico dotaknil vprašanja, t kaklnimi sredstvi je Mussolini dosegel, da od pHhv ganlzirana prva partizanska bolnico, Z odlokom Glavnega štaba Slovenije od 28. IL 1943. je bila formirana v Julijski krajini »Primorska operativna cona*, katere komandant je postal narodni heroj Mirko Bračič. V njen sestav sta bila Vključena Severni in Južni pri. morski odred. Kmalu potem »ta bili ustanovljeni V. in VII. primorska brigada. Brigade so začele z napadi na močnejše sovražnikove sile in so v manevrskih borbah dosegle velike uspehe. Italijansko poveljstvo Je bilo ,prisiljeno umekniU vse ve- Uličrte barikad« o Trstu med borbo čje sile. Operacije proti V. In VI brigadi je vodil štab 24. korpusa v Vidmu. Novo ustanovljene brigade so vdrle preko Soče, do pro-ga Videm-Tržič, izvršile na njej več rušenj ln pomagale v protifašistični borbi furlanskemu ljudstvu. (Nadaljevanje na ». strani), PRIMORSKI DNEVNIK 30. decembra 1945. S Titovo Jugoslavijo v srcu Požetki izgradnje ljudske oblasti do kapitulacije Italije (Nadaljevanje s t. strani) S teSkiml borbami za Kolo. vratu (ena od najtežjih v toku vstaje v Julijski krajini), na Matajurju, na Miji, na Šipku, na Stolu in na Stolbici v Rezijski dolini, so dale brigade veliko pomoti in moralno podporo ljudstvu lAirlamje in severne Italije v borbi proti fašizmu. Pomemben , rodor je bil izvršen med 29 4. 1943 in 10. 5. 1943. prav do Tržiča in na pontebko progo ‘26. 5. 1943.), kakor tudi 16. 6. 1943. do železniške proge na Til-rnentu. Istočasno je prišlo v Istri do ustanovitve bataljonov, ki so ob kapitulaciji Italije narasli v brigadie. Z Mussolinijevem padcem ni na- ■ topila nikakršna sprememba v od-oslh italijanske vojske do narod- 0 osvobodilne vojske. Badoglieva .eda je nadaljevala borbo z istimi fašističnimi vojaškimi edinica-tni in je celo poječi la teror nad ci- Indrn prebivalstvom. Koncentrirale je v Julijski krajini pet divizij. aikrat so začele tudi vaje z bojnimi plini. Ob trenutku kapitulacije Italije je bil sklenjem sporazum med šta- ■ om zone in italijanskim genera-) m Maladuttljem, komandanton 1 vizije Torino, za skupno borbo proti Nemcem. Divizija z dogovo- i‘od točo krogel — juriš v drago ulico! rom in držala in se ni hotela boriti proti Nemcem, temveč se je brez boja umaknila iz Julijske krajine. Ze prvi dan kapitulacije se je ci--ilno prebivalstvo, moško in ženko, po mestih in vaseh oborožilo, topalo v novo ustanovljene bata-jone in brigade in razoroževalo italijansko vojsko po postojankah Ju- lijske krajine, razein postojank, kjer so bile večje nemške posadke (Trst, Gorica, Reka in Pulj). Razo-roženih je bilo do 70.000 italijanskih vojakov ter zavzetih mnoge skladišč orožja in municije. V prvem naletu je bila osvobojena vsa Julijska krajina. Tudi v mestih z nemškimi garnizoni se je podalo prebivalstvo na ulice, manifestiralo in razoroževalo fašiste proti katerim se je borilo. Del tega orožja je ostal v mestih za notranjo borbo. Znatno število dobro naoroženih prebivalcev je stopilo v vrste narodno osvobodilne vojske. Iz teh mest je izšlo takrat do 10.000 borcev, od katerih 5.000 Italijanov. Na desnem bregu Soče, v Beneški Sloveniji in Reziji so bila likvidirana vsa sovražna oporišča. Tako je bila osvobojena po več stoletjih ozemlje Beneške Slovenije in Rezije, iz katerih je šlo sedaj mnogo ljudi med borce. Osvobodilna borba ljudstva v Julijski krajini je velikega pomena za razvoj borbe v Furlaniji in severni Italiji, kateri je bila primer in šola. Poraz italijanske vojske v Julijski krajini je omogočil odkrito in popolno organiziranje ljudskih oblasti in vzpostavitev najtesnejšega sodelovanja z ostalimi slovenskimi in hrvatskimi enotami na ozemlju Jugoslavije. Za obrambo osvobojenega ozemlja pred napadi nemške vojske je bilo izvršeno načrtno rušenje vseh komunikacij: popolnoma so bile porušene vse ceste, ki so vodile na osvobojeno ozemlje Julijska krajine, uničene so bile železnice: Gori-ca-Stanjel-Opčine, Gorica-Ajdovšči-na, medtem ko so bile druge onesposobljene za več mesecev. Sele po daljšem času.so Nemci vzpostavili nekaj zvez, nekaterih poti pa niso obvladali do konca vojne. Pri osvoboditvi Gorice je sodelovala skupina brigad, ki je postavila fronto vzhodno od mesta in ki je imela v bojih proti Nemcem velike uspehe, del teh brigad je vdrl v samo Gorico, in na letališče, kjer je bilo uničenih 100 italijanskih letal in zadane Nemcem velike izgube. Nemci so šele koncem septembra prebili fronto pri Gorici s pomočjo tankov in letalstva. Prva nemška ofenziva in partizanski pr otiudar Sredi septembra so se Nemci od-očili z veliko silo in odločnim udarnem uničiti ljudsko gibanje, ki je predstavljalo veliko nevarnost za splošni razvoj vojnega položaja v severni Italiji. Dnevno so bombardirali ozemlje 'm pripravili ofenzivo, v kateri so po likvidaciji afriške fronte. Jugoslovanske edinice so u-smerile vse svoje napade na to progo, na vsej njeni dolžini od Trsta do Maribora, najhujža borba pa se je vršila ravno na ozemlju Julijske krajine. Prvi napadi na to glavno progo sodelovali1: X. SS tankovski korpus j so pričeli že leta 194L, od podetka (SS tankovska divizija «Adolf Hit. kr*, 44. pehotna divizija, 71. pehotna divizija, deli 162. turkestan-ake divizije, deli SS divizije «Her-man Goering* ob masovni podpori letalstva). Ofenziva je začela 27. septembra iz Gorice, Trsta, Tržiča, Postojne In Ljubljane. Jugoslovanske edinice oo v teku ofenzive pretrpele dovolj velike izgube, predvsem v materialu, toda z veščim manevriranjem jim je u-apelo obvarovati glavnino svojih si! in ostali na svojem operativnem področju. Nemške sile so v teku operacij vršile nepojmljiv teror nad civilnim prebivalstvom z masovnim streljenjem, požiganjem, odganjanjem ljudi in brezobzirno krajo. Po končani ofenzivi so jugoslovanske edinice urejevale svoje vrste, reorganizirale brigade v dve diviziji in v okviru narodno osvobodilne vojske in partizanekth o-dredov ustanovile IX. korpus (s komandantom generalmajorjem Ambrožičem) s tremi divizijami (XXX, XXXI. in italijansko «Ga-ntaeldi Natlsone*, kakor tudi s šestimi odredi). V Istri je bila formirana 43. divizija. S tem je vstaja dobila svojo regularno in udarno silo in le tako je mogla odoleti težkim napadom sovražnika. Takoj po nemški ofenzivi so pričele jugoslovanske edinice s protiofenzivo in v kratkem času so osvojile skoraj vse pireje osvobojeno ozemlje razen mest in oporišč ob komunikacijah. Sovražnik je bil potisnjen v mesta in ob komunikacije. To osvobojeno ozemlje je uspelo jugoslovanskim enotam obdržati z malimi Izjemami in prekinitvami do konca vojne. Na vsem ozemlju je bU vzpostavljen in zgrajen novi državni aparat tako, da ni bilo več nobenega nadaljevanja starega fašističnega aparata. Osvobojeno o zemlje Julijske krajne je bilo o-grommega pomena, tako v politi čnem kot vojaškem pogledu. Predstavljalo je varno bazo, kjer je bilo mogoče vršiti zbiranje in razdeljevanje materiala, nameščati bolnice in vojaške šole. Služilo je kot izhodna točka za ofenzivne operacije in kot varno zatočišče za preganjano prebivalstvo. Obramba o-svobojenega ozemlja je zahtevala velike vojne napore, toda sovražniku je uspelo vdreti vanjo samo ob velikih ofenzivah. Takrat se je vse prebivalstvo umaknilo na varna mesta, ali pa se pridružilo borcem, Za vsako ped zemlje, za vsako prometno zvezo se Je bila stalna borba. Jugoslovanske edinice so lz zased neprestano napadale sovražna oporišča predvsem na komunikacijah in to na železniški progi Trst-Ljubljana, Trst-Pulj im Trst- Go rioa-Jaeenioe. Najvažnejša je bila za Nemčijo dvotirna proga Dunaj-Grac-Ljubljana-Trst-Benetke, ena od treh prog, ki so vezale Nemčija z italijanskim bojiščem. Važnost te prc«j» p" '' leta 1942. pa so partizani s stalnimi močnimi akcijami prisilili sovražnika, da Je ustavil vsak nočni promet, kar je pomenilo zmanjšanje kapacitete proge za 40 do 50 odstotkov. V začetku leta 1944. so bili osnovani posebni minerski sabotažni odredi, pa tudi cele brigade in divizije so sodelovale pri rušenju prog. Samo v mesecu juniju 1944. so izvršile jugoslovanske edinice na progi Ljubljana-Trst 30 rušenj in uničile 19 vlakov, na progi Trst-Gorica-Jesenice pa 31 rušenj in uničile 2 vlaka. Tega meseca je proga Ljubljana-Trst, z maksimalno kapaciteto v natovorjenih vagonih po 25 ton, skupno 205.000 vagonov, zmogla le promet s 26.100 vagoni, ali 12,43 odstotkov celotne kapacitete. Proga Trst-St. Peter-Reka od kapacitete 65.000 vagonov samo 5.824 ali 8,96 odstotkov, pro. ga Trst-Pulj od 65.000 vagonov kapacitete samo 12.298 ali 18,92 odstotkov. Proga Trst-Gorica-Jcse niče pa od 55.000 vagonov kapacitete nič, ker je bila popolnoma porušena. Vršil se je le lokalni promet, toda tudi ta je vezal nase velike ranju IX. korpusa, nekaj večjih o-fenzivnih akcij. V teku vojne je bilo izvršenih 17 velikih operacij in v vsaki od teh je sodelovalo 4.000 do 10.000 borcev. Po sporazumu z zavezniškim vrhovnim poveljstvom za Sredozemlje o sodelovanju z o. peracijami na italijanski fronti so edinice IX. korpusa vršile akcije na komunikacije zaradi česar je bil popolnoma ustavljen promet na progah Trst-Ljubljana, Ljubljana-Jesenice in Trst-Gorica-Jesenice. Operacije so se začele 10.6.1944. in maršal Aleksander je izrazil jugoslovanskim četam posebno zahvalo. Mnogo so v teh bojih prispevale tudi italijanske partizanske edinice, ki so bile pod poveljstvom narodno osvobodilne vojske. Na o-zemlju Julijske krajine je pod poveljstvom IX. korpusa operirala italijanska divizija «Divisione Nati-sonesi s štirimi brigadami (Triesti-na, Oicelli, Boci, Gramsci). V sestavu 43. divizije je bil italijanski bojni bataljon «Pino Budicin* iz Rovinja v Istri. V sestavu VII. korpusa pa je bila italijanska brigada uFontanotj. Pod sovrainim ognjem so naši borci trdovratno in brez strahu za svoja življenja prodrli sleherno zapreko pri osvobajanju Trsta nemške vojaške in tehnične sile. Meseca januarja 1945. se je mogel na omenjenih progah vršiti promet le v toliko: Trst-Ljubljana, 1,63 odstotkov, Trst-Pulj 5,76 odstotkov, Gorlca-Jesenice 1 odstotek, Sv. Pe-ter-Reka 19,07 odstotkov. V teku vse vojne je bilo izvršenih v Julijski krajini rušenj: rušenj prog 960, vlakov 125, mostov 88, električnih nosilcev 540, postaj 9, napadov na proge in prometna sredstva 2.570. Razen železnic so rušili tudi ceste, tako da so bile koncem 1943. leta vse ceste, ki so vodile na osvobojeno ozemlje, neuporabne za kakršnokoli vozilo. Poruženje cest. nih vozlov pri Tolminu in vzhodno od Gorice Je bilo odločilne važnosti za edinice na osvobojenem ozemlju. Porušene so bile tudi električne naprave, kot centrala pri Gorici maja 1944.; februarja 1944. 4i-vosrebrni rudnik v Idriji z zmanjšanjem kapacitete za 25 odstotkov; svinčeni rudnik v Rajblju, porušen marca 1944., ki ni mogel delati nekaj mesecev. Uničene so bile tudi drvarske naprave v Postojni, Belj. skem in Brinju. Jugoslovanske edinice no izvrši I--H Ttnlile in formi- Trst v narodno osvobodilni borbi Narodno osvobodilna borba Trsta je v tesni zvezi z borbo ostalih jugoslovanskih edinic v Julijski krajini. Ko se je leto nagibalo h koncu, je postajala vloga Trsta v tej borbi vse večja. Ze lata 1939. so bile v Trstu organizirane prve skupine, ki so zbirale orožje, se z njim oboroževale in vršile sabotažne akcije. Ob kapitulaciji stare Jugoslavije so fašisti polovili nekaj članov teh skupin in jih postavil pred rimsko sodišče. Nekateri od njih so bili obsojeni na smrt, drugi pa na dolgotrajno ječo. Vzporedno s formiranjem prvih partizanskih edinic v Jugoslaviji je odšlo leta 1941. določeno število Tržačanov v Brkine pri Trstu, kjer so se ustanavljale prve partizanske skupine. Precej teh Tržačanov je padlo v borbah na Nanosu aprila 1942., nekaj pa je bilo zajetih in ustreljenih. V Trstu so se medtem širile antifašistične organizacije, zajemale široke italijanske in slovenske sloje in iz Trsta pošiljale partizanskim edinicam ogromne količine materiala. Ze leta 1942. in 1943. so bile organizirane prve množične sabotažne akcije, napadi na posamezne fašistične osebnosti, na manjše sovražne patrulje, katerim se je odvzemalo o-rožje in pošiljajo partizanom v o-kolico. Enak je bil položaj v Tržiču. Po nemški okupaciji Trsta se je podtona vojna podvojila. Oborožene skupine so se pojavljale v samem mestu in vršile napade In sabotaže. Tako je bil miniran v marcu 1944. oficirski dom v Trstu, kjer je bilo ubitih večje število nemških oficirjev. Nemci so v represalijo postrelili večje število talcev. Delovanje antifašističnih organizacij se je toliko pojačilo, da je 3. avgusta 1944. štab IX. korpusa imenoval poveljstvo mesta Trsta, ki je vršilo delo po rajonih. Tovarne niso bile vključene v rajonih, temveč so bile neposredno podrejene vojni komisiji in so tvorile vojne edinice s posebnimi nalogami. Aktivnost vojaške organizacije je stalno naraščala. Stalno so razo rože vali sovražne patrulje in odvzemali orožja, kakor tudi likvidirali izdajalce. Skupine po tovarnah so skrivale rezervne dele strojev tako, da v nemški okupaciji stroji niso bili uporabni, hiti jih ni bilo mogoče odnesti v Nemčijo. V februarju 1945. so bili formirani štirje sektorji komande mesta Trsta in do 27. aprila 1945. je bilo število edinic po sektorjih naslednje: L sektor 2 bataljona in 1 samostojna četa, n. sektor 6 bataljonov, m. sektor 4 bataljone, IV. sektor 4 bataljone. Od 27. aprila pa do 1. maja 1945. je prestopilo v te edinice še 5.000 ljudi, tako da je notranja vojaška sila v Trstu v tem času dosegla 10.000 ljudi. Meseca marca 1945. je bil izdan poziv k dobrovoljnl mobilizaciji in veliko število Tržačanov, ki se niso priključili k notranjim edinicam, je odšlo v partizanske edinice IX. korpusa. Največ prostovoljcev jc šlo v tržaško brigado «Trlestlna d'Assalto». V tem času se je začel izdelovati tudi načrt za zasedbo Trsta ob zlomu nemških sli. Razmerje med jugosiovanki ml In nemškimi borbenimi silami Nemci so na ozemlju Julijske krajine razpolagali z dokaj velikimi silami. Cesto so podvzemali veliko ofenzive z močni in elitnimi četami, ki so jih pogostokrat pritegnili z drugih bojšč. Takih akcij je bilo sedem. Sovražnik je koncentriral velike sile vedno vzdolž komunikacij in s podporo tankov in letalstva prodiral na osvobojeno o-zemlje in med tem rušil In požigal. Naše edinice so ga pri tem ovirale in mu prizadejale velike izgube. Po vsaki taki akciji je sledila naša pro-tiakcija, ki je potisnila sovražnika v njegova oporišča. Po kapitulaciji Italije je bila na ozemljih bivših italijanskih provinc Videm, Gorica, Trst, Pulj, Reka in Ljubljana formirana posebna vojaška edinica «Operazionsgebiet A-driatisches Kiistenland* štab te e-dinice je bil v Spessi pri Krminu, njen komandant pa general gorskih čet Kiibler. Koncem leta 1944. se je edinica preimenovala v «štab devetnajstega Z.B.V. korpusa*, ki je imela nalogo varovati obalo od ustja Soče do Reke. Boje proti našim edinicam je vodil «Hohrer SS und Polizei Fiihrer Globotschnigg*. ki je moral vsakokrat iskati pri Kublerjevem štabu vojaške edinice, ki so se udejstvovale v akcijah proti našim edinicam. Stab Opera-zionsgebiet je imel na razpolago 42 do 43.000 vojakov. Od nemških edinic, ki so se udejstvovalo v prvi ofenzivi septembra leta 1943 so ostale v Julijski krajini sami 7L pehotna in I. polk 162. divizije, pritegnjene pa so bile nove sile. V velikem številu so uporabili tudi italijanske fašistične edinice ali pa one sestavljene iz najzagri. zenejših fašistov, ki so se predale Nemcem. Po svojem divjanju so se odlikovale baš te, a predvsem flo-tilja X MAS, ki je štela 8 bataljonov. Koncem 1944. so bdle na ozemlju Julijske krajine sledeče sovražne edinice: 4 nemške divizije, več samostojnih polkov in bataljonov s približno 55.000 vojaki; nekaj različnih italijanskih formacij s približno 20.000 vojaki; razne kvizlin-ške čete približno 20.000 vojaki. V akcijah so sodelovali tudi deli divizij, ki so se začasno zadrževali v Vidmu (deli 71., 150., in 194.). Za pojačenje borbe proti NOV je bila pritegnjena koncem leta 1944. iz Humina-Tarcento skupina kozakov. V koncentričnih napadih na pre. delu med Sočo in jugoelovansko-italijansko mejo so sodelovale tudi edinice iz Gorenjske in ostalih slovenskih pokrajin (trije polki in en bataljon, v januarju 1945. po še dva polka). Koncem 1944. in v začetku 1945. so vezale jugoslovanske sile v Ju- Slovensko narodno gledališče za Trst m Primorje Na dan Novega leta bo ob 14. urt v dvorani Ljudskega doma na Opčinah, uprizoritev Benedettljeve komedije c.Rdeue roies. Prireditev »društva Skorklja** Danes ob 17. uri bo v slovenskem prosvetnem društvu «Skorklja* (Vi-colo dell’Ospedale militare 23) kulturna prireditev. Jutri od 20. ure dalje, bo silvestrovanje v novi društveni dvorani. Vabila lahko dvignete v društvenih prostorih (Vicolo dell Ospedale militare št. 2) od danes naprej. Društvo „Marušič“ Prosvetno društvo «Franjo Marušič* priredi v dvorani pri «Lov-cu* Silvestrov večer. Dramski odsek bo nastopil z burkami in šaljivimi prizori, pevski zbor in tamburaši pa bodo razveselili občinstvo s poskočnicami. Na programu je tudi tradicionalna novoletna tombola z lepimi darili. Po novoletnem voščilu se zabava nadaljuje. Pričetek ob 20. uri. Vstop z vabili. ALI NISMO DOLI ŽE DOVOLJ DAVKOV? Ko je fee divjala borba proti o-kupatorju in fašističnim osvajalcem, se je hkrati izgrajevala narodna in ljudska oblast. Narodno osvobodilni odbori so vršili upravno delo, dajali ljudstvu nasvete; z eno besedo bili so prava ljudska oblast. Partizanske edinice so se obračale vedno le na narodno o-svobodiine odbore, ki so obenem tudi oskrbovali vojsko in vse boreče se ljudstvo. Po razpadu Italije se je delavnost narodne oblasti in njen ugled povečal. Okupator in nacifašisti za časa okupacije Primorske niso uspeli izterjati od ljudstva nobenega davka. Ono jih ni priznalo in tudi ni plačalo. Nasprotno, vso izvršno in upravno oblast so prevzeli izvoljeni narodno osvobodilni odbori. Njim je ljudstvo od vsega začetka dajalo osvobodilni davek in jih s tem tudi priznalo kot edino merodajne izterjevalce davkov, ki so bili potrebni za u-s pesno borbo proti okupatorju. Malo je na Goriškem ljudi, ki niso prostovoljno v obliki davka prispevali k uspehu narodno osvobodilne borbe in s tem tudi izgradnji ljudske oblasti. Narodno osvobodilni odbori so za časa svojega delovanja vsem tistim, ki so prispevali, dali potrdilo. Mnogi so plačali v naravi, v hrani, z živino, itd. Plačali so davek tudi s krvjo poedi-nih družin, plačali z internacijo, s požigi in ropi od strani okupatorskih tolp, ki so vdirale v vasi, ki so jih vodili narodno osvobodilni odbori. Ta davek je ljudstvo priznalo, ker je vedelo, zakaj se ta je popolnoma upravičena, upoštevati in povrniti previške tistim, ki so plačali več kot bi morali. Nekaj o gozdarstvu... Gozdarstvo v vsej coni A hira. predvsem zaradi pomanjkanja kuriva, ker ljudstvo vse vprek seka gozdove in vsled premajhnega št«-, vila drevesnic za organiziranje na-; sadov. Ljudske oblasti so pod vzele akcijo za pobijanje borovega preii ca, ki je sedaj v polnem razmahu. davek uporablja. Ljudstvo je hva-, . ,. , . , Goriške mladinske organizacije so ležno tem odborom, ki so znali ta- _ . ko plodno in pravično uporabljati nabrane prispevke Vedelo je, da V Gorici so soli udeležence demonstracij zaradi ukinitve “Primorskega dnevnika,, Silvestrovanje novinarjev v Trstu Tržaški novinarji bodo pripravili za Silvestrovo ples, ki bo v dvorani «Ri-dotto del Verdi*. Pričetek ob 21,30. Sodeloval bo radijski orkester. Vstop bo izključno z vabili, ki jih lahko dvignejo predstavniki tiska tudi za sorodnike in prijatelje v tajništvu «Giornale Alleato» v ponedeljek med 10. in 12. uro. lijski krajini sledeče sovražnikove edinice: Koncem 1944. in v začetku 1945. so vezale jugoslovanske sile v Julijski krajini sledeče sovražnikove edinice: Nemške sile: Tri pehotne divizije, 16 popolnih polkov (od iege. štirje polki policistov), 8 polkov posameznih divizij, 2 samostojna polka, 2 topniška polka, 7 samostojnih bataljonov. Skupno 60.000 vojakov. Italijanske sile: 7 polkov (1 topniški), 8 bataljon X MAS, manjše edinice. Skupno okrog 20,000 vojakov. Skupno torej 80.006 vojakov. Poleg tega je imel sovražnik stalno na razpolago artilerijo, 5 topniških polkov s 4 policijskimi polki in 35 do 40 tankov. V teku narodno osvobodilnega boja se je v formacijah narodno osvobodilne vojske v Julijski krajini borilo 72.000 borcev in komandantov, med njimi veliko število žena in mladine izpod 17 let. Na kraju 1944. Leta je bilo v Julijski krajini 30.000 borcev in komandantov, 15.000 borcev iz Julijske kra. jine pa se je borilo v vrstah Jugoslovanske armade v Jugoslaviji. Edinice NOV Julijske krajine so imele 21.000 mrtvih in 12.000 ranjenih. V toku narodno osvobodilne borbe v Julijski krajini je bilo pod-vzetih 727 četnih akcij (leta 1941-1943: 308, leta 1944 277, leta 1945 142); bataljonskih 752 (160, 408, 134); brigadnih in divizijskih 97 (22, 49, 26); napadov na oporišča 114 (43, 49, 22); napadov na promet 4292 ( 559, 2781, 1102). Tu niso všteti številni patruljni spopadi. Sovražnik je v teku teh bojev imel naslednje izgube: mrtvih 34.749 (leta 1941-1943 : 6222, 1944: 15.956, 1945: 12.571); ranjenih 21.647 (4.787, 9.495 7.363); ujetih: 22.539 (9.174, 2.490, 10.875), skupno mrtvih, ranjenih in ujetnih: 78.935. Zaplenjeno je bilo topov: 92 (26, 14, 51), basačerv: 245 (71, 45, 126) mitraljezev: 3.974 (1.632, 453, 989); pušk 66.453 (59.410, 2.727, 4.316); tankov 27 (10, 11, 6); kamionov: 308 (114, 31, 164); motornih vozil 412 (104, 9, 299); letal 124 (103, 16, 4). (Nadaljevanje v Novoletni številki) Dne 28. decembra se je v Gorici pred zavezniškim vojaškim sodiščem zaključila dvodnevna razprava proti skupini 11 čitateljem ■sPri-morskega dnevnika*. 14. t. m. so spremljali izvoljeno deputacijo, ki je nosila pisane proteste zaradi u-kinitve edinega protifašističnega slovenskega dnevnika v Julijski krajini. Znano je, da je ob tej priliki zavezniška policija brutalno in brez vsakega vzroka aretirala okoli 30 oseb, čeprav so se zbrane skupine obnašale dostojno in samo spremljale deputacijo, ki je zaprosila gu-vernerja Shirka, da jo sprejme. Guverner je sprejel deputacijo šele ko je bil izdan ukaz, naj množico raz-prše in pozapro. Zavezniško vojaško sodišče je obtožence dolžilo kršitve zavezniškega proglasa št 1, člena 5, paragrafa 45 in 36 o kršitvi reda in miru, z motivacijo, da namenjena protestna demonstracija ni bila dovoljena, ker ni bila pripravljena, in to ne glede na to, da ni nihče kršil reda in miru. Med razpravo se je sodnik dobesedno izrazil, da so ne. umni, ker hodijo protestirat za svoj list, saj bi zadostovala sama depu-tacija. Obrambo za vso skupino je prevzel odv. Birsa, ki je prikazal, da protestna demonstracija ni bila organizirana in zato tudi priprav- gre denar za nabavo hrane narodni vojski, za podporo družinam, ki so jim hranitelji padli v borbi proti okupatorju ali pa bili v internaciji. Razen tega je šlo mnogo sredstev za sanitetni material in za potrebe partizanskih bolnic. Z eno besedo, vasi na Goriškem so preplačale s svojim junaškim prispevanjem v boju proti fašizmu svoj davek za svobodo. Po odvzemu oblastvenih poslov naTodno osvobodilnim odborom na Goriškem pa se je vprašanje davkov nepravično postavilo. ZVU, ki je prevzela upravno oblast, je začela terjati davke za vso dobo od kapitulacije Italije pa do danes. Ljudstvo ni plačalo okupatorju, ker ga ni priznalo. Dajalo pa je narodno osvobodilnim odborom, katerih' 'delo je vedno nadzorovalo. Zato je danes krivično postavljati vpraša- dovolj krme za živino, tudi živino-nje plačevanja zastankov za časa j reja dobro napreduje. Vendar se pa go narodnih pravic, je čutilo potre- j okupacije in po osvoboditvi do 30. j povsod opaža potreba po živinski. Ijena ni mogla biti. Ljudstvo samo, oropano svojega dnevnika, ki je bil edini tolmač njegovih teženj in želja v borbi za osvoboditev in dose napovedale tekmovanje tržaškim mladinskim organizacijam pri delu za pobijanje borovega prelca. Vsi gozdovi kraške planote so občutno opustošeni, ter bi bilo pa trebno podvzeti sistematično akcija' za pogozdovanje. Ta problem je zelo težko rešljiv, ker ni drevesnic,, niti javnih fondov, ki bi omogočil: izvajanja javnih del. Ljudska o-blast ni izvršna in nima potrebnih finančnih sredstev, druge oblast’' pa ni, ki bi se za ta pereči problem zanimala. in kmetijstvu Leto«, v prvem letu svobode, je bilo preoranega 60% zemljišča več kot lani. Posebno pereče je vprašanje semenskega krompirja, ker je bila letošnja letina vsled suše tako slaba, da več kmetov ni pride-dalo niti toliko krompirja, kolikor ga je potrebno za seme. Kjer je bo, da spregovori. Zagovornik je omenjal predvsem, da so skoraj vsi obsojenci antifašistični borci in partizani, kt so s svojim delom dokazali, da sv dosledni antifašisti; zato je povsem razumljivo, da so bili ravno oni najbolj prizadeti z ukinitvijo njihovega edinega lista «Primorskega dnevnika*. Sodišče je po posvetovanju izjavilo, da bo upoštevalo njihovo preteklost, saj ao bili borci in sodelavci osvobodilnega gibanja in jih zato obsodilo na milejšo kazen. Nato je izreklo sledeče obsodbe: Milanič Anton iz Vojščice — 3 mesece zapora.; Milanič Ludvik iz Vojščice, 3 mesece zapora; Jože O-kretič iz Komna (Btar 14 let) na pogojno 1 mesec; Darko Žnidarčič iz Gorice, 14 dni zapora; Ivo Simčič iz Kojskega, 14 dni zapora; Pavla Frančeškin iz Komna, 2 meseca zapora in od teh 15 dni pogojno; Peter Trampuž iz Temnice, 6 mesecev zapora; Marija Gregorič iz Prvačir.e, 2 meseca, od katerih 15 dni pogojno; Matilda Drašček iz Gorice, 1 mesec zapora, od tega 15 dni pogojno; Ivan Ferfolja iz Komne, 2 meseca zapora; Zoro Skrk lz Gorice, oproščen. fzpiačilo mezd za praznike 4. novembra in 26. decembra Trgovska zveza v Gorici naznanja, da morajo biti plačani, za letj 1945, na podlagi dogovora med organizacijami trgovskih delodajalcev in delojemalcev, prazniki 4. novembra in 26. decembra, kakor sledi: Delavcem, ki niso delali zgoraj imenovane dni bodo prejeli: a) za 4. november: navadno, osnovno mezdo, izredno doklado in doklado za izenačenje mezd; b) za 26. december: navadno osnovno mezdo ter izredno doklade. Delavcem, ki so morali delati na dan 4. novembra in na dan 26. decembra se mora izplačati: 1) navadna osnovna mezda; 2) plačilo za izvršeno delo brez poviška za delo ob praznikih; 3) izredna doklada; 4) doklada za izenačenje mezd. Opozarjamo prizadete, da jim pripada izredna doklada in doklada aa izenačenje plač samo enkratno. Društvo nZvezdaM Prosvetno društvo «2fvezda» priredi v Podlonjeru Silvestrov večer. Na sporedu so igre, petje, srečelov in zabava. Pričetek ob 20. uri. Vabljeni vsi. Povišana voznina na openskem tramvaju Vozne cene na tramvaju Trst-Opčine bodo s prvim januarjem 1946. leta sledeče: za odrasle do Col ogne lir 7, do Opčin lir 10; za vojake do Cologne lir 0,60, do Opčin lir 1,20. Med dvema postajama, razen na vzpenjači 2 liri. Glede vozovnic za več voženj, za delavske vozovnice in abonente naj se prizadeti obrnejo na sedež družbe cestne železnice v ulici Fabio Filzi št 15-IL Dobra srca Ivan Marija Kralj. Trst, Foscolo 25, daruje 500 lir za sirote padlih partizanov. Za sirote padlih borcev darujejo Vida Bandel 600 lir ter Olga in Franc Bandel 506 lir. V počastitev spomina Zmagiča Sosič daruje družina 2.000 lir za spomenik Vojka Premrla — Her-pelje-Kozina. Pevsko društvo »Dolina* daruje 100 lir za tiskovni sklad «Primor-skega dnevnika*. Godbeno in pevsko društvo »Pri moreč* daruje 300 lir za sirote padlih partizanov. Ob Novem letu izide „PRIMORSKl DNEVNIK" na osmih straneh in v večji nakladi Predbeležba sadnega drevja Nanašajoč se na članek, ki je izšel pred dnevi v časopisju in ki govori o predbeležbi sadnega drevja pri Kmetijskem nadzorni&tvu v Gorici, obveščamo vse one, ki so se predbeležili in fce niso položili jamščine za drevesca, naj to storijo čimprej, ker bodo sicer njihove predbeležbe neveljavne. Vabilo Po 23. letih priredi društvo cGaj* iz Ban zopet svojo prvo veselico v prostorih Prosvetnega društva na Opčinah. Veselica bo dne 30. decembra in obsega najpestrejši spored. Prosvetno društvo «Višava’, Kon-konelj, vabi na zabavni večer dne 31. 12. 1945. ob 20. uri. Igra «Potu-joči brivec*. Prireditev Prosvetno društvo «Zarja* v Koprivi priredi na Silvestrov večer kulturno prireditev s plesom. Pričetek ob 18. url. Ista prireditev plesom se ponovi na Novo leto. Pričetek ob 15. urt. Igra jugoslovanski orkester s pestrim programom jugoslovanskih in ruskih pesmi. Javna sahvala Tovariša Pečenko Herman in Karel! Vajini rojaki Rthemberfaui zbrani na zboru volivcev, se V rama najsrčneje zahvaljujejo za velikodušni dar 20.000 lir, 400 parov čevljev in 400 maj. Obenem Vama vošči rihsUiberšUo ljudstvo srečno in veselo Novo leto! NOO Rlh«mberg Prehrana V začetku meseca januarja bodo razdeljevali vsem potrošnikom izredno količino piškotov «Deloer» po 140 lir za kg. Prodajali jih bodo v slaščičarnah. Lastniki slaščičarn naj dvignejo nakazila za razdeljevanje pri občinskem prehranjevalnem uradu, odsek za nadzorstvo odrezkov, v ulici Rettori št. 2. Izvzete jo pekarne, trgovine s kruhom in slaSčlčarne z alkoholnimi pijačami. Razdeljevanje razredčenega kondenziranega mleka za osebe, nad 65 letom starosti ne bo prvega januarja, temveč 31. t. m. Sepral javlja, da bodo z 31. decembrom razdeljevali kruh iz bele amerikanske moke. Peki, ki še niso dvignili nakaznic, naj to storijo danes predpoldne pri uradu za živilske nakaznice. Zaloge 91 odstotne moke ostanejo na razpolago Sepralu. junija t. 1. Saj je ljudstvo plač' valo davke svojim odborom, nakar je plačevanje prenehalo na ukaz oficirja za finančne zadeve pri ZVU. Naj ZVU izterja davek od tistih, ki nimajo potrdil od narodno osvobodilnih odborov in partizanskih edinic, kajti ti so pomagači okupatorja in fašizma. Ljudska oblast je ob vsaki priliki in v vsakem primeru izdajala potrdila o plačanem davku in zločin bi bil, da se danes ne bi upošteval ogromni davek, ki so ga ljudje rade volje plačali takrat, ko je šlo za zmago skupne zavezniške stvari. Vsekakor smatramo, da je treba to zahtevo, ki soli. V največjem delu pasu A, posebno pa na Krasu, je problem živinske krme selo aktualen in nujen ter izgleda, da bo ljudstvo prisiljeno prodajati celo polovico* svoje živine, ker ni mogoče dobiti krme iz drugih, rodovitnejšib krajev. Nekdaj cvetoče čebelarstvo je danes zelo padlo ter bi ae lahko razvilo le s pomočjo organiziranega dela in eventualnega ustanavljanja čebelarskih zadrug. Ugodna lega, podnebje in prirodna paša so zelo povoljni pogoji za razvoj tega dela našega gospodarstva. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK ZAH VA L A Daleč od ljubljene domače zemlje, od ljubljene mamice, očeta in sestre, ko se mu je zarja svitala še v najlepši mladostni nadi, je preminul dne 26. 6. 1944. v Aiacciu na Korziki naš nad vse ljubljeni, nepozabni ZMAGiČ (VIKTOR) SOSIČ Globoko ginjeni se najtopleje zahvaljujemo tovarišem, ki so mu požrtvovalno in z bratsko ljubeznijo izkazali zadnjo čast. Posebna zahvala dr. Ambrožiču iz Postojne. Večni mu pokoj! Herpelje-Kozina 30. 12. 1945. P-altrjOC?*: Chr-ii /A net. ZAHVALA vsem, ki so ob kruti smrti našega nepozabnega, nadvse ljubljenega OSKARJA z nami sočustvovali in nas tolažili v neizmerni bolesti ter spremili pokojnika k preranemu počitku. Vsem tisočera hvala. Opčine, 30. 12. 1945. Zailujoče družine GUŠTIN, TORCELLO, MIŠKA, MISLEJ. Vsakovrstno moško blago po nizkih cenah dobite' v trojačniei MIRO MOZETIČ Plazza G. Garibaldi 11 Tel. 90-280 TOPLO SE PRIPOROČAMO! Poizvedbe Kdor bi kaj vedel o ERZET1' VITU — T. Jo Palat N. 7, Aran francoska Afrika — naj sporoi;> Simšič Jožefi, Šmartno Imenje 64 Kojsko Brda (Gorica). MALI OGLASI RAZLIČNA KRZNA v raznih baa vah, dobre vrste, prodajam po izrednih c-enah. Via Mazzini 16-11 Dr. GAETTA, zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in o* 13. do 19. (govori slovensko] TRST, vla Torne Bianca 43 (vogal via Carducci KNJIŽNE NOVOSTI: INGOLIČ: Pred sončnim vzhodom KRANJEC: Tihožitja in pejsaži GODINA: Bele tulpike 2UPANCIC: Zimzelen GRUDEN: V pregnanstvu HRIBAR: Talijanska politika i pitanje Trsta. Oko Trsta — Republika pri SODOBNI ZALOŽBI, TRST, Corso 1-a RADIO SPORED ZA PONEDELJEK 31. 7. Glaska za dobro jutro; 7.10 či-tanje sporeda v slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.46 koledar; 7.56 pestra jutranja glasbe; 8.30 zaključek. — 11.30 Lahka glasba za godala; 12. operna glasba; 12.28 pestra glasba; 12.45 poročila v slovenščini; 13. napoved časa - poročila v Italijanščini; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester pod vodstvom Vencenca Manna; 14. gledališka panorama; 14.15 pregled vesti in plošče; 14.30 zaključek. — 17. Prenos lz Vidma; 18. orkester pod vodstvom Beppa Mojetta; 18.30 Haendlova glasba; 19. ženska ura (alov.); 19.20 koncert tenorista Renata Kodermaca (alov.); 19.30 glasba po željah; 20 napoved časa -poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 tržaški kvartet; 21. komedija; 21.30 Toscanini dirigira; 22.15 plesna glasba; 23. napoved časa - zadnja poročila v Italijanščini; 23.10 za.lnja poročila v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče; 24. zaključek. UGODNA PRILIKA ŠIVALNE STROJE, zelo dobre znamke, «*»ve, moderne po 12.000 lir, prodamo „1 N T R A“ VI6 della Zonta T Tel- 85-43 Zahtevajte povsod gSasovite, naravne mineralne vode s ROGAŠKA SLATINA (Tempel, Stjrria, Donet) SLATINA RADENCI (Zdravilni, Kraljev«, Glaela) SKLADIŠČE V TRSTU Viale XX Settembre 96, Tel. 86-36 Via della Geppa 19, Tel. 31-88 1 B zaradi KONCA SBZONE Kazproaaja 1945 vaeh *adnj«h vzorcev KRZNA PANOFDC L. 28.000 ZILIOTTO, Trst Via Trento U Tel. 26108 Čitateljem našega Usta 10% P«P—**