PoStnlna plačana v gotovini. fe8. marca 1940. St 13. Leto IVV ova GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telet. St, 46-18. — CJprava: Knafljeva ulica 5, telel. ftt. 31-22 Delavska izdaja DOMOVINE« M NaroCnina polletno 18 in celoletno 36 din. — Posamezna Številka 1 din. — RaCun Poštne hranilnice, podružnica ______________________ Ljubljana, St. 17.751 Delavske plače n času denarnega gospodarstva in pri ■ sedanjem družbenem redu igrajo denarni prejemki za vsakega človeka veliko vlogo. Denar je izmenjalno sredstvo za razne vrste dobrin. Tudi za človeka, ki ima prejemke v naravi t. j. najvažnejše življenjske potrebščine, hrano in stanovanje zase in morda celo tudi za družino, so denarni dohodki velike važnosti, ker je važno, da krije tudi druge življenjske zahteve kot so obleka, izdatki za zdravila in zdravnika, razne kulturne potrebe, potrebe za vzgojo otrok in podobno. Radi tega je v človeški družbi boj za pravično plačo, za pravične dohodke že od pamtiveka samo po sebi umevna stvar, ter bo ta boj trajal nedvomno do konca sveta. Težko bo ustvariti tak družabni red, v katerem denarni dohodki ne bi igrali važne, ako ne najvažnejše vloge. Razni modrijani v prejšnjih desetletjih ali stoletjih so sicer sanjali o taki človeški družbi, v kateri denar ne bi igral vloge in bi ljudje mogli brez denarnih dohodkov zadoščati svojim življenjskim potrebam. V novejšem času skušajo komunistični gospodarski sistemi iz družbenega življenja izločevati vpliv denarja, toda vsi nebrojni poskusi niso pokazali zadovoljivih uspehov. Tudi v komunistični Rusiji igra denar še vedno zelo veliko vlogo. V nekaterih stvareh celo večjo, kot jo je igral v caristič-ntm, kapitalističnem gospodarskem redu. Tudi komunisti v Rusiji niso uspeli, da bi zlasti iz delavskega življenja odstranili važnost mezde in namesto mezdnega delovnega razmerja upostavili drug boljši in delavca bolj zadovoljujoč sistem. Ruski delavec mora ravno tako kot delavec v tzv. kapitalističnih državah služiti svoj vsakdanji kruh v odvisnem mezdnem delovnem razmerju proti rednim denarnim dohodkom, ki se odmerjajo po istih načelih kot v kapitalističnem produkcijskem procesu. Razlika je samo v tem, da ruski delavec pri določanju mezde nima so-besede, da tam ne poznajo kolektivnih pogodb, prepovedane so stavke za izboljšanje delovnega razmerja, delavčev gospodar in delodajalec ali izkoriščajoč kapitalist je v Rusiji vsemogočna država, ki je vedno brezsrčna in navadno tudi kruta. Karl Marx, ustvaritelj modernega znanstvenega socializma, je v svojih učenih razpravah pisal o nadvrednosti izvršenih produktov, kar pomeni, da delavec za svoje delo ne dobi odgovarjajoče plače, t. j. take plače, ki bi odgovarjala vrednosti z njegovimi rokami ustvarjenega produkta. Delavec dobi od vrednosti gospodarskih proizvodov samo manjši del, ostalo odpade na dobiček kapitala. Ta nauk je samo na videz pravilen in samo takrat utemeljen, kjer je delavska plača tako nizka, da je izkoriščanje po kapitalu oči-vidno in kjer so dobički kapitalista tudi jasni in očividni. V mnogih slučajih pa take nadvrednosti ni, kajti mnogo je proizvodov, pri katerih ni dobička odn. je dobiček zelo neznaten in izpostavljen raznim negotovostim. Toda Marxov nauk o večvrednosti gospodarskih proizvodov kot znaša gola delavčeva mezda, je vendarle s posebnim poudarkom podčrtal važnost mezde v gospodarskem življenju in pokazal na potrebo boja delavcev za pravičnejšo mezdo t. j. za večjo skladnost med vrednostjo gospodarskih dobrin, ki jih ustvarja delavec, in delavčevo mezdo. Na ta način je bil problem mezde postavljen na znanstveno osnovo ter je postal sestavni del gospodarskega življenja. S porastom delavčevih političnih pravic, z utrjevanjem demokratičnih načel, s širjenjem splošne kulture, zlasti socialne kulture je problem mezde postal vsesplošno važen in zanimiv. Ta problem mora uvaževati tudi pozitivna zakonodaja raznih držav. Prvi zakon, ki se je s tem problemom izrazito ukvarjal, je bil obči državljanski zakon in pa obrtni zakon, ki sta uredila najbolj pereča vprašanja mezde. Odstranjena je bila navada, da je delavec prejemal mezdo v dajatvah v naravi, podjetniki morajo zaslužek delavca plačevati v gotovini. Izrečeno je bilo načelo, da mora mezda odgovarjati krajevnim prilikam in razmeram. Mezda mora zadoščati za dostojno preživljanje delavca in njegove družine. Mezda je postala zaščitena v slučaju konkurza ali drugih neprilik podjetnika. Zakoni so ščitili delavčevo mezdo pred posegi delavčevih upnikov. Davčna zakonodaja je uvaževala gospodarsko in socialno važnost delavčeve mezde. Zakoni so delavcu morali priznati pravico združevanja in tudi pravico stavke, da si je mogel v boju izvojevati pravičnejšo plačo za svoje delo. Moderni mezdni sistemi so postali zelo zamotani in predstavljajo v modernih tovarnah včasih eno najtežjih vprašanj, katero je tudi pri dobri volji težko pravično urediti. Posebno važnost so dobile tzv. akordne mezde. Nobena tajnost ni, da podjetniki skušajo pri akordih izkoriščati delavce, to zlasti s posebno zamotanimi in nepreglednimi in nejasnimi akordnimi sistemi, v katerih je delavcu vzeta možnost pravilnega nadzorstva nad izračunavanjem akordnega zaslužka in akordnih postavk. Delavci so radi tega za akordne mezde manj razpoloženi in postavljajo zahteve, s katerimi hočejo akordne mezdne sisteme odstraniti. Povojni čas je ponovno podčrtal važnost mezd v socialnem in gospodarskem življenju povojnih držav. Najzanimivejša značilnost povojnih zaščitnih zakonov so zakoni o minimalnih plačah, ki so izdani ne samo na zahtevo delavcev, temveč velikokrat tudi na zahtevo delodajalcev, da ublaže nelojalno konkurenco po delodajalcih, ki delavce drže pri nizkih mezdah. Zakon o minimalnih mezdah jc skušal odstraniti najbolj grobe zlorabe delavčeve delovne moči. Taki zakoni so vsakdanji pojav v vseh naprednih državah. Zakoni imajo svojo praktično vrednost le takrat, ako jc minimalna mezda vsestransko v skladu z življenjskimi potrebami delavca in ako zakon obsega vse delovne sloje brez razlike. Dohodki so temelj življenja. Toda podčrtati je treba, da dohodki ne ustvarjajo človekove sreče. To velja tudi za delavca. Tudi v življenju delavca, ki ni do skrajnosti zmate- rializiran, ne pomeni in ne sme pomeniti mezda začetek in konec vseh njegovih prizadevanj. Mezda dejansko ne ustvarja sreče v duši delavca, kot to vidimo v nebroj slučajih. Ni važna samo primerna in pravična mezda, potrebno je še nebroj drugih socialno-zaščitnih ukrepov, ki v svoji skupnosti ustvarjajo delavcu življenje prijetno in srečno. Delavec mora biti notranje zadovoljen, občutiti mora notranjo srečo, čutiti mora notranjo naklonjenost do podjetja, do gospodarskega napredka svoje tovarne, delavec mora imeti smisel za gospodarsko važnost in pomembnost svojega dela. Ako mezda ne ustvari smisla za napredek skupnosti in narodove celote, potem ta mezda nima ne gospodarske, ne kulturne vrednosti. Ako delavec nima možnosti, da s svojo mezdo, čeprav je pravična, živi kulturno življenje in ne zna ceniti moralnih in etičnih vrednot, potem mezda ne izpolnjuje svojih nalog. Delavcu mora biti življenje v tovarni prijetno, čeprav je naporno. Tudi delavec mora biti tako vzgojen, da mu je mezda samo sredstvo za dosego višjih namenov, ki jih mora imeti vsak človek, ki zna ceniti svoje poslanstvo na tem svetu. Le v čisti materialistični miselnosti, v kateri naj ne igra nobene važnosti niti narod, niti skupnost, niti morala, niti etika, niti vera, je mezda vsakdanji bog, kateremu so posvečene vse misli. V taki miselnosti postane denar bog in ta bog gotovo ne prinaša zveličanja. Hočemo, da je delavec polnovreden član človeške družbe, zato mora njegova mezda odgovarjati zahtevam te polnovrednosti in enakopravnosti. Mezda mora biti taka, da ona dejansko ustvarja gospodarsko neodvisnost, s tem politično svobodo in temelje za demokratično življenje. Hočemo pa, da naš delavec ob vsaki priliki spozna tudi resnico, da sam denar človeka ne napravi srečnega. —ec. Huda reč... Na zadnjem občnem zboru ZZD je župnik Križman izjavil, »da je na svoji zadnji konferenci, ki jo je vodil škof dr. Gregorij Rožman, duhovščina ugotovila, da pisanje »Delavske pravice« in voditeljev Jugoslovanska strokovne zveze ni mogoče smatrati za krščansko, ker je v svoji nazornosti dvolična«. Po tej izjavi je Jugoslovanska strokovna zveza poslala škofu dr. Rožmanu pismo, v katerem pravi, da škof »jasno in javno pove, kako je z vso to stvarjo in ali kot škof smatra JSZ za katoliško delavsko organizacijo, ali ji ta značaj odreka«. Zadnja Delavska pravica obširno polemizira z govoricami, da se JSZ odreka katolištvo organizacije in pravi med drugim: »Taka ugotovitev bi bila nemogoča tudi zaradi tega, ker omenjena konferenca pač ni bila legitimirana za tako dalekosežno ugotovitev in objavo. Mi si razlagamo stvar tako, da se je pač vršil neobvezen razgovor, da je pa prevneto uho agitatorja slišalo več, kakor je bilo govorjenega in potem objavilo več. kakor pa bi smelo.« _____________ Postani in ostani član Ciril Metodove družbel Razicslžitev delavcev Kmetska posestva so bila s posebnim zakonom razdolžena in kmetje so bili rešeni velikega gospodarskega poloma, ki jim je grozil po letih naj hujše krize. V zadnjem času se je položaj malih kmetov olajšal še na ta način, da so bili oproščeni zemljarine. Pri tem se je upoštevalo, da je nemogoče obdavčiti dohodek gospodarstva, ki ne zadošča niti za eksistenčni minimum. Vsi stanovi brez razlike so soglašali s tem, da se kmetom pomaga. Velike težave kmetskega stanu, ki je najštevilnejši v naši državi, bi gotovo imele tudi neugoden gospodarski vpliv na ostale stanove. Če se je pomagalo kmetom, se je s tem obenem rešil pereč gospodarski problem vseh stanov, torej cele države. S tem, da se je razdolžilo kmeta in se mu je dovolilo znatne davčne olajšave, je bilo sicer kmetu pomagano in odpadel je tudi neposredni vpliv, ki bi ga imel njegov slab gospodarski položaj na ostale stanove, ni pa seveda bilo obenem rešeno vprašanje sanacije ostalih stanov. Tako so n. pr. delavci prav tako morali preživeti leta krize in imamo cele kategorije delavstva, ki so v tisti dobi popolnoma obubožale. Vsaj je znano, da v letih gospodarske krize delavci niso zaslužili niti za hrano. Morali so se zadolževati. Če bi napravili popis vseh teh dolgov, bi videli, da znašajo samo v Sloveniji težke milijone. Po- leg tega so delavci potrgali vso obleko, perilo, da ne govorimo o ostalih nujnih potrebah gospodinjstev. Vsega tega danes manjka in delavec ne more priti v urejene gospodarske razmere, dokler se tudi zanj zopet ne povrne stara kreditna sposobnost in dokler ne nabavi vseh onih potrebščin, ki so osnova vsakega urejenega gospodinjstva. Nujno je potrebno, da se prične pri nas razpravljati tudi o razdolžitvi delavcev in se k sanaciji delavskih razmer pritegne predvsem ono industrijo, ki zadnji čas vsled vojnih razmer dobro uspeva. Poleg razdolžitve bi morali biti delavci deležni tudi davčnih olajšav. Merilo za davčne olajšave bi nam bile lahko tudi minimalne mezde. Z minimalnimi mezdami je bilo prav za prav uradno ugotovljeno, koliko mora delavec zaslužiti, če lahko sploh živi. Življenjski minimum do višine minimalnih mezd sploh ne bi smel biti obdavčljiv. Davčni minimum minimalnih mezd bi se pa moral povečati pri delavcih, ki imajo družine, ker minimalne mezde ne predvidevajo nobenih družinskih doklad. S sanacijo delavskega stanu bi veliko pripomogli k socialnemu miru in zaprli bi pot vsej oni propagandi, ki si izbira svoja gesla baš v najbolj kritičnih nerešenih socialnih in gospodarskih vprašanjih. Če se je dalo izvesti razdolžitev in davčne olajšave pri kmetih, zakaj bi se pri delavcih ne! Zanemarjeno poglavje Nadzorstvo, kako se pri nas izvaja socialna zakonodaja, je pomanjkljivo. Izvajanje socialne zakonodaje je več ali manj samo sebi prepuščeno. Posebno oni del socialne zakonodaje, ki se ne izvaja v okviru socialnih zavodov, ali ustanov. Izvajanje splošnih socialno — zaščitnih predpisov in vse kar se tiče zakonite ureditve službenih odnosov, je zelo zanemarjeno poglavje naše socialne politike. Preko dvajset let imamo razmeroma dobro socialno zakonodajo in v nekaterih pogledih celo naprednejšo kot v zapadnih državah. Če bi se socialna zakonodaja v praksi tudi resno in vsestransko ter temeljito izvajala, bi morali imeti vse drugače izgrajeno socialno zaščito, kot jo pa imamo. Tako pa ostajamo v važnih vprašnjih socialne zaščite tam, kjer smo bil takrat, ko so bili prvič izdani socialno zaščitni zakoni. Še več. Imamo celo vse polno obširnih socialno-zaščitnih predpisov, ki se sploh ne izvajajo, ali pa vsaj ne v tistem duhu kot so bili zamišljeni. Vzrokov, da je temu tako, je več. Predvsem še ni pri nas prodrla socialna miselnost in je še vedno vse polno reakcionarnih elementov v gospodarstvu in javnem življenju, katerim je vse odveč, kar ima opravka s socialno zaščito. Svoje socialni politiki sovražno stališče uveljavljajo napram delavstvu vedno in povsod, kjer le morejo. Naj ima delavec stokrat prav, mu gospodarska in socialna odvisnost onemogoča, da bi lahko svobodno uveljavil svoje pravice. Delavstvo je večkrat tudi preslabo poučeno, kakšni so zakoniti predpisi in kako je edino prav, da jih uveljavlja. Delavec navadno nima nikogar, ki bi mu pomagal preko težav, da pride do svojih pravic. Tisti, ki so strokovno organizirani še lahko pridejo do nasvetov, kako jim je postopati v konkretnem slučaju. Večina delavcev je pa neorganiziranih in zato tudi brez svetovalca. Mislimo, da bi bila ena izmed važnih nalog Delavskih zbornic, da bi ustanovile posebne oddelke, ali referate, kjer bi lahko dobil delavec zaščito v vseh zadevah socialne zakonodaje. Delavstvu bi se moralo nuditi zastopstvo Delavskih zbornic pri vseh sporih iz službenih odnosov. Delavstvo bi tozadevni referat Delavskih zbornic lahko deloma tudi samo vzdrževalo s prispevki za vsak posamezni sporni slučaj. S prispevki, ki bi jih plačevalo delavstvo, bi se omejilo tudi nepo-tiebno pravdarstvo. katerega pospeševatelj Delavske seveda ne bi smole biti. Prav pa gotovo ni, da je delavstvo danes prepuščeno privatni advokaturi, če se hoče boriti za osnovne pravice iz socialne zaščitne zakonodaje. K pravilnemu izvajanju socialne zakonodaje bi lahko tudi veliko pripomogli socialno politični referenti pri sreskih načelstvih. Če ima sresko načelstvo referenta za gozdarstvo, poljedelstvo, za šolstvo, za zdravstvo i. t. d., je menda prav tako potrebno, da ima tudi referenta za socialno politiko, da je v srezu vsaj en uradni organ, ki daje lahko strokovna navodila strankam, ki bi se pri njem zglasila. Poleg tega bi bila važna naloga tega referenta, da vodi vso socialno politiko svojega sreza in prav posebno vpliva, da bo občinska socialna politika sodobnejša in učinkovitejša. Sreski socialno politični referent naj bi tudi vodil in ustanavljal vse sre-ske socialne ustanove, kot zavetišča za onemogle, dečja zavetišča itd. Samo z banovinskimi socialnimi referenti ne bomo prišli daleč. Predlog, da se na srezih ustanove so-cialno-politični referati je še star. Zalibog pa še do danes ni bil uresničen. Veliko pritožb, da se pri nas ne izvaja so-cialno-zaščitna zakonodaja, bi odpadlo, če bi bila institucija, ki naj po zakonu vrši nadzorstvo nad izvajanjem socialne zakonodaje, organizirana tako, da bi bila kos svoji nalogi. V mislih imamo inšpekcije dela. Znano je, da razpolagajo inšpekcije dela s tako maloštevilnim personalom in s tako nizkim potnim pavšalom, da lahko izvrše le majhen del nalog, ki so jim po zakonu predpisane. Mogoče je bil včasih celo namenoma prikrajšan proračun inšpekcij dela s strani tistih elementov, katerim ni najbolj pri srcu razmah inšpekcijske službe. Dosedanje urade inšpekcij dela bi bilo znatno povečati in če bi potem delali še složno s sreskimi socialno političnimi referenti, bi se naenkrat premaknilo znatno naprej izvajanje socialno političnih predpisov in odpadle bi marsikatere pritož-be. o katerih sodni dnevno slišimo.____________ Konec podpor Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Delavska zbornica v Ljubljani je zaradi izrednih razmer letos od 1. januarja do srede marca razdelila brezposelnih podpor v skupnem znesku 82.000 din in je s tem že prekoračila kvoto svoje proračunske postavke za brezposelne podpore za prvo trimesečje. Ker se začenja stavbna sezona, Delavska zbornica v Ljubljani do nadalinjega ne bo razdeljevala brezposelnih podpor. V prepiru z načeli Konstatirali smo, da strokovničarji okrog »Delavca« niso iskreni, če trdijo, da nimajo nobene zveze s socialistično, ali socialno-de-mokratično stranko. Tudi smo strokovničarje okrog »Delavca« opozorili, da bi morali biti že malo bolj načelni in da se ne bi smeli šopiriti z zmagami pri volitvah obratnih zaupnikov, ki so bile pridobljene s pomočjo levičarjev. Sploh bi morali prekiniti vse stike z levičarji, ker jim je tako ukazal njihov šef sodrug dr. Topalovič. Vsled teh naših ugotovitev so strokovničarji okrog »Delavca« na nas malo hudi, češ da nanje opozarjamo oblasti in da je vendar samo ob sebi umljivo, da so bile »svobodne in razredne strokovne organizacije« od nekdaj čisto nepolitične. »Delavec« slovesno pribija, da njegove strokovne organizacije »ne morejo izbirati svojega članstva po kaki politični pripadnosti in nuditi opore in zaščite le posameznim pripadnikom določenih političnih strank. Vsak delavec, ne glede na to, ali je veren, ali ni, ali je »klerikalec«, ali »liberalec«, ali »socialist«, ali! »komunist«, ima pravico, da stopi v nje, di v njih sodeluje, vsak uživa njihovo zaščito* dokler upošteva predpise pravil in pravilnikov, dokler se ravna po navodilih vodstva, ki ga je izbrala večina. Če v svobodnih, razrednih strokovnih organizacijah ni pristašev, vseh zgoraj označenih struj, niso krive temu razredne strokovne organizacije, ki se zavedajo, da imajo vsi delavci, pa naj bodo že črni, modri ali rdeči, iste zahteve, da vse tarejo iste težave, za katere se morajo skupno boriti, ampak meščanske politične stranke, ki! jim taka skupnost delavskega razreda ne bi1 bila v korist.« — Po »Delavcu« je lahko vsak-kdo član v Strokovni komisiji včlanjenih organizacij, samo da se ravna po navadnih društvenih pravilih in lahko ostane naprej klerikalec, liberalec, komunist, ali pa socialist, in je lahko veren, ali neveren. Ne vemo kakšen uspeh si obeta »Delavec« od tega slepomišenja in od te najnovejše »načelnosti«. Zakaj se brani priznati, da je v istih prostorih, kjer se piše in tiska »Delavec« tudi vodstvo socialno-demokratične stranke, da so isti ljudje vodje Strokovne komisije kot soc. demokratične stranke. Ali je socialiste naenkrat postalo sram svoje lastne politične stranke? Ali za strokovni pokret. ne veljajo več načela amsterdamske internacionale? f Dvojno zavarovanje Niso redki slučaji, da prestopijo člani Bratovskih skladnic v zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence. Zakon predpi-skladnica izročiti Pokojninskem zavodu za suje, da bi za te člane morala Bratovska nameščence premijske rezerve. Bratovska skladnica pa zakonitemu predpisu ne more ustreči, ker nima premijskih rezerv. Zato še do danes niso urejeni medsebojni odnosi med rudarskim in nameščenskim zavarovanjem. Prizadeti rudarji so bili mišljenja, da bi naj dobili za slučaj upokojitve del rente pri Bratovski skladnici, ostali del pa pri Pokojninskem zavodu. Pri obeh ustanovah pa celo rento za ves čas zavarovanja. So slučaji, da so danes rudarji zavarovani pri obeh zavodih in tudi dvakrat plačujejo prispevke. Pokojninski zavod se je postavil na stališče, da morajo biti medsebojni odnosi med obema zava-rovanjima urejeni tako, da je dopuščeno samo eno zavarovanje in da se pri odmeri rente upošteva pri obeh zavodih le sorazmerni del osnovne rente. To načelo je bilo osvojeno tudi v mednarodnih konvencijah, kjer se j nu ni hotel izročiti posestva. France si Je očetovo ravnanje razlagal po svoje in je bili tudi prepričan, da stari Klamfar tako ovira Henrik mu je prisrčno stisnil roko. »Pozdravljen bodi, Janez! Dobro naj se ti godi pri vojakih! Hvala ti za vse, kar si storil!« Janez se je obrnil stran. »Tudi vam vsem hvala!« »Pogrešali te bomo, Janez. Jaz najbolj. Toda po dveh letih se boš spet vrnil k nam.« S pobešeno glavo je stal Janez sredi izbe. Ničesar ni odgovoril. Hotel se je premagovati, toda težko je dihal in drhtel je. »Če boš kaj potreboval, piši! Ali slišiš, Janez?« Janez pa ni rekel niti besede. Bled je bil fcn med prsti je mečkal klobuk. »Ali bož še kaj povedal. Janez?« »Ne! — Iti moram! — Čas je. Pozdravljen, Henrik!« »Pozdravljen, Janez!« Ozrl se je. Na klopi ob peči je sedela Lenka in lupila krompir. »Pozdravljena, Lenka!« Dekle si je obrisala roko v predpasniku in mu jo ponudila: »Zbogom, Janez!« Ni ga pogledala. Tako je šel iz izbe in Henrik ga je spremil na dvorišče. Tam je že ■edel stari oskrbnik na vozu in čakal. Kmalu nato sta konja potegnila. Pozdravljen, stari dom! * Na vasi so imeli misijon. Več tujih duhovnikov je prišlo, pridigali so in ljudje so kar ▼reli v cerkev. Stari frančiškan je govoril tudi o »poklicu« in takole končal: »Bog je vsakemu človeku položil v srce željo po poklicu. Če slišite njegov klic, ne zaprite svojega srca!« Po tej pridigi sta se Lizika in njen oče med seboj pogovorila. V zadnjem času je najbolj trpel Matija. Dobro je opazil izpremembo, ki jo je doživel Henrik. Videl je, kako se je mladi mož boril sam s seboj. Kako ni nikoli več stopil v Bercetovo hišo in zmerom iskal Lizikino družbo. Tako prijazen je bil z njo in pametni Matija je dobro vedel, da je Henrik iskal pot, možnost, da bi samega sebe premagal, da bi naposled, če bi se mu srce ogrelo za Liziko, vendar izpolnil Matijevo srčno željo. In zdaj je Lizika nepričakovano nekega dne očeta prosila, naj jo pusti z doma in naj ji dovoli, da se preseli k teti v vas. Matija je vedel, kaj to pomeni, in uklonil se je. Tihemu dekletu ni mogel ničesar več odreči. Potem je prišel tih, otožen večer. Zunaj na vaških travnikih se je igral veter s suhim listjem, nosil ga je čez prah na cesti in spuščal v globoki, speči ribnik. Lizika je gledala sinje oblake, ki so visele na nebu. Potem se je počasi obrnila. »Oče, danes pojdem k spovedi. Vprašala bom,« Matija ni ničesar rekel. Pripravljen je bil na te besede. Obrnil se je stran in komaj še slišal, kaj mu je Lizika še enkrat pripovedovala o poklicu milosti, o ljubezni do bližnjega in o srčnem miru. Naposled je samo rekel: »V božjem imenu pojdi!« Potem je tudi on šel — tja v jesea, čez gola polja v rumeni gozd. Toda ko je nekaj] časa potoval, se ga je polotila strašna tesnoba, žgoče hrepenenje po otroku in obrnil se Je tja, kjer je bila ona. Cerkev je bila temna. Samo večna luč je rdeče gorela pred oltarjem. Tu in tam je zažarela svečka na klopeh, kjer so vaščani molili, velike sence so švigale čez stare slike ob stenah Matija Bernik je klečal v klopi in preživljal najtežje minute svojega življenja. V kotu, v spovednici pri frančiškanu J« bila njegova Lizika in tam se je zdaj odločala njena in njegova usoda. Kako počasi je tekel čas! Tako dolgo, ta« ko dolgo je ni bilo nazaj. Seveda, njeno vprašanje je bilo težko. Zdaj je prišla. Ozrl se je, — pogledal ja je, — vprašujoče — proseče. Tiho se je nasmehnila in prikimala. Potem je pokleknila pred sliko trpeče Ma-f rije. Matija Bernik je skril obraz v dlaneh. Zunaj so se oglašali večerni zvonovi. V veliki izbi Bukovnikovega doma je gorela luč. Henrik je sedel nad učno knjigo, Lenka pa je šivala. Nikogar drugega ni bilo. Tedaj je stopil Matija Bernik v izbo. Lenka je vstala: »Takoj ti bom prinesla večerjo, Matija!« »Ni treba, Lenka! Ne bom jedel.« Presenečeno ga je pogledala. »Kaj je s teboj, Matija? Ali si bolan? Saj si bled kakor stena.« »Ne, nisem bolan. Toda — nekaj se Je zgodilo in z vama se moram o tem pomeniti.« (Dalje) i njegovo ženitev. Zaradi tega je tudi očetu obljubil maščevanje. Te dni je sklenil obračunati z njim. Zgodaj zjutraj se je napil in razsajal po vasi. V podivjanosti je večkrat sasadil »voj nož v Križanega ob cesti in tudi razrezal Kristusov kip. Pri tem pa je kričal, da »o dobrote tega sveta krivično razdeljene med ljudi. Sosedje so obvestili očeta, da mu je sin grozil. Iz strahu pred nasilne-tem je Sel stari Klamfar spat v sosedno vas. Ker se drugo jutro ni upal sam domov, je poslal nekega soseda gledat, kaj je s sinom. Sosed »e je kmalu vrnil in povedal, da leži gin mrtev v hlevu. V pijanosti je namreč legel spat s cigareto v ustih in zanetil požar. Ogenj se sicer ni mogel razviti, pač pa se je •Vanče v silnem dimu zadušil. * Pogosti napadi na avtomobile v čakov-ikem srezu. Te dni je bil izročen sodišču brezposelni delavec Franjo Korent, doma iz Pribislavca pri Čakovcu, ki je z revolverjem streljal na avtomobil, v katerem se je vodi neki trgovski potnik iz Varaždina. Napadalca so prijeli in bo strogo kaznovan. * Za 150 postreljenih fazanov je dobil šest mesecev ječe. Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarjal 401etni Martin Medved Iz Sp. Jablancev pri Sikolah zaradi lovskih tatvin. Svoje lovišče je imel v občini Siko-!ah na Dravskem polju, ki ga ima v zakupu mariborski industrij ec Hubert Lukman. Ta |o na lovišče zelo pazil in je zlasti gojil fa-zane. Na te pa je spet imel posebno piko Medved. Streljal Jih je in spravljal v denar v llariboru in drugih krajih. Samo lansko je-•en Je na ta način postrelil v šikolskem lovišču ofcrog 800 fazanov. Tako vsaj trdijo »akupniki in njegovi pazniki. Hodil je na k>v ponoči, ko so fazani spali na drevesih. Imel Je s seboj poleg puške #e močno elek-teiftno svetilko, s katero je osvetlil speče ptice na drevju, da Je lahko potem točno pomeril. Naposled pa je prišla tudi njegova «ra. Ko »e je vračal z nočnega lova, je srebal orožniško patruljo in zdaj je prišel pred aodnike. Dobil Je fiest mesecev strogega zapora, ftastne pravice pa je izgubil za dve leti. * Roganov pajdaš strahuje podeželje. Ob' priliki zajetja Roganove zločinske druščine •e je edino 281etnemiu Francetu Knezu posrečilo, da se je rešil s pobegom preko meje. Podoba j«, da Je ta zloglasni Roganov pajdag »pet na delu. V Volinjaku pri Mežici sta namreč drzna roparja pri belem dnevu x nožem v rokah ustrahovala Jerico Rofonikovo, od katere sta zahtevala denar. Robnikova se je rešila z begom skozi zadna vrata. Oba roparja sta odnesla 450 din, ki sta jih našla v ročni torbici pod posteljo. Robnikova je natančno popisala oba roparja. Na podlagi njenega popisa je sklepati, da je eden od obeh zloglasni France Knez. Za obema roparjema se vršijo poizvedbe. * Velika tatvina mesa je bila izvršena pri činžarju Jožetu v Armenškem. Pri njem sta se oglasila dva možaka, ki sta najbrž bližja domačina. Bilo jima je dobro znano, da je Cinžar zaklal štiri, debele svinje in da je imel vse meso in mast shranjeno v shrambi. Prišla sta z nahrbtnikom, pristavila lestvo in po njej splezala na podstrešje, od tam pa v shrambo, kjer sta bila prijetno presenečena. Našla sta preko S20 kg suhe slanine, kakih 400 kg suhega mesa, nad 150 kg čiste masti in 80 klobas. Ker sta imela premajhno posodo, je eden šel v hlev po kož. Ker pa nista mogla vseh dobrot zaradi teže odnesti, sta nekaj mesa skrila na Činžarjevem kozolcu v slami z namenom, da se naslednji večer vrneta. Res sta prišla nazaj in Sla v sdamo po skrito meso. Nemalo pa sta bila presenečena, ko sta namesto svinjskega mesa našla v slami domače orožnike in trškega stražnika. Zato sta se spustila v beg in izginila y noč. • Uboj v Halozah. Pri posestniku Fridauer> Ju v Paradižu v Halozah Je bila zbrana vesela druščina. Zadnja sta se vračala z zabave domov 241etni Jakob Koletnik in 201etnl posestnikov sin Josip Potočnik. Pogovarjala sta se o tem in onem, malenkostna zadeva pa j« dala Koletniku vzrok, da je potegnil iz lepa nož in napadel z njim Josipa Potočnika, ki se je zgrudil z neštetimi ranami na tla ln kmalu izdihnil. Za pobeglim podivjancem Koletnikom poizvedujejo o rožni Id. ♦ Tatvina za praznike. Orožniški postaji ▼ Gornji Radgoni se Je posrečilo razkrinkati tatinsko družbo, ki te je bila hotela za velikonočne praznike dpbro založiti, z mastjo, svinjino In vinom. Posluževala se le temnih noči, ko so povsod trdno spali. Te dni ponoči se je zglasila ta tolpa na domu starih zakoncev Korošca Franca in Alojzije, posestnikov na Ivanjševnkem vrhu, kjer sta oba le trdno spala. Po tatvini se da sklepati, da so j bile tatovom razmere na Koroščevem domu dobro znane. Tolpa Je imela s seboj 161etne- I Ks fanta, ki se je moral splaziti na strel«! ter skozi streho vdreti v hišo, nato pa odN preti vrata. V hiši se je postavil eden n# stražo, drugi pa so odšli na delo in prebr* skali vse prostore. Naložiili in odnesli so a seboj vse posode masti, meso in klobase, nat*J vdrli še v kletne prostore, kjer so si na-« li okrog 60 litrov držeč sodček vina, Vrednost ukradenega blaga znaša nad 300(j| din. Gornjeradgonski orožniki so takoj uvedu H preiskavo in nekaj osumljencev prijeli. Ocf aretiranih sta dva soudeležbo pri tatvini ža priznala. ♦ 151etni fant zažgal sosedu hišo iz maSfe^ vanja. V Velikih Ravnih pri Novi Cerkvi j# nastal v hiši posestnika Sipa Štefana ogenf* ki Je zajel vso hišo. Zgoreli sta tudi dve ko?« v hlevu pod hišo. Šipovih ob času -požara 11S bilo doma. Zena je v celjski bolnišnici, stari oče je odšel k maši v Novo Cerkev, posestni;« Sip se je mudil v gozdu, kjer je sekal drve« Sip je bil zavarovan le za 2000 din. Orožniki so takoj osumili požara sina naibližjega & oo-vega soseda Kotnika Franca. Pri aretaciji a fant zanikal vsako krivdo, pozneje pa je m i« znal, da je zažgal hišo z vžigalico, katero vtaknil v slamnato streho poslopja. Fant ,ia to storil iz sovraštva do svojega soseda. Stoje lele 15 let. ♦ Ne kupujte vojaškega blaga! Te dni i« sodnik-poedinec v Celju izrekel kar dve sodbi T zadevi nakupa vojaškega blaga. Prvi so pri-* 111 pred sodnika oženjeni posestnik Simon ij| okolice Gorij, dalje mesarski pomočnik redovi Tone iz celjske okolice in samski delavec ret* dov Velimir iz Celja. Vsi so 5. decembra lartf nkradli iz podstrešja vojaške konjušnice na Rudnem polju 15 vreč ovsa v vrednosti 1575 dinarjev. Posestnik Simon sam pa ie lani ža Januarja kupil od neznanega vojaka tri vojačke rjuhe, vojaške srajce in vojaški sviten T vrednosti 500 din. Za vse je plačal vojaikm 10 din. Vsi so krivdo priznali in so bili obsojeni: Simon na en mesec zapora in na 600 din denarne kazni. Tone in Velimir pa vsak na en mesec zapora. — Posestnikov sin Janez iz J!k-vorja pri Litiji je lani oktobra kupil od neznan nega vojaka dve vojaški pelerini, hlače, r>o*» neje decembra pa še tri vojaške odeje, konj* ske vajeti ln vojaško čutaro. Zaradi nakupe1 ersričnih stvari je bil Janez obsojen na en mesec zapora in v plačilo 120 din denarna kazni ali pa še nadaljnjih 20 dni zapora. Pretekli teden je bila neka ženska obsojena n« M00 din denarne kazni, ker je kupila dve vo-jaSki odeji za malenkostni znesek 50 din. Ta - » Prosto pe Scotta: 18 CEHI BRATJE KRIMINALNI ROMAn] »In vi upate, gospod Steele, da vam bom 6z pomagala do zveze z njim?« je potrto re-a Staplesova. »Verjemite mi, da niti ne slutim, kje je zdajle Moravec. Stone mi pa tega prav gotovo ne pove. Edina možnost bi bila, če bi ga po naključju kje srečala.« Steel* je zmajal z glavo. »Taka možnost, ki temelji samo na naključju, nam seveda Hč ne koristi.« »Res ne vem, kako ga naj najdete, ko ga ludi vsa policija ne more izslediti.« »NaSll ga borno že«, je rekel Steele. »Toda ►ri tem nam je potrebna vaša pomoč. Nje-Ifev prepričevalni glas je povzročil, da je pokorno prisluhnila. »Seveda vam hočem pomagati, če še drži vaša obljuba. Toda kakšna bo moja pomoč?« Steele jo je odločno po-Uedal, nato pa odgovoril: »Tu je telefon.« »Telefon! Ali se šalite? Kaj hočete s telefonom?« »Telefon skriva neslutene možnosti, gospodična Staplesova.« Nekaj trenutkov pozneje je Doroteja Sta-fclesova telefonirala, medtem ko je Malcome Bteele tesno ob njej držal svinčnik v rokah in Insal. Malo pred poldnevom sledeče sobote je pri-na poštni predal 381 sedmega poštnega »rada pismo, naslovljeno na Thomasa Busha. Py,6 url pozneje je Stone izročil pismo prija-*«ju Moravcu. Moravec je pismo hlastno od-•M. Pismo je bilo pisano s pisalnim strojem in se je glasilo: Dragi gospod Moravec! Vaše pismo nas je presenetilo. Seveda nas Se danes zanima tisti ladijski tovor, ki je izginil. Toda preden se začnemo z vami pogajati, moramo biti prepričani, da so vaši nameni iskreni. Ne vi in ne mi ne želimo, da bi prišli nam ali vam na sled. V vašo in našo korist je skrajno previdno postopanje. Prepričani smo, da ste medtem še sami spoznali, da je bil svoječasni naš postopek proti vam neogiben, ker je bila naša varnost odvisna od tega. Dalje smo uverjeni, da se zaradi tega ne vdajate mislim, kako bi nam vrnili milo za drago. Tokrat vam hočemo res pomagati, a zavarovati se hočemo proti temu, če bi nas vi hoteli prevarati. Potrebno je, da se z vami osebno pogorimo. Druge poti ni. V to svrho se morate izjaviti za pripravljenega, da pridete v našo osrednjo pisarno, ki je v hiši enega izmed naših članov. Razume se, da vam tega kraja ne moremo natančneje opisati. Če ste zadovoljni, z našim predlogom, da pridete k nam, pride avto po vas na določeni prostor. Ostali boste v naši osrednji pisarni, dokler se ne prepričamo o točnosti vaših navedb glede ladijskega tovora. Vaša za- deva glede potnega lista za tujino bd medtem rešena. Ko najdemo ladijski to« vor, bomo vse preskrbeli za vas. Odgo* vorite nam takoj, če se hočete pod tem| pogoji pogajati z nami. Takoj nato vai pismeno obvestimo, kam pride avto p<* vas. John Crane« »No, kaj pa zdaj?« je vprašal Stone. »AH hočeš to tvegati?« »Da, Walter.« »Kdaj Jim boš odgovoril?« »Zdaj«, je menil Moravec kratko. »Odgah vor boš spet ti ponesel na pošto, Walter.« Moravčevo pismo je bilo zelo kratko. Gl*» silo se je: »Sprejmem vaše pogoje in vas prosin% da mi javite kraj, kamor naj pridem.« Stone je vzel pismo, da ga nese na pošto* Oblekel je plašč. »Sicer pa, dragi Rihard, gospodična Staplesova me je danes dopoldne telefonski že drugič klicala. Rekla mi je, dtt mora za vsako ceno govoriti s teboj.« »Tako? Žal mi je, da je to nemogoče.« »Veš, kaj«, je nadaljeval Stone, »čudim sa Ji. Davi je bila tako strašno resna. Mislim, ds ji je Malcome Steele vse povedal, kar sa tiče tebe.« »Kaj praviš?« je menil Moravec in stopil bliže k Stoneu. »Pa še nekaj je rekla. Povedala je, da ji Je Malcome Steele govoril o neki možnosti pomoči za tebe. Celo besedo ji je dal, da taka možnost obstoji. Staplesova te zelo prosi, da jo nocoj pokličeš na njenem domu.« »Ali res?« je zamrmral Moravec. »Stori tako, Rihard. Prepričan sem, da JI lahko zaupaš.« »Mogoče...« ■ zgodbe zapišemo v svarilo vsem liudem, nai nikar ne kupujejo vojaškega blaga, ker bodo izrečene še hujše kazni. * Prijeti ponarejalci 500-dinarskih ban- kovcev. Zagrebška policija je prišla na sled ponarejalcem 500-dinarskih bankovcev. Več ljudi je bilo aretirano, vendar pa policija zaenkrat ne izda njihovih imen. Novi način povečanja pridelka turščice Prav gotovo spada turščica med najkoristnejše vrste naših poljskih pridelkov, saj nam Ida tečno moko za kruh in žgance ter služi za krmo živini, zlasti za pitanje svinj. Mimo tega pa nam da še turščevino, ki jo živina prav rada in s pridam žre pozimi. Res je pa tudi, da nismo posvečali turščici tiste paž-nje, ki ji pritiče zaradi njene velike koristnosti. Upravičeno je naš zaslužni kmetijski strokovnjak g. Franc Goričan že ponovno potožil v našem odličnem kmetijskem listu »Kmetovalcu«, da je naša domača turščica zelo slaba. Zaman tudi povprašuje, kje bi dobil njeno priznano (selekcionirano) seme. iVsi soglašamo z njim, da bi vsak rad utrpel nekai kovačev za boljše seme. Drugod niso tako nebrižni v tem pogledu, kar nam priča zlasti češki zgled, kjer so po vojni vzgojili štiri odlične turščične sorte, izmed katerih da »Faryr Budimsky« celo 20 metrskih sfoiov na oral, medtem ko pri nas ne pridelamo niti polovice tega. Predlanskim in lani so se vršili poizkusi za uvedenje te sorte tudi pri nas. Dveletne izkušnje so prav povoljne in bo drugo leto že na razpolago precej izbranega semenskega blaga. Kakor je važno dobro seme za obilen pridelek, pa vendar ni seme vse, temveč moremo doseči večje donose tudi z domačim semenom, če upoštevamo nova dognanja kmetijske vede. O teh naj zanišemo najvažnejše Pri nas sadimo turščico po večini pod malo motiko tako, da pride zrno največ 5 cm pod zemljo. So pa še stari gospodarji, ki sadijo seme za brazdo 10 do 15 cm glob ko in se prav pohvalijo s pridelki. Primerjalni poizkusi odličnih znanstvenikov so jim dali prav, saj se je izkazalo, da vrže v lahkih in srednje težkih tleh za brazdo sajena turščica do 40 odstotkov več pridelka kakor pod motiko plitvo sajena. Toda tukaj ni po- memben le mnogo večji pridelek, temveč nam saditev za brazdo nudi še druge ugodnosti. Prvič lahko njivo še 14 dni po setvi pobranamo in tako zataremo že vzklili plevel in si olajšamo okopavanje. Ker potrebuje turščica skoro tri tedne, preden pribode iz te globine na svetlo, se nam ni treba bati, da nam jo posmodijo ledenjaki. Zato jo lahko brez skrbi sadimo že v zadnjem tednu aprila, da v jeseni prej dozori. Korenine pridejo pri globoki setvi globlje in so močnejše. Zato rastlina ne trpi toliko od suše in stoji tako trdno, da je ni treba obsipati. Kakor rečeno ta način setve ni za težko zemljo, ker bi rastlinice ne predrle de" bele plasti. Za vsako zemljo in lego, da je le dobro gnojena, pa je možno povečanje pridelka za 50 in še več odstotkov z namakanjem semena v umetnih rastilih, o čemer smo že večkrat pisali Naravnost sirečni smo, da imamo v domačem sredstvu fitodinu takšno sredstvo, ki nam za prav majhen denar znatno poveča pridelek in nam poleg tega naredi turščico odpornejšo proti suši in boleznim. Mimo tega pa dozori kvašena setev za dobrih 10 dni orej. Globoko setev in kva-šenje semena s fitodinom lahko združimo in dosežemo tako takšne donose, da nam bodo ; v obilni meri povrnili trud in zmanjšali tve-! ganost kmetovanja ter nam zagotovili naš vsakdanji kruh. j Drugi način povečanja turščičmega pri-j deJka ie uporaba zelenega gnojenja. Že stare ameriške izkušnje vedo, da zahteva turščica predvsem humus (spahlino) v tleh. Ta ji da ne le ootreben živež, temveč zbira vlago v zemlji, prispeva k potrebnemu sa-mozagrevanju tal, vzdržuje brazdo v zrahljanem stanju ter štedi potrebno obdelovalno moč. Kjer ni dovolj hlevskega gnoja, se lahko nadomesti z zelenim gnojenjem, kar »Toda pazi«, je zaskrbelo Stonea. »Da, da«, ga je prekinil Moravec. »Ne bom po telefonu govoril z njo več kakor pet minut. Vem, da mi Staplesova želi le dobro, toda moja usoda je odvisna od moje previdnosti ... Torej jutri na svidenje, Walter.« »Gospod George Caldwell, gospod George Caldwell, telefon vas kliče!« Jasni glas mladega hotelskega strežnika je zvenel po veži hotela »Brewsterja«. S fotelja je vstal George Caldwell. Bil je velik in močan mož, odlično oblečen. V tem odličnem tujcu, ki je, kakor je zapisal v prijavnici, prišel zavoljo trgovinskih poslov iz Montreala, ne bi bil pač nihče spoznal preganjanega jetnika, pobeglega iz Charlestowna. Nikomur ne bi bilo padlo na um, da bi bil spravljal tega resnega moža v zvezo z gospodom Walterjem Coleom iz hotela »Astorja« ali pa z gospodom iWinfieldom Clydeom, ki se je šele pred kratkim po hudi bolezni malo opomogel v panzi-onu Andersonu. Stopil je v telefonsko celico in vzel slušalko v roko. »Tu govori George Caldwell.« »Hvala Bogu!« je odgovoril v telefon Wal-ter Stone. »Ne veš, kako mi je odleglo. Strašno sem se bal zate.« »Zal mi je, a ni šlo drugače. Kdaj si dognal. da sem zapustil prejšnje bivališče?« »Včeraj sem bil tam in izvedel, da si odpotoval. Lahko si predstavljaš, kako razburjen sem bil, dokler ni prispelo sporočilo od tebe. Priznati pa ti moram, da najprej nisem niti vedel, da je bilo pismo tvoje. Šele pozneje sem začel misliti, da bi lahko bil ti od-pošiljatelj pisma. Nato pa sem takoj po najinem dogovorjenem ključu zbral iz tvojega pisma zloge v besede. Vem, da sem bil ne- je bila že navada pri gojenju turščice v njeni pradomovini. Slovaški kmetijski strokovnjaki so z mnogimi poizkusi dognali, da j« prav rdeča detelja ali inkamatka najboljša detelja za suhe kraje. Pokazalo se j^ da je inkarnatka ne le najboljše zeleno gnojilo za okopavanine, temveč tudi za turšči" co. Ti poizkusi so nedvomno dokazali, da more izmed vseh rastlin, uporabljanih za zeleno gnojenje, inkarnatka tako v koreninah kakor v nadzemskih delih zbrati največ lahko prebavljivega dušika. En kilogram dušika iz podorane inkarnatke je zvišal donos turščičinega zrnja za 22 kilogramov; to znači, da je pri razmemo ceneni setvi in-kamatke le-ta najugodnejša bilka za zeleno gnojenje turščice. Pri nas seveda mali kmet pokosi inkamatko in podorje le strnišča, toda celo podoranje inkamatkinega strnišča zviša pridelek za štiri metrske stota na oralu, saj da vsak kilogram dušika iz de-teljnega strnišča 23 kg zrnja. Vse to kaže, da je inkamatka v krajih s suhim podnebjem in primanjkujočim hlevskim gnojem najboljši pripomoček za zvišanje turščiči-nega pridelka. še en način povečanja turščičinega pridelka je zadnja leta v preizkušnji Ameriški | strokovnjaki so pred dobrimi 10 leti dognali, da vržejo nekatere turščične vrste, če jih med seboj oženimo (križamo), v prvem rodu takšne potomce, da dado za 50 in več odstotkov večje pridelke kakor starši. Zadnja leta so se mnogi strokovnjaki, med njimi tudi naš ožji rojak dr. Alojz Tavčar, profesor na kmetijski visoki šoli v Zagrebu, prav z uspehom oprijeli teh izsledkov in jih preizkusili ter izpopolnili. Tudi med domačimi sortami smo našli zelo dobre plemenjake in bo v nekaj letih dovolj takega iz" boljšanega semena na razpolago. Iz vsega tega vidimo, da se že danes da naš turščični pridelek s prav malenkostni-j mi stroški dvigniti in da skrbijo naši strokovnjaki, da kolikor mogoče povečajo pridelke naše grude V VIŠJI DEKLIŠKI ŠOLI Profesor: »Povedati vam moram, da računati sploh ne znate.« Dijakinja: »Nič ne de, gospod profesor, saj se nameravam omožiti tako, kakor se je moja mati, da mi ne Do treba računati ..« umen, ker mi ni takoj padlo na um, da je pismo tvoje. Zato se ti tako pozno oglašam. Ali je s tem kaj zamujeno?« »Ne, ne.« »No, hvala Bogu. Pa zakaj si to napravil?« »Ne morem ti to tako natančno obrazložiti. Čutil sem takšno potrebo ... Ali je pismo z odgovorom prišlo?« »Da. Zato sem te zdaj poklical. Pred kakšnimi dvajsetimi minutami sem ga dobil v poštnem predalu.« »Ali ga lahko prineseš sem?« »Ce misliš, da sem varen pred policijo.« »Pazi, da te ne bo nihče zasledoval.« »Se lahko zaneseš name. V treh četrtih ure bom pri tebi.« Še prej kakor v napovedanem času je sedel Walter Stone nasiproti prijatelju Rihardu Moravcu in ga spraševal po vzrokih, ki so ga dovedli do tega, da je spet spremenil ime in bivališče. Moravec mu je skušal to pojasniti: »Vem, da se ti bo skoraj smešno zdelo to, kar ti bom povedal. Nisem mogel drugače storiti. Ko sem po telefonu govoril z Dorotejo Staplesovo, me je naenkrat popadel močan občutek strahu. Nisem se mogel ubraniti misli, da sem pod policijskim nadzorstvom ... Torej, Walter, ali si prinesel pismo?* »Da, tu je.« Tudi to pismo je bilo naslovljeno na Thomasa Busha. Glasilo se je: »Dragi gospod Moravec! Ker ste torej zadovoljni z našimi pogoji, sprejmemo vaš predlog. Izrecno vas pa še enkrat svarimo, da se niti malo ne smete igrati z našim zaupanjem. Vzemite na znanje tole: Jutri v četrtek zvečer ob devetih se pripelje naš avto po vas. Za natančni kraj sestanka in za znak, po katerem boste spoznali našega odposlanca boste izvedeli šele malo prej Popoldne proti 18. uri bo v vašem poštnem predalu pismo s točnimi navodili Mislimo, da ni potrebno ponovno svarilo, kakšne posledice ima lahko za vas, če bomo opazili, da bo kdo od policije opazoval kraj sestanka in če bo nato kakšen avto zasledoval naše vozilo. Sporočite nam takoj natančen opis obleke, ki jo boste imeli jutri na sebi. Z odličnim spoštovanjem John Crane.« Moravčeva prva misel je bila, da je takoj \ raztrgal pismo. Nato pa je sedel za pisalno mizo in začel pisati odgovor Ko je bil že skoraj gotov, ga je prekinil Stone. »Rihard, pravkar premišljam.« Moravec se je obrnil k njemu. »Kaj?« Stone je okleval. Ni se mogel odločiti, d4 bi spravil prijatelja v nov strah. »Saj ni nič«, je menil Stone naposled. »Res ni nič.« »Kar povej, Walter, kaj misliš. Mirno po- vej.« ! »Najbrž to ni tako pomembno. Suče se okoli pisma, ki sem ti ga pravkar dal. Ko sem vzel pismo iz predala, sem gotovo dobro pazil na to, da me ni nihče videl. Toda na poti na pošto nisem bil gledal na ljudi. Dobro bi bilo, če bi bil to storil. Ni izključeno, da bo policija dala opazovati poštni predal 381. In če pride pismo, v katerem bo naveden kraj sestanka, kaj bo potem?« Moravec se je ugriznil v ustnice. »Res je, Walter! Če me ne bi bil spomnil na to, bi se lahko zgodilo kaj zlega.« Popotnikovo torbo Gospodarska poslopja treh posestnikov zgorela Konjice, marca. Huda nesreča je zadela tri posestnike na Tepanjskem vrhu pri Konjicah. Požar je upepelil gspodarska poslopja posestnikom Francu Faktorju, Alojzu Videčniku in Antonu Sircu. Ogenj je nastal pri Faktorju v gospodarskem poslopju sredi noči in se je zaradi močnega vetra hitro razširil na sosedna poslopja. V poslopjih je zgorelo mnogo svinj, kokoši, kmetijskega orodja, vozov, žita, sena, slame, obleke in drugega. Gasit so prihitel5 konjiški gasilci z motorno brizgalno. Najhuje je prizadet Anton Sire, ki ima za okrog 50.000 din škode. Faktor je oškodovan za kakih 30.000 din in Videčnik za kakih 10 tisoč dinarjev. Vsi trije so bili nezadostno zavarovani Sirčevo gospodarsko poslopje je bi- lo skoraj še novo. Vse kaže, da je bil ogenj zaneten. Sum je padel na nekega možaka, ki so ga o "*rnki že aretirali. Živa je zgorela Krško, marca Vinorodne gorice pri Krškem so bile v nedavni noči priča strašne borbe med življenjem in smrtjo komaj 361etne brezposelne šivilje Milke Perkovičeve. Ko je prišla dan po usodni noči v -.voj vinograd Marija Grozdetova, mati Perkovičeve, je opazila, da se je iz zidanice močno kadilo. Misleč, da nčerka kuha, je stopila k vratom in vprašala. »Milka kaj oa delaš?« Toda vrata so bila zaklenjena in odgovora ni bilo. Vsa prestrašena je poklicala sosede. Ko so vlomili vrata, so buhnili plameni vanjo. Komaj so ogenj pogasili in se je dim razkadil, se jim je pokazal grozen nrizor Na tleh je ležalo ožgano žensko truplo Mati ie takoj spoznala svojo hčer, ki je bila že mrtva. Ker so nekateri znaki kazali na umor, so pustili vse na mestu in obvestili o tem ob-lastva, ki so takoi uvedla preiskavo Rnzte- »Kaj je treba storiti?« »Vzel bom v najem nov poštni predal in bom družbi to sporočil.« »Res je. Skoda, da si pismo že napisal « »Nič ne de. Bom še pripisal, naj mi pošljejo odgovor na drugi poštni predal. Walter: pojdi zdaj in najmi poštni predal na poštnem uradu, ki je nekaj prečnih cest oddaljen odtod. Vzemi ga v najem pod kakršnim koli imenom.« Nekaj minut pozneje je vzel Walter Stone v najem poštni predal 707 pod imenom An-drew Brown. Zadovoljen je ugotovil, da ga ni nihče opazoval. ^ izjemo majhnega moža z velikimi naočniki, ki je s hrbtom obrnjen proti njemu stal ob nekem pultu, ni bilo človeka v poštnem prostoru. Po dvajsetih minutah je bil Stone spet pri Moravcu. »Ne moreva biti dovolj pazljiva«, je menil IMoravec. »Le pomisli, kako pretirano previdni so Walkerjevi ljudje.« Nato je pripisal opombo glede predala in taprl pismo. »Ura je šele deset«, je menil, ko je vstal. »Popoldne bodo pismo že imeli, če je njihova osrednja pisarna kje v mestu. To pa je skoraj gotovo.« Stone se je ponudil, da ponese pismo na po-8to. Na pošti pa ni opazil, da je stal za njim pred lino za prodajo znamk možic z velikimi naočniki in ga skrivaj motril. Moravčeva soba ni bila zaklenjena, ko se je Stone vrnil. Prijatelj je stal pri oknu in na videz njegovega povratka ni opazil. Sto-neu se je srce skrčilo, ko je zagledal čuden izraz na prijateljevem obrazu in v njegovih očeh, strmečih v požarni zid, stoječ na drugi strani. Ta izraz je izdajal krutost in žival- lesenje rajnke Je potrdilo, d« Je Perkoviče-va zgorela pri fclvem telesu. Kakor so izpovedale nekatere priče, je nesrečnica usodnega večera popila nekaj litrov vina in Je morala biti čisto pijana. Ko je legla na svoje ležišče na tleh, si je gotovo prižgala cigareto, katere ogorek je povzročil ogenj in tudi njeno smrt. Možno pa je tudi, da je Perkovičeva izvršila tako grozen samomor, ker Je bila že večkrat izjavila, da se je naveličala življenja in da si ga L o končala. Bila je neozdravljivo bolna in je zraven živela še v skrajni bedi. Zapušča komaj 121etno hčerko Milko Njen mož je Sel kakšna dva dni prej v Maribor. Nepolasnjen roparski umor Ljubljana, marca Nedavno so našli v jami za peso na Krega rjevi njivi v Klečah truplo neznanega mladeniča Na kraj najdbe je bil pozvan tudi policijski fotograf. Pa so mrtveca na policiji sami kmalu spoznali. Mrtvec je imel sicer že močno razjeden obraz, vendar se je policijski fotograf spomnil nekaterih podobnosti s 251etnim bivšim ključavničarskim pomočnikom Hribernikom iz Horjula, ki ga je fotografiral v decembru lani, ko ie bil osum- Pege na §©!hot brzojavni In i V zadnjih dneh so bile velike motnje v vsem telefonskem, brzojavnem in brezž’čnem prometu v Zedinjenih državah in na Severnem Atlantskem morju. Tudi iz Londona in Srednje Evrope poročajo o takih motnjah. Kakor se je ugotovilo, je motnje pripisati močnim sončnim pegam, spričo katerih je nastal tudi v južnejših krajih močan severni sij Severni sij je bilo opaziti v Chicagu, v Zedinjenih državah, v severni Angliji, v Budimpešti, v naših krajih zlasti na Hrvaškem in v raznih drugih krajih Posebno hude so bilt motnje na kratkih radijskih valovih v noči na ‘25 t m med 21 in 22 uro. Kako' znano se je tudi lani poiavil severni sko i.iepenje po krvi.« »Rihard!« je zasopihal Stone. »Kaj se je zgi.duo?« r'ocasi se je Moravec obrnil k njemu. Njegove spačene poteze so se spet zgladile. Smehljaj se je zagonetno »Walter, ločiti se bova morala Ne smem te več zapletati v to zgodbo Kratko malo ne smem . .« »Rihard ...« »Mora biti tako, Welter Pa če te moram k temu prisiliti.« Stone je stopil k njemu in mu položil roko na ramo. »Veš dobro, da ni na svetu reči, ki bi me mogla odvrniti od tebe.« Moravec ni takoj odgovoril. »Je nekaj takega«, je nato odvrnil. »Zdaj ti bom povedal, kakšen je moj smoter.« »Smoter? Pa saj ga poznam ...« Moravec je lahno zmajal z glavo. »Ničesar ne veš. Ce bi se mi tudi posrečilo pobegniti iz države, pač moj glavni smoter ne bi bil dosežen. Kaj misliš, da hočem zmeraj ostati preganjan kaznjenec, izobčenec iz človeške družbe, za čigar izsleditev je razpisana nagrada in kateremu stalno grozi smrt na električnem stolu?« »Rihard, ti se torej nočeš z njimi pogajati?« Moravec se je suho zasmejal. »Z njimi naj se pogajam? Ali misliš, da jim sploh zaupam? Oni zanesljivo ne bodo držali besede.« Sedel je na stol. »Pogajati se z njimi nimam za kaj. Ladijskega tovora sploh ni več. Da, vem sicer, kje je, toda ne morem jim ga več ponuditi. Tovor je osemdeset metrov globoko v morju.« Stone je prepaden zajecljal: »Rihard, Rihard ...« ljen neke tatvine v Horjulu. Policija je O tem obvestila Ježenske orožnike, ti pa so nm daljevali poizvedbe v Horjulu in res ugotovili, da so Hribernika pogrešali že več mesecev. Iz Horjula je prišla Hribemikova sestra in res spoznala v mrtvecu svojega brata. Pokojni Anton Hribernik je bil izučen ključavničar. Pred leti je v delavnici doživel nesrečo. Zastrupil si je levo roko, ki so mu jo morali kasneje odrezati pod komolcem. Hribernik je zaradi te nesreče naperil proti mojstru tožbo in sodišče mu je prisodilo nekaj nad 18.000 din. Kot invalid seveda ni mogel več izvrševati ključavničarsko obrt. zato se je pridružil tihotapcem in prodajal po deželi saharin in drugo tihotapsko blago. Imel je precej denarja, ki ga je rad posojal. Zadnji čas pred umorom je stanoval v Rožni dolini. Ker je bil vedno v družbi tihotapcev, ni izključeno, da je eden izmed njih izvohal pri njem denar in ga izvabil v Kleče, kjer ga je umoril. Sprva so domnevali, da bi utegnil biti tudi Hribernik Hacetova žrtev, saj je bil Hace znan z vsemi tihotapci. Domneva pa najbrž ne bo držala, ker bi bil Hace svojo žrtev naibrž ustrelil, Hribernik pa je bil zavratno udarjen s tooim predmetom. Oblastva poiz-veduieio, s kom je Hribernik zadnje čase občeval. so motile radijski promet (pon li) sij v vsej Srednji Evropi. Takrat jo zbud j veliko pozornost. Tudi tedaj so bila motnje v telefonskem, brezžičnem in radijskem prometu Zaradi motenj, ki so jih zdaj povzroči e sončne pege, je zaostalo samo v Zedinjenih državah nad en milijon velikonočni brzojavk, ki jih niso mogli pravočasno oddati Zakaj so na soncu tako nenadno nastale silne pege, nam bodo pač še skušali pojas-n’ti zvezdoslovci Kakor smo že svoječasno p.sali, so pege na soncu izbljuvi nekakih sončnih ognjenikov Seveda si težavno predstavljamo. kako strahoten mora biti tak izbljuv. Moravec je stopil tesno k prijatelju. Spet st je začelo v njegovih očeh grozeče bliskati. Njegov glas je postal kričav. »Kmalu bom dosegel svoj smoter, kmalu bom našel Walkerja.« Zdaj je začel hripavo šepetati: » .. . nato ga bom, Bog mi je priča, Walter, nato ga bom s temile rokami zadavi!« Bilo je pozno popoldne. V mračni, tihi hiši v predmestju so bili črni bratje polnoštevilno zbrani. Merrivale je gledal pismo, ki je ležalo na mizi pred njim. »Naš prijatelj Moravec«, je naposled menil Merrivale, je zelo moder in daljnoviden mož!« »S tem potrjuješ moje prepričanje, ki sem ga bil nekega večera izrazil«, je zagodrnjal Viljem Garson posmehljivo. »Glede tega ti nisem takrat prav nič nasprotoval, Viljem. Pa saj to ni prvič, da imamo opravka s tako prebrisanim možem. Toliko torej za uvod, zdaj naj vam pa preberem njegovo pismo: »Dragi gospodje! Sprejmem vašo ponudbo in vam zagotavljam, da bom skrajno previden. Oblečen bom v črtasto obleko iz angleškega sukna, temnorjav površnik, rjave ro« kavice, rjav klobuk in temnorjave čevlje. Razen tega bom nosil naočnike. Pričakujem navedbe kraja za sestanek. S spoštovanjem Rihard Moravec.« Merrivale je nehal brati. »Zdaj sledi zanimiv pripis, ki priča, kako prebrisan je mož. Spremenil je namreč svoj poštni predal. Re^; bo policiji težavno prijeti tega moža.« »Hm«, je zakrulil Garson. »V tem pa res ni nič tako pretkanega. Kdaj nameravaš odgovoriti na pismo?« (Dalje) , BflPIO fcM—i ........... LJUBLJANA od 31. marca do 6. aprila. Nedelja, 31. marca. 8: Jutmi pozdrav (plošče). — 8.15: Veseli Bodci. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Pre-fcos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski go-ffor (dr. Ignacij Lenček). 10: Komorna glasba (plošče). — 10.15: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 11.45: Slovenski vokalni kvintet. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert lahke glasbe: Cimermanov kvartet in plošče. — 16.30: Koti-Sek za dijake. — 17: Kmetijska ura: Nekaj b gozdni saditvi (prof. Mirko Šušteršič). — 5*7.30: Koncert zbora Delavskega glasbenega Društva. — 18.15: Razgibani zvoki (plošče). ►- 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Pogozdovanje Šumadije (inž. Vaski-levič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: nfelikonočne pesmi bo pel cerkveni Devski fcbor z Viča. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: iOrglice in harmonika (Petan in Stanko). * Ponedeljek, 1. aprila. 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, porodila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Zakaj vese- li bi ne peli (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Strogost v vzgoji (dr. Brecelj). — 18.20: Citraške točke (plošče). — 18 40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fran Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19 45: Več manire — pa brez zamere (višji svetnik Fi Govekar). — 20: Mirko Ljubič: Gospod Zmota v zmoti. Prvoaprilska šala (izvajali bodo člani radijske igralske družine). — 20.30: Vsem v veselje: Radijski orkester in Jožek in Ježek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (plošče). Torek, 2. aprila: 7: Jutmi pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 11: šolska ura: Živalstvo v naših vodah (g. prof. Rafael Bačar). — 12: Po domače (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Če-ščenje — bistvo religije (Fran Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarska poročila in nasveti (Drago Potočnik). — 20: Akademski pevski kvintet. — 20.45: Radijski orkester — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Harmoniko bo igral Edvard Kovač. Sreda, 3. aprila: 7: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče — 12: Fjodor Šaljapin poje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Slavni orkestri in dirigenti (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Kaj prihaja na ljubljanski trg. Iz mestnega urada za pregled živil (inž. Albin Nerina). — 18 40: Delavska ura: Kako zaposliti slovenskega človeka (Rudolf Smersu). — 19’ Napovedi, poročila. — 19 20: Nacionalna ura. — 19.40' Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere (v prvem odmoru glasbeno predavanje ravnatelja Ukmarja, v drugern odmoru napovedi. poročila). Četrtek, 4. aprila: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12. Pisan drobiž (plošče). — 12 30: Poročila, objave — 13: Napovedi. 13.02: Šramel »Štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr Rudolf Kolarič). — 19: Napo- vedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabav* — 20: Pevski zbor »Slavec«. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22» Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Petek, 5. aprila: 7: Jutmi pozdrav. — 7.0Sj Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošč* — 11: šolska ura: Kramljanje z mladino (Zor). — 12: Slovenski odmevi (plošče). —« 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. —* 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Zenska ura: Delo slovenske žene za narod (Mira Engelmannova). — 18.20: Pariške pesmice (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben.) — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: O Kureščku (Štefan Farkaš). — 20» Prenos iz Beograda: . Simfonični koncert (skladbe Grinskega). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi in dvospevi (Dragica Sokova in Štefka Korenčanova s sprem-ljevanjem klavirja prof. Pavel Šivtc). — Sobota, 6. aprila: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Pisana zmes (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pisana zmes plošč. — 14: Poročila. — 17» Otroška ura: a) Slovenske pripovedke in pravljice (brala bo Boltar-Ukmarjeva). b) Pavliha na Turškem. Lutkovna igra v treh dejanjih (priredil Niko Kuret). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. 18.40: Samopomoč ob letalskih napadih v okviru hišne zaščite (inž. Franc Dolenc). —■ 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ur* — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Oprostit* velecenjeni ... En dan iz življenja kronskega upokojenca Peregrina Pajka (sodelovali bodo člani radijske igralske družine, Jožek in Ježek, plošče). — 22: Napovedi, poročil* — 22.15: Radijski orkester. Ž®p«!c« Sivijo alis časa fc® ’ Zenske so s^upsi spo., Kajti zanesljivo je, ida ženske ne morejo razviti toliko telesnih sil kakor moški. Toda v eni reči ao močnejši spol. Moč in slabost se namreč ne kažeta samo v izrazito telesnem udejstvovanju, temveč tudi v odpornosti proti raznim boleznim, torej v življenjski sili. Ce raziskujemo to vprašanje s tega stališča, pridemo do presenetljivih zaključkov. V znameniti bolnišnici v Zedinjenih drža-trah so preučili v tem smislu nad 300.000 bolnikov Raziskavanja so pokazala, da se skoro vse bolezni, predvsem bolezni prebavil, pojavljajo pri moških pogosteje kakor pri ženskah. Rane v želodcu, rak v ustih, na ustnicah, v grlu in v črevesju, bolezni jeter so Jpretežno moške bolezni. Edina izjema je obolenje žolčnika. Pri ženskah se pojavlja-pog isto obolenje žolča. K borznim, ki pogosteje napadajo rrteške. je treba prištevati tudi pljučnico, naduho in poapnenje žil. Znano .je. da moški, ki trpe za srčnimi boleznimi ali poapnenjem žil, umirajo pogosto bolj naglo kakor ženske, ki bolehajo za Istimi bo-lezn'mi. Nadalje so zdravniki ugotovili, da moški trpe pogosteje zaradi gnitja ali vnetja kosti. Na podlagi raziskovanj v 300.000 primerih obolenj so ugotovili, da je povprečna starost pri moških znatno nižja, kakor pri ženskah. Podatki pravijo, da lahko pričakuje moški, ko se rodi, da bo živel skoro 60 let, deklici pa je prisojeno doživeti za tri leta 'hšjo starost. Ozemlje Južnega tečaja večje od Evrope ' Znanost v zadnjih letih čedane boli opušča razdelitev kopne zemlje v pet celin. Ozemlje Okoli Južnega tečaja (Antarktido) namreč označuje za šesto celino. Površina južnotečaj-ne celine obsega namreč 14 milijonov štirija-ških kilometrov in je torej znatno večja od Avstralije, ki meri 8.6 mil. štirijaških metrov, in večja od Evrope, ki meri 11.4 milijona štirijaških kilometrov. Seveda je površinska številka za antarktično celino le približna, kajti njenih obal ne poznamo dobro in o inarsifcaterem njenem kraju še ne vemo, ali ja pcopna zemlja ali pa samo led. To ozemlje zdaj raziskuje odprava ameriškega admirala Byrda. Predvsem bo skušala Egotoviti, ali je antarktična celina enotna cena ali pa otočje, kajti mogoče, čeprav never-rjgtno je, da sta Rossovo morje in Wedellovo fnorje na nasprotni strani medsebojno zvezani s širokim morskim rokavom pod ledeno skorjo., ki pokriva južni tečaj. Byrdova odprava tokrat na sam južni tečaj sploh ne namerava odriniti. X V Italiji pridelan čaj. Med mnogimi darili, ki jih dobiva dan za dnem Mussolini iz raznih krajev Italije se je pojavil oni dan tudi zavojček čaja. To je na prvi pogled brezpomembno darilo, ki pa je velikega pomena v prizadevanju Italije po gospodarski osamosvojitvi. To je namreč vzorec čaja, pridelanega v Italiji sami, v Padski dolini. Pridelal ga je profesor Polacci v Paviji. Profesor Po-lacci, ravnatelj botaničnega vrta v Paviji, je nedavno opazil, da so se čajni grmiči, zasajeni v botaničnem vrtu pred približno 35 leti, prilagodili italijanski zemlji. Iz semen teh utrjenih rastlin je uredil Polacci v najbolj | senčnatem in vlažnem delu botaničnega vrt« okrog 20 metrov dolgo in nekaj metrov širo-: ko čajno plantažo. Cajni grmiči so dobro pre-1 stali tudi letošnjo izredno ostro zimo. Lističev sicer ni mogoče obirati vsak mesec kakor na kitajskih in indijskih čajnih grmičih, l toda v Italiji pridelani čaj baje prav nič n« 1 zaostaja za tujim. X Velikonočni nagovor poglavarja katoliške cerkve. Na velikonočno nedeljo je imel I sv oče v cerkvi sv. Petra v Rimu svečano mašo. po kateiji je imel nagovor na vernike. j Med drugim je dejal: »Sloga med narodi j« uničena, svečano dane besede so pogažene, sklenjene pogodbe so ali enostransko spremenjene ali pa prekršene. Vse sile so samo r službi vojne. Kar bi moglo služiti splošnemu blagostanju in napredku narodov, je šlo po drugi poti in je izzvalo pokolj. Niso redki primeri, da se gazijo pravice narodov, da s« bombardirajo kraji, ki so brez zaščite. Na koncu svojega govora je papež izrazil upanje, da bo na kraju vendarle človeštvo spoznalo potrebo sloge in bratske ljubezni ter da bodo bodoči odnošaii med posameznimi narodi , urejeni ne s silo, temveč na osnovi pravično-j sti in človekoljubja. X Stalinov rojstni kraj bodo povečali. Kakor poročajo listi, bodo mesto Gori, rojstni kraj Stalina, preuredili po načrtih stavbenikov in umetnikov, tako da bo nastalo lepo, moderno mesto. V načrtu je tudi široka cesta, ki se bo nazivala po Stalinu in ki bo vezala postajo z rojstno hišo Stalina. Na obeh straneh ceste bodo postavljene sohe tesnejših Stalinovih sotrudnikov. X Prekop med Dnjestrom in Njemnom. V okrožju slonimskem v zapadni Beli Rusiji so začeli dela za veliki plovni prekop, ki bo vezal Dnjeper z Njemenom. Predstavljal bo najkrajšo vodno cesto med Črnim in Vzhodnim morjem. Dolg bo 500 km. Zaposljenih j« 30.000 delavcev. Dogradili bodo prekop do prihodnega leta. X Bodensko jezero bo čez 16.000 let izginilo. Švicarski urad za vodno gospodarstvo j« ugotovil zanimive reči o naplavinah, ki jih prinaša Ren v Bodensko jezero. Po njegovih ugotovitvah spravi ta reka v jezero vsako leto tri milijone kubičnih mettov grušča i* druge tvarine. Iz te številke si je mogoče izračunati, kdaj bo Ren napolnil jezero. Bodensko jezero ima površino 538 štirijaških kilometrov in prostornino 49 milijard kubičnih metrov. Snov, ki jo prinaša Ren, odriva vsako leto tri milijone kubičnih metrov vode. Iz tega je mogoče izračunati, da bo jezero v 16.000 letih izginilo. Urbelinsko jezero pa bo morda ušlo tej usodi, ker se Ren ne pretaka neposredno skozi njega in torej ne zanaša vanj nikake tvarine. X Mohamedanski romarji v peščeni vihri. Karavana 500 mohamedanskih romarjev, ki je romala v Meko, je v arabski puščavi zašla. Čeprav so poslali za njimi letala in stražni-ške čete na kamelah, vendar niso našli nobene sledi za njimi. Te dni pa so našli nekaj sestradanih in opešanih romarjev v bližini Palmire, ki so povedali, da je karavana sko-ro pred mesecem dni šla iz Hedžasa. Nato pa je izgubila pot in je tavala okoli po puščavi, dokler se ni v peščenem viharju čisto razkropila. Ostali romarji so najbrž pomrli v puščavskem pesku. X Mrliče v Erzindžanu bodo pokopali. Ker je nastalo južno vreme, je turška vlada odredila, da bodo začeli pospravljati ruševine mesta Erzindžana, ki ga je bil uničil potres, in bodo Dokopali vse mrliče, ki jih še Zagrebški »Obzor« piše. da bo orišlo po velikonočnih praznikih do razčiščenja v našem notranjepolitičnem položaju. List meni, da dr. Kramer preugodno presoja vprašanje sodelovanja opozicijskih strank, češ da si radikali in demokrati ne bodo dali vezati roke. Vendar na »Obzor« priznava, da ni izključeno tesnejše sodelovanje med Jugoslo-vensko nacionalno stranko, demokrati in radikali, zlasti če bi bile razpisane volitve ali če bi te skupine smatrale, da s skupnim naporom v svojo korist spremenijo današnji politični položaj. Nato razpravlja list o možnosti novih volitev, pri čemer izraža mnenje, da je ta možnost zelo majhna. Naposled pa še navaja, da bi bila po mnenju nekaterih politikov vlada vseh strank najboljši izhod iz zdajšnega položaja. O tem piše med drugim: »Ti politiki mislijo, da bi vlada vseh strank lahko izvedla tudi skupščinske volitve brez posebnih pretresljajev in bi že sama njena ustanovitev pripomogla k pomirjenju političnih strasti in k utrditvi političnih razmer. ^Ni še znano, kako stališče zavzemajo v vprašanju take vlade zdajšne vladne stran- Hrvatski radnički savez je pričel živahno akcijo, da se takoj izvede likvidacija Suzorja. Po vesteh iz Zagreba utemeljuje Hrvatski radnički savez svojo zahtevo, da je po priznanju samostojne in avtonomne Hvatske nemogoče trpeti tako izrazito centralistično ustanovo, kot je Suzor. Hrvatski radnički savez predvsem zameri Suzorju, da ni ustanovil tovarne za zdravila, čeravno je do sedaj izdal že okoli 600 milijonov din za zdravila. Iz časopisnih poročil ni razvidno, kako si predstavlja Hrvatski radnički savez ustanovitev tovarne za zdravila, ki bi seveda izdelovala vsa zdravila in bi bila seveda samo ena v celi državi. Kakšne težave bi bile sedaj) ko jo bi morali deliti zopet na tri dele. Hrvatski radnički savez nadalje navaja, da so plače v banovini Hrvatski višje, kakor v vzhodnejših krajih in zato tudi socialni prispevki na Hrvatskem višji. Kljub temu pa so zdravljenje in drugi pogoji isti. Ne beremo pa med temi razlaganji Hrvatskega radničke-ga saveza ugotovitve, da so bili baš Okrožni uradi na teritoriju Hrvatske najbolj pasivni in da na primer slovenski gospodarski krogi zahtevajo decentralizacijo Suzorja baš zato, ker niso več volnji plačevati deficitov, ki jih na tisoče leži pod razvalinami. Erzindžan je še zmerom za vsak zunanji promet zaprt. Zaradi zdravstvenih razlogov ne sme noben potnik v mesto. X Boj za Sueški prekop. Velikanski dobiček, ki ga daje Sueški prekop, in pa strateški značaj teh vrat v Daljni vzhod, budita težnje raznih držav, ki ne sodelujejo v upra- vi podjetja. Italija je na prvem mestu med državami, ki niso zadovoljne, da pri Sueškem prekopu nimajo besede. Poleg vrste svojih zahtev v Sredozemlju je postavila tudi vprašanje Sueškega prekopa. Italija zahteva njegovo internacionalizacijo in prav tako razdelitev delnic med vse države, ki se poslužujejo prekopa. Italijani trdijo, da ni Lesseps zgradil prekopa, temveč da je to delo treh italijanskih inženjerjev. Ugotovljeno pa je, da je inž. Negreli, kateremu pripisujejo največ zaslug za to delo, umrl leto pred začetkom kopanja prekopa. V resnici sta bila pobudnika prekopa Francoz Linane in Bellfont. Tudi vsi ostali inženjerji, ki imajo glavne zasluge za prekop, so bili skoro izključno Francozi. Vojski na Bližnem vzhodu, ki sta jo postavili tja Anglija in Francija, je poverjena naloga, da brani prekop pred napadom iz katerekoli strani. ssafssEt ps!©žatiii ke. Kaže da Hrvatska sel laška stranka ne bi bila proti vladi vseh strank, če bi ta jamčila za pravično izvedbo nadaljne preureditve države. Samostojni demokrati so odločno za vlado vseh strank m vidijo p.ieni prvaki v njej edini izhod iz zdajšnega položaja Proti njej tudi ni, kakor kaže. Jr Kule-novič s svojimi muslimani, če bi dooi) jam- j stvo, da se ne bo odločalo o usodi Bosne brez j sodelovanja njenega prebivalstva. Srbski in slovenski del Jugoslovenske rad kalne /.aied-nice pa bi pomenil v taki vladi zelo malo. Dr Korošec ima svoje posebne politične razloge da je proti sestavi take vlade. Igral bi v njej manj važno vlogo, po vrhu pa še noče sodelovati s skupino dr. Kramerja. Sicer pa se je dr. Korošec čvrsto zvezal z Dragi-šo Cvetkovičem in srbskim delom Jugoslovenske radikalne zajednice. Kljub temu pa je gotovo, da je potreba vlade vseh strank nujnejša kakor pa želje in stališča posameznih oseb in skupin. Ni izključeno da bo skoro postavljeno vprašanje: volitve ali vlada vseh strank Morebitna preosnova zdajšne vlade v bistvu ne bi prav nič spremenila stvarnega stania « n pr. prinaša bolniško zavarovanje na Hrvatskem. Mislimo, da Hrvatski radnički savez ne priobčuje baš najbolj primernih argumentov za likvidacijo Suzorja. Tudi likvidacija Suzorja ni tako enostavna in se ne da izvesti kar z uredbo, ki bi imela pet členov, kot so to sklenili na anketi v Zagrebu. Likvidacija imovine Suzorja bo zelo kompliciran posel, ker bo nastalo vprašanje, kako se naj oceni premično in nepremično premoženje Suzorja in kako se bo našel ključ za pravično porazdelitev vseh Suzorjevih aktiv in pasiv. Kar tako podomače, da si bo Hrvatska banovina vzela svoj teritorij in potem ostalo prepustila usodi poznejših razgovorov, le ne bo šlo Preveč bi bile pri tem prizadete ostale pokrajine v državi, ki še nimajo organiziranih svojih samouprav. Plače v gostinski obrti Ustanovljen je bil stalni posvetovalni odbor za gostinsko stroko, katerega tvorijo zastopniki delodajalcev in delojemalcev in predstavniki ZTOI, Delavske zbornice in Društva za varstvo delavske mladine. Namen stalnega posvetovalnega odbora za gostinsko stroko je. da posreduje pri urejanju službenih odnosov med delodajalci in delojemalci ter da išče sporazume za spremembo in dopolnitev obstoječe zakonodaje v takem pravcu, da bp; v gostinski stroki dejansko izvedljiva in v inf teresu vseh prizadetih. Odbor je že prišel dc> soglasja v vprašanju minimalnih mezd v go-stinski stroki in bo tozadevni predlog v krat« kem predložen gospodu banu. Sporazumno; so se določile minimalne mezde, ki znašaj^ za kvalificirano pomožno osebje po kraju in skupini podjetja od 3.— do 3.75 din na uro iri za nekvalificirano pomožno osebje po kraju in skupini podjetja od 2.50 do 3.— din na uro. Odškodnina za hrano se računa v podjetjih I. skupine 12 din in za stanovanje g din in v podjetjih II. skupine hrana z 10 dir* in stanovanje z 2 din na dan. Mesečna plača' se določi s 25 dnevnimi plačami. Osebje, ki dobiva pri podjetju hrano, ima pravico na hrano za vse dni v mesecu. Podpore za vojaške obveznike Ko so jeseni družine nekaterih vpoklican-cev na orožne vaje ostale brez zadostnih sred-; stev, sta tem družinam priskočili na pomoii mestna občina v Ljubljani in javna borza dela, pozneje pa je vse to prevzel odbor za podpore iz sredstev državne blagajne. Tisti, ki so se zglasili pri javni borzi dela, so dobili redno podporo za brezposelne, a deležni so je bili seveda le tisti vpoklicanci, ki so imeli toliko bolniškega zavarovanja, da so po predpisih imeli pravico do redne podpore za brezposelne. Veliko primerov pa je, da mars'kdo, ki se je po orožnih vajah vrnil, ni več dobil dela in je ostal brez posla. Ko je zaradi te brezposelnosti prišel na javno borzo dela, večinoma podpore ni mogel več dobiti. ker jo je po predpisih izčrpal že med vojaškimi vajami. Zato so seveda nekateri brezposelni z družinami zašli v težak položaj in st:'sko. Javna borza dela ni mogla podpor izplačati dvakrat državni odbor pa za nazaj tudi ni mogel dati podpore Vsem takim naznanja Jpvna borza dela, da je zdaj tudi za te vojaške podpirance na razpolago nekaj kreditov fer naj se zato na Javni borzi dela zgla-se vsi, ki so podporo izčrpali med vojaško va.-o in bi zdaj zaradi brezposelnosti spet potrebovali podporo Pečasi, počasi gre •.. < Stavbmci m ostali sezonski delavci bi morali dobiti drugi obrok izredne podpore pri Borzah dela. Prošenj se je pa zadnji čas pili Borzah dela toliko nabralo, da prosilci zastonj že več časa čakajo na nakazilo podpor. Mislimo, da bi se morale prošnje za podpore hitro m sproti reševati. Če imajo Borze dela premalo uradništva, naj pa za slučaj potrebe, kakršna je nastopila sedaj, najamejo pomožne uradniške moči. Delavci ne smejo stradati samo zato, ker birokracija ni organizirana. Tudi zahtevajo delavci, da dobe zapadle obroke podpor tudi za slučaj, če bi dobili med tem zaposlitev. Saj bi morali dejansko že zdavnaj prej dobiti podporo, katero bi do zaposlitve že zdavnaj potrošili. Če podpore niso dobili v pravem času ni njihova krivda, živeli so pač od kredita in bodo dolgove plačali s podporo, katero so pričakovali od Borze dela. Dopisi SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Javnost ponovno obveščamo da bo efektna loterija Sokola nepreklicno v nedeljo 31. 't . m. ob 3. popoldne pri Sv. Jederti Ker je čisti dobičelč namenjen gradnji nujno potrebnega društvenega doma, ne odklanjajte nakupa našiK srečk, ki jih je tako le malo število TRBOVLJE. Upraviteljstvo II. državne deške ljudske šole v Trbovljah-trgu vljudno vabi starše, da se. polnoštevilno udeleže drugega roditeljskega sestanka v tem šolskem letu. Sestanek bo v nedeljo 31. t. m ob treh! popoldne v III razredu Poleg drugiTi perečih zadev bo na sporedu tudi predavanje o kazni in kaznovanju. Zagrebška sodba o našem notr Likvidacija Suzorja Iz naših delavskih krajev Medlvode Po zadnjih volitvah je pri nas nastal čuden položaj. Beli prav čudno gledajo na izid volitev in nam očitajo, da se ne moremo sprijazniti s tem izidom. Prav nič se jim ne čudimo, če so oni res brali v »Novi Pravdi«, da smo zmagali. V svojih vrstah pa imajo »diplomata« in se prav čudimo, da ne razumejo položaja. Naše članstvo je povsem pravilno razumelo članek, kajti logično je, da smo zmagali s šte-.vilom naših agilnih in zavednih članov brez .vsakega kompromisa in izposojevanja tujih članov. Kar pa se tiče pisanja »Delavske pravice« lahko povemo in bo vsak pameten človek uvidel, da se ta zmaga ne more smatrati kot nekak napredek, kajti mi vsi vemo in ,tudi beli sami, da so to dosegli le s pomočjo zelenih. Glede razgovorov, katerih nas dolžijo, da smo jih imeli z zelenimi glede enotnega nastopa, odn. da bi volili našo listo, je to izmišljena laž. Dobro pa vemo, kdo je res vplival na ostalo delavstvo in ga vabil, da odda glas za belo listo, kar se jim je tudi posrečilo, saj drugače bi itak propadli. Mi jim ne zamerimo, če so vodili borbo samo proti nam, v kameri i.lso prav nič gledali ali hočejo pridobiti sovražnika ali prijatelja, temveč je bilo glavno, da pridobe glas. Mi smo objavili v našem glasilu podroben rezultat volitev in smo točno povedali, da je 'dobila bela lista 62, plava 61 glasov in rdeča 22 glasov in prav radi tega, ker smo mi dosegli ta rezultat brez pomoči, je prav gotovo, da smo najmočnejša skupina, s katero bo treba računati ob vsaki priliki. S položajem se bo treba pač sprijazniti, obžalujemo pa, da so začeli beli s časopisno polemiko baš sedaj, ko stojimo pred gibanjem za izboljšanje delavskega položaja. Žari 19. t. m. je podružnica priredila predavanje, ki se je vršilo v občinski posvetovalnici. Kljub temu, da je bilo predavanje zanimivo, vendar niso smatrali vsi tovariši za potrebno, 'da se udeležijo tega predavanja. Morda jih dolžimo po krivem, toda vendar smatramo za potrebno, da bi odboru že v naprej povedali, da se nikakor ne morejo udeležiti predavanja radi katerega koli vzroka, da se na ta način .vsaj pokaže disciplina in solidarnost čevljarskega stanu, kot je to bilo do sedaj. Sicer se je predavanja udeležilo preko 30 ljudi, toda .vseeno smatramo, da je to veliko premalo in upamo, da ko bo podružnica priredila drugo predavanje, da se ga bo članstvo polnoštevilno udeležilo. Predavanje je uspelo nadvse lepo in so bili navzoči prav zadovoljni. Večkrat dobimo sporočila in prošnje za intervencije radi nezgodnih rent, iz katerih vi-'dimo, da je bil prvoten postopek popolnoma napačen in to se dogaja prav povsod. Zato ponovno opozarjamo vse delavstvo, da naj povsem dobro pazijo in takoj javijo nezgodo, ki se je pripetila, krajevnemu zdravniku, z 'dopisnico pa tudi OUZD v Ljubljani. Po možnosti naj bi se točno sporočilo kje, kdaj in kako je nezgoda nastala, da se potem delavec izogne vseh neprilik. Sv» Pavel Dne 18. t. m. se je vršil v Sv. Pavlu v Za-'družnem domu članski sestanek delavstva Mautnerjeve tovarne, na katerega je prišel tudi zastopnik centrale. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se podjetju predloži osnutek kolektivne pogodbe z novo tarifno lestvico in z novimi akordnimi postavkami. Sestanka se je udeležilo zadovoljivo število delavstva predilnice. Udeležba pa bi bila še boljša, če bi nekateri ne delali. Odbor in zaupniki so pre-,vzeli nalogo, da sestavijo tarifno lestvico, katero predložijo centrali, ki bo izdelala celoten osnutek, ga nato ponovno predložila odboru v odobritev, nakar se bo to predložilo podjetju. Ribnica Podružnica, ki je bila ustanovljena pred štirimi leti ni mogla napredovati zato, ker je bolj služila posameznikom, kakor pa skupnosti. Zavedni delavci smo dolgo molčali, slednjič pa smo se začeli" upirati takim postopkom ter smo izročili podružnico v roke tovarišem, na katere se lahko zanesemo. Pripravljeni smo nositi vse posledice s katerimi nam grozijo za naše delo, ker ne zahtevamo drugega kakor to, kar predpisuje zakon in kar je pisano v kolektivni pogodbi. Grožnje od raznih strani pa niso priporočljivo sredstvo za poštene delavce in bomo odslej znali braniti zakonite pravice delavstva. Vabimo vse pošteno delavstvo iz Ribnice, naj ne okleva in naj vstopi takoj v našo organizacijo dokler je še čas, da bo našlo tu zaslombo v boju za svoje pravice, kajti neorganiziran delavec je škodljivec svojih lastnih in skupnih delavskih interesov. V četrtek, dne 21. t. m. se je vršila v Ribnici širša seja. Udeležba je bila sijajna in se vidi, da gotovi delavci pravilno razumejo težak položaj. Na tej seji se je razpravljalo o splošni situaciji, o intervencijah pri podjetju ter o delu podružnice. Pokazala seje potreba, da se čim preje izdela tarifna lestvica. Na rinagi strani pa potreba, da zaupniki in odbor budno pazita, da se striktno izvaja kolektivna pogodba, ki je pila podpisana lansko leto. V splošnem je ojJ f.ati, da se je delo ponovno usmerilo v pravo jmer, da se je podružnica uravnovesila ter da število članstva narašča, kajti delavci uvidijo nujno potrebo po pomoči, katero edino lahko nudi močna strokovna organizacija. Iz tega je razvidno, da se gotovim nezadovoljnežem in spletkarjem ni posrečilo razbiti organizacije, temveč baš obratno, kajti organizacija se jača iz dneva v dan in njeno delo je pozitivno. Radovljica V petek, dne 22. t. m. se je vršila v Radovljici širša seja podružnice NSZ, katere so se udeležili tudi zastopniki NSZ z Jesenic s predsednikom NSZ tov. Zupanom na čelu. Seja je prav dobro uspela. Na seji se je razpravljalo o splošnem položaju delavstva v radovljiškem okraju. Delo se je razdelilo med posamezne funkcionarje, dane so bile gotove smernice, po katerih upamo, da bo podružnica uspešno napredovala. Sklenilo se je, da sq v najkrajšem času skliče sestanek delavstva iz Radovljice in Lesc in sicer v Lescah pri g. Legatu. Ta sestanek se bo vršil v nedeljo, dne 31. t. m. ob 10. uri dop. na kar že sedaj opozarjamo vse delavstvo. Novo mesto V soboto, dne 30. t. m. ob 8. uri zv. priredi podružnica NSZ v Sokolskem domu akademijo. Pri tej akademiji bodo sodelovali člani NSZ iz Ljubljane. Izvajal bo tudi spevoigro »Kovačevega študenta«. Po akademiji pa se bo vršil v kleti Sokolskega doma družaben večer, kjer bo sodeloval tamburaški zbor iz Ljubljane. Na prireditev vabimo že danes vse tovariše in somišljenike. V nedeljo, dne 31. t. m. ob 10. dop. pa se bo vršila 4. redna širša odborova seja, nato pa predavanje. Jesenice Delavstvo se zadnje čase prav dobro zaveda težkega položaja, ki je nastal radi pomanjkanja surovin. Delavstvo pa je radi pomanjkanja surovin zadnje tedne hudo prizadeto. Velikonočni prazniki so za nami in delavci so se razočarani spraševali, kje je poseben prispevek? Pri volitvah so namreč nekateri agitatorji trdili, da če zmaga njihova lista, bo delavstvo dobilo to posebno izplačilo. Mi smo že tedaj trdili, da je to le obljuba, katero na bo mogoče realizirati. Delavstvo pa je sedaj razočarano in se čudi, kako to, da se baš prt našem podjetju ne doseže višjih plač, odn. draginjskih doklad, katere prejema povečini že skoraj vse delavstvo v Sloveniji. Neopravičeno je pri zadnjih razgovorih podjetje odklonilo naše utemeljene zahteve, toda to je baziralo radi trenutnih težkoč, s katerimi se mora podjetje boriti. Mi smo bili prepričani, da je vse to le trenutno in prehodnega značaja in da se bo položaj prav*, gotovo kmalu izboljšal. Bolj zaskrbljeni pa postajamo tedaj, če vidimo, da res primanjkuje naročil. Delavstvo j e opravičeno, da vztraj a pri svo-jih zahtevah, da se čim preje vpeljejo tudi1 pri nas draginjske doklade, saj se življenjske potrebščine dražijo iz dneva v dan. Delavstvo preživlja težke trenutke, posebno ono, ki ima številno družino in majhen zaslužek. Ti ljudje bredejo v dolgove, tako da so prezadolženi in radi tega ne dobivajo niti najpotrebnejših življenjskih potrebščin v tovarniški Kašti, da o drugih potrebah, ki jih delavec potrebuje, niti ne govorimo. S tem pa seveda raste nezadovoljstvo delavstva iz dneva v dan in se seveda opravičeno bojimo kvarnih posledic. Pri vsem delovanju organiziranega delavstva pa nastaja vprašanje, ali ni baš sedaj potrebno, da se vse delavstvo organizira v enotno falango, da bo lažje kljubovalo vsem neprilikam. Kajti vedeti mora vsak delavec, da bi v takem primeru organizacije veliko lažje in uspešneje nastopale pri vseh akcijah. Pri zaupniških volitvah so marksisti ustvarili z očitki poseben položaj, preko katerega organiziran delavec ne more iti. Sedanje vodstvo SMRJ se malo briga za interese delavstva in je izdalo celo parolo proti organiziranju delavstva. Zato je naloga narodnega delavstva, da baš v teh trenotkih pojača svoje vrste in pridobi vse razočarano delavstvo v svoje vrste, da bo potem tako lažje zastopalo in nastopalo pri ponovnih akcijah za izboljšanje delavskih interesov. V nedeljo dne 7. aprila se bo vršil redni letni občni zbor jeseniške podružnice NSZ v prostorih Sokolskega doma na Jesenicah. Vse tovariše in tovarišice pa opozarjamo, da poravnajo svoje članske prispevke in tako omogočijo redno poslovanje. Dolžnost vseh pa je, da se občnega zbora udeležijo. Žriav-črna V Deiavski politiki z dne 7. marca t. 1. je bil priobčen članek pod naslovom: »Sijajna zmaga naše liste ZRJ.« Članek poveličuje zmago pri volitvah obratnih zaupnikov ter sijajno volilno udeležbo. G. dopisniku odgovarjamo na kratko: Vsak komentar o tem je odveč. Dogodki preteklosti so Vas še premalo naučili. Sicer pa pisec tega dopisa očividno ne uživa posebnega zaupanja pri svojem vodstvu, ker mu niso znana gotova dejstva. Na takšne fr&ze se v bodoče več ne bomo ozirali, ker zaslužijo očetje takih dopisov naslov: nazadnjaki. Podpiranje brezposelnih delavcev Javna Borza dela v Ljubljani je prejela za podpiranje onih sedaj brezposelnih delavcev, ki so pripadajočo brezposelno podporo že izrabili povodom orožnih vaj, nekaj izrednih kreditov in bo izplačevala izredne podpore po sledečih navodilih: 1. Pravico do te izredne podpore ima le oni delavec, ki je sedaj brezposeln, a ne more dobiit redne podpore, ker jo je delno ali v celoti izčrpal že lansko leto v, septembru do novembra, ko je bil na orožnih vajah. 2. Prizadeti delavci naj se javijo potom občin pristojni Borzi dela, kateri -ij predlože delavsko knjižico in potrdilo občine, da so brezposelni. 3. Borza dela jim bo naKa-zala toliko izrednih podpor, kolikor rednih podpor so prejeli od Borze za čas orožnih vaj. Prizadete naše člane vabimo, da se posluži-jo ugodnosti izrednih podpor pravočasno. jftdaja za konzorcij »Novo Pravde«: dr. Joža Bohinjec — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.