1
60^-
002°°
a**4
PRIM



INlc-k
V*oo>**
Mtni
kSKS dnevnik
Abb,
ina plačana v gotovini postale I gruppo
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 141 (10.053)
TRST, petek, 16. junija 1978
""	gjg zzssi ?as? issžs ssrasa rr^ n	“sis-ss
PRVI PRIMER V TRIDESETLETNI ZGODOVINI ITALIJANSKE REPUBLIKE
Predsednik Leone odstopil
Neizbežna
odločitev
Jfiovanni Leone, edini preased-
*	v zgodovini italijanske repub-e' ki je moral kar dvakrat v
■ ®u svojega mandata predčasno J?Ustiti parlament, je od včeraj 5* edini predsednik, ki se je mo-Predčasno odreči svoji jvnkciji , šest mesecev pred zapadem ata zapustiti Kvirinal. že ta ^ podatek jasno priča, da ltali-l Preživlja hudo krizo, morda naj-lj.° Po zmagi demokracije nad ^.temom. Razraščanje najbolj kri-^Inega terorizma, po drugi i_ dni pa rastoče nezaupanje čiove-' s ceste v sistem oblasti, ki se i Ustvaril v državi v zadnjih trikih letih, kažeta, da je ta kri-I dosegla svoj. vrhunec in da je u"a nujno najti iz nje izhod, tak ^°d. ki bo obnovil v ljudeh zau-:ye v državo in v demokratični
'dem.
jfe°ne je bil prisiljen k odstopu ddi plaza obtožb in sumničenj njega samega in njegove uilne. Za sedaj ni mogoče re-l,niti ni to naša naloga — do takšne mere so te obtožbe uteme-'n.e in v kakšni meri gre za po-fhe manevre s skrivnim oza-:>n- Vsekakor poteza predsedni-JLepublike odpira možnost, da ta dšanja končno najdejo odgovor, ,j “o moral biti jasen in nedvou-Jasno pa je, da novi raz-K, kakršnega je doživel včeraj Članski politični •razvoj, postav-, demokratične - politične sile nove, težke naloge. Glavna ^ ^Urnost, ki jo je .treba preprečili le, da bi sedaj prevladala e-l°c*ja, nerazsodnost, živčnost, in
•	u trenutku, ko je potrebna mir-ih racionalna politična presoja.
fienutek je res težaven, nika-jer Pa ne brezizhoden. Italijanska Jdokracija, sicer mlada in nepo-Lno, ima v sebi toliko moči —
. je že večkrat pokazala — da mresti tudi najtežje izkušnje. Če c nedavna referenduma prkaza-t določeno nezadovoljstvo ir- ne-Panje, je pa tudi res, da je o-i^hna večina Italijanov prepri-*a. da je demokratični sistem 1Varle najboljši mečen sistem,
I katerem je mogoče reševati naj-jj i® probleme. Republiška ustava,
, J® bila izbojevana v boju proti ^fašizmu, daje na razpolago vsa i.a P° tudi napotke, da se JJ-no najde izhod iz še tako dra-(.“‘čnih težav. Italijanske demonične sile in delavske množice so že pokazale tisto politično ki je pogoj in najboljše tj tuo za nadaljnji demokratični države.
je^° drugi strani ne gre prikriti le i Pa> da obstajajo v državi si-le' m bodo skušale pihati na ogenj J izkoristiti sedanje težave za Izročitev razkola v demokratič-C vrstah. Kot že v preteklosti, ie tudi danes najučinkovitejše $je v boju preti tem silam de-Matična enotnost, ki je že po-svojo trdnost v dramatič-č1 trenutkih po ugrabitvi in umo-1, Alda Mora in ki se konkretno v parlamentarni večini, ki ti0jPira Andreottijevo vlado. Ta e-lj n°st se mora ohraniti in okrepi-ob predvidljivih' polemikah, °°do sledile Leonejevemu odsto-kv ter pri reševanju kočljivega l^všcmja nasledstva na KVirina-ičjz te enotnosti pa morajo de-^ratiine sile črpati moč ne sa-JJ *a boj proti nasprotnikom de-^racije, ampak tudi za prenovitiB države, za odpravo nemajhnih fofc, ki jih danes kaže italijan-m oblasti, za bolj na-o politiko v korist družbene-Zjazvoja, za premagovanje gozdarskih težav, za nudenje no-o pozitivnih perspektiv mladim “d°Vom.

p^dsiop predsednika republike Zv gotovo ni nekaj normalnega v teokratičnem življenju države, lfnd<tr niti ne pomeni pretresljive Z0edije. Nasprotno, lahko pomela odločilno spodbudo za tisti de
1	Kaotični zagon, ki ga država po-(['“Pje, da bolj odločno kot doslej g.opi na pot prenovitve, ^rve od-Z^ne reakcije na Leone jev od-lif°p kažejo,, da je zavest o tem Js°tna v vseh demokratih, kar
2	ie tudi jamstvo in dokaz, da ijj9. demokratična Italija dovolj
da premosti tudi sedanji te-: Vfli trenutek.
TOM MARC
Leone se je odločil za odstop po vztrajnih in vedno bolj ostrih obtožbah v zvezi s škandalom Lockheed in davčnimi utajami in nazadnje na pritisk političnih strank vladne večine - Predsednik senata Fanfani začasno prevzame dolžnost predsednika republike - V 15 dneh mora predsednik zbornice Ingrao razpisati volitve novega predsednika - Leonejeva izjava po televiziji
RIM — Predsednik republike Giovanni Leone je odstopil. S kratko, skorajda dramatično radijsko in televizijsko oddajo je kot prvi predsednik v italijanski zgodovini zapustil palačo Kvirinala, ko je «vzel na znanje, da je bilo zaupanje političnih strank vanj načeto«. Obžaloval je, da so Italijani «tolmačili njegovo zadržanost kot molk« in skoraj zakričal, da je bil «šest let in pol na čelu države pošten mož«, skratka prikazal se je kot žrtev neupravičene in neosnovane obreko-valne kampanje. Nekaj minut po 22. uri, potem ko je tudi formalno podpisal izjavo o odstopu in seznanil z njo predsednike senata, poslanske zbornice in ministrskega sveta, je z ženo in sinom zapustil predsedniško palačo ter se odpeljal v vilo «Le rughe«, enega od najvidnejših kamnov spotike, ki so botrovali odstopu.
O morebitnem odstopu predsedni-
ka republike se je v zadnjih dneh veliko govorilo, zlasti odkar je pred dobrimi tremi tedni rimski «L’E-spresso« objavil članek o njegovem domnevnem protizakonitem sodelovanju z bratoma Lefebvre, vendar nihče ni do včeraj pričakoval, da bo do tega koraka prišlo tako hitro. Odločilnega pomena je bil v tem pogledu včerajšnji sestanek komunističnega vodstva, ki se je zaključil z izrecno zahtevo, naj Leone odstopi. Predsednik se je za korak uradno odločil šele zvečer, vendar že v popoldanskih urah ni bilo dvoma, da bo zapustil Kvirinal le de-
vet dni pred začetkom tako imenovanega «belega semestra« in ob koncu zelo dvoumne mandatne dobe.
Dokler mu je uspelo je Leone kljuboval valu škandalov in pisanja o bolj ali manj zakonitem delovanju njegove družine. Sestavil je celo intervju za poluradno časopisno agencijo ANSA, v katerem je skuša! pobiti obtožbe in poudariti, da ne bo odstopil vsled skrivnih političnih manevrov. Vendar časopisi niso nikoli dobili besedila intervjuja; dobili so ga le voditelji petih strank vladne večine, ki so ga ocenili zelo strogo.
Še v sredo zvečer je Andreotti
KOMENTARJI STRANK PO LEONEJEVEM ODSTOPU V ZNAMENJU PREVIDNOSTI IN ODGOVORNOSTI
<	..-v-. ~	- ‘iZLžtbsi
Poročilo tajništva KD - Zadržanost komunistov - Danes sestanek vodstev PSI in PSDl - Polemične izjave desne in leve opozicije
RIM — Previdnost in odgovornost: to sta glavni značilnosti reakcij političnega sveta ob vesti, da je Leone odstopil. Skoraj popolnoma soglasna je tudi ugotovitev, da je bil odstop neizbežen, in to ne glede na utemeljenost obtožb proti njemu in njegovi družini, saj je bil to e-dini način, da bi omogočili, da bi vso zadevo povsem razjasnili.
Tajništvo KD je objavilo noto, v kateri ugotavlja, da je Leone še enkrat dal prednost splošnim interesom države, saj ga je gnala le skrb, da bi ne metali senc na naj-višjo državno funkcijo in s tem o-šibili demokratični sistem. Ta zgledna odločitev, ki ji KD pripisuje velik pomen, preprečuje vsakršno možnost nejasnih manevrov proti ustanovi predsedstva republike v njeni funkciji enotnega predstavništva države, poleg tega pa omogoča sen. Leoneju, da si ponovno pri-
svoji popolno pravico, da brani svojo čast .in čast svoje družine pred obrekovalnimi napadi, katerih je bil tarča. Poročilo demokrščanskega tajništva poudarja nato važen delež Leoneja v italijanskem političnem življenju ter mu izraža svojo hvaležnost in popolno solidarnost. Sporočilo se zaključuje s polemično ugotovitvijo, da bi bilo treba preprečiti, da bi obrekovalne kampanje zavirale svobodno opravljanje funkcij, ki jih ustava zaupa državnemu poglavarju. Izjavi podobne vsebine sta dala predsednika obeh demokrščanskih parlamentarnih skupin Bartolomei in Piccoli. Slednji je tudi izrazil željo, da bi po Leo-nejevem odstopu lahko najhitreje našli rešitev za izhod iz sedanje nedvomno hude krize.
Komunistični predstavniki so bili p>o popoldanski objavi sporočila partijskega vodstva z zahtevo po odsto-
Kaj pravi ustava
Po odstopu predsednika republike Leoneja sc postavlja vprašanje njegovega naslednika. Ne osebe kot tuke, temveč postopka, ki ga določa ustava. Čl. 83 drugega poglavja pravi, da mora predsednika republike izvoliti parlament na skup-
Dosedanji
predsedniki
republike
RIM - GIOVANNI LEONE
je bil šesti predsednik italijanske republike. Izvoljen je bil 24. decembra 1971, pet dni zatem pa je pred združenima zbornicama parlamenta prisege) zvestobo republiki in ustavi. Najvišjo državno funkcijo so pred njim opravljali:
ENRICO DE NICOLA - od 1. januarja 1948 (dolžnosti državnega poglavarja je začasno izvrševal sicer že od 28. junija 1946);
LUIGI EINAUDI - izvoljen je bil 11. maja 1948, prisegel je dan pozneje;
GIOVANNI GRONCHI - izvoljen 29. aprila 1955, prisegel 11. maja;
ANTONIO SEGNI - izvoljen 6. maja 1962, prisegel 11. maja (6. decembra 1964 je odstopil zaradi bolezni);
GIUSEPPE SARAGAT - izvoljen 28. decembra 1964, prisegel naslednji dan.
Predsednik republike ostane na tem. položaju sedem let, to je od trenutka, ko priseže, torej ne že od izvolitve.
nem zasedanju obeh zbornic, prisotni pa morajo biti tudi trije predstavniki za vsako deželo, razen Aoste, ki Ima enega samega predstavnika. Glasovanje je tajno in kandidat mora prejeti 2/3 vseh glasov v prvih dveh glasovanjih, potem pa zadostuje navadna večina, sc pravi 50 odst. plus 1 glas.
Za predsednika republike je lahko izvoljen vsak italijanski državljan, ki je dopolnil 50 let in ima državljanske In politične pravice. Funkcija predsednika republike je nezdružljiva s kakršnokoli drugo funkcijo. Mandat državnega poglavarja traja sedem let.
Ostaja vprašanje tako imenovanega ((belega šestmesečja«, se pravi šestih mesecev, preden predsedniku republike zapade sedemletni mandat. Čl. 88 italijanske ustave pravi: ((Predsednik republike more, potem ko se je posvetoval s predsednikoma obeh zbornic, razpustiti o-be zbornici ali samo eno od njiju. Te svoje pravice ne more izvajati v zadnjih šestih mesecih svoje mandatne dobe.« Leonejeva mandatna doba bi se iztekla 29. junija, saj je prisegel 29. decembra 1971. Belo šestmesečje bi se torej začelo čez dva tedna.
Funkcijo predsednika republike bo začasno opravljal predsednik senata Amintnre Fanfani, čigar vloga pa je po mnenju vseh konstitueiona-listov dvomljiva, razen kar zadeva razpustitev zbornic. Tega namestnik predsednika republike ne sme storiti.
Po dosedanji praksi, vlada po izvolitvi novega predsednika republike odstopi. To zato, ker čl. 92 italijanske ustave določa, da predsednika vlade in ministre imenuje pred-.seduik republike, (il)
pu izredno skopi s komentarji. Predsednik poslanske skupine Natta se je omejil na telegrafsko izjavo, da njegova stranka jemlje na znanje odločitev sen. Leoneja, ter na u-gotovitev, da je že vodstvo partije svetovalo oportunost, da bi bil ta korak storjen.
Tudi socialisti so vzeli na znanje sklep državnega poglavarja in ga ocenili kot dokaz odgovornosti do demokratičnih ustanov. Bolj poglobljeno ocen-o položaja bo moralo izreči socialistično vodstvo, ki je bilo sklicano za danes zjutraj. Vseka-koV je že včeraj predsednik poslanske skupine PSI Balzamo po ugoto vitvi, da je bil odstop pravilen in neizbežen, poudaril, da je bilo treba braniti prestiž in avtoriteto države pred državljani, pa tudi v odnosih z drugimi državami. Balzamo je dodal, da ne namerava ocenjevati utemeljenosti obtožb proti Leoneju, ugotovil pa je, da je bil položaj nevzdržen, tudi v primeru, da bi se vse obtožbe izkazale kot povsem lažne.
Tudi vodstvo socialdemokratske stranke se bo sestalo na izredni seji danes zjutraj. Tajnik stranke Romita je v kratki izjavi povedal, da je njegova stranka do zadnjega upala, da bi bilo možno preprečiti tako hud udarec demokratičnim ustanovam. Polemično je dodal. da bi časopisna kampanja ne smela biti zadosten razlog za odstop nekega predsednika republike, poudaril pa je tudi nujnost, da bodo politične sile, ki jim je usoda države zares Dri srcu, hitro rešile nroblem izvolitve novega predsednika.
Na kongresu republikanske stranke. ki je v teku v Rimu. je sporočilo o Leonejevem odstonu dal tajnik Biasini. Dejal je, da visoko ceni Leoneiev korak, ki omogoča, da bi razčistili vse probleme, dodal pa ie, da bi morda bilo bolie, ko bi do odstopa prišlo še pred časom.
Mnogo bolj polemični so bili komentarji iz vrst opozicijskih strpnk, Tajnik PLI Zanone je na primer povedal, da je njegova stranka svetovala predsedniku Leoneju, naj se z javno izjavo brani pred obtožbami, v tej zvezi pa je obžaloval, da je predsednik republike sklenil, da posluša nasvete večinskih strank. Tajnik PLI je izrazil dvome v možnost, da bi politični odnosi ne doživeli nobenih sprememb po odstopu predsednika republike. Po njegovem mnenju je nujno preverjanje, ki se mu sedaj ni več mogo če izogniti.
Zadovoljstvo zaradi Leonejevega odstopa je v imeni’ parlamentarne skupine PDUP izrazil posl. Magri, ki pa je tudi izrazil skrb, da se ne bi z Leonejem zgodilo kot z Nixo-nom, ko je bil odstop ponujen v zameno za nekako vnaprejšnjo oprostitev vsakršne pravne odgovornosti. In končno naj zabeležimo še iz-iavo vodstva proletarske demokracije, po kateri je Leonejev odstop
prvi rezultat referendumov. Po mnenju te skrajnolevičarške grupacije pa ni mogoče odgovoriti na nezadovoljstvo državljanov do demokrščanskega režima z enostavnim likvidiranjem sen. Leoneja. (tm)
Predsedniške posle bo opravljal Fanfani
RIM — Do izvolitve novega predsednika republike bo posle državnega poglavarja opravljal Amintore Fanfani, ki ima za sabo bogate parlamentarne in vladne izkušnje. Bil je poslanec od leta 1946 pa vse do leta 1968, ko je postal senator (leta 1972 je bil imenovan za doživ-ljenjskega senatorja zaradi zaslug na znanstvenem področju). Od leta 1968 do 1973 je bil predsednik senata, kar je tudi danes.
V vladi pa je bil minister za delo (1947-50), kmetijstvo (1951-53) in notranje zadeve (1953). Pozneje je bi! predsednik ministrskega sveta (1954, 1958, 1959, 1960) pa tudi zunanji minister (1965-1968).
skušal rešiti Leoneja, da bi si zagotovil še tistih šest mesecev miru, ki ga ustava jamči vladi pred izvolitvijo novega predsednika republike. Toda po sklepu komunistič nega vodstva je bil položaj predsednika nevzdržen. Komunisti so sklenili, da prehitijo tiste sile, ki se zavzemajo za predčasne politične volitve in ki bi se lahko združile ob nerazčiščenem vprašanju Kvirinala. Menili so namreč, da je odstop Leoneja, ki naj bi ga dosegli sporazumno s KD, nujen kirurški poseg, ki pa je koristen le, če je pravočasen in ko so vezi med strankami večine še trdne. Samo v tem primeru država lahko v kratkem času preboli «travmo« in odstop poživi javno življenje.
Na tej osnovi je komunistično vodstvo pripravilo kratko in rezko sporočilo: «Spričo nastalega položaja menimo, da je v tem trenutku nujen odločilen korak predsednika Giovannija Leoneja, korak, ki naj mu omogoči, da svobodno in brez zadržkov, ki bi mu jih nalagala dosedanja funkcija, brani svoje delovanje. Odstop predsednika je tudi potreben, da se razblini senca in se zatrejo špekulacije okrog naj-višje državne funkcije ter se zajamči stabilnost in pravilno delovanje demokratičnih teles.«
Izjavo sta podpisala načelnika poslanske in senatne skupine Natta in Perna, kot dokaz, da mora o zadevi razpravljati parlament, Leone dejansko ni imel drugega izhoda, kot da. z ostavko osebno plača, kar je v Nekaterih primerih dolž-nostrto dejanje.
Takoj po komunističnem vodstvu se je sestalo tudi demokrščansko, ki je po mirni in trezni presoji e-notno pozvalo predsednika, «naj vendar reši zapleten problem pred sedstva republike«. Demokrščanski voditelji so v razgovorih s časnikarji poudarili le, da so do tega sklepa prišli avtonomno. Andreotti je vzel na znanje stališče lastne stranke in se takoj nato odpravil s tajnikom Zaccagninijem na Kvirinal, kjer se je zadržal približno e-no uro na pogovoru z Leonejem.
Najprevidnejši med vsemi je bil do večera socialistični tajnik Craxi. ki ga je včerajšnji razplet nekoliko presenetil, dasi je zahteval «neob-hodno razjasnitev položaja«. Govori se, da naj bi bili socialisti in so cialdemokrati zaskrbljeni zaradi domnevnega sporazuma med KD in 1 KPI o morebitni izvolitvi Zacca-gninija za novega državnega po glavarja. Predsednik poslanske zbornice Ingrao bo namreč moral v roku 15 dni sklicati zbornici na skupno sejo, da izvolita novega predsednika.
Stranke vladne večine bodo skušale medtem voditi postopek tako. da ne bo negativno vplival na ored nedavnim doseženi sporazum. Kot določa ustava bo moral Andreotti odstopiti, ko bo novi predsednik umeščen in kaže da si bodo vsi prizadevali, da bo šlo zgolj za formalnost. Komunisti in republikanci so že uradno izjavili, da nasprotujejo vsakršni hipotezi predčasnih volitev.
Pod večer se je v palači Chigi pod predsedstvom Andreottija sestala vlada, šlo je zgolj za formalnost. saj je seja trajala komaj dvajset mmut in je ministrski svet — kot poudarja uradno sporočilo — le vzel na znanje sklep državnega poglavarja. Sporočilu je bilo priloženo še kratko obvestilo o dejstvu, da je uradni list izšel v posebni izdaji z vestjo o odstopu. «Predsednik republike Giovanni Leone je danes, 15. maja 1978, od-
stopil s sledečo izjavo: na današnji dan odstopam z mesta predsednika republike.«
Pod večer je predsednik senata Fanfara že uradno prevzel dolžnost začasnega državnega poglavarja in kot prvi ukrep potrdil za glavnega tajnika predsedstva republike dr, Franca Bezzija. Fanfani se ne bo preselil na Kvirinal, pač pa bo opravljal svojo novo dolžnost v palači Giustignani kot vsi dosedanji začasni predsedniki. (mf-vt)
Loonejevo davčno polo izročili ministrstvu
RIM — Na zahtevo generalnega davčnega ravnateljstva pri finančnem ministrstvu je direktor okrajnega urada posrednih davkov Mas-simo Pergola izročil vso T-eonejevo davčno dokumentacijo pristojnim ministrskim oblastem. Poleg popisa imetja in plačanih davkov so v do-
kumentaciji tudi podatkj o premoženju ostalih Leonejevih družinskih članov.
Radikalna daljnovidnost
RIM — Tokrat so radikalci i-es pokazali, kaj zmorejo. Ko je bilo že skoraj vsej državi jasno, da bo predsednik Leone odstopil, so sc v petnajstih pojavili pred predsedniško palačo z napisi okoli vratu, ki so obenem dokazovali njihovo intemacional-nest. saj je na enem bil celo nams ■v angleščini «Leone go home«. Nj >v voditelj Giacinto Pannella pa je za danes napovedal gladovno stavko, če Leone ne bo odstopil.
RIM — Ker je sen. Fanfani začasno prevzel funkcijo predsednika republike, ga bo moral v predsedstvu senata nadomeščati eden izmed dveh podpredsednikov. Na podlagi števila glasov zadnjega glasovanja bo vršilec dolžnosti predsednika senata socialist Edoardo Catellani.
Politična kariera Giovannija Leoneja
RIM — Ko so ga izvolili za predsednika republike 24. decemura 1971 je Giovanni Leone bil star 63 let. Dve leti prej ga je takratni predsednik Saragat imenoval za dosmrtnega senatorja *zaradi vidnih zaslug na znanstvenem in družbenem področju«.
Leone se je začel ukvarjati s politiko leta 1914, ko je postal tajnik neapeljske krščanske demokracije. Takrat je imel za seboj ie 11 let univerzitetnega poučevanja in odvetniške dejavnosti. Po vojni je bil profesor za kazenski postopek na neapeljski in rimski univerzi. Bil je tudi član ustavodajne skupščine in bistveno prispeval k sestavi po glavja o sodstvu. Sploh se je z odvetništvom ukvarjal vedno, ko to ni bilo nezdružljivo z njegovimi občasnimi političnimi funkcijami. Znan je dogodek, ko je po tragediji Va-jonta kot predsednik vlade zagotovil prizadetemu prebivalstvu, da bodo krivci kaznovani, ko pa je kot predsednik vlade odstopil, je brez najmanjšega oklevanja kc.4 odvetnik zagovarjal družbo SADE, ki je bila glavni krivec katastrofe. Sploh je bil znan kot zagovornik mnogih vidnih predstavnikov neapeljskega podzemlja.
Bil je kar osem let predsednik poslanske zbornice, še prej pa je bil pet let njen podpredsednik. Junija 1963 mu je takratni predsednik republike Segni poveril nalogo, da sestavi vlado. Leone je sestavil e-nobarvno demokristjansko vlodo ob zunanji podpori socialistov, socialdemokratov in republikancev. Vlada je trajala do novembra istega leta, ko so dozoreli pogoji za sestavo prve levosredinske vlade. Pet let kasneje mu je Saragat spet poveril nalogo, da sestavi vlado, v dokaj podobnih okoliščinah. Tudi takrat je njegov mandat trajal od junija do novembra. Leta 1964 je Leone bil uradni kandidat Krščanske demokracije za predsednika republike. Določili so ga s tajnim glasovanjem, na katerem jc prejel absolutno večino. Njegova kandidatura pa ni
PREDSTAVNIKOM VEČINE IN SINDIKATOM
Vlada prikazala glavne smernice gospodarske in finančne politike
RIM — Gospodarska politika An-dreottijeve vlade je bila osrednja tema včerajšnjih srečanj vlade s podtajniki strank večine in sindikati.
Prvemu srečanju s predstavniki strank je predsedoval posl. Andreotti, zakladni minister Pandolfi pa je podal izčrpen pregled o finančnem stanju in gospodarskem položaju v letu 4978 in navedel prve smernice in napovedi za leto 1979. Ob poročilu se je razvila razprava, ki se bo nada-ljevafa tudi v prihodnjih dneh. Dotak-
nili so se predvsem problemov naka zil industrijskim obratom. V prihodnjih dneh bodo poglobili razpravo o problemih Juga. vzpona gradbeništva in zaposlitve. Pred koncem meseca pa bo vlada pripravila glavne programske smernice za leto 1979. Vlada se je tudi obvezala, da bo upoštevala predloge strank pri pripravi zakona o industrijski preosnovi.
Po srečanju s predstavniki strank programske večine so se ministri Pandolfi (zaklad), Malfatti (finance),
Morlino (proračun), Scotti (delo) in Donai Cattin (industrija) sestali s sindikalno delegacijo, ki so jo vodili generalni tajniki CGIL - CISL - UIL. Sindikalni predstavniki so predložili ministrom svoje predloge o gospodarski politiki glede izkoriščanja vseh razpoložljivih sil za čimvečjo zaposlitev in vzpon Juga. Zahtevali so jasnost načrtovanja glede preosnove kriznih obratov. Na vse probleme bo vlada odgovorila sindikatom prihodnji teden, (voc)
',-v?
imela uspeha: po 21. glasovanju o-beh zbornic, bo Leone odstopil, da «bi omogočil drugo rešitev«. Izvoljen je bil namreč socialdemokrat Saragat. Več sreče je imel leta 1971, ko so ga izvolili za predsednika republike po 23. glasovanju. Uradni kandidat Krščanske demokracije je bil takrat Amintore Fanfani, ki pa je kaj kmalu pogorel in ie bila izvolitev Giovannija Leoneja kompromisna rešitev.
Njegovo ime se ie prvič pojavilo v poročilih o škandalu Lockneed spomladi leta 1976, ko ie bila preiskovalna parlamentarna komisija še pri začetku svojega dela. Govor je bil takrat o *črni knjigi», o kateri nai bi bila imena tistih, ki so prejeli dokajšnje vsote denarja od ameriške multinacionalne družbe Lockheed. Za psevdonimom mntelope cobblen. naj bi se skrival eden od predsednikov italijanske vlade, S tem v zvezi so omenili tudi Leonejevo ime, še zlasti ker je bil tesno povezan z bratoma Lefebvre, za katera je od vsega začetka bilo jasno, da sta odrigala zelo pomembno vlogo pri podkupovanju italijanskih politikov. Predsedstvo republike je takrat vse te vesti odločno demantiralo.
Zadnje mesece oa se je o Leoneju in njegovi družini mnogo pisalo in govorilo. Članki o Leoneiu so postajali čedalje bolj številni in v začetku obravnavali razne aspekte njegovega prijateljstva z Antoniom Lefebvrom D’Ovidiom. V zadnjih tednih je še zlasti oster bil tednik «L'Espresso», ki je V vrsti zelo zanimivih in dokumentiranih člankov obtožil Leoneja da se je posluževal tvzporedne diplomacije». se pravi ne uradne italijanske temveč svojih prijateljev. S tem v zveži so tudi objavili fotokopijo pisma nekdanjega zunanjega ministra Medici ja. sedanjega predsednika družbe Montedison, ki je uradm prosil za sodelovanje profesorja Antonia Le-febvra, prav v obdobju, ko je Leone bil predsednik vlade.
V naslednji številki je *L’Es-presso» Leoneja upodobil na naslovni strani s kartami v roki ter obtožil predsednika, da ni prijavil davkariji vseh svojih dohodkov in posesti, še zlasti je omenjal rimski tednik Leonejeve nepremičnine in vilo *Le Rughe»,' ki je postala njegov politični orob in kamor se je sinoči, potem ko je zapustil Kvirinal, umaknil skupaj z ženo in svojimi tremi sinovi. Vilo je dal pred leti prenoviti in ima sedaj 39 sob. Govor je bil tudi o povezavah. ki naj bi jih Leone in njegova družina imeli s sicilskim bančnikom Sindono. ki je pobegnil v Ameriko, potem ko se je izvedelo za njegove ne preveč čiste posle. Leonejeva žena Vittoria in njegovi trije sinovi naj bi pri Sindonejevi •Ranca Pričata* imeli tekoče račune, «L Espresso» je tudi namigoval. naj bi ime Maura Leoneja, najstarejšega sina predsednika republike, bilo na seznamu petstotih ki naj bi imeli šifrirane tekoče račune v Švici. (if)

ZA PONOVNO IZVOLITEV SVOJEGA PREDSTAVNIKA V DEŽELNEM SVETU
PROGRAM SLOVENSKE SKOPNOSTI ZA SKORAJŠNJE DEŽELNE VOLITVE
Program obsega narodnoobrambni in gospodarsko-socialni del s specifičnimi zahtevami za zaščito in razvoj slovenske narodnostne skupnosti
Slovenska skupnost je včeraj objavila svoj volilni program za deželne volitve 25. t.m., katerih se prvič udeležuje na celotnem deželnem ozemlju. Program je razdeljen na tri glavna poglavja:
Narodnoobrambni program Gospodarsko - socialni program Za lastno politično predstavništvo * zvestoba slovenstvu.
Glede narodnoobrambnega programa bo glavna naloga SSk »doseči zagotovitev in točno opredelitev narodnostnih pravic slovenskega prebivalstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini*. Zato se bo SSk borila: za globalno zaščito vseh naših narodnih pravic, in to na podlagi čl. 3 deželnega statuta, čl. 8 osimskega sporazuma in načel republiške ustave, zapopadenih zlasti v členu 6. Nadalje se bo SSk borila za spremembo sedanjega deželnega statuta, ki ga mora vlada oziroma parlament spremeniti tako. da bo zadostil pravicam slovenske narodnostne skupnosti, kar je ena osnovnih zahtev zakonskega globalnega osnutka, ki ga je SSk vložila v deželnem svetu in nato še v parlamentu. Poleg te načelne pravice se bo SSk v prihodnji mandatni dobi deželnega sveta borila za pravico do uporabe slovenščine povsod v javnosti ter v izvoljenih telesih. To borbo bo nadaljevala — je rečeno v volilnem programu — do končne zmage.
Nadalje je v programu rečeno, da se bo SSk borila za ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja do katerega ni prišlo po krivdi deželnega odbora, ki ga vodi KD; za uzakonitev slovenščine v kraški gorski skupnosti in v vseh gorskih skupnostih, kjer prebivajo Slovenci; za sorazmerno namestitev Slovencev v vseh javnih upravah na vseh področjih kjer prebiva slovenska narodnostna skupnost; za primemo zastopstvo v vseh upravnih organih in komisijah, predvsem v tistih, ki zadevajo Slovence; za zaščito slovenskega narodnostnega ozemlja pred umetnim spreminjanjem njegove sestave in pred razlastitvami; za pravico do uradnega priznanja slo. venskih krajev ter njih imen in za namestitev dvojezičnih napisov; za pravico do pravičnih prispevkov vsem slovenskim organizacijam, da bo tako popravljena krivica, ki nam jo je povzročil fašizem; za pravico do kazenske zaščite pred vsakomur, ki bi žalil in napadal naš jezik, našo slovensko kulturo in naše stare tradicije; za pravico do slovenskega programa po državnem televizijskem o-mrežju; za razpust vseh 'ekstremističnih organizacij; za pravic0 d0 take zaščite Krasa in Kraševcev, ki bo odraz prizadevanj in želja naših ljudi,
ki že stoletja čuvajo Kras in zato proti sedanjemu zakonu, ki je bil predlagan za zaščito Krasa; za pravico do takega deželnega urbanističnega načrta in gospodarskega načrtovanja, ki bo omogočil svoboden in vsestranski razvoj v narodnostem in socialnem napredku; za pravico beneškim
Slovenska kulturno-go-spodarska zveza sporoča, da predvideni jutrišnji POSVET O ŠPORTU ODPADE iz tehničnih razlogov.
Novi datum posveta bo pravočasno sporočen.
rojakom in rojakom v Kanalski dolini do vseh narodnostnih pravic; za to, da se Goriški zagotovi splošen gospodarski dvig, s posebnim poudarkom na kmetijstvu.
Na gospodarskem in socialnem področju bo predstavništvo Slovenske skupnosti postavljalo v deželnem sve. tu zahteve po okrepitvi pomorstva ter deželnih pristanišč in ladjedelnic; krepitvi obrtništva in trgovinstva; večji izmenjavi izkušenj -ter ureditvi obmejnih problemov skupaj s poglobitvijo stikov s Slovenijo in drugimi obmejnimi deželami; krepitvi kmetijstva in polkmetijstva na Tržaškem in Goriškem; zaustavitvi emigracije beneških rojakov z zgraditvijo tovarn v okolici Čedada, Šempetra in šentlenarta;
Izidi na višjih srednjih šolah
(Nadaljevanje na zadnji strani)
ZNANSTVENI LICEJ «F. PREŠEREN«
I.a — Izdelali so: Vesna Bajc, Daniela Birsa, Roberto Devetak, Peter Gerdol, Erika lune, Andrea Lokar, Igor Scherl, Dario Švara, Eva Vessel, Norma Zoch, Irena Zu-balic. Devet dijakov ima popravne izpite.
I.	b — Izdelali so: Maria Grazia De Matteis, Ksenja Canziani, Davide Čok, Franco Guštin, Marco Hussu, Martina Kakes, Nadja Mihelčič, Gianni Pecchiari, Vasilij Pertot, Marco Pisani, Aleksander Sedmak, Andrej Škrinjar, Katja Starc, Edi Zobec, Franca Zeriali. Dva dijaka imata popravne izpite.
II.	a — Izdelali so: Neva Bachi, Borut Bajc, Silvia Callin, Vesna Danieli, Mladen Duisin, Rosanna Franco, Nadia Furlan, Barbara Gruden, Ines Guštin, Franco Koren, Andrea Merku, Elisabeta Nacinovi, Rajko Pertot, Erika Slama, Clau-dio Starc, Tatjana Stefani, Michela Vassallo, Ingrid Vigini. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
n.b — Izdelali so: Davide Bencina, Damiana Carli, Maria Vale-ria Chemelli, Mirta Čok, Giuliana Gerdol, Andra Gulič, Paolo Guštin,
Sandra Kjuder, Dejan Malalan, Laura Maver, Lorenza Mervič, I-van Milič, Dario Olenik, Nadia Pangos, Daniela Ruppel, Ksenja Slavec, Bruno Stanissa, Roberto Starec, Mojca Švab. Pet dijakov ima popravne izpite.
Ill.a — Izdelali so: Igor Brana, Mauro Lorenzi, Marko Mesesnel,
Erika Roncelli, David Slobec, Mar-
iiiHiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifniiiiiiiiiiiitiiimmmiiiiiiuiiiiiiaimiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiuiiiiiiiiiHiiiimiiiuiuiiiiiiiiiHiiifiiiiiHiimiiiimii
PRED SKORAJŠNJIMI VOLITVAMI
Beriinguer (KPI) in Signorile (PSI) bosta jutri govorila v našem mestu
Več letečih shodov vseh strank - Včeraj je govoril posl. Bodrato (KD)
Še deset dni nas loči od 25. junija, ko bomo z glasovanjem odločali o tem, kakšen naj bo bodoči ustroj deželnega sveta, tržaškega občinskega sveta in po novem tudi dvanajstih rajonskih svetov v tržaški občini. Odločali bomo skratka o tem, kakšni pogledi na prihodnost Trsta in vse dežele bodo prevladali, kar zadeva specifično našo narodnostno skupnost pa, kakšno težo bodo imele tiste sile, ki so se doslej zavzemale in se bodo tudi v prihodnje zavzemale za stvarno reševanje naših narodnostnih zahtev in potreb predvsem v okviru globalne zakonske zaščite. Pri vsem tem bo seveda važno, koliko slovenskih predstavnikov bo zastopanih v svetih, tako deželnem, kot občinskih in rajonskih. -Ostaja nam torej še dober teden dni premisleka.
Dejavnost strank poteka medtem s pospešenim ritmom. Poleg običajnih shodov bo v teh dneh tudi več zborovanj, na katerih bodo govorili vsedržavni predstavniki strank. Posebej velja omeniti jutrišnji prihod vsedržavnega tajnika KPl Enrica Berlinguerja, ki bo govoril ob 19.30 na Goldonijevem trgu, ter vsedr-

JUTRI DOPOLDNE PRI MONTEBELU
Jubilejni mednarodni velesejem bo odprl minister Donat Cattin
Zadnje mrzlične priprave na razstavišču - Tudi letos v ospredju mednarodni dnevi o lesu in kavi
Jutri dopoldne ob 11. uri bodo pri Montebelu slovesno odprli 30.
jubilejni mednarodni tržaški velesejem. Na slovesnosti, ki se je bodo udeležili vsi vidnejši predstavniki deželnih in krajevnih oblasti ter poslovnih krogov, bo vlado zastopal minister za industrijo, trgo vino in obrtništvo Carlo Donat Cattin.
Medtem se na sejmišču stopnjujejo mrzlične priprave na skorajšnje odprtje razstave, na kateri bo nastopilo nad 1.000 razstavljavcev iz 25 držav. Organizatorji pa pripravljajo vse potrebno tudi za spremne posvete, ki so postali že utrjena tradicija naše osrednje gospodarske prireditve in ki bodo tudi letos sloneli predvsem na dnevih, namenjenih lesu in kavi.
Lesu bosta tudi letos posvečena dva dneva, in sicer četrtek, 22 in petek, 23. junij. Prvi dan bo na sporedu »Mednarodni dan o lesni trgovini*, ki ga prirejajo vodstvo velesejma, vsedržavna zveza trgovcev z lesom in pluto. združenje lesnih trgovcev iz Trsta in Center za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini, prav tako iz Trsta. Raz prava se bo razvila ob glavni temi z naslovom »Odnos med proizvajalci in uvozniki v današnji stvarnosti*. Nastopili bodo strokovnjaki iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Kanade, Finske. Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Švedske, Sovjetske zveze in ZDA. Posvet bo v glavni dvorani trgovinske zbornice z začetkom ob 9.30.
V	petek, prav tako ob 9.30, to-
krat pa v dvorani za konference na velesejmu, bo srečanje na temo:	»Montažne hiše in okolje*.
Srečanje organizirata vodstvo velesejma in Vsedržavna zveza lesnih industrijcev.
V	soboto, 24. junija pa bo na vrsti 14. mednarodni dan o kavi, ki ga organizira vodstvo velesejma pod pokroviteljstvom tržaškega združenja trgovcev s kavo in pra-žilcev. Glavno poročilo na temo »Vpliv mednarodnih sporazumov na trgovino s kavo* bo podal predsednik izvršnega odbora International Coffee Organization iz Londona G. W Ford nastopili pa bodo strokovnjaki iz Italije in iz številnih držav pridelovalk in potrošnic kave, komisije Evropske skupnosti in afriških dežel, pridruženih evropski deveterici, Pet izmed teh de žel bo kakor znano uradno prisot
nih na letošnji prireditvi: gre za Srednjeafriško cesarstvo, Kongo-Brazzaville, Gabon, Gano in Somalijo.
• Praznik «L’Unita in Dela* se da
nes nadaljuje na Valmauri. Ob 19. uri bo na sporedu javna razprava o problemih šolske izobrazbe, kjer b0 poleg drugin sodeloval tudi Borut Kodrič. Ob 20. uri bo na volilnem shodu govoril kandidat za deželne volitve Mario Colli.
žavnega podtajnika PSI Claudia Signorileja, ki bo na istem trgu ob 18. uri. Med vidnejšimi predstavniki, ki bodo danes govorili svojim volivcem naj omenimo člana vsedržavnega vodstva PSI Aniasija, ki bo govoril ob 18.30 v Miljah in člana vsedržavnega vodstva PSDI Orlandija, ki bo govoril ob 19.30 na Goldonijevem trgu. Tudi za prihodnji teden napovedujejo razne stranke prihod znanih imen iz vsedržavnega političnega življenja. Tako bo za KPI v četrtek govoril v Miljah Cossutta, v petek, ob zaključku volilne kampanje pa verjetno Pajet-ta. Za PRI bo v sredo govoril La Malfa, za PSI pa bo volilno kampanjo zaključil v četrtek ali petek vsedržavni tajnik Craxi.
Nadaljujejo se tudi leteči shodi socialistične stranke, na katerih se
Preference
Ko borilo na'-'Volitvah oddali svoj glas za obnovo deželnega in loteeinskega- sveta 'ter prvič volili svetovalce' 1’2'rajonskih svetov, bomo pri tem Lahko oddali preferenčne glasove kandidatom iste stranke, za katero smo glasovali. Poleg znaka, ki smo ga prekrižali, bomo lahko napisali imena kandidatov, katerim hočemo dati svojo preferenco, ali pa številko, ki jo ima kandidat na kandidatni listi svoje stranke.
Na glasovnici za obnovo deželnega sveta (zelene barve) in občinskega sveta (sive barve) bomo lahko oddali po štiri preferenčne glasove, na glasovnici za izvolitev rajonskih svetov (roza barve) pa bom0 lahko oddali le dva preferenčna glasova.
govorniki posebej zaustavljajo pri dveh vprašanjih' po eni strani po lemizirajo s predstavniki liste «Per Trieste*. ki jo ocenjujejo kot nekakšen zmeček heterogenih sil, ki niso sposobne, da bi mestu zagotovile določene perspektive, po drugi strani pa poudarjajo na dosled-snost stranke, ki predlaga levo alternativo za rešitev številnih pro-
Odmevi na odstop predsednika Leoneja
Odstop predsednika republike Leoneja je tudi v Trstu, kjer je politično ozračje v pričakovanju deželnih in upravnih volitev še posebno razgreto, izzval precejšen odmev. Med političnimi strankami se je prvo oglasilo pokrajinsko tajništvo PSI, ki je označilo razne glasove glede zadržanja predsednika republike kot element kaljenja italijanskega javnega življenja. Nedopustno je namreč, pravijo socialisti, da se v trenutku, ko se od vseh državljanov zahtevajo požrtvovalnost in napori za premostitev hude krize, slišijo ravno o najvišjem predstavniku države takšni glasovi. Njegov odstop s predsedniškega mesta je zato za socialiste edini izhod,	_
co Zubalic in Roberto Zuppin. Sedem dijakov ima popravne izpite.
III.	b — Izdelali so — Giuseppe Bitežnik. Nives Cossutta, Eugen Danev, Magda Ferlat, Pietro Filip-pi, Vera Kukanja, Egon Malalan, Romeo Malalan, Ivana Pertot, E-gone Pertotti, Ugo Simčič, Franco Skerlavaj, Walter Starz, Eleonora Zupancich. Šest dijakov ima popravne izpite.
IV.	a — Izdelali so: Dunja Albi, Stefano Bachi, Marko Ban, Katja Berdon, Claudio Cernoli, Eriča Cossutta, Eva Fornazarič, Katja Kalc, Rado Race, Giorgio Scabar, Nives Zobec, Irena Zupančič, šest dijakov ima popravne izpite.
TV.b — Izdelali so: Barbara Cal-zi, Viviana Giuliani, Boris Lozej, David Malalan, Maurizio Pahor, A-lessandra Pertot, Marco Rismondo, Patrizia Samar, Roberto Sarazin, Iztok Smotlak, Tanja Smotlak, Patrizia Tercic, Josip Terčon, Marta Verginella, Rosanda Volk. Trije dijaki imajo popravne izpite.
V.	a — Vseh 20 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
V.b — Vseh 18 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
imhu;k v ks n
NA ZADNJI STKANI
KLASIČNI LICEJ
VI. gimnazija - Izdelali so: Dario Ravbar, Anna Sossi, Rada Zergol. En dijak ima popravne izpite.
V. gimnazija - Izdelali so: Nadja Bizjak, Bruna Ciani, Luigi Cossutta, Patrizia Scabar. Dva dijaka i-mata popravne izpite, en dijak je bil odklonjen.
I.	ki. 1. — Izdelali so: Andrea Berdon, Nevenka Legiša, Marina Počkaj, Milena Rebula, Martina Repinc, Tatjana Rojc. Štirje dijaki i-majo popravne izpite, en dijak je bil neocenjen.
II.	ki. 1. — Izdelali so: Miran Cossutta, Maja Lapornik, Barbara Skerlavaj in Eva Zaghi. Dva dijaka imata popravne izpite, en dijak je bil odklonjen.
III.	ki. 1. - Vseh 7 dijakinj je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD «ŽIGA ZOIS«
I. a — Izdelali so: Sadko Bri-scick, Neva Carlis, Leonora Crova-ti, Elena Gruden, Valentina Guštin, Katja Kjuder, Mitja Kravanja, Maria Grazia Leghissa, Kristina Logar, Viviana Lorenzi, Vasilij Mi-cheli, Anamaria Pacor* Giovanni Vogrich. Štirje dijaki imajo popravne izpite, trije dijaki so bili odklonjeni in eden neocenjen.
I. b — Izdelali so: Livio Colerig, Igor Corbatti, Magda Komar, Ma-
miiiiimimiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiirmiiiiiiiiiiil
MLADENK UTONIL PRICEDAZU
m* "
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Gasilci dvigajo truplo utopljenca iz morja
GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE
in
GOSPODARSKA ZBORNICA SR HRVATSKE
vabita
CENJENO OBČINSTVO NA OGLED JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE NA
30. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU
od 17. do 29. junija 1978
odprte vsak dan od 16. do 23. ure
V PALAČI NARODOV: prehrambeni proizvodi, tekstilni in usnjeni izdelki, okrasni predmeti, izdelki ljudske umetnosti, kristal, knjižni sejem itd.
NA LESNI RAZSTAVI: pohištvo
Naše gastronomske specialitete, vina in druge pijače so Vam na razpolago na terasi paviljona pri glavnem vhodu na velesejem
Turistične informacije o jugoslovanski turistični ponudbi
Organizacijski odbor za tržaški velesejem 1978 Gospodarskih zbornic SRS in SRH
Nedaleč od portiča pri Čedazu je včeraj opoldne utonil 32-letni pleskar Dario Signoretto iz Ul Roncheto 67, ki se je tam kopal skupno s prijateljico. Nekateri očividci trdijo, da so videli nesrečnega mladeniča, ko' je skočil v vodo, hitro nato pa je izginil med valovi, ne da bi zaklical na pomoč. Njegovo truplo so izvlekli iz morja potapljači tržaških gasilcev, medtem ko se .je dekle, ki se je kopalo z mladeničem, nemudoma oddaljilo. Dežurni zdravnik Rdečega križa, ki je prihitel na kraj, še
ni ugotovil točnih vzrokov nesreče.
/ /
Signoretto je bil v zadnjem času že večkrat obtožen posesti mamil in nekaterih drugih kaznivih dejanj, nekajkrat pa je bil tudi obsojen.
rjan Skerlavaj, Alda Sossi, Marisa Sossi, Tatjana Sossi, Damjana Štrajn, Magdalena Šturman, Igor Tuli, Vera Volpi, Veronica Vremec. Pet dijakov ima popravne izpite in trije so bili odklonjeni.
I.	c — Izdelali so: Paolo Curri, Luciana Ianezic, Mitja Terčon, Tanja Vecchiet in Sonja Zupančič. Devet dijakov ima popravne izpite in šest jih je bilo odklonjenih.
II.	a — Izdelali so: Davide Blazina, Igor Corossi, Dario Crociati, Samo Ferluga, Egon Fonda, Vladi-miro Kosmač, Sara Košuta, Darko Pacor, Romano Pecchiari, Bogdan Raseni, Sergio Samich, Nadja Tretjak, Maria Ussai. Deset dijakov ima popravne izpite in dva sta bila odklonjena.
II.	b — Izdelali so: Natalija Gabrovec, Loredana Guštin, Walter Labiani, Radi voj Leghissa, Astrid Marsetti, Laura Negrini, Marco Perčič, Romano Pernarčič, Alba Rebula, Michele Sroccaro, Susanna Skerlavaj, Marina Stepancicn, Mira Štor, Giorgio Zahar, Nevenka Zeriali. Osem dijakov ima popravne izpite, eden je bil odklonjen.
III.	a — Izdelali so: Dano Andlovič, Anamaria Basa, Barbara Co-rosez, Aldo Cunja, Maria Cristina Cupin, Odette Donati, Hugo Daniel Farneti, Renato Gombač, Sergio Majovski, Fabio Mazzucca, Danila Milic, Giuseppe Milic, Fulvia Ole-nich, Marina Orel, Walter Orel, Anna Rebula, Ilonka Sedmak, Tatiana Smerdelj, Igor Švab, Elizabetta Uršič, Laura Vaili. Dva dijaka imata popravne izpite.
HI. b — Izdelali so: Susanna Ber-zi, Mariano Brecelj, Jelka Cossutta, Nadja Frandoli, Paolo Grosi-nic, Alenka Guštin, Viviana Jercog, Vilma Kocman, Marino Leghissa, Norma Magagna, Dario Pertot, El-viana Premoli, Vincenzo Skerlavaj, Ivo Vidali, Roberto Vidoni, Letizia Zobin. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
IV.	a — Izdelali so: Marco Ardui-ni, Viviana Brecelj, Eriča Emili, Sonja Lozej, Zvonka Milič, Giuliana Pecchiari, Rodolfo Pobega, Giordano Rebula, Zdravko Skupek, Nives Ukmar, Alessandro Žagar, Katarina Živec. Štirje dijaki imajo popravne izpite in dva sta bila odklonjena.
IV.	b — Izdelali so: Serena Kozina, Igor Cossutta, Marina Foschini, Carlo - Drago Gherlani, Maddale-na Goiza, Sonja Komar, Davide Le-nisa, Katja Ota, David Stepancich. Osem dijakov ima popravne izpite in eden je bil odklonjen.
V.	a — Vseh 13 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
V. b — Vseh 17 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
UČITELJIŠČE «ANTON MARTIN SLOMŠEK«
I.	razred — Izdelali so: Miriam Antodicola, Cristina Bogateč, Davide Gulin, Irena Kralj, Lucia Kriz-mancic, Alessandra ' Mcmtanari, Daniela Slapnik, Olga Tavčar, Lore na Vatovec. Sedem dijakov ima po pravne izpite, pet jih niso pripustili v višji razred.
II.	razred — Izdelali so: Lilijana Bandi, Damjana Bressani, Silvana Bressani, Barbara Campana Maura Čepar, Tatiana Cibic, Euge-nia Cosina, Carmen Cosma, Elisa-betta Luisa, Elisabetta Prassel, Patrizia Prodan, Katja Skerk, Claudia Zerial. Sedem dijakov ima popravne izpite, dveh niso pripustili v višji razred.
HI. razred — Izdelali so: Elisabetta Bossi, Tania Canciani, Nadia Cesar, Fabio Gergolet, Leonida Gruden, Miriam Kandut, Tatjana Levstik, Zoran Lupine, Alenka Ra-potec, Marinka Semolič, 11 dijakov ima popravne izpite, štiri niso pripustili v višji razred.
IV. razred — Vseh sedemintrideset maturantov so pripustili k zrelostnemu izpitu.
ODDELEK ZA OTROŠKE VRTNARICE
I.	razred — Izdelale so: Caterina Ciuk, Laura Cunja, Irene Milič, Majda Prasel, Mihaela Skupek, Jelena Stefančič, Katja Stopper. Pet dijakinj ima popravne izpite. Pet jih ni bilo pripuščenih v višji razred.
II.	razred — Izdelale so: Daniela Cej, Silva Perčič, Nataša Škrk, Da-ria Smotlak, Andrejka Terčon, Barbara Žerjal. Sedem dijakinj ima popravne izpite. Ena ni bila pripu-ščena v višji razred.
III7 razred — Vseh dvajset dijakinj je pripuščenih k usposoblje-nostnemu izpitu.
Prednostne lestvice za poverjena mesta za šolsko leto 1978/79
Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 15. t.m., objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskimi učnim jezikom za šolsko leto 1978/79.
Lestvice bodo na vpogled trideset dimi, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom »France Prešeren* na Vrdelski cesti 13/1.
DANES V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Razprava o Trstu in času po Osimu
Dario Signoretto
V Časnikarskem krožku na Kor-zu Italija št. 12 bo danes ob 18.30 razprava, katere se bodo udeležili Umberto Giovine, Tito Favaretto, Guelfo Zaccaria, Arduino Agnelli in Tullio Mayer, o temi: »Trst in čas po Osimu*. Ob tej priložnosti bodo predstavili posebno številko socialističnega petnajstdnevnika »Critica sociale*, namenjeno Trstu in odnosom med Italijo in Jugoslavijo.
Obvestilo Kmečke zveze
uporabnikom kmetijskih strojev
Kmečka zveza opozarja člane in vse kmetovalce, ki uporabljajo za pogon kmetijskih strojev ali za ogrevanje rastlinjakov goriva po znižani ceni, da zapade 30. junija rok za prijavo morebitnih ostankov lani jim dodeljenih goriv in pa za vložitev naročil za leto 1978. Zato naj se čimprej zglasijo v uradih Službe za uporabnike kmetijskih strojev (UMA) v Ulici Mazzini 20, ker je za zamudnike predvidena visoka globa.
Marzari potrjen za predsednika špediterjev
Na rednem letnem občnem zboru članov združenja špediterjev iz tržaške pokrajine je bil potrjen za predsednika organizacije Erne-sto Marzari. Za podpredsednika sta bila izvoljena G. Valenzin in D. De Polo.
• Skrutinatorji, ki so bili zaposleni pri ljudskih referendumih 11. junija in ki niso še v prošnjah za honorar pripisali svoje davčne številke, so na-prošeni, da se čimprej javijo v uradu za knjigovodstvo pri tržaški občini (soba št. 249). Tisti, ki pa še nimajo davčne številke naj jo zahtevajo v davčnem uradu in naj jo takoj sporočijo že omenjenemu uradu tržaške občine.
Šolske vesti
Osnovna šola F. Bevk na Opčinah razstavlja risbe in ročna dela svojih učencev v nedeljo, 18. t.m., od 9. do 12. in od 16. do 20. ure, ter v ponedeljek, 19. t.m., do 12. ure.
Mali oglasi
MLADA slovenska družina išče stanovanje v okolici Trsta za obdobje 2—3 let. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika.
ZAVAROVALNA AGENCIJA išče mla do uradniško delovno moč. Dobri pogoji in možnost poklicne uveljavitve. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek PD pod šifro Zavarovalnica. Informacije na tel. 61789.
IŠČE se osebje za čiščenje hiš. Predstaviti se: FARO — Ul. S. Fran-cesc0 4/1, tel. 790527 od 8.30 do 13. in od 16. do 19. ure.
- ZZM ,
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA K-REDITMA BANKA
S. P. A.
-ms't ulica p, =i. z; -lo - ’	' s-i-aab
TEČ^^UT V MILANU DNE 15. 6. 1978
Ameriški ddldF' ,p Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar


859.50 1576.— 447 _
185.50 26.-
405,— 57,-740.— 380.— 149.— 180.— 153.—
21.50
43.	—
44,	-
MENJALNICA
z
vseh tujih valu t
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 16. junija JOŠT
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 15.44 in zatone ob 2.16.
Jutri, SOBOTA, 17. junija GORAZD
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 20 stopinj, najnižja 14,2, ob 13. uri 20 stopinj, zračni tlak 1010,6 mb rahlo pada, vlaga 53-odstotna, nebo malo oblačno, veter zahodnik 12 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. junija 1978 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrle pa so 4 osebe.
RODILI SO SE: Andrea Rizzo, Michele Zolia, Sara De Gioia, David Štokelj.
UMRLI SO: 73-letna Anna Basez vd. Bolterstein, 84-letna Maria Cocuzza vd. Manione, 80-letna Clotilde Prelaz vd. Čemi, 100-letna Emma Bizzarini vd. Bormioli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6.
Koordinacijski odbor prosvetnih društev v občini Dolina šola Glasbene matice v Trstn
Danes, 16. junija ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
ZBOROVSKI VEČER
Nastopajo:
otroški pevski zbor Glasbene matice,
mladinski pevski zbor Glasbene matice,
komorni zbor Glasbene matice ob spremljavi šolskega
komornega orkestra. Dirigenta: STOJAN KURET JANKO BAN
Vljudno vabljeni!
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Jutri, 17. junija, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega dor»a
NASTOP GOJENCEV HARMONIKARSKEGA
ODDELKA
Vstop prost Vljudno vabljeniI
Razna obvestila
ŠD Mladina - Križ priredi
17. t. m., ob 20.30 v Ljudskem “ mu v Križu »Zaključni baletni ... stop* pod vodstvom Ane Kočija0
čeve. Vabljeni!
Danes, 16. junija, ob 19.30 ste
vab-
ljeni v prostore sedeža Union (L°™^,
ska c. 177 — pri gostilni Tija) w
stanovitveno sejo Slovenskega Pr<
■osvej'
nega društva Union - Podlonjer.
pod-
lonjerska mladina je dala pobu®0.? poživitev kulturne dejavnosti med
venci v Podlonjerju, ki je v a81
idnjib
letih zamrla. Da bo ta pobuda 11 s?"
la in da bo kulturna dejavnost
spe*
zaživela, se v čim večjem številu ^ deležite te seje.
Kino
Ariston 17.00 «Forza Italia*. Ee**j* Roberto Faenza. Barvni film. tična satira.	„
Mignon 16.00-22.15 »Viva Las Vega5'-Elvis Presley.
Nazionale Poletna zapora.	,jj
Grattaciclo 17.00 «Le colline hanno ^ occhi*. Prepovedan mladini P00 letom.
Excelsior 17.00 «Quel dannato di dollari*. Barvni film.
Fenice 17.00 »Senza movente*. ^ ni film.
Eden 17.30 »Emanuelle perchč vic* za alle donne*. Laura Gemser. * povedan pod 18. letom.
Ritz 16.30 «La battaglia di AU'F° John Wayne, Richard \Vid®a Barvni film.
Cristallo 16.00 »Audry Rose* MaF? Mason, Anthony Hopkins. Bart1
film.
Filodrammatico 16.00—22.00 «MollyP| mavera del sesso*. Prepovedan r 18. letom. Barvni film.	u
Aurora 16.30 «Manitu lo spirito j male*. Tony Curtis. Prepovedan ™ 18. letom.
Capitol 17.00-22.00 »Le storie segre
di mondo molto particolare*. ‘ povedan pod 14. letom. Barvni Moderno 16.30 «11 figlio dello scei<*°' Tomas Milian.	^
Ideale 16.30 «Dossier Odessa*.
Voight. Barvni film.	j.
Vittorio Veneto 16.30 «Le seinj®* ste*. Prepovedan pod 18.
Astra 16.00 «11 principe e il P°v ,»l
Charles Heston, Oliver Reed, Kad Welch. Barvni film.
Radio 16.00 «Amore in tre dimen5'.
ni*. Prepovedan mladini P°d letom.
Izleti
SPDT obvešča, da je odhod avt°b.
sa za izlet v Kaninsko pogorje *n j Rezijo jutri, 17. t. m., zjutraj
6.30 izpred sodnije (Foro UlP>an°j
iest.
Na razpolago je še nekaj prostih F SPDT prireja v petek, 30. t. F-^, soboto, L, in v nedeljo, 2. julija^, dnevni izlet v Kamniške Alpe- t, sovanje je do vključno jutri, U-m„ na sedežu ZSŠDI od 11. do 12. “
l ni"
SPDT prireja v nedeljo, 18. \ j,
izlet na Slavnik. Zbirališče je uri pred glavno avtobusno P°s'My> Odhod avtobusa za Reko do Ma-..i-.
ob
ščine je ob 8.10. Pot je sledeča
. 0'
La■
kovščina, Skadanščina, vrh Slav0) ter povratek v Kozino.
J'
Društvo slovenskih upokojencev .
taliji prireja v četrtek, 29. junija ’ članski izlet v Škofjo Loko in a nike. Za tržaške člane je vpis°va . v Ul. Cicerone 8/b 20., 21. in 22. *■
od 10. do 12. ure.

V spomin na pok. Karlo t^v ^ čič daruje Pjerina Hrvatič 5.06° za ricmanjsko cerkev.
Godbeno društvo Nabrežina sožalje svojemu članu Hermanu s
liču ob izgubi matere.
Po dolgi bolezni nas le zapustila naša draga žena, mama« nona, sestra in teta
IVANKA SVETLIČ roj. ŠČINK0VEC
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 16. t.m., ob 14.3® izpred nabrežinske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči: mož Herman, hčeri Joli lu Elena, sin Herman, snaha, zeta, vnuki in drugo sorodstvo
Nabrežina, Sv. Križ, 16. junija 1978
POGOVORI O RAJONSKIH SVETIH
GORIŠKI DNEVNIK


Nadaljujemo z objavljanjem razgovorov s kandidati za rajonske svete na listah tistih strank, za || *atere volijo Slovenci. Kandidatom smo zastavili naslednja vprašanja:
1.	Katera so po vaši oceni bistvena vprašanja na področju vašega rajona?
2.	Kako gleda nanje stranka, katero zastopate?
3.	Kako bi bilo po vaši oz. po oceni vaše stranke treba pristopiti k njihovemu reševanju?
1. OKOLIŠ: ZAHODNI KRAS
iiavoljub Štoka (KPI)
j||gj||
anala oziroma
1. Kot nosilec liste KPI za rajonski svet za zahodni Kras sem skupno s tovariši, ki so zastopali KPI v dosedanji kon-zulti proučil številna pereča vprašanja, ki jih občinska u prava do sedaj ni hotela rešiti
^območju Kontovela, Proseka in
J*1! tem pa bo moral rajonski k? čimprej posredovati, da bo J*bski svet v najkrajšem času ^®vno proučil urbanistični načrt ! Sradbene predpise za zahodni PM, ki so sedaj krivični in one-J°?očajo naravni razvoj naših 5 slovenskih vasi. Poleg tega bo p1* poskrbeti za ureditev kana-.| Clje, posredovati za raztegnitev .^skega omrežja tudi v naše kra-7,Poskrbeti primerne prostore za j/tasko in šolsko zdravniško o-jJV Važno je vprašanje dvoje-, ,'h krajevnih imen ob vhodu v tal kakor tudi vseh ostalih ce-s?*1 oznak. Obenem pa bo moral 'Baski svet skrbeti za ureditev in i.žovanje krajevnega cestnega o-Ma. Na šolskem področju bo odločno posredovati pri pri-s oblasteh, da spoštujejo sklep Rečanov in Kontovelcev o poi-
stranj lahko zagotovim, da bomo vpregli vse sile, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja in konkretnega reševanja številnih problemov.
3. Novi rajonski svet bo za svoje uspešno delovanje potreboval seveda vso podporo prebivalstva, zato bo skrb socialistov, da se ti stiki poglobijo. Razume se, da homo pri reševanju raznih problemov upoštevali celovitost območja, to se pravi, da bomo zastopali obče interese, ne pa partikularističnili interesov. Naša stranka se bo skratka zavzemala za pravice vseh občanov, ki tu živijo, s posebnim poudarkom na probleme slovenske narodnostne skupnosti.
Stojan Lisjak (SSk)
1. Narodnostn; obstoj Slovencev je nedvomno o-inovno vprašanje na področju zahodnega Krasa. To področje je bilo v vseh po-% vojnih let'h pod-j	vrženo izredno
JI	močnemu asimi-
/.	jH	lacijskemu priti-
sku in ^ravi raznarodovalna politiki zaradi razlaščanja slovenske zemlje in gradnje novih naselij. Tako so danes Slovenci skoraj v manjšini, žal pa se ta raznarodovalna	politika še nadaljuje,
kljub spremenjenim političnim odnosom, številnim zagotovilom in o-bljubam. Raznarodovanje se danes izvaja z nesmotrno urbanistično po
4. okoliš: Kolonja - Škorklja Lojze Abram (PSI)
snovanju krajevne šole po Ivanu ri>5ntu, naloga rajonskega sveta ,]/ da bo skrbel za primerne šol-
Prostore, še posebej pa bo mo- litiko, ki v naših treh vaseh ne do-i? .Posredovati, da bo slovenski | pušča nobenega naravnega razvoja 3ki vrtec v Križu dobil samo- (gradbene dejavnosti, saj domačini JOe prostore. Skrbeti bo moral ne morejo graditi in niti popraviti za krajevno kulturno, prosvet-'
! *P športno - rekreacijsko dejav-^ in posredovati, da se domačim ,Jitvom prizna ustrezna podpora javnih sredstev.
I^oleg omenjenih vprašanj bodo oljeni komunistični rajonski svečici skupno s krajevnim prebi-jjstvom negovali sadove in vred-? narodnoosvobodilnega in proti-
^‘stičnega boja ter se odločno i v?ali za uzakonitev narodnostnih j ^jvic Slovencev v Italiji. Obenem .^P utrjevali sožitje med tu ži-jifha narodnostima ter spodbudi enotnost in sodelovanje mfed (Teokratičnimi in protifašističnimi . iatni.	■	| >;
A Krajevni odbor KPI je ob pod-« pokrajinskega vodstva vsa ta še druga vprašanja, ki jih v 1 kratkem odgovoru nisem uteg-°bieniti in ki so prav tako nuj-'in važna, temeljito proučil ter javil obširen program dela in i,6znosti za komunistične svetove, ki bodo izvoljeni v rajonski ek KPI daje tem novim uprav
že obstoječih hiš. Mladina je zato vse prepogosto prisiljena k izselitvi, kar predstavlja velik udarec za narodnostno ravnovesje. Seveda pa to ni edini problem, s katerim se redno srečujemo. Ne bi hotel naštevati vsega, saj gre za vprašanja, ki se verjetno pojavljajo v vseh krajevnih skupnostih, od cest do razsvetljave in do smetarske službe.
2.	Slovenska skupnost je že od vsega začetka zavzela povsem jasno stališče do urbanistične politike in seveda ni soglašala z načrtnim raznarodovanjem, vendar takrat o teh vprašanjih ni mogla odločati. Danes se postavlja vprašanje čim-boljše rešitve tega stanja in SSk si že vrsto let prizadeva, da bi omogočila Slovencem primeren razvoj, tako družbeni kot tudi gospodarski, kajti zavedamo se, da brez primernega gospodarskega napredka manjšina ne more napredovati.
3.	K reševanju teh osnovnih problemov je treba pristopiti predvsem z okrepitvijo vseh manjšinskih dejavnosti, ki obstajajo na Proseku, na Kontovelu in v Križu. Tu mislim tako na kulturne in športne dejavnosti, kot tudi na ostale ustanove, kot je n.pr. Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine, ki kljub izrednim težavam že vrsto let redno deluje. Mislim, da bo imela na tem področju tržaška občina in torej tudi naša krajevna konzulta precejšnje možnosti odločanja in ukrepanja, potrebna pa je predvsem dobra volja, ki je je danes žal povsod premalo. Seveda pa se zavedam, da moramo pri tem vsi Slovenci govoriti isti jezik in ne smemo gledati na strankarsko pripadnost, kajti e-notnost je predpogoj za uspešen boj za naše pravice, za katere je mnogo naših očetov in bratov žrtvovalo svoje življenje.
ijeih, največjo važnost in jih bo - * vsestransko podprla, da bodo •ani neposredno odločali o svo-uDravnih in ostalih vprašanjih.
S.
trpnike v bodočem iajunsivciu za zahodni Kras izbrala sa-C domačine, ki se posredno ah
nase Krajevne
mi, da se bodo KPI in njeni iz-K,iehi zastopniki zavzeli za najbolj Ulično in uspešno upravljanje pri-ibosti rajonskega sveta v korist
l(1°tni
lan Čuk (PSI)
telesom, če jih tako lahko ime-
|	1. Kot pač
:	povsod, so tudi	vprašanja
,;s na območju ra-_	1 jonskega sve-
f - * C P i ta Kolonja -::	Škbrklja zelo
“‘""“I zapletena in raznolika/ Pomislimo samo na to, da je na področju rajonskega sveta univerza z	vsemi	svojimi	raznoterimi za-
htevami in problemi, zlasti finančnimi, s svojimi oddelki, inštituti in študentskimi domovi, ki segajo že na	celotno južno	pobočje sosednjega	griča	Valerio.	Poleg tega pred-
stavlja problem zase ureditev več cest predvsem na območju, ki se spušča proti Sv. Ivanu in na sami Kolonji, kjer živi še velik del slovenskega prebivalstva. Problemov
je torej veliko in jih bo treba po-Dejstvo, da je KPI za svoje j stopoma, vendar stvarno reševati, 'Pnike v bodočem rajonskem ta^0 kot se bodo pač pojavljali.
2. Razumljivo je, da se stranka vsestransko zanima za vsa ta odprta vprašanja na območju rajon-
P0G0V0R S POKRAJINSKIM TAJNIKOM SSk MARJANOM TERPINOM
Zagotoviti prisotnost v pokrajinskem svetu ter izvoliti deželnega svetovalca Štoko
Z osimskim sporazumom ter imenovanjem rimske komisije so se pogoji za reševanje naših vprašanj bistveno izboljšali
Glede šolstva pričakuje SSk, da se v Gorici, posebno še po potresu, zgradijo nove šolske zgradbe in da se uredi položaj slovenskega šolstva s priznanjem popolne avtonomije v okviru samostojnega šolskega okraja.
Javna oblast in vodilne politične sile ne podpirajo prosvetnih in kulturnih društev v tolikšni meri kot bi pričakovali. Ne upoštevajo jih v zadostni meri kot dejavnik kulturnega oplajanja našega območja in element zbliževanja med narodi in državami ter jih tudi ne finansirajo tako kot sorodne italijanske organizacije.
«Na.jveč teže posvečamo izvolitvi svetovalca Draga Štoke v deželni
ie skupnosti.
posredno že dolgo let ukvarjajo r _ ,r_________________ „
najrazličnejšimi vprašanji, ki se j g^egEi sveta. V danih možnostih po |Ceio naše krajevne skupnosti, oblastil in finančnih sredstev, ki
bodo na razpolago, bomo skušali temeljito reševati odprta vprašanja, ki so trenutno najbolj pereča in prepotrebna, izključno v korist celotne skupnosti rajona. Podpira nas upanje, da bo rajonski svet imel za to svoje delovanje popolno avtonomijo in prostost ukrepanja.
3. Temeljne važnosti za učinkovito delo in za uspeh, je stalen stik s prebivalci rajona, ki sami največ vedo, kakšni so najvažnejši in prioritetni problemi za splošno ko-sirer Križ’ I rist, tako slovenskega, kot italijanskega življa. Važno pri tem je stalno vzdrževanje neposrednih odnosov, ker je rešitev odprtih vprašanj, zlasti tistih, ki zadevajo Slovence, odvisna od sodelovanja med, prebivalstvom in predstavniki rajonskega sveta, predvsem pa od razumevanja pristojnih organov za stvarne potrebe rajona.
1. Problemov na območju zahodnega Krasa, ki obsega tri slovenske vasi,
Prosek in Kon-tovel, novo naselje Sv. Naza-rija ter Grljan in Božje polje, je zelo veliko in iu	,	gredo od šol-
>3 storitev do raznih javnih del. i,h° pereč je na	primer problem
jri^liZHcije, saj se odtočne vode ijSto stekajo v naravo z vsemi ne-j^vnimi posledicami. Zelo rlčuten (jriUdi problem regulacijskega na-C: Le ta bi moral omogočiti do-A"hom, da si lahko brez tolikih veMev svobodneje preurejajo do-tVe, in preprečiti pojav izseljevati? Predvsem mladih ljudi iz kraš-... vasi. še vedno je odprt tudi jusarskih zemljišč, s ka-občinska uprava prepogosto Jtolaga na takšne načine, ki 1 ?v gotovo ne koristi jo našemu pre-.'šlstvu. In vendar bi moralo biti i, 0 naše prebivalstvo tisto, ki kJPoralo o tem vprašanju v prvi dk5ti soodločati. Resno se postavlja k tern tudi vprašanje, kako bo z begunskim taboriščem na polju in končno ne smemo {Bbitt na zahteve slovenskega st?®ivalstva po slovenskih napisih, izkazih, tablicah hišnih številk
lA Stranka, ki jo zastopam, z žaganjem in z občutljivostjo gleda t Probleme našega rajona. Poseli velja ob tem omeniti njene na-v-.e za zagotovitev obstoja in razbij, tu živečega slovenskega pre-jaistva, ki še zmeram ne uživa v,11 Pravic, ki mu pritičejo. Delove bodočega raionskega sveta bo vJfeliki meri odvisno od politične le bodočih upraviteljev tei od
Nives Maganja (SSk)
Rajon Kolonja - škorklja ima morda več kot ostali rajoni obsežno nerešeno problematiko, saj združuje značilnosti o-srednjega mestnega središča s tipičnim predmestnim in celo vaškim okoljem. Prvo vprašanje je torej že razčlenjenost ozemlja. Lahko rečemo da nima nekega naravnega stičnega središča, če izvzamemo določeno homogenost področja o-krog Ul. Fabio Severo, Ljudskega vrta in zgornjega dela Drevoreda 20. septembra ter Školjeta. Prebivalstvo predela Škorklje in Bajardovca v glavnem ima le malo skupnega z ostalim delom rajona. Prav v okvir tega razčlenjenega sestava se še bolj postavlja vprašanje velikega števila slovenskega prebivalstva, ki nima na pod-ročj’ slovenskih šol in kulturnih društev, torej tistih skupnih središč, ki so drugod osnova za uspeš no delovanje in osveščanje. Slovencev je veliko v samem mestnem
Jfeove^^pripravTjenosU^na 'dialog I predelu, mnogi pa še prebivajo v ^jonskimi svetovalci. Z našel nekoč izrazito slovenskih zaselkih
Kplonje in škorklje, katere je preplavila intenzivna urbanizacija, da sploh ne omenimo perečega vpraša n ja Ferlugov, ki formalno še vedno pripadajo temu rajonskemu svetu. Dejansko pa bi morali pripada ti Opčinam in vzhodnemu Krasu. Celo področje pa je zelo zanemarjeno kar zadeva šolske strukture in še zlasti otroške‘	slovenskih pa
kot sem omenjj^^ploh ni. Nezadostne so splpšflp, javne usluge od povezav pa do zdravstvene in socialne oskrbe. Ceste so slabo vzdrževane kot tudi javna razsvetljava. Ni primernih zelenih opremljenih po vršin v središčnem delu. Naj omenim še, da je vseučilišče popolnoma odrezano od življenja krajevne skupnosti.
Rajonski svoti bodo z novo ureditvijo razširili svoje pristojnosti in lahko učinkoviteje posegali reševanje krajevnih problemov. Temeljnega pomena pa je sodelovanje celotnega prebivalstva, ki se mora zavedati, da lahko aktivno so odloča.
Lucijan Renčelj (KPI)
1. Sestava področja Kolonje in škorklje je zelo zapletena in raznolika, tako glede oblike, kot socialnega ustroja. Problemov je veliko in so žal že več let vedno isti. V glavnem gre za vprašanje vile Giulia in njenih zelenih površin, socialnih storitev, prometa in ureditve cest in ulic, šole, univerze in drugo.
2. 3. Kolikor so ti problemi v glavnem že dolga leta še nerešeni, obstajajo še vedno osnovni predlogi moje stranke za njihovo rešitev. Treba je seveda, da vsi prebivalci rajona čim aktivneje sodelujejo pri njihovem reševanju. Vila Giulia, zelena pljuča Trsta, je bila že večkrat ogrožena. Malo, ali skoraj nič, je bilo storjenega za ohranitev in oskrbo gozdičev zelenja in posta vitev parkov in igrišč, zlasti za starejše občane in otroke.
Zalo pomanjkljive so tudi socialne storitve: občinski zdravnik, družinske in pediatrične posvetovalnice, centri za rekreacijo in podobno. Že obstoječi rekreacijski centri so namreč le v manjši meri na razpolago prebivalcem rajona.
Nujno vprašanje je prometna u-reditev, predvsem ureditev nevarnega ovinka Masč. Potrebna je nujna preureditev te točke, tako da bi bila vidljivost za avtomobiliste večja.
Glede šole naj omenim potrebo po novem šolskem poslopju, pred vsem zaradi dejstva, da je večina šol v rajonu privatnih in ker je šola v Ul. Kandler že zelo obremenjena.
Glede univerze bi bilo potrebno, da bi bila ta bolj vključena v življenje rajona in prebivalcev sploh V poštev pride zlasti notranja struktura vseučilišča: menza, rekreacijski prostori in prostori za konference.
Med drugimi nujnejšimi problemi izstopa zlasti vprašanje neurejenega potoke Orsenigo, ki bi ga bilo treba prekriti, in ureditev karializa-ciie ter cestne razsvetljave.
Ne nazadnje je treba podčrtati nujnost reševanja slovenske narodnostne problematike.
«Kot vam je znano, smo leta 1975 Slovenski skupnosti spodbudili proces, ki je mlajšo generacijo privedel na njeno pokrajinsko vodstvo v Gorici. Pričakujemo, da bodo sedanje volitve potrdile pravilnost takšne izbire,* nam je povedal pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti za Goriško Marjan Terpin. «Z novim vodstvom so se pojavili tudi novi oprijemi v našem delovanju.
Med pomembne odločitve, ki jih je to vodstvo sprejelo, uvrščamo združitev s Trstom v enotno deželno stranko, S tem korakom smo do-:egli, da se je SSk v Kanalski dolini za sedanje deželne volitve predstavila z domačimi kandidati, in ustvarili pogoje za kasnejšo uveljavitev tudi v Beneški Sloveniji. Z reorganizacijo smo se odprli do drugih slovenskih organizacij, ki delujejo v naši deželi, ter do matične domovine Slovenije.*
Pokrajinski tajnik Terpdn je opisal tudi notranjo preureditev stranke po letu 1975 ter predvsem omenil odpravo centralističnega vodenja njene politike iz Gorice. V okviru nove politike so omogočili ustanavljanje sekcij po krajih in v predmestju ter s tem spodbudili člane in simpatizerje, da so pričeli dajati svoj delež k skupni politični akciji Slovenske skupnosti.
«Na volitvah 25. in 2G. junija bomo preverili, če takšno našo politiko ljudje na terenu sprejemajo in jo podpirajo s tem, da za SSk tudi glasujejo.*
«Sestavili ste program za vohtve Kakšne so njegove glavne značilnosti?»
«Naša osnovna zahteva je globalna zakonska zaščita Slovencev v Italiji. V luči osimskega sporazuma, ki je privedel do ustanovitve vladne komisije za reševanie našega vprašanja, se je naš položaj bistveno spremenil. Novi položaj nam daje moči, da bomo s še večjo odločnostjo terjali v različnih izvoljenih telesih in sredinah postavljeno in nikoli v praksi uresničeno zahtevo o naši narodni enakopravnosti, o uveljavitvi zahteve po rabi slovenskega jezika v izvoljenih telesih in javnih upravah, o večjem predstavništvu Slovencev v raznih komisijah, ustanovah itd.*.
»Zahtevamo, da se naredi konec vsem razlaščanjem — je dejal Ter-pdn — in da se odpravijo posledice dosedanjega razlaščanja, še zlasti na področju Štandreža. Ugoditev tej zahtevi je odvisna samo od strank, ki so ha vodilnih'oblastvenih položajih.* M i*
.iiar.nss	. i
iiiiiiiiffiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiimiiiiiliiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiirHiiiiiiiiiiiiiniimimiiiiii..
Hlavatyjevi akvareli v galeriji «La Bottega»
svet, tja, kjer se sprejemajo zakoni in ukrepi, ki pogojujejo naš razvoj. Hkrati pa pričakujemo, da bomo ponovno izvolili svojega predstavnika, Ferletičevo, v pokrajinski svet in s tem bistveno pripomogli k razreševanju vseh vprašanj, ki sodijo v okviru pokrajinske uprave in tuda problemov slovenskih občinskih uprav. Obstaja dvojni interes. da ta cilj dosežemo: prvič zato, ker se bo s tem povečalo izvoljeno slovensko zastopstvo, drugič pa zato, ker bi v interesu demokracije in napredka z izvolitvijo slovenskega svetovalca v pokrajinski svet izrinili — tako govorijo računi — tudi edinega predstavnika skrajne desnice,* je dejal Terpin.
POBRATENJE
OBČIN SOVODNJE OB SOČI IN ŠKOFJA LOKA Nedelja, 18. junija 1978
SPORED:
Ob 10.30 — Sprejem gostov iz občine Škofja Loka ob vstopu v Sovodnje
— Po odkritju spominske table o pobratenju sprevod do županstva, uradni sprejem in polaganje vencev
— Slavnostni podpis listine o pobratenju s kulturnim sporedom pri Kulturnem domu
Ob 18.30 — Kulturni program in prosta zabava
Kulturni spored bodo izvajali zbor in pihalni orkester iz občine Škofja Loka, otroški zbor osnovnih šol občine Sovodnje, moški zbor z Vrha, moški zbor Rupa - Peč, recitatorji, kotalkarji PD »Vipava*, Sovodenjski nonet in dekliški zbor z Vrha.
Slovenska kulturno-go-spodarska zveza sporoča, da predvideni jutrišnji POSVET O ŠPORTU ODPADE iz tehničnih razlogov.
Novi datum posveta bo pravočasno sporočen.
DOSEŽEN SPORAZUM MED SINDIKATI IN DRUŽBO BUSTESE
V ponedeljek bodo zopet stekli stroji v podgorski predilnici
Postopno zaposlovanje - Do prve polovice julija na delovnem mestu le 390 ljudi, do konca leta 1.150
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «L'animale» J. P. Belmondo, R. VVelch, barvni film.
CORSO 17.30-22.00 »Mc Artur, il generale ribelle*. G. Pečk.
MODERNISStMO 16.45-22.00 »GOL. Coppa del mondo 1966 a Londra*. barvni film.
CENTRALE Zaprto.
V1TTORIA 17.00-22.00 »Follie di not. te», A. Lear, mlajšim od 18 let prepovedan.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 »Guerra spe-ziale*.
EXCELSIOR 18.00-22.00 «11 grande attacco*.	-
IS o va Gorica in okolica
SOČA «Deček Trini in Zapata*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
ŠEMPETER «Oid Shaterhand*. nemški film,' ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Pod to Učko goro*, jugoslovanski film, ob 19.30.
Po več kot štirih mesecih, bodo v ponedeljek, 19. t.m., v podgorski predilnici spet stekli stroji. Do takega sklepa so prišli na zadnjem sestanku sindikalnih organizacij in vodstva družbe Bustese, ki je bil v sredo, 14. t.m., in ki so sa na včerajšnji skupščini odobrili tudi nameščenci tovarne, kjer je delo zastalo že 13. februarja letos. Ker je bil dogovor potrjen tudi na deželni ravni, preosnova proizvodnje in notranje organizacije v podjetju bo potekala pod pokroviteljstvom in nadzorstvom deželnega odboroištva za trgovino in industrijo, ki je prevzelo tudi določene odgovornosti glede finančnih posegov, so zdaj u-stvarjeni pogoji za postopno normalizacijo proizvodnje v podjetju. Postopno, kajti osnutek dogovora jasno' govori, da bodo v podjetju
šele do konca leta zaposlili predvidenih 1.150 delavcev, medtem ko je usoda oddelka «Fiocco» zaenkrat še zmeraj precej negotova, čeprav se nakazujejo nekatere rešitve. V ponedeljek bo namreč začelo z rednim delom le nekaj desetin delavcev. postopoma pa bodo poklicali na delo še druge. Tako bi moralo približno do sredine julija redno delati že okrog 390 delavcev, do konca avgusta 585, do konca oktobra 1.060 in do decembra 1.150, ko bi morali biti tudi ustvarjeni pogoji za zaposlitev približno nadaljnjih 200 delavcev.
Na zadnji strani:
Tržaško sodstvo mora ponovno začeti preiskavo o pe-toveijskem atentatu.
Robert Hlavatg ni pri nas kaj reden gost. V študentovskih letih, bilo je to prva leta po prvi svetovni vojni, ko je bilo še nekaj pro štora za svobodo, ga je kdaj pa
zimah Pa tudi v kraških domačijah je prišlo nekje do izraza tovrstno ^.nakazovanje^, ’n prava škoda je, da slikar ni izčrpal v tej smeri svojega snovanja in da je v
kdaj zaneslo tudi. k nam: privablja- j težnji po «razumljitn» govorici pred la ga je družba, v kateri so pred- to čudovito sintezo nekoliko odpo-njačili Čargo, Pilon, Kogoj in dru- vedal. S:cer pa je po drugi strani gi Od tedaj pa nekje do l. 1958 ga s tem potrdil svojo pripadnost k skoro ni bilo več na spregled. lega l oni skupini umetnikov, ki jim je leta se je predstavil s svojimi akva-1 čustveno doživljanje izraz srčne do-reli na samostojni razstavi: bilo je brote in človekoljubnosti In njegov to v času, ko je slikar doživljal ■. Kras je izpovedni nosilec te urnet-
zanimivo «prestopnon leto v ustimr jalnem smislu. In tedaj so ga Goričani šele spoznali kot umetnika Jn kot človeka. Po dvajsetih letih se je te dni oglasil spet pri nas, to pot prav tako s samostojno razstavo akvarelov, v galeriji «l.a Bottega»
Razstava «izzveneva» kot nekakšen zaključek praznovanja njegovega častitljivega življenjskega in ustvarjalnega jubileja. Za to priložnost nam ie Hlavc.ty prikazal kratek pregled srnjega dela »rav od časa njegove zadnje goriške razstave pred 20 leti pa do danes. Na tej okvirni retrospektivi — vsega skupaj visi na stenah 2:> akvarelov — prevladujejo v kronološkem. zaporedju najprej istrski motivi, za tem se začenja «preosnova» kraških domačij, ki velja za eno najbolj dognanih Hlavatgjevih «poglavin. končno <e slikar umakne v kraško samoto in tu obtiči vse letne čase Letni časi pa se mu polagoma sprevračajo r zimski čas. Zime pa ne bo konca... Tako gre skozi Kras, se pravi skozi življenje, zaporedje časa...
Hlavati/jeva lirična narava se je spojila z akvarelom ter nam je s to barvno tančico ponazorila bogastvo doživljanja, ki bi ga lahko dali pod skupen naslov »žiuljenje v barvah*. V goriškem pregledu njegovega opusa se to poglavje začne s polno zvočnostjo barvnih prelivov, v nadaljevanju pa ta zvočnost polagoma uggša v resignacijo hladnejših poltonov. Skladno s tem se mu še barvna površina omejuje le v barvne namige: to še pretežno v
niške resnice.
m r.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ulica I maggio 94 - tel. 73328.
Enostranska zapora železniškega prehoda v Štandrežu
Veliko nezadovoljstvo je povzročila med štandreškimi kmeti odločitev železniške uprave, da zapre železniški prehod V' -Ulici Fermi. Prehod so dejansko zaprli, brez kakršnegakoli obvestila, prejšnje dni in kakor bi smeli sklepati po na hitro izdelanem napisu, ki sprej me začudene avtomobiliste, je zapora dokončna.
Predsednik rajonskega sveta v Štandrežu, Valtei Reščič, je spričo takega ravnanja poslal ostro protestno pismo goriškemu županu in podobno pismo tudi ravnateljstvu državnih železnic.
Enostranska zapora železniškega prehoda ne prizadeva samo lupe-tov, ki so tako primorani napraviti veliko daljšo pot, če hočejo v svoje njive (sicer pa je stališče goriške cbčine do vprašanj kmetijstva in šc posebej tistega na po dročju štandreža, dovolj znano), ampak bo najbrž povzročil val razburjenja tudi med ostalimi va ščani. Spet se bodo namreč znašli pred vrstami težkih tovornjakov, ki bodo vozili skozi ozke ulice v na selju, dokler ne bodo za promet usposobili novega odseka ceste v industrijski coni.
ODBOR ZA VODENJE POLETNEGA SREDIŠČA
razpisuje od 19. do 24. junija leeaj za usposabljanje animalorjev
Namen tečaja je oblikovanje kadrov, ki naj bi se strokovno ukvarjali z izvenšolsko dejavnostjo otrok v poletnih središčih, na šolah s celodnevnim poukom, v kolonijah in s podobnimi dejavnostmi z otroki.
Po opravljenem tečaju bodo zainteresirani slušatelji imeli možnost honorirane zaposlitve v Slovenskem poletnem središču, ki bo delovalo od 3. do 21. julija v prostorih dijaškega doma v Gorici. Tečaj, ki ga bodo vodili pedagoški delavci z izkušnjami na tem področju, se bo začel 19. junija ob 9 uri v prostorih dijaškega doma in bo zajemal sledeča predavanja:
ALENKA REBULA-TUTA: Vloga odraslega v otrokovem prostem času. Teoretična izhodišča in tehnično organizacijski vidik.
MAGDA TAVČAR: Pospeševanje otrokovega izražanja z likovnimi tehnikami.
ROBERTO PAGOTTO: Telo in čuti kot sredstva izražanja in sporazumevanja.
ZORA SAKSIDA: Razvijanje otrokovih jezikovnih in intelektualnih sposobnosti.
iof(r*T(7 v n?ntf«r	< •< -
KLAVDIJ CIBIC: Tehnika in praktični napotki za izdelovanje igrač.
DARKO BRATINA: Vloga animatorja v skupinski dinamiki.
Tečaja se lahko udeležijo vzgojitelji, študentje in vsi, ki se zanimajo za vzgojno delo z otroki.
Prijave za tečaj sprejemajo v pisarni dijaškega doma v Gorici, Svetogorska cesta 82, do začetka tečaja in sicer ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Vsa potrebna pojasnila nudijo ob vpisu.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev v I-taliji prireja v četrtek, 29. junija t.l., članski izlet v Škofjo Loko in Železnike. Za goriške člane je vpisovanje v Ul. Malta ,2 v dneh 19., 20., 21. in 22. t m. od 9. do 12. ure.
Razna obvestila
Goriško mestno podjetje bo, vzelo v službo dva upravna uradnika (enega knjigovodjo in eno tipkarico z znanjem stenografije). Prošnje naj zainteresirani naslovijo do 31. julija na personalni oddelek mestnega podjetja v Ulici 9. avgusta 15, kjer so na razpolago tudi posebni obrazci.
ELIO »IN* MODE
~'''?ICA, ULICA FORMICA 28
prehod
ROŽNA
DOLINA
Elio«IN»mode
Predmestno trgovina na pol poti med mejnim prehodom pri Solkanu in Rožno dolino
CENE BREZ PRIMERE!
Nekaj primerov:
SUPER RIFLE JEANS, oprano platno OTROŠKI JEANS, oprano platno JEANS Roy Rogers MAJICE 1/2 rokava MAJICE «dolcevita»
2ENSKE in MOŠKE majice
PARKIRIŠČE!
PRODAJA NA DEBELO!
11.500 lir 8.000 lir
6.500	lir 11.500 lir
3.900 lir 1.400 lir
3.500	lir
ELIO «IN» MODE
OBLAČILA
GORICA, ULICA FORMICA 28
iiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiumiimiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMHiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiil
DREVI V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH
Foto razstava Skupine 75 uvod v poletne prireditve
V nedeljo zaključne slovesnosti ob pobratenju med občinama Škofja Loka in Sovodnje
Drevi ob 20.30, bodo v sovodenj-skem Kulturnem domu odprli raz stavo fotografije v organizaciji krožka »Skupina 75». 40 avtorjev iz Gorice, Trsta, Nove Gorice, Škofje Loke in nekaterih drugih krajev, bo predstavilo nad 80 fotografij, ki jih je že ocenila strokovnr žirija v sestavi Andrej Košič, Milenko Pegan in Milko Rener. Odprtje fotografske razstave v Kulturnem domu, pomeni uvod v tridnevni vaški praznik v Sovodnjah, ki bo dosegel višek v nedeljo, ko se bodo zvrstile zaključne slovesnosti ob pobratenju med občinama Sovodnje in Škofja Loka. Organizatorji razstave so tudi letos poskrbeli za izdelavo bogatega kataloga, za katerega naslovno stran je osnutek lždelal slikar L. Spacal.
Naj omenimo, da je prireditev, ki jo bodo slovesno odprli danes zvečer, že peta tovrstna prireditev Skupine 75, ni pa edina letos. Pred kratkim so se člani fotokluba udeležili srečanja primorskih fotografov na Opčinah, za jesen pa pripravljajo zanimivo razstavo ob 10-letnici delovanja novogoriškega fo-to-kino kluba. Prireditev v kulturnem domu v Sovodnjah se lepo u-vršča v okvir vaškega poletnega praznika, ki se bo nadaljeval tudi jutri in v nedeljo, ko bodo na sporedu zaključne slovesnosti ob pobratenju. Iz sporeda, ki so nam ga javili organizatorji, povzemamo, da bo jutrišnji dan namenjen v glav
nem razvedrilu, saj je v večernih urah na sporedu tekmovanj« v bri-školi, zatem pa bo zabava ob zvokih krminskega ansambla »Milko*.
Nedeljski spored bo v celoti v znamenju pobratenja. Ob 10.30 se bodo začele uradne slovesnosti, sprejem gostov, odkritje spominske table o pobratenju, podpis listine, medtem ko se bo popoldne, s pričetkom ob 18.30, odvijal kulturni spored pri katerem sodelujejo vse organizacije v občini. Za veselo razpoloženje bodo zvečer zaigrali Selški fantje.
Ob izgubi Terezije Sokol vdove Tomšič izrekajo člani in odborniki prosvetnega in športnega društva Sovodnje iskreno sožalje družini Ceščut.
Po daljši bolezni je preminila v 80. letu
Terezija Sokol vd. Tomšič
Od nje se bomo poslovili danes na domačem pokopališču.
Sovodnje, 16. junija 1978
Odborniki Delavsko - kmečke posojilnice
Sporočamo žalostno vest, da nas je po daljši bolezni za zmeraj zapustila naša draga mama
TEREZIJA SOKOL vd. TOMŠIČ
Pokopali jo bomo danes ob 16. uri na domačem pokopali šču. Pogrebni sprevod bo krenil ob 15.30 iz mrliške veže go riške splošne bolnišnice.
Hčerka Marija z možem in drugi sorodniki Sovodnje, 16 junija 1978
POJAV, KI NI LE ŠPANSKI
Španska peseta kar s kamionom odhaja v tujino
Doslej je pobegnilo v Švico za tri milijarde dolarjev španskih kapitalov
Star italijanski rek pravi, da človeku nekoliko odlcže, če v nesreči ni sam. To je sicer čudna tolažba, toda v našem primeru morda na mestu. Vtem ko so pri nas finančni stražniki nekajkrat uieli na meji s Švico kakega petičnika. ki je nosil v aktovki kak milijonček lir v Švico, so v Madridu zalotili «na delu* ljudi, ki so se s tiho-tapljanjcm denarja v tujino ukvarjali že poklicno. Zadeva se je začela nekako takole:
KI Viso je ena najbolj uglednih madridskih četrti. Enajsti maj je bil lep dan. Vsaj tu, v MadrMu.
Okoli poldne je v eni izmed razkošnih ulic El Visa prišlo do na slednjega -»filmskega kadra*. Dva avtomobila znamke citroen sta se ustavila drug za drugim
Tz avtomobilov sta stopila dva elegantna gospoda, ki sta se po zdravila le tako. da sta drug drugemu pokimala. Nato sta odprla prtljažnika svojih razkošnih vozil.
Eden je potegnil iz svojega prti ja žnika nekoliko večji zavoj in ga dal drugemu. Ta ga je prenesel v svoj avtomobil. In tako se je ponovilo osemkrat zapored, nakar sta oba zaloputnila prtljažnik na svojem vozilu in sedla za volan vsak svojega vozila. Ko .je bil ta ♦prizor* zaključen, se je začel drugi: izza vogala je stopila k voziloma skupina policajev, ki je vse to opazovala. Vodja policijske patrulje je od enega izmed elegantnih gospodov zahtevah, naj mu odpre prtljažnik. Ko je raztrgal ovoj na enem izmed paketov, se je prepričal, da so v n.jem zloženi ban kovci. Ne prvi, ne drugi «elegantni gospod* ni ugovarjal, pač pa so oba avtomobila s potnikoma vred pospremili na policijo. In ko so preverjali vsebino osmih zavojev, so ugotovili, da je bilo v vsakem po 8 milijonov peset, kar ustreza približno 100 tisoč dolarjem. Skupno torej 800 tisoč dolarjev.
S tem dogockom se je začela razkrivati zadeva, ki se je vlekla že dolgo. Španska policija je bila dolgo na sledi skupini tihotapcev španske valute, toda tihotapcem je vedno uspelo, da so se zasedi izognili.
O tem se zadnje čase v Španiji veliko govori in piše. Od Francove smrti dalje se je že večkrat zgodilo, da so koga zalotili na meji, nikomur pa ni prišlo niti na misel, da bi mogla biti v vsem tem kaka organizirana grupa tako rijkoč poklicnih tihotapcev valute. PO že omenjeni epizodi v madridski gosposki četrti pa je policiji uspelo odkriti, da gre za kaj več kot občasno tihotapljenje. Eden izmed ♦elegantnih gospodov*, ki so ju zajeli v El Visu, je bil Antonio Fa-bregas, znan španski industrialec.
Oni drugi »elegantni gospod*, ki je osem zavojev denarja prevzel, na je bil Diego Ferer, višji carinski funkcionar. Ta dva pa sta izdala tudi svojega skupnega prijatelja Enriqua Munara, dolgoletnega vodjo znane madridske in frankistič-nc banke «Banco Coca*.
Ko ie tako madridska policija odkrila te tri tihotapce, .je kmalu zasegla 220 milijonov peset, kolikor jih je bilo že pripravljenih za transport preko meje. Čeprav španska peseta ni nemška marka ali švicarski frank. 220 milijonov peset ustreza veljavi treh milijonov dolarjev. To pa je že vsota, ki zasluži določeno »spoštovanje*. V nadaljnjem raziskovanju so španski policijski organi odkrili, da je ta skupina tihotapcev v zadnjem času prenesla v Švico že pet milijonov dolarjev...
In kako so spravljali ta denar čez mejo? Zelo preprosto, v kamionih. Ko jim je uspelo zbrati zadostno količino denarja, oziroma paketov, so tihotapci vse to naložili na kamion TIR in z njim od-premili čez mejo. Teh kamionov namreč carinski organi na meji po navadi ne pregledajo, ker dobijo ^ kamioni predhodno odobritev osred- i < t njih carinskih služb. In v tem primeru je dajal ustreznim kamionom ta dovoijen ja že omenjeni višji carinski funkcionar Diego Ferer. ki je vodil ta oddelek na španskem osrednjem carinskem u-radu.
Samo ob sebi se tu vsiljuje vprašanje, od kod tolikšne vsote, saj že omenjena industrialec in carinski funkcionar ne moreta spraviti čez mejo tolikšnih lastnih finančnih sredstev. Na to vprašanje še ni odgovora, toda zadeva ostaja bolj zapletena v zvezi z dejstvom, da' so odkrili tudi tretjo osebo, bivšega ravnatelja zavoda «Banca Coco*. Ta banka .je namreč znana, da .je nastala ali boi.je se razvila s Francovim režimom. Še več, v njej so bili povezani interesi ge-neralissima Franca in vsega njegovega sorodstva, pa tudi določenih falangističnih krogov.
In sedaj prihaja s tem v zvezi Se ena zanimivost. Ko .je sredi maja letos »bomba* eksplodirala, se je španski tisk, razen redkih izjem, zadeve lotil bolj previdno. Nihče se ni upal zadeve ♦razgaliti*. kajti nihče ne ve, kdo vse se za vsem tem skriva. Ne gre le za industrialca in carinskega funkcionarja, pač pa po vsej verjetnosti ali bolje zagotovo, za veliko večje «zveri», za veliko močnejše kroge. Pred dnevi je list ♦Cambio !6» poročal, da je vsa zadeva prišla celo na sejo vlade in da naj bi bil gospodarski minister Abril Martorel vprašal, kaj je v zvezi s tem početi. Člani vla-
de so mu baje odgovorili, da je treba zadevo razčistiti do kraja, pa čeprav bo pri tem «padla tudi kaka glava*. Upati je, da bodo Španci v svoji tako mladi in še nežni demokratični ureditvi šlj zares do kraja in da se zadeva ne bo ustavila sredi poti, kot se dogaja pri nas, v Italiji toda...
Medtem so natpreč tri inkriminirane osebe že izpustili. na svobo do, kajti nekdo je zanje plačal jamščino v višini 90.. milijonov 'peset. Iz tega izhaja logičen zaključek. da se za temi krijejo mnogo večje zveri, kj se jih tudi vigbki policijski, finančni in sodni funkcionarji bojijo. španski tisk o tem-že dokaj jasno govori ih se — boji.
V španskih krogih m menijo, da ne gre le za tH tihotapce in za ljudi, ki so za njimi. Zadeva je še bolj pomembna. Trem ha svobodo izpuščenim tihotapcem o-čitajo protizakonit «izvor» petih milijonov dolarjev, špansko gospo darstvo pa beleži neprimerno večji odtok kapitala, ki je tem večji, lto-liko>’ je. špansko gospodarstvo zašlo v hudo krizo. Odkar je generalissim Franco moral prepustiti vajeti drugim in še posebej po njegovi smrti so «prebogate in prestrašene* grupe začele bežati s svojimi kapitaii v tujino. Že omenjeni pa čeprav poklicni «kanal» je le eden izmed potokov, ki so z drugimi sestavljali pravi veletok španskih kapitalov v Švico. Po nekaterih rpčunih je v zadnjih trc-h letih »pobegnilo* v Švico ali bolje v tujino za tri milijarde dolarjev španskega kapitala. Tri milijarde dolarjev pa je za špansko ekonomijo veliko.
TURIN — »Dva zakona za žensko: kaj zagotavlja zakon 0 posvetovalnicah in za zaščito materinstva ter splava*. To je naslov razmeroma drobne briušure, ki jo je piemontski deželni svet dal tiskati v 200 tisoč izvodih iri ki bo brezplačno razdeljena med vse tiste občane oziroma državljane, k; to brošuro potrebujejo, pred vsem predstavnikom organizacij, političnih strank, sindikatov in ženskih organizacij, ki naj čim-prej sporočijo kompetentnemu deželnemu svetu za število izvodov, ki jih želijo.
POL STOLETJA PO KATASTROFI BALONA «ITALIA»
Ledolomilec «Sibir» utira novo pot po Severnem morju
Ol> ledolomilcu pluje skozi led tudi Irgovska ladja . Na obeli plovnih objektih vrsla strokovnjakov - V Moskvi pravijo, da gre za trgovsko linijo
Petdeset let je tega, ko je italijanska, evropska in vsa svetovna javnost z napetostjo sledila pičlim in negotovim vestem, ki so prihajale z Arktike, kjer se je zrušil balon »Italia*. s katerim je danes nad 00 let star general Umberto Nobile hotel prephiti severni tečaj, pa se je poskus ponesrečil in je balon z vso posadko treščil na polarni led, od koder so preživele člane posadke reševali s sovjetskega ledolomilca »Krasin*. ki se je ponesrečencem pretolkel najbližje. Pred dnevi se je ob ČO-ietnici teh dogajanj odpravila na pot protj Arktiki skupina italijanskih ljudi, ki naj bi prispela na geografsko 'točko, kjer je pred 50 leti treščil balon »Italia*. Toda mi se ne bomo ustav ljali pri tem novem poskusu, pač pa bomo skušali s konkretnim primerom dokazati, koliko je tehnika v teh petdesetih letih napredovala.
Kot smo pekli, so italijanskega generala in njegove ljudi, reševali z ladje «Krasin», ki pa je ostala daleč stran, od kraja nesreče. Danes, prav v teh dneh pa pluje blizu samemu tečaju na «liniji» Murmansk - Beringov preliv sovjetski atomski ledolomilec »Sibir*, ki je prčd dnevi »sekal 98. meridian vzhodne dolžine ir,i sicer točno nad 80. vzporednico*, kar po meni, da je plul krerjko iznad otoka Severna ja zemlja
Te vesti so že pred dnevi poslali dopisniki sovjetskih listov, ki plujejo na tej proti na ledolomilcu «Sibir», ki je najmočnejši sovjetski ledolomilec in ki sc je odpravil na to pot nekako «v konvoju*.
Izraz Konvoj nam prihaja iz časov druge svetovne vojne, ko se je več tovornih ladij združilo v grupo in jih je spremljalo na nevarni poti več vojaških plovnih objektov. Posamezni konvoji so Šteli tudi do 100 ladij. V našem primeru pa, pluje sko/.i Severno Ledeno morje za ledolomilcem »Si-bir* le. eba ladja, tovorna ladja ♦Kapetan Miševski*. In vendar j'c to«eden največ jih podvigov v zgodovini pomorstva v naših časih*, kot se je izrazil kapitan Vladimir Kočctkov, komandant le dolomilca «Sibir». Ta mali konvoj mora opraviti pot od Murmanska do Vladivostoka, kar je deset tisoč petsto kilometrov razdalje in to skozi Severno Ledeno morje ali ocean in v samem začetku tople sezone, kamor doslej ni v tem
Kulturni dogodki v slikah
7, zaključnega nastopa gojencev odseka za glasbeno vzgojo pri Kraškem domu na Repentabru (slika na vrhu). Na prazniku vina v Zgoniku je bil tudi bogat spored s folklornim nastopom (druga slikah Tretja slika nam prikazuje skupino gojenk baletne šole, ki je pripravila zaključno prireditev v KD. Zadnja slika nam prikazuje tri reeitatorke na zaključni prireditvi nižje srednje šole «S. Kosovel*.
letnem času prodrla nobena ladja, celo ne ledolomilci. Ta konvoj ne sledi nit:	običajni poletni liniji
vzdolž obal severne Evrope in Azije, pač pa je ubral ravno ali skoraj ravno pot od Murmanska do Beringove ožine, če si to »linijo* ogledamo na globusu bomo opazili, da sc bo konvoj krepko približal severnemu tečaju in da bo «Sibir» imel opravka z metre debelim ledom. V prvih dneh je konvoj preplul 1150 milj. od česar je biio kar 670 milj ledu. Od tod je sledilo še veliko milj skozi sam led, nakar se bodo razmere izboljšale.
V Moskvi z velikim zanimanjem sledijo temu podvigu sovjetskih pomorščakov, ki naj »odprejo najbolj severno arktično magistralo*. Severneje od «Sibira» je nekoč prodrl le njegov brat — atomski ledolomilec «Arktik», ki je prebil pot do samega severnega tečaja, toda na tej poti je bil «Arkt.ik» samostojen, ker ga ni spremljala nobena ladja. S «Sibirom» pa pluje navadna trgovska ladja. Za »Sibir* bomo dodali dva preprosta podatka. Njegova pogonska moč znaša 75 tisoč konjskih sil, izpodriva pa 23.509 ton.
čeprav se zdi vsa ta stvar preprosta. saj imamo venaar opravka z veliko ladjo z mogočno pogonsko silo in celo na atomski pogon, gre za edinstven primer, edinstven poskus, na katerega so se temeljito pripravili. Prvič v zgodovini se ledolomilec na svoji težavni poti skozi arktični led prebija na osnovi podatkov, ki jih dobiva dan za dnem, telo uro za uro iz — vesolja. 31. marca so namreč Sovjeti izstrelili na krožno pot c.koli Zemlje umetni satelit «Kozmos - 1000», ki je bil specialno predviden in opremljen za pomoč ladjam na njihovi plovbi skozi Severno Ledeno morje. Kot je znano, je od krožnice umetnih satelitov odvisno, koliko zemeljske površine bodo »zajeli*. Umetni satelit «Kozmos - 1000» je bil izstreljen tako. da »zajema* vse Severno Ledeno morje. Hkrati pa pomaga ledolomilcu «Sibir > tudi drugi umetni, satelit vrste »meteor*, ki posreduje komandi ledolomilca podatke o oblakih, snežnih razmerah, debelosti ledu itd. itd. Samo ob sebi se razume, da prihajajo še najbolj v poštev podatki o debelosti ledu. Naprave na ledolomilcu pa sprejemajo tudi fo tografije s satelita «meteor», ki mu posredujejo ledene razmere, na osnovi katerih kapitan ,.V,i£\tji,p. mir Kcčetkov in njegovi izbirajo najpovoljnejšo pot. Ko gre za lc_. demi skorju, ki zna biti debela, tudi več metrov, je treba paziti na vse »šibke točke*.
Kot bi vsega tega še ne bilo dovolj, spremlja težavno pot ledolomilca tudi sovjetsko polarno letalstvo, ki z nizkimi poleti kontrolira razmere na ledeni plošči, koder bo plul konvoj. Poleg tega so tu tudi helikopterji za preverjanje podatkov.
Na ladji so poleg številne posadke in več časnikarjev sovjetskih časopisov tudi številni znanstveniki in raziskovalci «raznili profilov*. Gre za fizike, hidrolo-ge, hidrografe, elektronske strokovnjake, inženirje navtike in tudi za ladjedelske izvedence. K tem dodajmo še številne radio-tehnike, mehanike, celo potapljače in podvodne varilce. Skratka z ledolomilcem «Sibir» ter z ladjo «Kapetan Miševski* pluje po Severnem Ledenem morju zelo številna znanstvena odprava, ki ie tehnično tako opremljena, da lahko obe ladji označimo kot ploveč velikanski visoko specializiran laboratorij.
Ob tem se ponuja vprašanje: Čemu vse to?
Lahko bi rekli, da je ta «tura» vojaškega značaja. V času druge svetovne vojne so se v Murmansku ustavljali konvoji, ki so dovažali iz ZDA pomoč Sovjetski zvezi v boju proti nacistični Nemčiji. Veliko teh konvojev je med potjo izgubilo več ladij, ker so jih napadale v severnih predelih nemške podmornice. Toda to je preteklost. Sovjetski strokovnjaki pravijo, da sedanji poskus služi trgovskim namenom, kajti pot skozi Severno Ledeno morje bo krepko skrajšala razdaljo med zahodnim pristaniščem Murmanskom in Vladivostokom na skrajni vzhodni točki Sovjetske zveze. Poskus, kolikor bo uspel, ima torej izredno ekonomsko veljavo in se torej tudi ti veliki stroški izplačajo. Tako pravijo v Moskvi. Hkrati nam ta plovba pove, kako se je od časov balona «Italia» izpopolnila vsa ona tehnična služba, ki služi varni plovbi ali varnemu letenju.
Novost na knjižni polici
Elisabelta Penali:
«L’ultimo dialogo»
Pri založbi aSocieta artistica letteraria - Trieste» je pred kratkim izšla drobna knjižica z naslovom «L'ultimo dialogom («Poslednji dialog*), ki jo je napisala tržaška pesnica Elisabelta Pe-nati. Gre za pogovor med Smrtjo in življenjem, ki ga avtorica posveča spominu pogumne matere. Iz nekaterih biografskih podatkov, na katere namiguje Ennio Emili v uvodu, izvemo namreč, da je mati Penatijeve med zadnjo vojno rešila življenje mnogim, vojakom
vseh narodnosti in sicer tako, da jih je skrila pred Nemci v svojem stanovanju pri Sv. Jakobu. Tvegala je seveda mnogo. Nemci so jo ujeli in ji zagrozili z obešenjem, vendar ji je na koncu le uspelo ostati pri življenju in veseliti se ob misli, da je zmagala v boju proti smrti.
Dialog, ki nas pobliže spominja na literarno zvrst, v kateri se je v italijanski-, književnosti še zlasti odlikoval Giacomo Leopardi, je prej pesniškega kot filozofskega značaja in prej liričen kot dramatičen. Vendar je v njem toliko ganljive človečnosti in pristne vere v moč življenja, da nas pretrese že ob prvih straneh, pa čeprav si morda ne znamo obrazložiti razloga za našo čustveno soudeležbo v mislih Penatijeve, ki se kot tanka, a trdna pajčevina razpredajo v konfliktu med obema protagonistoma dialoga. Bržkone zna pesnica s svojo zanesljivo poetično intuicijo spremenili v neposrednost tudi to. kar je že po definiciji le posredno. V mislih i-mamo tu predvsem filozofski a-spekt dela. ki nas paradoksno prepriča samo zato, ker se ne poslužuje logike, kot bi bilo naravno, ampak izključno čustvene razgibanosti, ki temelji v slepi, naivni veri, da smrt ne more premagati življenja, dokler je na zemlji ljubezem.
Čeprav je «Poslednji dialog» napihan v prozi, je torej predvsem pesniško delo. In kot pesniško delo ga moramo brati, če ga hočemo pravilno razumeti in obogateti ob pesničini viziji najdragocenejših vrednot življenja.
Penatijeve doslej še nismo poznali. Prepričani pa smo, da bomo o njej še slišali govorili, še zlasti, če bo svojemu velikemu pesniškemu talentu znala poiskati bolj kongenialna izrazna sredstva.
JOSIP TAVČAR
MALI LOŠINJ — Posebni oddelek jugoslovanske vojne mornarice je te dni zaključil 8-dnevno akcijo za dvig posmrtnih ostankov s «MB-11», to je tiste partizanske «vojne ladje*, ki je tik ob osvoboditvi leta 1945 naletela na nemško mino in se potopila ter odnesla s seboj na dno morja tudi 17 borcev, med katerimi ata bila tudi dva člana istrskega ljudskega odbora. Kosti padlih partizanov bodo pokopali, v skupno grobnico v Malem Lošinju.

ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Dnevnik J, — KRONIKE Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
13.00	Komika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.45	Argumenti
18.15	Adam in dež — risanka
18.20	Brata Plem Plem - risanka
18.30	Ninetline zgodbe
19.05	Programi pristopanja k TV
19.20	Trije vnuki in majordom — TV film
20.00	DNEVNIK
20.40	V Evroviziji iz gledališča Scala
MANON LESCAUT DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Stari poklici, nova šola
17.45	Kos papirja
18.15	Program za mladino:
Samo sprehod:	opazujemo
naravo
18.50 Iz parlamenta in
DNEVNIK 2 - ŠPORT 19.10 Dober večer s . . .
FRANCOM FRANCHIJEM
19.45	Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	II balordn - drugo nadalj.
21.45	Preteklost in sedanjost Pravica in zgodovina — OD NORNBERGA DO VIETNAMA
22.55 SREČANJE V DVEH, sledi Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.15	POROČILA
18.35	Ostržek
19.00	Obzornik
19.10 Slovenski rock - Predmestje
19.45	Žive zapornice 20.28 Odločilni zadetki
20.30	DNEVNIK
21.00	Odrske luči
22.05	Razgledi
22.45	DNEVNIK
23.05	R. Graves: Jaz, Klavdij — 23.55 POROČILA
Koper
21.00	Otroški kotiček
21,15	Odprti prostor
21.30	DNEVNIK
21.45	Maščevanje nevidnega človeka — film
23.30	Zakladi britanskega muzeja
Zagreb
19.45	Prijatelji glasbe
21.00 Odrske luči —■ glasbena od.
22.05	Noči in dnevi — nadalj.
23.20	športna reportaža
23.35 Zloba — film
ŠVICA
20.25 Afrika: dokumentarec
21.45	Jean Christophe — nadalj.
to; 16.15 Z nami je . . .; 16.40 Gla • beni odmor; 16.45 Plošče: !'■ Poslušajmo: 17.40 Glasbeni notes,
18.00	Ob petih popoldne; Primorski dnevnik; 18.45 Žaba na glasba; 19.00 Melodije na tekočem traku; 19.35 Naši zbori P jo; 21.00 Zvoki: 21.32 Nedeljs*0 jutro; 22.17 Orkestri lahke glasbe,
22.30	Simfonični koncert; 2 i-™ Lahka glasba za lahko noč.
7.00,
RADIO 1
8.00, 10.00, 12.00.
13,00,
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2; 9.05 Tuji pevci v Sanremu; 9.30 Iz beležnice Borisa Pahorja; 9.35 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.05 Rojstna hiša naših mož;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Na sporedu je opera; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Primorska poje; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Veliki izvajalci; 15.35 Mladi in glasba; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji;
17.30	Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Emme-elle; 10.00 Z nami je...; 10.15 Lahka glasba;
10.32	Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; .11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče;
14.33	Poje ansambel Chocolats;
14.45	Orkestri lahke glasbe; 15.00 Antologija; 15.10 Lahka glasba; 15.32 Orkester Pabla Rotera; 15.45 La vera Romagna; 16.00 Na potovanje; 16.05 Poje Astrid Gilber-
I .v/V, U.UU, jv/.vv/, 1 “•	n«
14.00,	15.00. 17.00. 19.00, 21.00 ročila; 6.00 Glasbeno prebujenj0'
7.40	šport; 8.40 Danes v pa™* mentu; 8.50 Glasbena srečanja;
9.00,	10.35 Radio anch'io; H' Emilija - Romagna; 12.05. 13-30 in jaz; 14.05 Jazz; 14.30 V nem jeziku govoriš?; 15.05 8i
■car; 16.25 Strnjena opereta; *'■ Radijska igra; 18.20 Film in/1'! ■ gov filmski trak; 19.30 Vec®1 , program; 19.35 Big band; 2 • Simfonična sezona; 22.30 Ors stri v noči; 23.15 Lahko noč.
SLOVENIJA
6.90 , 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, B-J?
12.00,	13.00.	15.00.	16.00, 19;!"’
20.00	Poročila; 7.20 Rekreacij*’ 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.36 naših sporedov; 9.08 Glasb® matineja; 10.05 Radijska šo ’
10.35	Iz glasbene tradicije Ju»!j slovanskih narodov; 11.40 Tu stični napotki; 12.03 Znano in Pr‘ ljubljeno; 13.10 Z orkestri ul A" listi: 13.30 Kmetijski nasveti; Pihalne godbe vam igrajo; J4, Obvestila in zabavna glasba; l4, k Priporočajo vam . . .; 14.50 čl°v in zdravje; 15.05 Glasbena P1"* ljica; 16.18 Naši umetniki ml*® poslušalcem; 15.30 Glasba P°. , ljali; 16.30 Napotki za turist’
16.35	Glasbeni intermezzo; Jb-Naš gost; 17.00 «Vrtiljak»;
Z opernih odrov; 20.20 Zabav^ glasba; 20.35 Lahko noč. otroci-
20.45	Minute z ansamblom MjjJ,*
[): 22. P
Kumra: 21.00 Stop pops 20_:_ Oddaja o morju in pomorščaki ' 23.20 Besede in zvoki; 24.05	,
terarni nokturno; 24.15 Jazz P’0 polnočjo; 1.05-4.30 Nočni progr*«'
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspešno boste izvedli program, ki ste si ga začrtali. Oprite se na svoje prijatelje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zaradi svoje neprevidnosti boste utrpeli precejšnjo škodo. Manjši spor v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vaše energije bodo Začele popuščati. Ne hodite s poti, ki vas je že vodila k cilju.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Opazni bodo pri vas nagibi k tveganim pustolovščinam. Skušajte rešiti svoje čustveno vprašanje.
LEV (od 23.7. do 22,8.) Bodite
Horoskop
bolj sproščeni do sodelavcev. Ne bodite preveč cinični. Pazite na zdravje.
DEVICA, (od 23.8. do 22.9.) Na vašo dejavnost bodo vplivali predstojniki. Skušajte rešiti svoje čustveno vprašanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) Vzdušje primerno, da razčistite neke ideje. Ne nasedajte kapricam nekega člana vaše družine.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21. 11.) Težko boste dosegli vse tisto, po čemer težite. Nekoliko živčno
razpoloženje v družini.
STRELEC (od 22.11. do 20>d Nekoliko težavno bo šlo delo rok. Nekaj vas vleče v sm®1’’
ni preveč priporočljiva.
KOZOROG (od 21.12. do Uveljavili se boste, kjer najt11
20.1)
pričakujete. Otresite se družb®1 ki vam ne ugaja.	„
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) & upajte v srečo, kajti sami ne ste zmogli vsega. Vaša nepr®* ljenost vam bo škodovala. . :
' RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušaj te
ram. načrte.
se prilagoditi trenutnim ra»‘ n. Nekdo vam bo razkril sv J
■fm
v -** Ji »,
*»	■»" HifcnU K»
TJVTliSmt./ 0.0	mam:	-0 V-.	3» W'
Knjige vam razkrivajo lepote besedne umetnosti
Obiščite razstavni prostor Mladinske knjige iz Ljubljane na Tržaškem sejmu.
Pripravili smo Vam izbor slovenske in jugoslovanske besede ter predstavili
prevedena dela tujih ustvarjalcev
Zbirke in posamezne knjige lahko naročite
«
v	Ul. sv. Frančiška 20 - TRST

n
mladinska knjiga ljubljana
11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI
Bearzot: Srečanje z nemško ekipo
Argentina 78 /C Mo Ztt MS Zelo dokll Šoltt»
Obenem je tudi izrazil mnenje, da bo Nizozemska lažji nasprotnik, kot je bila ZRN
(®*n Po nesrečnem srečanju z Nemci italijanskem taboru ni bil najbolj peteri. Prav vsi, od igralcev pa to palčnega vodstva, so bili moralno ""ti, ker se jim je izmuznila iz 2 dragocena zmaga. Bearzot je bil nekoliko kritičen. «V prvem pol-jU», pravi Bearzot, »smo napravili el(>j taktičnih napak s tem, da smo 5rajali z nizko igro, ki se je vejo končala v neprebojnem gozdu /8 nasprotnih branilcev. V drugem ^ a smo našo igro nekoliko razširili. *r *mo bili primorani, saj je najstnik strnil vse moči samo na ®rambo. Telesna priprava mojih i-rjfcev Je izredno dobra, lahko bi jjfl vsak dan boljša. S tem neodlo-Jll|n izidom pa slej ko prej še ni J* izgubljeno. Sedaj se moramo spo-.dfeti z Avstrijo in zmagati. Vse pa * odvisno, kako se bo končal nepo-,[edni obračun med ZRN in Nizozem-<**•* Italijanski tehnični vodja pravi, ^ Ji osebno želi zmage Nizozemcev: .Jtem pa bomo igrali naše posled-2 karte in možnosti za mesto v fi-Prav z Nizozemci. Ekipa Happla natni ne bo imela tako lahkega de-' kot z Avstrijo, ker sem trdno preran, da je lažje premagati njih, J® zahodne Nemce. Nesrečna tekma . ZRn je bila za nas dobra šola. Jsem zadovoljen, da moji enajste-" dajajo laskav naslov najboljše
ekipe, glede na tisto, kar je doslej pokazala v 'Argentini.*
Po končani tekmi med Italijo in ZRN je obveljalo splošno mnenje, da se mora enajsterica svetovnih prvakov zahvaliti samo sreči, če ji je uspelo izbojevati v tem prvem polfinalu dragoceno točko. Zmago Italiji pa je to pot preprečila samo smola, ki je «az-zurrom* kar večkrat obrnila hrbet. Tudi ta tekma, kot prejšnje (izjema je morda samo skromna Mehika) je pokazala, da Nemci s tako igro ne bodo ponovili uspeha izpred štirih let. Čeprav varovanci Schona spadajo v ožji krog »velikih*, so pokazali nekatere hude pomanjkljivosti, ki bodo v prihodnjih nastopih še veliko bolj prišle d0 izraza. To je predvsem njihova neučinkovita igra v napadu. Kar tri srečanja so odigrali brez zadetka (Poljska. Tunizija in I-talija) in samo skromna Mehika je morala plačati hud davek (s šestimi prejetimi goli), če so Nemci v tekmi z Italijo le preprečili najhujše, pa jim po vsej verjetnosti s tako igro to ne bo uspelo v drugem polfinalnem srečanju z Nizozemsko, ki je v sredo dobesedno zmlela solidno Avstrijo.
Enajsterica Bearzota je Pokazala na argentinskem «mundialu» veliko več. Pred «azzurri» so morali najprej položiti orožje Francozi, potem Madžari
WAUVKjrOR
Ul. Milano 27/A — Tel. 62862
TRST
ZASTOPNIK:

HONDA
/ODRINI
OBLAČILA —GUME
OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193
šport
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
usnjena galanterija
TRST — Ul. G. Gallina 1 — Tel. 61-954
velika izbira poletnih torbic in usnjenih artiklov.
MAGAZZINI
TOLENTINO
Ul. XXX Ottobre 3/5, tel. 61600
kopalke v 100 različnih modelih po zmernih cenah

-jeans - zavese
oblačila
JEANS & CASUALS NAJBOLJŠIH ZNAMK ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE PO UGODNIH CENAH
TRST
Ul. Torrebianca 39 Ul. Roma 13
in kot zadnji še domačini. Pred odhodom v Argentino niso pripisovali Italiji tako ugodnih razpletov niti na.i-večji optimisti. Pri vseh nogometaših je prišl0 do velikih sprememb. Njihove psihofizične sposobnosti so se neverjetno dvignile, kot tudi mentaliteta glede odnosa do same igre. Želja vseh Po uspehu je vidna na vsaki tekmi. Med njimi ni nobene »zvezde*, čeprav nekateri napovedujejo, da si bo Bettega nadel neuradni naziv »mister mundial*. Edina slaba točka v italijanski reprezentanci je Antognoni, ki ni v vseh štirih tekmah pokazal tistega, kar so vsi od njega pričakovali. Vsi upi, da bo ta odlični nogometaš v prihodnje le zaigral tako kot zna pa se prav gotovo ne bodo uresničili. Nesrečni Antognoni ima za (o tudi opravičilo. Kdo se spomni dra. matičnega konca prvenstva njegove e-najsterice Fiorentine? Potem je prišla na vrsto poškodba noge in vse je kazalo, da bo moral ostati doma. Med vsemi potniki za Argentino je najmanj treniral in to je seveda sedaj v teh težkih nastopih vidno. Na njegovo moralo ni najbolje vplivala niti konkurenca Zaccarellija ter nazadnje še neprijetna novica, da je žena izgubila še drugega otroka. Poleg tega je bila tudi njegova naloga na igrišču ena najbolj težavnih. V nadaljevanju prvenstva je izredno težko, da se bo njegova igra izboljšala. Po vsej verjetnosti, ga b0 Bearzot že v naslednjem nastopu zamenjal. če je bil italijanski tehnični vodja tako odločen, da je zamenjal Grazianija z Rossijem, je pričakovati, da bo tudi to pot ukrepal po svoji uvidevnosti.
LESTVICA 2. POLFINALNE		SKUPINE			
BRAZILIJA	1	1	0	0	3:0	2
ARGENTINA	1	1	0	0	2:0	2
POLJSKA	1	0	0	1	0:2	0
PERU	1	0	0	1	0:3	0
Disciplina
Revrezentanca Avstrije in Nizozemske sta do sedaj najbolj korektni in disciplinirani ekipi na svetovnem. prventvu. Zadnja na tej
lestvici je, seveda, Madžarska.
• • *
Slovo
Selektor madiarske reprezentance Lajos Baroti je izjavil, da bo 30. junija zapustil vodstvo državne vrste.
* * #
Diskvalifikacija
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je za eno leto diskvalificirala škotskega nogometaša Wil-lija Johnstona, ki je pred tekmo s Perujem zaužil poživila, še hujšo kazen je za nesrečnega Škota
zahteval neki argentinski advokat, ki je Johnstona prijavil sodišču. Škota bi po argentinskih zakonih
.ahko obsodili tudi na tri leta ječe.
* # #
Nestrokovnjak
Brazilski časnikar je tako označil selektorja državne reprezentance Claudia Coutinha: ^Zanimivo, da je država, ki ima 100 milijonov nogometnih tehničnih direktorjev, izbrala za vodjo državne reprezentance
edinega,
posla.*
ki sploh ne pozna tega
Užaljeni
No tiskovni konferenci v hotelu, kjer je poljska reprezentanca, so predstavniki te ekipe protestirali, ker je neki argentinski dnevnik izjavil, da je obnašanje Poljakov na svetovnem prvenstvu precej sproščeno, «kot bi bili turisti in ne reprezentanti*.
ATLETIKA
MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO
KAR ŠEST BOROVIH ZASTOPNIKOV
Borova odprava v Firencah: Sonja Antoni, Patrizia Padovan, Marinka Semolič, Irena Tavčar, Daniela Tretjak in Gabrijel Sedmak
Danes se bo v Firencah pričelo I v Mantovi deseta) in enkrat v šta-letošnje državno prvenstvo za mla-' feti 4x400 m, kjer so borovke osvo-
dince in mlajše mladince, oziroma za iste starostne skupine ženskega spola. Tekme so zelo važne, saj so najpomembnejši cilj za vse mlajše atlete, ki se enkrat letno pomerijo na državni ravni in se borijo za naslov državnega prvaka. Navadno so zmagovalci teh prvenstev tudi avtomatično vključeni v državne mladinske reprezentance.
Za borovce bo letošnje prvenstvo res izrednega pomena. Nastopilo bo rekordno število «plavih» predstavnikov: kar šest. Tako množične u-deležbe na državnem prvenstvu ni naše društvo še nikoli imelo. To pa je sad odličnega dela naših trenerjev ter vztrajnosti in resnosti atletov. V glavnih obrisih vam predstavimo te atlete.
SONJA ANTONI. Mlada borovka je ena najstarejših članic ženske atletske sekcije, saj je začela s treningi leta 1975. Najbolj ji ustreza tek na 400 m, čeprav je uspešno tekmovala v skoraj vseh tekaških disciplinah od 100 m pa do 1500 m. Nastopila je že dvakrat na državnem prvenstvu mlajših mladink, enkrat posamično (leta 1976 je bila
iiiiiiiiiiitffiimMiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiHiiiiiiiminiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiimiiHiiiiimiiiimiiiiiiiuimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
V DOKAJ DINAMIČNI IN LEPI TEKMI
Argentina zasluženo odnesla poljski ekipi ves izkupiček
V 2. polfinalni skupini se je s tem uvrstila v najožji krog kandidatov za uvrstitev v finale
Argentina — Poljska 2:0 (1:0)
ARGENTINA: Fillol, Olguin, Tar-rantini, Galvan, Galleho, Passarel-la, Houseman (po 83. min. Ortiz), Ardiles, Kempes, Valencia (po 45. min. Villa), Bertoni.
POLJSKA: Tomasevski, Macule-witz, Szymanowsky, Zmuda, Kasper-szak, Navvalka, niek, Maszaller zur), Szarmak.
SODNIK: Eriksson (Švedska).
STRELEC: v 26. in 70. min. Kempes.
Argentina in Poljska sta včeraj vsaj delno popravili slab vtis iz kvalifikacij in prikazali lep ter hiter, čeprav včasih raztrgan nogomet. Zmagali so domačini, ki so zmago zaslužili predvsem po drugem zadetku in ki so bolje izrabili priložnosti, ki si jih je pripravil njihov
napad. Največ zaslug za zmago pa imata dva igralca: srednji napadalec Kempes, sicer najboljši strelec
prevzeli vajeti igre v svoje roke, predvsem po odličnem nastopu Vil-ie, ki je nadomestil Valencio. Villa
španskega prvenstva, ki je tokrat je gospodaril na sredini igrišča, ta-
lllinililllllllllilllllillilillllillMIlliililiiiliilttiiin
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiii
iiiuiiimiiiii
V 2. POLFINALNI SKUPINI
Argentina in Brazilija imata največ možnosti
Poljska in Peru sta verjetno že izločena
Po prvem kolu druge polfinalne skupine sta na prvem mestu lestvice Argentina in Brazilija, medtem ko nimata za sedaj Poljska in Peru nobene točke.
Presenetljiva je bila predvsem zmaga Brazilije, ki je pokazala zadovoljivo igro, kakršne nismo videli v prejšnjih tekmah. Brazilci so tako zopet vključili v krog favoritov za osvojitev prvega mesta. Kaže, da je bila začasna odstranitev Claudia Coutinha od vodstva reprezentance le koristna. Roberto, ki je dosegel zmagoviti gol proti Avstriji in s tem napredovanje v polfinale ter Batista in Dirceu so odlično zamenjali bolj znana Rive-lina in Žica in prinesli boljšo igro na sredini igrišča in v napadu.
Nasprotno, so v sredo Peruanci zaigrali daleč najslabšd tekmo na letošnjem »mundialu*. Posebno Cu-billas in vratar Quiroga sta bila nezanesljiva, kar je seveda reprezentanco drago stalo. Po tem porazu so se seveda možnosti za u-vrstitev v eno od dveh finalnih tekem za Peru zmanjšale.
Tudi Poljska je verjetno že izpadla iz konkurence za končno zmago. V tekmi z Argentino je zgrešila neverjetne priložnosti za zadetek, med drugimi celo enajstmetrovko.
Argentincem se pa sedaj odpira pot v finale. Kljub zmagi pa je domača ekipa pokazala preveč napak in negotovosti, predvsem pa v o-brambi.
Verjetno bo že nedeljski spopad med Argentino in Brazilijo odločal o zmagovalcu v skupini. Po pred videvanjih se v Rosariu pripravlja prava južnoameriška »fiesta*. Organizatorji obžalujejo le dejstvo, da bo srečanju lahko sledilo samo 40.000 gledalcev, medtem ko stadion v Buenos Airesu sprejme 80.000 oseb. Vseeno pa so vstopnice že zdavnaj razprodane in bo v nedeljo v Rosariu velika zmešnjava. Seveda, bo mobilizirana tudi policija, saj ne bo to srečanje zgolj na športnem terenu, ampak vsesplošno, ker vlada med Argentinci in Brazilci velika rivaliteta. Menotti je izjavil, da bo njegova ekipa igrala izrazito napadalno, čeprav ni niti njega zmaga s Poljsko preveč prepričala. V brazilskem taboru je sedaj o-
končno zablestel in z dvema osebnima prodoroma postavil končni rezultat ter vratar Fillol, ki je s številnimi izrednimi posegi rešil svoja vrata, potem ko se je v domači Lato, Deyna, Bo- j obrambi kaj zataknilo. Poljska je (po 65. min. Ma- j tokrat zaigrala veliko bolje, vendar pa je s svojimi silovitimi napadi v prvem polčasu preveč zanemarila obrambo in pustila veliko prostora nasprotnikovim napadalcem. Houseman, Kempes in Bertoni so svoje neposredne nasprotnike večkrat pččf&rali ’*lh samo Bertoni jeva netočnost je rešila Tomasevskega Hujše kfižni. Veliko priložnosti sta si pripravila na drugi strarii 'tudi Lato in Boniek, vendar sta bila v zaključkih oba netočna, medtem ko je Deyna v 37. min. zgrešil enajstmetrovko, ko je s slabotnim (in predvsem netočnim) udarcem dovolil Fillolu, da je brez težav ubranil strel.
Pobudo so pravzaprav prevzeli najprej Poljaki, ki so dali vtis, da z večjo vnemo iščejo zadetek. Nekaj priložnosti za Lata, katerega je dobro organizirana obramba ustavljala tudi zaradi slabega dne Szar-maka, na drugi strani pa dobri prodori Bertonija in Housemana, s katerima sta imela Maculewitz in Zmuda veliko dela. V 26. min. pa je gol domačih le presenetil prisotne. Bertoni je lepo kombiniral s Kempesom, ki je izrabil široko vrzel v poljskem moštvu, prišel do kazenskega prostora in z ostrim strelom premagal Tomasevskega. Gol je precej demoraliziral Poljake, ki pa so vseeno obdržali pobudo vse do 37. minute, ko je argentinska obramba zakrivila vrsto napak po strelu iz kota, Lato pa je streljal v prazna vrata. Fillol je bil brez moči, Kempes pa se je izkazal tudi kot vratar in je žogo z reko odbil v kot. Enajstmetrovko je streljal Deyna, skoraj sredi vrat, tako da Fillol sploh ni imel težav. Argentinski vratar je kmalu nato sijajno odbil še Szarmakov strel in rešil svoja vrata.
V drugem polčasu so domačini
dni divjale kritike in polemike na račun celotne reprezentance. Nedvomno bo nedeljski zmagovalec i-mel že skoraj v žepu vstop v finale, ker edina, ki lahko še prekriža račune je Poljska, ki pa mora zmagati v obeh preostalih tekmah in to z lepo razliko v golih. Reprezentanca Peruja je verjetno že zgubila vse upe.
Kot kaže bo torej južnoameriška ekipa skoraj gotovo v finalu za prvo mesto. Argentina in Brazilija imata po dve točki. V primeru zmage Argentine bi bilo verjetno že vse odločeno, ker igra Brazilija v zadnjem srečanju s Poljsko, ki je mnogo močnejši nasprotnik od Peruja.
iiHuiiiiiiiiMimtiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiftiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitmiiiiiiMiiiiti
STRELEC ODLOČILNEGA GOLA PROTI AVSTRIJI
Oliveira sporna osebnost v brazilski reprezentanci
v ' / /
Admiral Nunes ga šiiti, trener Coutinho zapostavlja
Imenujejo ga »Dinamita*, v šestih letih je kot srednji napadalec pri ekipi Vasco De Gama dal preko 300 zadetkov. V državni reprezentanci je v 31 tekmah kar 24-krat stresel nasprotnikovo mrežo. Že dalj časa je ljubljenec admirala Nunesa, ki je predsednik brazilske nogometne zveze in tudi vodja brazilske reprezentance na svetovnem prvenstvu.
Ime mu je Carlos Alberto Oliveira, «Roberto» za brazilske navijače. Star je 25 let, poročen in je pred kratkim -^stal oče. Dal je edini gol v tekmi med Brazilijo in Avstrijo ter tako omogočil »cariocam*, da so se uvrstili v polfinalni del. S tem zadetkom je pripomogel k temu, da se je v Braziliji občutno znižala raven umorov in sarrlomorov zaradi «mutidiala» in je s tem tudi rešil glavo trenerju Coutinhu. Bil je gotovo v skupin «golpistov», ki so nameravali odstraniti Coutinha in je bil vedno mnenja, da igra
zračje mirno, potem ko so prejšnje Brazilija slabo, ker ji trener s tem,
ko da so bili argentinski napadi bolj številni in nevarni. Vseeno sta imela Szarmak v 55. minuti in predvsem Lato v 62. minuti izredni priložnosti, strela pa sta končala za las mimo gola. V 70. minuti je Kempes ponovil podvig iz prvega dela in izrazil podajo Ardilesa z novim strelom zunaj kazenskega prostora. Po drugem zadetku je Poljska popustila in Bertoni ter Kempes bi lahko dosegla še kakšen gol, ki pa bi le prestrogo kaznoval Gmochove varovance.
Vse torej govalca gentino
»rej kaže. te okunin. in Brazinj
da bo treba zma-e iskati med JV; jo, upali pa Di si trditi, da so domačini do sedaj pokazali le nekaj več.
jile 5. mesto. Njen rekord na 400 m znaša 59”7, v letošnji sezoni pa je bil njen najboljši dosežek 60”3. Ce bo v Firencah pretekla progo pod minuto, ima konkretne možnosti, da se uvrsti v polfinale.
PATRIZIA PADOVAN. Borova skakalka bo tokrat prvič nastopila na državnem prvenstvu, sicer pa moramo omeniti, da je pred dvema sezonama že dosegla norme za nastop, in sicer v skoku v daljino in v peteroboju, vendar se je tedaj zaradi poškodbe morala odreči prvenstvu. Njen najboljši rezultat je 5,44 m v skoku v daljino, borovka pa je v teku te sezone večkrat dokazala, da velja boljše mere. Torej lahko pričakujemo visoko u-vrstitev Padovanove, le č,- bo odpravila svoje težave z zaletom.
GABRIJEL SEDMAK. Edini naš predstavnik moškega spola v Firencah bo mladi Križan, ki je letos pod vodstvom novega trenerja Iveka Pertota, v res kratkem času dosegel zavidljive uspehe. Če bi ponovil na prvenstvenih tekmah svoj rekordni met ali ga celo izboljšal, bi imel konkretne možnosti, da Se uvrsti v finale. Moramo pa dodati, da je naš naimlajši predstavnik zaenkrat še dokaj neizkušen. Vsekakor nastop v metu kopja na tem prvenstvu je že izreden u-speh za Gabrijela, ki trenira komaj eno leto.
MARINKA SEMOLIČ. Ta atletinja ima nedvomno vsaj en društveni rekord, to je v »smoli*. Že dve leti jo namreč neprestano pestijo poškodbe. Vsekakor bo mlada sprin-terka iz Sesljana v veliko pomoč štafeti, ki bo tekla v naslednji postavi:, Sonja Antoni, Patrizia Padovan, Marinka Semolič in Daniela Tretjak. Vse te atletinje trenirajo pod vodstvom Duška Švaba.
IRENA TAVČAR. Nedvomno je ta atletinja najvidnejša predstavnica Borove ekipe. Njeni uspehi so že vsem znani. Naj pripomnimo le, da že štiri leta zaporedoma nastopa na državnem prvenstvu in da je lani tudi osvojila zmago. V lanski sezoni je tudi oblekla majico i-talijanske državne reprezentance. Tudi v letošnjem prvenstvu Ima dobre možnosti, da se uvrsti med najboljše, zaenkrat pa še ne vemo, katero disciplino bo izbrala, saj ima možnost zbiranja med metom diska in krogle. Njen trener je že od vsega začetka Vojko Cesar.
DANIELA TRETJAK. Mlada plavolasa sprinterka je v letošnji sezoni dosegla res lepe uspehe. S časom 12” v teku na 100 m je namreč dosegla nov deželni rekord na tej i^lČ(glji"DTTtr je-Wla tudi v deželnem delu mladinskih iger in je večkrat dokazala, da nima nasprotnic v deželnem merilu, ki bi ji la*--

ko ogrožale prvo mesto. Kaj bo lahko dosegla na tem prvenstvu, je prava uganka, saj so predvidevanja zelo težka ko gre za tako kratko tekmo, kot je tek na 100 m, kjer je boljši ali slabši start lahko odločilen za končni izid.
A. B.
AVTOMOBILIZEM : '>
V ANDERSTORPU
Na poskusnih vožnjah Andretti najhitrejši
ANDERSTORP (Švedska) — Na dirkališču v Anderstorpu so se pričele uradne preizkusne vožnje za VN Švedske, ki bo jutri. Tudi tokrat je Američan Andretti na lo-tusu dosegel najboljši čas. takoj za njim pa se .je uvrstil Južnoafričan Scheckter. Ferrarista Reute-mann in Villenueve sta zasedla peto oziroma sedmo mesto.
LESTVICA
1.	Andretti (ZDA) lotus, r2T058 s povprečno hitrostjo 167 km na uro
2.	Scheckter (J. Afrika) wolf-ford 1'23"628
V NEDELJO NA REPENTABRU
Odprtje balinišča
Repentabor bo v nedeljo, 18. junija, dobil novo in izredno koristno športno izgradnjo. Tega dne bodo namreč svečano odprli balinišče z dvema stezama. Na tem športnem objektu pa je še dom, ki ga bodo v nedeljo poimenovali, in okrepčevalnica.
Ob tej priložnosti bo novoustanovljena balinarska sekcija PD Kraški dom z Repenta-bra pod Rupo priredila mednarodni turnir, ki se ga bodo udeležile naslednje ekipe: Balinarski klub z Repentabra, Hrast iz Kobjeglave, Kras-Metal iz Sežane, tri moštva s Tržaškega ter Gaja iz Padrič in Gropade, Polet z Opčin, Kras iz Zgonika ter domači ekipi Kraški dom A in Kraški dom B.
Skupno bo torej tekmovala 8 ekip v četverkah.
K. M.
3. Petterson (Šve.) lotus	I’23"170
4. Jaboulle (Fr.) renault ELF	
1’23”963	
5. Reutemann (Arg.) 1’24”237	ferrari
	ppa
TENIS
ZA DAVISOV POKAL
Švedska zmagala s 3:2
Um nepričakovano, a zasluženo premagal Svenssona Željko Franulovič nudil Bjornu Borgu močan odpor
BEOGRAD — Sloviti švedski tenist Bjom Borg je dosegel tretjo in odločilno točko za svoje barve in tako odločilno pripomogel švedski reprezentanci, da se je uvrstila v naslednje kolo Davisovega pokala. Jugoslovani so nudili nasprotnikom močan odpor.
Izkušeni Franulovič je v prvem srečanju z dokajšnjo lahkoto premagal Johanssona, medtem ko je v predzadnjem srečanju mladi Ilin z borbeno igro v petih setih premagal Svenssona in tako izenačil stanje na 2:2. Odločilno srečanje med Borgom in Fra-nulovičem pa se je razživelo le tretjem setu, ko je domačin le vil v težave švedskega asa in bil s 7:9.
KONČNI IZID
Švedska — Jugoslavija
1.	DAN
Franulovič — Johansson 3:6,
7:5, 7:5
Borg — Bin 6:0, 6:0, 6:2
2.	DAN
Borg, Bengtsson — Franulovič,
4:6, 6:2, 6:0, 6:0
3.	DAN
Ilin — Svensson 4:6, 6:4, 3:6, 6:0, 6:3 Borg — Franulovič 6:2, 6:2, 9:7
v
spra-
izgu-
3:2
11:9,
Ilin
Panatta v četrtfinalu
BRUSELJ — Na mednarodnem teniškem tekmovanju v tem mestu
da vsiljuje taktične spremembe, vira igro.
Coutinho, ki je hotel »evropeizi-rati* Brazilijo, ga ne more trpeti; prvič zato, ker je Roberto »priporočen* in drugič, ker je njegov slog igre grob, njegov način igranja ti- j pično italijanski.
Brez dvoma bo Roberto vzrok hu- j dih sporov v brazilski ekipi. S tem, da je dal zmagoviti gol proti Avstri- j ji je postal «narodni heroj*, trener j pa ga namerava pustiti na rezervni | klopi, ker je (po njegovem mnenju) j slabš; od Reinalda in ima le dobro telesno osnovo ter dober čut z,a gol.
Brez dvoma se s tem Roberto ne bo strinjal. Ko je izvedel za to, je dodal, da bi se v primeru, če bi ostal na rezervni klopi, preselil k At.leticu v Madrid, ki mu je ponudil za prestop v španske vrste baj no vsoto denarja.
Pričakuje se poseg admirala Nunesa. Ali bo uspelo trenerju Cou tinhu odstraniti še Roberta, poleg Rivelina?
ŠZ BOR
sklicuje za ponedeljek, 19. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju, na stadionu L maj
IZREDNI IN 20. REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red izrednega obč. zb.
1.	Izvolitev predsedstva
2.	Sprememba pravil
3.	Razno
Dnevni red rednega obč. zb.
1.	Izvolitev predsedstva
2.	Izvolitev volilne komisije
3.	Poročila
4.	Diskusija k poročilom
5 Poročilo nadzornega odb.
6.	Volitve
7.	Razno
TA OBJAVA VELJA KOT VA BITO ZA VSE ČLANE IN SORODNE ORGANIZACIJE
se je včeraj Italijan Panatta uvrstil v četrtfinale. S 6:1/ 7:5 je premagal Francoza Govena.
Zugarelli pa je izgubil s Francozom De Blickerjem s 5:7, 6:4, 6:1.
Dirka po Švici
VOLKETSWIL (Švica) - Belgijec Verlinden je zmagal v prvi etapi krožne dirke po Švici Spreiten-bach - Volketswil, ki je bila dolga 179 km in je s tem osvojil tudi rumeno majico.
Od Italijanov je bil Carmelo Barone, ki je osvojil peto mesto z i-stim zmagovalčevim časom.
ADELAJDE (Avstralija) — V prijateljski nogometni tekmi je Grčija premagala Avstralijo z 1:0.
PRED NASTOPOM NA TURNIRJU
Koristen trening za našo reprezentanco
Kot smo že poročali se bo jutri m Nabrežini začel turnir v miniba-s^etu za igralce ■ letnika 1966. Včeraj st,' naši igralci, ki bodo nastopali v reprezentanci, odigrali trening i^kmo z ojačeno ekipo Sokola (kategorija »propaganda*). Zmagali so sicer izkušeno—.> nasprotniki, naši minikošarkarji pa »o povsem zadovoljili, še posebno dvojica Gulič-Ušaj, ki je izvedla nekaj lepih protinapadov.
Izid:
Sokol — Slov. reprezentanca 76:70
SOKOL: Punis 28, Terčon 32, Ca-harija 6, Peric, Kobal 6, Pangos 4, Bogateč.
SLOVENSKA REPREZENTANCA: Tavčar 10, Volk 2, Bradassi 4, Žerjal 2, Devetak 4, Ušaj 12, Bandelj 2, Gulič 22, Sedmak 2, Feri 6 in Pertot 4.
Dokončen spored turnirja pa je naslednji:
Jutri, v soboto, 17. junija:
18.00: Servolana - Visintini 19.15: Don Bosco - Slovenska reprezentanca
V nedeljo, 18. junija:
18.00: finale za 3. mesto 19.15: finale za 1. mesto

BOKS
ZA DVOBOJ PARLOV-C0NTEH
Mrzlično pričakovanje
Oba boksarja sta dokaj optimistično razpoložena
BEOGRAD — V tem kraju vlada mrzlično pričakovanje za jutrišnji boksarski dvoboj med Parlovom in Contehom za svetovni naslov pol-težke kategorije (verzija WBC). Organizatorji so izjavili, da v pri meru, da bodo razprodali vseh 108 tisoč vstopnic, bodo postavili stolice na atletsko stezo.
Parlov je pred srečanjem opti mist. Kljub temu, da se zaveda da je nasprotnik izredno nevaren, je Mate prepričan, da bo zmagal.
Conteh pa .je izjavil, da bo do mača publika prav gotovo prednost za Parlova, da pa je sam med dvobojem tako zbran, da publike sploh ne sliši. Nedvomno pa mu bo manjkala angleška publika, na katero se je nedvomno že privadil.
Naj omenimo še, da ie kar dvaintrideset krat zmagal in bil' poražen le enkrat. Parlov pa je v tri indvajsetih dvobojih enaindvajset krat zmagal, enkrat remiziral, en krat pa je bil poražen.
MADRID — Evropski prvak težke kategorije, Španec Evangelista bo prvi izzivalec Holmesa, ki je
pred kratkim osvojil svetovni naslov (po verziji WBC).
Kraški pohod v Trebčah
V okviru praznika KP1 za vzhodni Kras bo tudi orientacijski pohod. Udeleženci v skupinah naj se zberejo na startu, v Trebčah (v Dolinkah) najkasneje ob 9. uri, v nedeljo, 18. junija, kjer bedo dobili vsa potrebna navodila. Glede na veliko zanimanje z" tovrstno športno udejstvovanje, pričakujemo številno udeležbo skupi i z vsega področja.
Slovenska kulturno-go-spodarska zveza sporoča, da predvideni jutrišnji POSVET O ŠPORTU ODPADE iz tehničnih razlogov.
Novi datum posveta bo pravočasno sporočen.
Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 36 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotno 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
likih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 fntnl Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sozal|°
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT« • DZS • 61000 L|ubl|an».
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih:
18.800 lir. Fina.,^.,,	, ,v#a— —, —.............. ...... ,
400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed ■ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanlje-JuljiSK' krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz v Italiji pri SPI.
0 ruriuni|tJ-oui'iw;. vseh drualh dežel
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StfOn 6
16. jlinijo 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fzdaja^.J in tiska ^ ^
ZTT
Trst
Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZARADI SPORNEGA VPRAŠANJA CISJ0RDANIJE IN GAZE
Predsednik izraelske vlade
Begin namerava odstopiti? preiskavo o petoveljskem atentatu
Dajan in Weizman zahtevata kompromisno rešitev • Odločitev pade v nedeljo
TEL AVIV — Po včerajšnji u-radno nestrjeni vesti, da utegne izraelski zunanji minister Dajan odstopiti, če predsednik vlade ne zavzame popustljivejšega stališča do spornega vprašanja o usodi zasedenih Cisjordanije in Gaze, so se razširile še govorice, ki jih je oov-zel ves domači tisk in po katerih naj bi nameraval v prihodnjih dneh odstopiti tudi sam ministrski predsednik. To bi seveda lahko porazno učinkovalo na trenutno sicer prekinjena mirovna pogajanja med Egiptom in Izraelom in v nedogled od godilo rešitev celovite bliž-njevzhodne krize.
Vztrajno se širi glas. da je 65-let-ni Begin izmučen zaradi preobremenjenosti z delom in skrbmi, predvsem pa hudo bolan (lani je prestal resen infarkt in bil odtlej večkrat v bolnišnici). Če k temu dodamo. da se je v lastni vladi znašel v manjšini glede problema Cisjordanije in Gaze, potem je domneva o njegovem skorajšnjem odstopu in odprtju vladne krize povsem utemeljena. Odstopu se lahko izogne le tako, da se postavi na spravljivejše gledišče do arabskega življa na zasedenih ozemljih (in s tem tudi do Palestincev), to pa pomeni, da se mora odreči svoji Irmi in prisluhniti zunanjemu ministru Dajanu oz. obrambnemu ministru Weizmanu, čeprav z različno obraz ložitvijo, onadva zahtevata od Begina, da sprejme ameriški predlog o čimprejšnji rešitvi spora glede Cisjordanije in Gaze.
Z drugimi besedami: po prvotnem izraelskem načrtu, od katerega
Katoliški zdravniki za izvajanje zakona o splavu
Begin nikakor noče odstopiti, naj bi Cisjordanija in Gaza ostali pod vojaško zasedbo še pet let, v katerih bi sicer uživali določeno u-pravno avtonomijo, a šele nato naj bi brez vsake naglice pričeli misliti o nadaljnjih potezan — Dajan in Weizman po hočeta, da se usoda prizadetih območij razčisti že takoj in da po izteku petletnega prehodnega obdobja Cisjordanija in Gaza zaživita v novi ureditvi.
Zadnjo besedo bo morala vlada izreči v nedeljo. Do tedaj ostane Begin zaprt na lastnem domu, da se temeljiteje pripravi na ooslednjo ofenzivo nasprotnikov, (dg)
Na procesu Lockheed zaslišali
Lefebvrove sodelavce
Kritično stanje v rimskih bolnišnicah
RIM — Medtem ko «Civilta cattolica« nadaljuje s svojimi izjavami proti zakonu o splavu, je že 200 katoliških zdravnikov, bolničarjev, profesorjev in teologov podpisalo poziv, namenjen zdravstvenemu osebju. V njem podpisniki izjavljajo, da so pač proti splavu, nikakor pa ne proti zakonu, ki skuša preprečiti brutalno resničnost splava, in ki je res lahko neprimerno sredstvo, toda zaenkrat nepogrešljivo. Zaradi tega so nasprotni ravnanju Cerkve, ker s svojo propagando v korist vseh tistih, ki iz moralnih vzrokov nočejo aplicirati tega zakona, ne koristi nikomur, temveč le veča zmedo in ohromitev po bolnišnicah.
V vseh treh rimskih bolnišnicah (San Giovanni, Politec-nico, San Giacomo), -kjer so uvedli splav, je namreč situacija kritična. V bolnišnici San Giovanni opravljata splav le 2 zdravnika, v bolnišnici San Giacomo 5 zdravnikov ni kos delu, medtem ko se pomožno osebje upira. Na Politecnicu je res 8 zdravnikov na razpolago, toda tej iniciativi sta se uprla primarija, ki sta predložila sodstvu pismeno obrazložitev. Trenje med osebjem se iz dneva v dan veča, medtem ko število žena, ki hočejo preprečiti nosečnost, neprenehoma raste. Temu trenju, zmedi in ohromitvi se hočejo podpisniki o-menjenega poziva izogniti, (ml)
RIM — Po kratkem premoru zaradi primera Giacchi je včeraj razširjeno ustavno sodišče nadaljevalo razpravo o škandalu Lockheed. Zaslišali so tri priče, sodelavca Le-febvrovega urada Egidia Baragatti-ja in Renza Chiovendo ter podjetnika Maria Argentona, ki je poravnal dolg 310 milijonov lir, s katerimi je Ovidio Lefebvre nlačal drugi obrok politične podkupnine.
Zasliševanje je potekalo po ustaljenih kolesnicah, priče so se kot običajno zatekale k «ne vem« in «se ne spominjam«. Baragatti je skušal neprepričljivo dokazovati, da je bil navaden knjigovodja, ki ga šefi niso obveščali o namenih raznih bančnih operacij. Njegovo ime in podpis pa je na številnih brzojavih Lockheedu, kar je res zanimivo za navadnega uradnika. Chiovenda je kljub obotavljanju povedal nekaj novega, in sicer, da je imela Lockheed v Italiji pravo podružnico, u-službence pa je po nalogu Lockheed plačeval »uradnik« Baragatti. Več Chiovenda ni povedal, vloge Baragattija ni pojasnil, vsekakor pa ni bil stranska figura, kot skuša na vse kriplje dokazovati. Mario Ar-genton pa je seznanil sodnike s po ravnavo svojega dolga Antoniu Le-febvru. Znesek je nato Ovidio Lefebvre uporabil kot drugi obrok podkupine. Argenton.jp m podojilo plačal 7 odst. otresti, ni pa hotel pojasniti, če ga je Antonio terjal k poravnavi dolga, (voc)
RIM — Včeraj so pričeli z od-
go letalo) in za nosilko helikopterjev, ki ne služi v obrambne namene. »Parlamentu je treba vrniti vlogo prj usmerjevanju in nadzorovanju obrambne politike, da se preprečijo nesmotrno načrtovanje in preveliki izdatki,« je poudaril Ac-came.
Gabriclla Parra bo zelo verjetno izpuščena
VIDEM — Državni pravdnik dr. Drigani bo danes odločil, če naj izpusti iz zapora ali pa naj še zadrži študentko Gabriello Parro, ki je bila osumljena udeležbe pri umoru načelnika jetniških paznikov Antonia Santora. Zahtevo po dekletovi izpustitvi je predložil, kot znano, njen zagovornik odv. D'Este.
Skoraj gotovo bo dekletu dovolil na prostost, saj se je izkazalo, da je njen alibi neizpodbiten, razen tega je bilo njeno včerajšnje soočenje s pričama atentata neuspešno. V tem primeru bo preiskava stekla zopet na novo, sicer pa tudi še ni dano vedeti, če je bil napad na pokojnega politične ali navadne zločinske narave.
PARIZ — Na umetniški dražbi so včeraj prodali pohištvo in u-metnine pariškega stanovanja pokojne operne pevke Marie Callas. Izkupiček dražbe je znašal 439 milijonov lir.
S TISKOVNE KONFERENCE ODVETNIKOV BATTELLA IN MANIACCA
Tržaško sodstvo mora ponovno začeti
Očitno fašistično ozadje atentata ■ Prihodnji teden razprava pred kasacijskim sodiščem
TRŽAŠKI DNEVNIK
VOLILNI PROGRAM SSk
(Nadaljevanje z 2. strani)
Odvetnika Battello in Maniacco med včerajšnjo tiskovno konferenco
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllUlimillllllllHIIIIIIIIMIIIIIirillllllllllllllllllltllllllllUIIIIIIUIIIlllllllllllMlllllllimillllllllllllHIIIIIIIII
REDNA TISKOVNA KONFERENCA GLASNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA
Jugoslovanska vlada o perečih vprašanjih, ki tarejo Afriko
Zadovoljstvo JfRJ ob zadnjih ..izjavah ZRN, da .iijc# vlada ne more več, dopuščati zločinske dejavnosti protijugoslovanskih skupin na svojem ozemlju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — Glasnik /veznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na včerajšnji tedni ti-
stranjevanjem razbitin translorma- j snovni konferenci odgovoril na šte-torja v rimski četrti Laurentina, ki'	- - ■	»—»»•»
,	,	. vilna vprašanja časnikarjev. Naj-
ga je v sredo mučila eksplozija pe- j prej je pohvalno spregovoril o po-klenskega stroja. Tehniki predvide	prjprav na ministrsko konfe-
vajo, da bodo namestili nov trans- renco vseh neuvrščenih držav, ki formator v roku 15 do 20 dni. Obe- bo julija v Beogradu, nato pa je ocenili tudi približno ško- govorji 0 vprašanjih, ki zadevajo
nem so
do, ki naj bi znašala 600 milijonov Ur.
Obrambne izbire brez posvetovanja v parlamentarni komisiji
RIM — Predsednik komisije za obrambo poslanske zbornice socialist Falco Accame je izrazil zaskrbljenost zaradi vesti, da je vlada nakazala deset milijard lir za načrtovanje novega taktičnega bojnega letala «AM-X» in za študije lovca prestrezača, ki bi moral zamenjati dosedanjega »F-104«.
Obrambno ministrstvo je postavilo parlament ponovno pred izvršeno dejstvo, kot pred meseci, ko se je odločilo za načrt «MRCA» (predra-
razmere v Afriki.
Ko je Kalezič komentiral pošilja-
četka in mi z njo kot takšno tesno sodelovanja. Njeni odnosi z drugimi državami so njena stvar, tako kot to velja za odnose drugih neuvrščenih in ostalih držav z drugimi državami. Znano je, da so lahko med neuvrščenimi državami razlike v stališčih in pogledih na razna vprašanja, pa tudi med nami in Kubo. Na primer prj nekaterih vprašanjiii razvoja in vloge neuvrščenega gibanja. O tem se pogovarjamo odkrito. Izid ministrskega sestanka koordi
državljane Zvezne republike Nemčije. Naravno so takšni pristopi ne
Obtožnica proti goriškemu državnemu tožilcu Brunu Pascoliju, karabinjerskemu generalu Dinu Min-garelliju in njegovim sodelavcem zaradi izkrivljanja preiskave o petoveljskem atentatu predstavlja pomemben korak naprej na poti k odkritju atentatorjev. Tako sta ta dokument ocenila dva izmed zagovornikov prvotnih obtožencev petovelj-skega atentata, ki so bili že pred časom vsi oproščeni, goriška odvetnika Nereo Battello in Roberto Ma niacco na tiskovni konferenci, na kateri sta orisala dosedanje delo in bodoče obveznosti. Ta ocena obtožnice je še zlasti posledica kratkega pripisa beneškega preiskovalnega sodnika, ki je odredU predajo kopije vseh aktov tržaškemu glavnemu državnemu pravdništvu, ki bj tako uradno razpolagalo z elementi, da ponovno začne preiskavo o petoveljskem atentatu.
Sicer pa je beneški preiskovalni sodnik s precejšnjo gotovostjo označil atentat kot politično kriminalno dejanje in torej ovrgel tiste teze. ki so se jih ves ta čas oprijemali goriški preiskovalci, ki so trdili, da je atentat delo navadnih kriminalcev. Beneški preiskovalni sednik je med drugim mnenja, da bi bilo treba petoveljski atentat povezati z drugimi političnimi terorističnimi de janji v deželi Furlaniji Julijski krajini v letu 1972 ter izrecno rmenil atentate na železniško progo Trst Benetke in poskus preusmeritve letala na ronskem letališču, obenem pa tudi najdbo skladišča razstreliva v kraški jami prj Nabrežini ter poudaril da je bilo tam skrito tudi razstrelivo vrste T4, torej taso, kakršnega so uporabili teroristi v Pe-tovljah.
Karabinjerji pa so bili gluhi na vsa opozorila o fašistični prevratni ški dejavnosti in so naprej poizvedovali v krogih skrajne levice, ko so se ta poizvedovanja izkazala kot j j,iemov j neuspešna, pa so se odločili za: yslo I «krajevni kriminal«. Baje je k temu pripomogla tudi obveščevalna služba SID, ki je tako povelje poslala polkovniku Mingarelliju.
Tržaško glavno državno pravdni-štvo mora sedaj primerno ukrepati.
Jasno je, da je po šestih letih zelo težko odkriti storilce, vendar pa je treba nujno preveriti tiste sledi, ki bi lahko privedle na sled atentatorjem. «Pri tem pa se je naša naloga zaključila,« pravi odv. Battello, kj poudarja, da si zagovorniki ne
zagotovitvi vsaki družini primerno stanovanje; ureditvi vseh vprašanj, ki tarejo invalide, trajne bolnike, upokojence, sirote in obnemogle; po e-nakili pravicah in dolžnostih v zaslužkih in izdatkih vseh državljanov; vseh socialnih in gospodarskih pridobitvah delavcev tako v tovarni kot zunaj nje.
Glede kmetijstva je v volilnem programu SSk rečeno, da ga je treba modernizirati in specializirati, da je treba prenehati z razlaščanji in apli-ciranjem takih krivičnih zakonov, kot je državni zakon 865/71, da je treba povečati podpore ob toči, poplavi ali suši.
Za delavstvo je rečeno, da je treba odpraviti brezposelnost in povečati delovna mesta v krajih, ki so zdaj pod vplivom močnega izseljevanja, da mora dežela posvetiti posebno skrb vajencem in mladim delavcem, da je treba izboljšati celotno socialno in bolniško zavarovanje.
Program se nadalje zavzema za razmah malih in srednjih podjetij katerekoli stroke z nizkoobrestnimi posojili, z znižanjem davkov, dalje za razvoj turizma v deželi z odpravo obstoječih vojaških služnosti in končno zato, da dežela Po svojih pristojnostih prispeva., da se bo šolski sistem tako spremenil, da bo zadostil zahtevam današnjega časa. Zato naj dežela omogoči zidavo šolskih stavb in sledi razvoju problemov, ki zadevajo univerzitetne študente, katerih število se med slovenskim prebivalstvom stalno veča.
želnega sveta, da se bo v njem 4°' sledno zavzemal za uresničevanje vse»
slovenskih pravic.
Volilna zborovanja
SSk
Ob 17.30 pri Fernetičih; ob 18-® na Colu; ob 18.30 v Briščikih; o 19.00 v Repniču; ob 19.30 na Trg'1 Oberdan in ob 20.30 v Repnu.
KPI
Ob 10. uri na Ponterošu (J. But‘ lo); ob 10.30 na Trgu Stare mitnic' (M. Pessato); ob 10.30 pred vel'" blagovnico PAM, ob 11. uri v
S. Marco in ob 11.30 na Trgu sv:
rajonsk*
Jakoba (kandidati za
barnico (J. Burlo); ob 12. uri ® Trgu Venezia (M. Pessato); ob 1* uri pred tovarno Stock (P. Luša)’ ob 15. uri v Miljah (J. Burlo 1 W. Bordon); ob 16.30 pred tovarn" Modiano in ob 17. uri pred tovarn1; Sadoch (P. Šema in L. Ardessj); ob 17. uri v Žavljah (J. Burlo, n; Bordon in P. Nicolini); ob 17.30 Barkovljah (F. Carbone); ob
uri na Trgu Cavana (F. Monfale®* in A. Zanin); ob 18. ur v Ul. 7»
V zadnjem poglavju volilnega programa SSk ie poudarek na nujni potrebi. da si SSk izvoli lastnega predstavnika, ki ga je že imela v prvi, drugi in tretji zakonodajni dobi de-
nello (G. De Rosa); ob 18.30 Nabrežju Grumula (P. Šema); ® 18.30 v Devinu (G. De Rosa in N' Budin); ob 19.30 v Naselju S. MR“' ro, (D. De Rosa in G. DepangheD’ ob 19.30 v Ul. Vostri in ob 20.30 > Ul. Vidacovich (U. Poli); ob 19/* na Trgu sv. Jakoba (A. Cuffar°' V. Vidali in R. Costa); ob 20.30 v Domu pristaniških delavcev (R. Cjj sta, G. De Rosa in C. Sibelia); 0 21. uri v Soščevi hiši na Prosek (G. Rossetti, C. Tonel in B. Iskra)' ob 21. uri v Zgoniku (J. Gerbec)’
•IIIIIIIUIIMItlIMMMIIHMIIIMIIHItllllimilllMIUlmiSMtItIfimKIllItHMIIIIIMIItlimilllfllllllllllimiirtllItH1
• Akvarij je odprt ob delavnikih ® praznikih od 9. do 12. ure in od do 18. ure.
H*4
Berlinguer in Signorile
(Nadaljevanje 2. strani,
govoro osredotočil na analizo danjega političnega življenja in F tem orisal vlogo, ki jo je KD ime od junijskih volitev leta 1976 & jinski tajnik Gianfranco Carbone j današnjih dni, pri reševanju podtajnik Edoardo D Amore. Do- j vilnih velikih Vprašanj, ki so ozn*
V polemiko z meščansko se predvsem spuščata pokra-
sprejemljivi v odnosih med narodi | morejo, lastiti nalog, ki so lastne in državami,« je naglasil glasnik j poHcijskmi organom in sodstvu, zveznega tajništva za zunanje za T>"
deve Mirko Kalezič.
VLADO BARABAŠ
nje medafriških vojaških si) v zair- nacijskega biroja neuvrščenih v Ha-sko pokrajino Saba, kar podpirajo ’ '	--1--Ji' —-
vani je potrdil vse poglavitne prvine identitete, narave in akcije gibanja neuvrščenosti in ie b’l pomembeh korak v pripravah
konferenco v Beogra-
nekatere zahodne države, je dejal:
«Ustanavljanje kakršnihkoli medafriških vojaških sil ie problem, ki ga morajo po našem prepričanju re- j ministrsko ševati same afriške države «> okvi-1 du.» ru Organizacije afriške enotnosti.! časnikarji so Kaleziča prosili, naj V zvezi s tem ponavljamo našo pri • komentira nedavno izjavo zahodno-pravljenost, da podpremo vse pobu- j nemškega državnega ministra Juer-
Ja	#.1.1 ama AH/fnnllAAl	I'm!	f\ >	___ 111.'_L----1_-A — J _	. , I a .1 a r/U
I Pri tem pa je treba dodati, da se je vodstvo tržaškega sodstva po u-pokojitvj desničarsko usmerjenega sodnika Antonia Pontrellija spremenilo. Žal pa se razmere niso spremenile v Gorici, kjer državnemu ! pravdništvu še vedno na'tol ju je PEKING — Podpredsednik vlade 1 Bruno Pascoli. eden izmed obtožen-Keng Piao, pomočnik zunanjega i cev' Jp ^od? ,y kratkem morali pred ministra Han Njen-lung in pomoč- beneške sodnike. O sedanji vlogi Pa-
Cesla čez Karakorum
nik ministra za prometne zveze Pan Či so odpotovali včeraj v Pakistan,
zelo! kjer bodo prisostvovali svečanemu na! odprtju «najvišje ceste« na naši
de in sklepe organizacije afriške e-notnosti, ki prispevajo h krepitvi varnosti afriških držav in k utrjevanju njihove neodvisnosti.«
V zvezi s pisanjem tujega tiska, da je Jugoslavija izrazila zaskrbljenost Kubi zaradi navzočnosti njenih vojaških sil v Afriki, pa je Kalezič izjavil:
«Kuba je neuvrščena država, članica gibanja neuvrščenosti od za-

Z //BLAGOSLOVOM* FRANZA J0SEFA STRAUSSA
Zadnji Habsburžan v evropskem parlamentu
Z dvojnim, avstrijsko-nemškim državljanstvom bo lahko zastopal vse svoje ^potencialne podanike*
DUNAJ — Oton Habsburg - Lota-rinški, najstarejši, sin avstrijskega cesarja Karla, bo bržkone izvoljen v evropski parlament pod pokroviteljstvom in z »blagoslovom« bavarskega »buldoga« Franza Josefa Straussa, kar predstavlja očiten na pad na tolikokrat opevano avstrijsko nevtralnost. Zadnji Habsburžan bo namreč čustveno zastopal predvsem svojih sedem milijonov in pol »potencialnih podanikov«, Bavarci mu služijo le kot odskočna deska, ki mu jo je ljubeznivo priskrbel Strauss.
Na Dunaju so do skrajnosti zaskrbljeni ob tem oživljanju duhov preteklosti, vsa pobuda namreč izpade kot poskus ponovnega an-schlussa, če ne pa vsaj kot očitno vmešavanje bavarske krščanske de-
lojalnosti .je treba pripomniti, da ni nikoli zapustil skrite želje, ki je je tolikokrat izrazil v tujini: obnoviti avstrijsko monarhijo, ki bi obsegala tudi Bavarsko in Tirolsko, seveda južno. Za dobro mero lahko omenimo »kakanjske« parade v Innsbrucku ob njegovi 60-letnici in blazni »revival« hladne vojne ob grobu ogrskega škofa Mindszentyja na Gosposvetskem polju, kjer je brez večjih težav obudil iz pepela nevarna nagnjenja in zločesto miselnost. ki še vedno tli v avstrijski stvarnosti. Prav zato mu .je zgor-njeavstrijski guverner Maurer omogočil ohranitev avstrijskega držav ljanstva, ne da bi o tem obvestil dunajske vlade. Zadnji Habsburžan je namreč vsega spoštovanja vredna osebnost evropskih reakcionarnih
mokracije v notranje zaaeve avstrij- krogov, ki si želijo »združene Ev-Oton .je namreč pri-1 rope«, desničarske seveda, ki m ne
ske republike dobil državljanstvo zvezne republike Nemčije in obdržal tudi avstrijsko, kar je mogoče ie tistim, ki imajo posebne »patriotske« zasluge.
Vse kar je Karlov sin naredil, pa je bil povratek v Avstrijo po drugi svetovni vojni (leta 1961), ko je prisegel, da se je za vedno odpovedal prestolu in da bo postal lojalen avstrijski državljan. S tem si je pridobil lastniško pravica nad ostanki habsburškega imetja. Glede
bila »okužena s socialističnimi jami.« (voc)
Kako rešujejo problem starih na Angleškem
LONDON — Komaj se je začelo poletje in že britanske oblasti mi-
slijo na zimo. Bolje povedano, na to ,kako bodo trpeli mraz stari ljudje. Iz »bele knjige«, ki jo je sestavil Malcolm Wicks po naročilu ministrstva za socialne probleme, izhaja, da je vsako zimo podvrženih nevarnosti bolezni in celo smrti zaradi mraza 700.000 priletnih moških in žensk, ki nimajo toliko denarja, da bi primerno ogrevali stanovanje.
Anketa, ki se nanaša sicer še na 1. 1973, je pokazala da rti,se že v zimskih mesecih temperatura v stanovanjih starih oseb. ki žive same, največ 15 stopinj nad ničlo, mestoma pa znaša celo manj kot 12.
Vlada že misli na to, da bi starim ljudem znižala tarife za porabo elektrike in jim brezplačno delila termoelektrične odeje. Z druge strani že nekaj let skrbi za nesrečnike in nesrečnice tudi državna ustanova za električne dobave: stanm o-sebam ne ukine dobavljanja električnega toka, če so morda « zamudi s plačilom, razen tega ie uvedla zanje poseben način plačevanja
»Bela knjiga« poziva pristojne dejavnike, naj najamejo določeno število brezposelnih, ki bi na domovih priletnih in siromašnih oseb urejevali termično izoliranje. Zanimivo bi bilo vedeti, če so italijanske o-blasti kdaj pomislile na takšne in podobne pobude.
gena Wischnewskega, da vlada ZR Nemčije ne more več doouščati zločinske dejavnosti na zahodnonem-ških tleh proti Jugoslaviji. Uradni glasnik tajništva za zunanje zadeve je v tej zvezi dejal:
«Z razumljivo pozornostjo smo sprejeli izjavo ministra Wischnew-skega, zlasti pa tisti del izjave, kjer je rečeno, da Vlada ZR Nemčije ne more več trpeti kriminalne in teroristične dejavnosti proti Jugoslaviji z ozemlja ZRN in da se mora odločno lotiti zatiranja takšne dejavnosti. Razumljivo je naša javnost z zadovoljstvom sprejela to i-zjavo, zlasti pa to velja za naše državljane, ki živijo in delajo v ZRN, ki so pogosto izpostavljeni izsiljevanjem in pritiskom in so tarča napadov fašistično - terorističnih skupin. Nikoli nismo dvomili o tem, da vlada ZRN lahko napravi konec kriminalni dejavnosti teh skupin, katerih dejavnost izvira še iz časov fašizma. Praktično uresničevanje tega stališča vlade ZRN, kakor so ga pojasnili pristojni organi, bi lahko odpravilo eno od vprašanj, ki obremenjujejo naše sicer dobre odnose in bi pomenilo r,ov prispevek k napredku plodnega sodelovanja med SFRJ in ZRN.«
Sledilo je še vprašanje: «Kako v luči izjave ministra Wischnevvskega ocenjujete najnovejše protijugoslovanske demonstracije v Mannhei-mu 3. junija in v Stuttgartu 9. junija, ki so potekale s soglasjem in toleranco uradnih organov?« Mirko Kalezič je na to vprašanje odvrnil:
Z jugoslovanske strani so bile pristojne oblasti v Baden - Wuerttem-bergu in Bonnu odločno opozorjene na te provokacije, v katerih so sodelovali znani pripadniki fašistično - teroristične emigracije iz v ec mest ZR Nemčije in nekaterih drugih držav in tudi na škodo za odnose in normalno sodelovanje med državami v boju proti terorizmu, ce bodo takšne provokacije še naprej dovoljevali. Očitno v ZR Nemčiji delujejo in vplivajo na javno mnenje tudi tiste sile. ki imajo dvojno moralo in merila — enkrat, ko gre za terorizem proti SFRJ in njenim državljanom, drugače pa, ko gre za
zemlji. Gre za 800 km dolgo cesto, kj prečka Karakorum in se povzpne tudi do 4.000 m nadmorske višine. Hkrati gre za prvo neposredno cestno zvezo med Arabskim morjem in Kitajsko. Gradili so jo osem let ob kitajski tehniški pomoči. Njena trasa je bila izpeljana deloma po starodavni «svilnati poti«, ki jo je ubral pred sedmimi stoletji Marco Polo.
CATANIA — Karabinjerji iz Ca-tanie in Neaplja so včeraj aretirali pet oseb zaradi prekupčevanja z mamili.
scolija pa odvetnika včeraj nista hotela govoriti. Vendar je treba pripomniti, da.je dokaj nenavadno, da človek, ki se bo moral v kratkem zagovarjati pred obtožbo zlorabe svoje funkcije, še vedno mirno in nemoteno opravlja svojo službo.
Sicer pa usoda prvotnih obtožencev petoveljskega atentata še ni dokončna. O njej bo prihodnji teden odločalo kasacijsko sodišče, k* pa seveda ne bo moglo mimo odločitve beneškega preiskovalnega sodnika. Ta odločitev kaže na erio samo možnost, ta je na popolno oprostitev vseh obtožencev. Že vse od začetka preiskave pa smo doživeli toliko presenečenj, da bi nas tudi drugačna odločitev ne mogla presenetiti.
BOJAN BREZIGAR
iimiiiitiMimitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHfNmiiiiitMiMlimiiitfiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHirctiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKADI NAMERNEGA STEČAJA PREK ŠESTIMI IETI
Rimska policija aretirala predsednika vsedržavnega združenja hišnih lastnikov
Zajet tudi njegov družabnik, tretjo osebo še iščejo
ločene sile, .je med drugim dejal j čevala to obdobje. Carbone, bi hotele spremeniti 25. junij v nekakšen referenrum, medtem ko je glavni problem zagotoviti mestu solidne odbore in omogočiti Okrepitev socialistične stranke, ki jp glavna napredna sila italijanskega političnega živi,je lija. Na volilnih shodih je na dnevnem redu tudi ekološko vprašanje, saj so se socialisti vedno zavzemali za boljše pogoje ’ življenja.
Za KPI je na Trgu De Gasperi govoril član pokrajinskega tajništva Ugo Poli, ki je poudaril, da se IKitno morali v teh desetih dneh, ki nas še ločijo od volitev odločiti bodočnosti Trsta in dežele. Z skrbljenostjo moramo gledati
PRF.D BLIŽNJIMI VOLITVAMI
Predlogi ARCI IM5& in ENDAS političnim strankam
o
za-
r.a
nadutost KD, je nadaljeval Poli, ki se predstavlja kot edina vodil na sila za mesto in deželo in hoče vladati sama, kar bi ji dovoljeval lo, da bi svoje zaveznike imela kot statiste brez vsakršne politične teže. Polemiziral je z nosilcem
RIM — Funkcionarji letečega oddelka kvesture so včeraj aretirali predsednika vsedržavnega združenja hišnih lastnikov Gianfilippa Del-li Santija. Ukrep ni sicer v zvezi z njegovo dejavnostjo na čelu Confe-dilizie, temveč z dogodki, ki so se začeli že pred devetimi leti in zaradi katerih je preiskovalni sodnik dr. Catenacci podpisal proti odv. Deili Santiju zaporni nalog pod obtožbo namernega stečaja, poneverbe poslovnih listin in prikrivanja računovodstva.
Odvetnik, kateremu je 56 let, je 1. 1969 ustanovil v Kostariki družbo za pomorski kontejnerski promet «Sarcon«. Družabnika sta mu bila enako stari dr. Costante Frigo, ki je bil ravno tako aretiran in tretja oseba, ki jo policija išče. Goljufivo poslovanje je po zatrdilih sodnih krogov zadalo znatno premoženjsko škodo koristnikom družbenih storitev, ki so se nenadoma prenehale 1. 1972 z razglasitvijo stečaja.
Delli Santi je univerzitetni docent, in sicer poučuje urbanistično pravo. V poslednjih mesecih je imel vrsto
konferenc o vprašanju pravične stanarine in razvoju ustreznih razprav na parlamentarni ravni. Svoj čas je izvrševal tudi odvetniški poklic na kasacijskem sodišču, razen tega je bil v obdobju 1970/74 občinski svetovalec, sicer kot zastopnik liberalne stranke ter sodeloval v občinski urbanistični komisiji Pozneje je prišel navzkriž s strankinim vodstvom, zaradi česar je opustil politično dejavnost in se popolnoma posvetil predsedstvu Confedilizie.
Združenje hišnih lastnikov je brž po predsednikovi aretaciji izdalo posebno sporočilo, v katerem izraža presenečenje nad dogodkom s pripombo, da pregon nikakor ni v zvezi z Delli Santijevim delovanjem na 'čelu Confedilizie, ampak gre pri vsem za strogo zasebno zadevo. Združenje z druge strani priznava odvetniku, da je skozi vseh šest let, kolikor časa pač vodi Confedilizio, deloval strokovno, korektno In pošteno. Predsedniški odbor organizacije se bo sestal na izredni seji prihodnji ponedeljek, da prouči morebitne posledice Delli Santijeve aretacije. (dg)
Volivci
Kljub 108 novim mladim volivcem, ki bodo ali so dopolnili osemnajsto leto med 12. in 25. junijem in bodo tako prvič volili, se bo število volilnih u-pravičencev v tržaški pokrajini zmanjšalo v primerjavi z nedeljskim ljudskim glasovanjem. Po dokončnem pregledu volilnih seznamov, bo v vsej pokrajini 238.694 volivcev, od katerih	je	108.022	moških	in 130
tisoč	872	žensk,	medtem ko je
bilo	na	referendumih	skupno
239.140 volilnih upravičencev. Teh 238.894 volilnih upravičencev bo glasovalo za obnovo deželnega sveta, medtem ko bo za občinske in rajonske svete volilo 214.903 volivcev tržaške občine, od katerih je 96.374 moških	in	118.529	žensk,	to je
manj, kot na nedeljskem ljudskem glasovanju.
Samo za deželne volitve bo volilo 6.254 prebivalcev iz de-vinskonabrežinske občine (2.988 moških in 3.266 žensk), 628 prebivalcev iz repentabrske občine 337 moških in 291 žensk), 10.936 prebivalcev iz miljske občine (5.283 moških in 5.653 žensk), 4.749 prebivalce!’ iz dolinske občine (2.330 moških in 2.419 žensk) in 1.424 prebivalcev iz zgoniške občine (710 mo ških in 714 žensk). V primerjavi s političnimi volitvami iz leta 1976, ko so že volili tudi osemnajstletniki (241.038 volivcev), se je število volilnih u-pravičencev v tržaški pokrajini znižalo za 2.144 enot, ali 0,9 odst.
Združenja ARCI, ENARS in W DAS, ki sc ukvarja,jo z novimi T& todaini dela pri organiziranju Pr^ stega časa, so naslovila demoJB*
tičnim silam ob volilni kampanji 1 obnovitev d eželnega. občinske^
in rajonskih svetov vrsto pre®? glov. Izvajanje zakona 382 o “.. centralizaciji države mora po ^ hovem mnenju odpreti nove P*^ spektive tudi na področju kult'1 in družbenih storitev z upori1 g javnih struktur, pri čemer u'or dežela' postati vodilni činitelj * novo politiko na področju šp°rt:| prostega časa in kulture, s pofl*.i, ranjem združevalnih in zadruž'1 pobud. Neposredna izvolitev rsJ?..e skih svetov pa odpira določne! možnosti za ožjo povezavo med . vamdškimi stvarnostmi in P0'1 |„ ozemlja, ob aktivni prisotnostni sodelovanju organizacij delavcev javnih ustanov.
Drevi v Trebčah praznik «FUnita in Del^
. M
Na pobudo krajevnih sekcij *v Opčin, iz Trebč. Bazovice-GroP^, de - Padrič se drevi prične v Tre
f_4.:..«!	nnla« “
čah festival «l’Unita in Dela«
celotno vzhodno planoto. Ob 19- „
ri se bo predstavil občinstvu * žaški partizanski pevski zbor. u-
kasneje pa bo na volilnem sh^
ivaaucjc	uu na vuuiucui
govoril Stojan Spetič, kandidat bližnje občinske volitve.
Danes začetek razstave vin v Nabrežini
Danes se bo na nabrežinsketo
gu začela 17. razstava domačih V1 j ki bo trajala tri dni. Sinoči so nadaljevale priprave na vašketo gu in tudi domača vina iz vse 0

pripravljena v nekdanjega otroškega skrbljeno je tudi
,rif
kletnih prosto' vrtca. za jedačo,
ne bo manjkalo čevapčičev, ražn!,
čev, pečenih piščancev, klobas ^
kandidatne liste KD za občinske volitve ki se predstavlja z bogatim programom, medtem ko ni tega izvedel, ko je bil deželni odbornik za industrijo.
Na Goldonijevem trgu je sinoči govoril član osrednjega vodstva KD posl. Guido Bodrato, ki je svoj
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
grahovih jedi, ki so letos pril
specialiteta. Organizatorji upa)fj
da jim letošnje muhasto v;eni® bo pripravilo kakega preseneča11^ in da se bo torej tridnevni pr&z,‘ odvijal v veselem vzdušju, kot . vsa prejšnja leta. Uradna otV° tev razstave bo ob 18. »ri.
Rezervno kolo kamiona zadelo kolesarja v glav®^
Za 37-letnega Bruna Braica .j
“ nv
Ul. Franca 24 včeraj res srečen dan. Ko se je zvečer P61,0, s kolesom po Miramarskem dre' redu namenjen proti mestu, f5a J, nenadoma zadelo rezervno kolo n movozečega kamiona, ki ga jc s. pravljal Fulvio Schiavon. Nest nega Braica so zaradi udarcev F glavi sprejeli na nevrokirurs«*^
oddelku tržaške bolnišnice, kje* ■ bo moral zdraviti približno 10 d11