QlZS/om
m
's/e,


fERi^kA Domovi[v/i
aMCRICAN in spirit FOREIGN IN UNGUAGE ONLY
NO. 125
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
HORNING NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 1, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Grške oborožene sile ostanejo ob strani
Predsednik grške vlade Ca-ramanlis je dobil obljubo oboroženih sil, da se ne bodo mešale v civilne zadeve.
ATENE, Gr. — V posebni izjavi za javnost je predsednik vlade Konstantin Caramanlis razkril, da je prevzel vodstvo nove vlade pod dvema pogoj e-ma: da se bodo vojaki vrnili v vojašnice in pustili vladi, da vodi državo, in da bodo v novi vladi sodelovale vse politične skupine. Oba pogoja sta bila izpolnjena in Caramanlis je dejal, da upa, da bo pri tem ostalo.
Vojaški vodniki so izjavili, da ne bodo na noben način ovirali politike nove vlade, razni politični vodniki pa so obljubili, da bodo sodelovali z novo vlado v njenem naporu reševanja spora o Cipru.
C aramanlisa je poklical v torek 23. julija, predsednik grške rej. uh like gen. Phaidon Gizikis V Pariz, kjer je živel 11 let v pro tovoljnem izgnanstvu, in ga Po. t al, naj pride domov in pre-Vz,č|j3 odgovornost za vlado Gr-cij\i|£o je naslednji dan v zgodnji pristal na atenskem letališču, if e šel -.takoj na sestanek z Vojaškimi in političnimi vodniki. Najprej je omahoval in hotel iorteti en dan odloga za odgovor, Pu so ga na sestanku prepričali, da za to ni časa in da naj takoj Priseže in prevzame odgovornost.
Ni mu preostalo drugega kot Pristati, kp je bila stiska tako °čitna. Grške vojaške diktature bilo konec, država je dobila P° 7 letih svojo prvo civilno vlado, ki je sprejela demokraci-•l0 kot načelo za svoje poslovanje. Nastop Caramanlisa kot Predsednika vlade in novega vodnika Grčije je bistveno spremenil položaj in končal grško o-Sarnljenost v NATO in v mednarodni politiki na sploh.
NOVI GROBOVI
Joe Žele Sr.
Na svojem domu je zadet od srčne kapi umrl 80 let stari Joe Žele Sr. z 19203 Kewanee Avenue, rojen v Kleniku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1913 in bil skozi 18 let pred svojo upokojitvijo zaposlen pri Murray Ohio Manufacturing Corp. kot oskrbovalec naprav, mož Frances, roj. Delost, oče Josepha Jr. (lastnika Žele Tavern na Waterloo in E. 152 St.) in Johna (Fla.), 15-krat stari oče, brat Katre, Frančiške in Johane (vse v Slov.). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 10. na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Kong. John J. Rhodes išče rešiiev za Nixona
Turki prevladali v premirju na Cipru
Sporazum o premirju na Cipru, podpisan v Ženevi, izpolnjuje vse temeljne zahteve Turčije na otoku.
Zadnje vesti
Washington, d.c. — Med
Posnetki, ki jih je v torek izbočil J. St. Clair v imenu Predsednika Nixona sodniku •T- Sirici, v razgovoru Nixona s Haldemanom 17. aprila 1973 hranjka traku za 5 minut raz-govora.
Washington, d.c. — Bivši
vodnik Associated Milk Producers Inc. Harold S. Nelson Je včeraj priznal svojo krivdo Pri zaroti za podkup zakladnega tajnika J. Connallyja. J. Connally in odvetnik J. Jacobsen iz Teksasa sta bila obložena v tej zvezi v začetku ledna.
Washington, d.c. — John
TJ- Ehrlichman, bivši Nixonov glavni pomočnik v notranjih 2adevah v Beli hiši, je bil vče-1-33 obsojen od 20 mesecev do 5 let zapora v zvezi z vdorom v urad dr. L, J. Fiedlinga, travnika dr. D. Ellsberga. Obsojeni je izjavil, da je nedolžen in je že vložil priziv. O. Liddy je bil obsojen od 1 do 3 let zapora, Bernard L. barker in Eugenio R. Martinez pa sta bila stavljena samo Ped nadzor za tri leta, ker sta 23 svoje dejanje “že bila do-v°lj kaznovana”, kot je dejal
sodnik.
IKOZIA, Ciper. — Vlada Cipr-^e republike je obdolžila určijo kršitve v torek spre-Jetega sporazuma in podpisa dogovora o premirju na Cipru. *urld naj bi zasedli
Ko med republikanci v Predstavniškem domu podpora Nixona kopni, išče njih vodnik John J. Rhodes možnost njene krepitve. WASHINGTON, D.C. — Podpora med republikanci v Kongresu za predsednika Nixona proti impeachmentu kopni ved- sv03e no bolj in nekateri že vidijo, kako utegne do pol republikancev v Predstavniškem domu glasovati za obtožbo Nixona. Vodnik republikanske manjšine v Predstavniškem domu John J. Rhodes iz Arizone bi rad sedanji tok zavrl, če ga že ne more okreni-ti.
Napovedal je v ta namen posebne seje, na katerih naj bi republikanski kongresniki razpravljali o impeachmentu sami med seboj namesto v javni razpravi v Predstavniškem domu, ki jo bo verjetno prenašala televizija.
Take seje naj bi preprečile vsak močnejši razkol v republikanski stranki in tako ohranile njeno enotnost za dobo po impeachmentu. Rhodes je prepričan, da je bila razprava v pravosodnem odboru “enostranska, da rečemo najmanj”. Priznal je, da so republikanski zagovorniki Nixona storili, kar so mogli, pa priznal tudi, da to ni bilo dovolj. On bi hotel biti v razpravi pred celotno zbornico uspešnejši. Nixonova obramba tam naj bi bila močnejša in bolj vsestranska.
Kot med republikanci izgublja Nixon v Kongresu podporo tudi med konservativnimi južnimi demokrati. Pred dvema mesecema so računali, da jih bo glasovalo proti impeachmentu 40 do 50, sedaj sodijo, da se je to število skrčilo na kvečjemu kakih 25.
ŽENEVA, Šv. — Po petih dneh in pol razgovorov med zunaj imi ministri Turčije, Grčije in Velike Britanije je bil po močnem predhodnem pritisku ZDA dosežen in podpisan dogovor o premirju na otoku Cipru. Četudi predstavlja dogovor v nekaterih stvareh kompromis, je vendar očitno, da je Turčija prevladala z vsemi svojimi temeljnimi zahtevami.
Zunanji minister Turčije Tu-ran Gunes in zunanji minister, Grčije George Mavros sta pozdravila dogovor kot začetek no- * ve dobe prijateljstva med obema deželama, članicama NATO, ki sta bili pred dvemi tedni tik pred medsebojnim vojnim spopadom. Britanski zunanji minister James Callaghan je označil dogovor o premirju na Cipru za prvi korak na “dolgi in trdi poti” k sporazumu.
V okviru dogovora o premirju bodo Turki obdržali na otoku oborožene sile, skupno preko 20,000 mož, dokler ne bo položaj na otoku urejen. Turčija je dobila pravico, da vrne na o-tok svoje oborožene sile, če bi čutila, da so otoški Turki ogroženi. Do nadaljnjega bodo turške sile obdržale vse zasedeno o- | zemlje, namesto da bi se umaknile na področje, ki so ga imele zasedenega v ponedeljek, ko je bilo doseženo prvo soglasje o premirju.
Trije zunanji ministri so napovedali, da se bodo znova sestali v Ženevi 8. avgusta in se lotili urejanja razmer na Cipru. K tem razgovorom bodo prišli 10. avgusta še zastopniki skih Grkov in Turkov.
Bivši državni guverner
Otto Kerner v zvezni ječi
LEXINGTON, Ky. — Otto Kerner je bil državni guverner v Illinois in nato zvezni sodnik. Po obsežni preiskavi je bil obtožen in nato obsojen sprejemanja podkupnine, kovanja zarote, izogibanja plačevanju davkov in kirve prisege v zvezi s konjskimi dirkami.
Obtoženi se je branil in se skušal rešiti s prizna do naj višjega sodišča, pa mu ni uspelo doseči oprostitev. Prejšnji teden je odstopil kot zvezni sodnik, ta teden pa je prišel sem v zvezno kaznilnico služit 3 leta zapora.
ZD prekinile razgovor z Vzhodno Nemči jo
cipr-
Nixon poslal Sirici prvih 20 posnetkov
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je v torek, kot je bilo dogovorjeno, poslal preko svojega pravnega zastopnika Jamesa St. Clair-ja zveznemu sodniku Johnu Sirici 20 posnetkov razgovorov v Beli hiši od 64, ki jih mora izročiti po odločitvi Vrhovnega zveznega sodišča.
Druga skupina posnetkov bo izročena jutri, kdaj pa vsi ostali, še ni Znano.
Sodnik J. J. Sirica bo razgovore poslušal in odločil, kaj ima zvezo z Watergate zadevami in kaj ne. Kar je za sodno obravnavo važno, bo sodnik izročil posebnemu javnemu tožilcu L. Javorškemu, ostalo pa bo vrnil v Belo hišo.
Zaradi oviranja prometa med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom so ZDA prekinile razgovore o izmenjavi poslanikov z Vzhodno Nemčijo. WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je objavilo, da 1 je prekinilo razgovore z vlado | Nemške demokratske republike o vzpostavi rednih diplomatskih stikov, ker je ta začela ovirati in motiti promet med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom preko svojega ozemlja.
Robert Anderson, zastopnik Državnega tajništva, je dejal, da je prišlo do “nekakega zastoja” na nekaterih glavnih cestah, ki vežejo Zahodno Nemčijo in Zahodni Berlin, od zadnjega petka. Mejne straže v Vzhodni Nemčiji vrše preglede in te zavlačujejo brez potrebe.
Zastoj pri prometu naj bi bil odgovor Vzhodne Nemčije na odprtje zahodnonemškega urada za čuvanje okolja v Zahodnem Berlinu. Vzhodna Nemčija je proti temu protestirala in grozila z “odgovorom”. Zahodne tri sile so Vzhodno Nemčijo posvarile, naj ne krši dogovora o nemotenem prometu, pa se zdi, da je ta s tiho podporo Sovjetske zveze to le storila kljub protestu zahodnih sil.	i
PRAVOSODNI ODBOR OMEJIL OBTOŽNICO NA SKUPNO 3 ČLENE
Pravosodni odbor Predstaniškega doma jfe odklonil člena obtožnice predsednika Nixona o tajnem, nezakonitem bombardiranju Kambodže ter o “goljufiji” pri plačevanju zveznih dohodninskih davkov. Dodal je prvima dvema o oviranju pravice ter o zlorabi oblasti le še tretjega o neizpolnitvi zahteve odbora po izročitvi posnetkov razgovorov v Beli hiši in drugega gradiva.
WASHINGTON, D.C. — Pra-	...
vosodni odbor Predstavniškega obtožnico vojaške nastope proti doma je v torek pozno zvečer Kambodži, ki jih je Nixon od-končal svojo razpravo o sestavi redil na svojo roko kot vrhovni obotžnice predsednika Nixona poveljnik v “varstvo” ameriških ter odložil svoje seje do 6. av- oboroženih sil v Južnem Viet-gusta, ko naj bi bila obtožnica namu, je spodletel. Zanj je bilo sestavljena in v končni obliki o- le 12 glasov, proti pa 26. dobrena za predložitev celotne- V enakem razmerju je bil od-mu P r e d s t a v niškemu domu. klonjen predlog vključitve v ob-
Med tem ko je pravosodni odbor izglasoval prvi člen obtožnice s 27:11, drugega pa celo z 28:10, je bil tretji, ki obtožuje predsednika odklonitve zahtev Kongresa po posnetkih razgovorov v Beli hiši, sprejet z le 21:17 glasovom, zadnja dva — prvi o letalskih napadih na Kambodžo, drugi o Nixonovih zveznih davkih in o rabi zveznih sredstev za izboljšanje Nixonovih domov — pa sta bila zavrnjena s 26:12.
Odločitev o obtožbi Nixona je padla preteklo pohoto zvečer, ko je pravosodni odbor odobril prvi člen obtožnice, ki dolži predsednika Nixona, da je oviral, preprečeval in zadrževal preiskavo in sodno postopanje proti vlomilcem v Watergate, da je kršil s tem svojo prisego, ki ga obvezuje skrbeti za vestno izpolnjevanje zakonov. Ta člen je bil izglasovan s 27:11, zanj je poleg vseh demokratov glasovalo tudi 6 republikancev v odboru.
Naslednji člen, ki obtožuje predsednika Nixona zlorabljanja predsedniške oblasti, je dobil še večjo podporo, zanj je glasovalo 7 republikancev poleg vseh demokratov v odboru.
tožnico obdolžitve, da je Nixon nezakonito uporabljal zvezna sredstva za izboljševanje svojih domov v Kaliforniji in Floridi ter da je “varal” pri prijavi zveznega dohodninskega davka. Razprava o tem predlogu se je vršila v torek zvečer in je bila sorazmerno naj ostrejša. Zagovorniki Nixona so trdili, da je bila razprava o tem členu “namerno” določena za zvečer, ko veliko več ljudi gleda televizijske sporede, kot popoldne, ko so razpravljali o “nezakonitih” čani
/z Clevelanda in okolice
RAZNAŠALCA IŠČEMO—
Uprava AD išče raznašalca lista za ceste od E. 71 St. do E. 78 St. Kličite, prosimo tel. 431-0628!
Nadzor nad strelnim orožjem v Clevelandu—
Mestni svet je v ponedeljek izglasoval s pičlo večino uvedbo nadzora nad prodajo in lastoVanjem revolverjev, ki so največ v rabi pri izvrševanju vsakovrstnih nasilij in zločinov. Mestni župan R. J. Perk je proti nadzoru nad strelnim orožjem in napovedujejo, da bo izglasovani zakonski predlog odklonil v celoti ali pa le njegov del o prijavi.
Ne morejo se dogovoriti—
Mestni svet in mestna uprava se ne moreta sporazumeti z o-krajno upravo o uvedbi enotnega množičnega javnega prometa. Cleveland hoče imeti v taki skupni upravi večino glasov, kar pa odklanja okraj. Razgovori so bili prekinjeni in župan R. J. Perk je mnenja, da bo treba uvesti posebni dodatek na mestni dohodninski davek za kritje stroškov in izpopolnitve Cleveland Transit System — CTS.
Dražja voda—
Mestni svet je odobril povišanje cen vode za 21^. Cleveland-bodo četrtletno plačali za
vojaških nastopih Nixona proti vodo okoli 75 centov več, pre-Kambodži.	bivalci predmestij pa okoli
Celotno javno razpravljanje o $1-95. Cena vode se tam računa obtožnici Nixona je omogočilo P° oddaljenosti od vodnih po-večjemu delu javnosti seznani- s^ai- P° novom bodo Cleveland-tev z očitki Nixonu, pa tudi s čani plačevali za prvih 1000 ku-poslovanjem v kongresnem od- Ličnih čevljev vode $1.83 in po
Ko sta bila prva dva člena ZDA tako niso imele izbire, odobrena, je vnema za nove čle-prekinile so razgovore, da ne popustila. Tretjega je pred-Vzhodni Nemčiji jasno pokaže- ložil republikanec McClory in jo, da ne bodo mirno gledale Nixona obdolžil kršitve zakona, kršenja sprejetih pogodb. ZDA ker ni izpolnil zahteve pravosod-so sporočile Vzhodni Nemčiji, nega odbora za izročitev vrste
boru. Kdor je razpravljanju sledil, je lahko opazil pri nekaterih članih zagrizenost in enostransko stališče, ki ga niso omajali nobeni razlogi. Načelnik odbora P. Rodino in večina članov odbora sta skušala varovati videz nepristranosti in stvarne ga, treznega razpravljanja, jima to ni vedno uspevalo. | Ko sta bila izglasovana prva ! dva člena obtožnice, so nekateri člani odbora bili verjetno v skrbeh zaradi vpliva njihovega glasovanja na splošno javnost, posebno pa seveda na njihove lastne
$1.44 za vsakih naslednjih 1000 kubičnih čevljev, v predmestjih bodo plačevali za prvih 1000 kubičnih čevljev od $3.48 do $5.13 (z oziroma na oddaljenost), za naslednjih 1000 kubičnih čevljev pa po $2.61 do $5.13. Direktor mestnih uslužnostnih naprav
vendar ■^aymon<^ Kudukis je predložil 39% višje cene in je po odobritvi 21% izjajvil, da to ne bo krilo niti rednih stroškov, kaj šele obnovo in izboljšanja, ki so nujna.
Zadušnica—
V soboto ob 7. zvečer bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za
da razgovorov ne morejo nadaljevati, “dokler se položaj ne razčisti”.
posnetkov razgovorov v Beli hiši in drugih dokumentov, ki je odbor odločil, da jih potrebuje
volivce. Zato je tretji člen p0k Mary Cekada ob 1. oblet-obtožnice komaj prodrl, zadnja nici njene smrli_ dva pa sta bila zavrnjena s sko- piknik upokojencev_ raJ enako večino, kot prva dva Na pjkniku Federacije upo-odobrena. To naj ibi napravilo kojenskih klubov 7. avgusta na
Lindbergh bolan
NEW YORK, N.Y. — Charles A. Lindbergh, 72 let stari nekdanji letalec, ki je kot prvi preletel Atlantik iz ZDA do Francije, je v Columbia Presbyterian bolnišnici. Bolnišnica ni objavila, na čem je slavni letalec bolan.
pri preiskavi impeachmenta. Z izjemo enega so vsi ostah republikanci odrekli podporo predlogu McCloryja, proti njemu sta glasovala tudi dva demokratska člana odbora, je bil tako sprejet z 21:17.
Poskus liberalnih demokratov, nasprotnikov Nixonove vietnamske politike, da bi vključili v
utemeljenosti ^ da je bil Pravosodni odborf SNPJ farmi bo kuhala Mrs. Ster
VSEM DOPISNIKOM Kdor želi imeti svoj dopis objavljen v listu do določenega dne, naj pazi, da bo ta vsaj en teden pred tem dnem v uredništvu, ker sicer ne moremo obljubiti, da bo dopis pravočasno objavljen. Izjema so le kratke “mestne novice”.
dve novi vasi na Cipru.
ATENE, Gr. — Po sporazumu o premirju na Cipru je Grčija včeraj začela demobilizirati svoje oborožene sile v upanju na sporazum s Turčijo in na mirno reševanje ciprske kri-
V remenski prerok
Delno oblačno, naj višja tem-včeraj peratura okoli 78 F (26 C).
John M. Doar
pravni svetovalec večine
Rep. Edward Hutchinson
najstarejši republikanec v odboru
pri svojem razpravljanju in glasovanju nepristranski in pravičen do predsednika Nixona. Vpoštevati moramo tudi, da A-merikanec nima rad, da zmagovalec premaganca brca in suje še potem, ko je že na tleh! Na to ameriško razpoloženje so posredno opozorili tudi nekateri člani pravosodnega odbora tekom razprave!
Rep. Peter Rodino
načelnik pravosodnega odbora
Kanada bo poslala novo pomoč v hrani Abesiniji
OTTAWA, Kan. — Vlada je objavila, da bo Kanada poslala Abesiniji, kjer v nekaterih predelih zaradi večletne suše vlada prava lakota, dodatnih 10,000 ton pšenice. Prav tako bo Kanada plačala za prevoz te v po suši in lakoti prizadete pokrajine Abesinije.
Sredstva za to pomoč so bila dana na razpolago preko Canadian International Development j eh 65 let staro pokojnikovo ženo Agency. Pričakujejo, da bo prvo Lauro Hoyer, ki živi na 15600 žito dospelo v Abesinijo v ok- Terrace Rd., East Cleveland, pa tcibru.	je redno plačevala tudi stano-
Kanada je že preje poklonila vanje na 5230 Superior Avenue, pomoč po suši prizadetim v A- četudi ni tam živela zadnjih 18 besiniji 4,000 ton pšenice. | mesecev.
in ne Mrs. Zaman. Vsi vabljeni! — Kdor od Kluba na Holmes Avenue bi se želel peljati na piknik z busom, naj kliče tajnico S. Magayna, tel. 943-0645. Na razpolago je še 11 sedežev.
Trije otroci mrtvi v goreči hiši—
Včeraj zjutraj je prišlo do požara hiše, v kateri je na 1612 Elsinore Avenue živela Margaret Rose, mati 12 otrok. Pri požaru, ki je utegnil biti podtaknjen, so bili štirje otroci mrtvi, ostalih 8 pa ranjenih. Ranjeni so bili tudi stari starši otrok. Oblasti vso reč preiskujejo. Truplo v škatlah—
Oblasti sumijo, da je truplo, ki so ga našli v dveh škatlah v torek v stanovanju na 5230 Superior Avenue, truplo od leta 1956 pogrešanega Roberta Hoy-erja s 24701 Lake Shore Blvd. V zvezi z najdbo trupla so pri-
M
Ameriška Domovina
1 e /^- rti— 11 o ivt i:
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
?23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and. Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 125 Thursday, Aug. 1, 1974
Po konferenci v Trstu
Mednarodna konferenca o narodnih manjšinah v Trstu je za nami. Konferenca je bila na primerni znanstveni višini, demokratična in odprta. Vsakdo je smel povedati svoje misli, orisati svoje poglede v času, ki mu je bil odmerjen. Ob tako pomembnem mednarodnem srečanju, ki je bilo prvo te vrste v Italiji, bi radi poudarili nekaj dejstev.
Hočeš, nočeš, na konferenci si imel vtis, da prevladujejo govorniki marksistične in sploh laične usmerjenosti. Posebno, dobro so se pripravili Jugoslovani. Na kongres so poslali številna poročila in veliko število govornikov. Prikazali so pestro problematiko narodnih manjšin v njih državi in načela, kako to problematiko rešujejo. Priznati je treba, da so reševanje odnosov med številnimi narodi in narodnostmi v Jugoslaviji pogumno zastavili in jih tudi u-spešno rešujejo. Konflikti ostajajo, toda imajo forume, da jih rešujejo. Seveda ni s tem hečeno, da ni v Jugoslaviji drugih manjšin, ki so zatirane. Mislimo pri tem na ideološke manjšine in verske skupnosti. Toda to je drugačen problem.
Tudi v Švici vprašanje odnosov med narodi ugodno rešujejo. Govornik iz Švice je pokazal, kako tam rešujejo odnose med štirimi narodi, ki sestavljajo Švicarsko zvezo. Dejal je, da so njih narodi s takim reševanjem zadovoljni. S tem je Švica izpričala, da niso samo v socialističnih sistemih možnosti, da se najde ustrezna rešitev odnosom med različnimi narodi v državi, temveč da so enake možnosti tudi v demokratičnih državah zahodnega tipa. Potrebno je le, da pokažejo potrebno razumevanje za enakopravnost do vseh svojih državljanov.
Poleg pozitivnih zgledov so prišli na konferenci na dan številni drugi, kjer so narodne in jezikovne manjšine povsem prezirane in zapostavljene, včasih enostavno utajene. To je primer Francije in Španije, ki svojih narodnostnih manjšin ne priznavata. Francija je celo poslala na konferenco svoj protest, ker je vedela, da bodo nastopili zastopniki Bretoncev, Okcitancev in Baskov. Pa tudi marsikje drugje se izpričuje dejstvo, da so narodne in jezikovne manjšine kakor sirote brez staršev in brez sorodnikov.
Po naši sodbi je bilo negativno tudi dejstvo, da je na tržaški konferenci bila odsotna Cerkev, namreč uradna in poluradna Cerkev. Ker problem narodnih in jezikovnih manjšin ni samo politični in socialni problem, temveč tudi moralni, bi morala tudi Cerkev povedati in pojasniti svoja stališča, saj trdi o sebi, da “živi v sedanjem svetu”. Toda iz nobene od štirih zainteresiranih škofij (Trst, Gorica, Videm, Celovec) ni bilo nikogar, ki bi spregovoril v imenu Cerkve. Kljub temu je bila Cerkev do neke mere prisotna, toda kot negativna sila, ker so se nekateri govorniki dotaknili tudi zadržanja Cerkve do narodnih manjšin v času fašizma in nacizma ter zastavili tudi nekaj sodobnih problemov v odnosu do jezikovnih manjšin znotraj Cerkve (msgr. Placereani iz Vidma, Dušan Jakomin iz Trsta, Kazimir Humar iz Gorice). Mnenja smo, da bi morala tržaška konferena biti tudi za višje cerkveno vodstvo vzpodbuda, da posvetijo večjo pozornost pravičnemu reševanju odnosov med verniki različnih narodnosti znotraj Cerkve same v vseh obmejnih škofijah.
Posebno pa je nas zamejske Slovence prizadelo zadržanje avstrijskih nemških zastopnikov na tržaški konferenci. Nastopilo jih je več, toda vsi so bili ubrani na isto noto, namreč da je v avstrijski republiki glede narodnih manjšin že vse urejeno in rešeno; če kaj ni še povsem rešeno, so krive objektivne težave ne pa pomanjkanje dobre volje pri vladi. V posmeh tem njihovim trditvam smo po radiu slišali, da je ravno tiste dni avstrijska ljudska stranka vložila pri vladnem predsedniku Kreiskem zahtevo, da se mora izvesti štetje slovenske manjšine na Koroškem. Vse je torej lepo urejeno in rešeno, samo majnšino je treba prej prešteti.
Tako hinavsko reševanje manjšinske problematike je tižaška konferenca odločno obsodila. Saj ni bilo nobenega govornika, ki bi kakršnokoli štetje manjšine zagovarjal, pač pa so številni vsako preštevanje manjšin odločno zavrnili in obsodili. Pravice državljanov ne slonijo na njih številu, temveč na dejstvu, da so ljudje. Kot taki imajo svoje naravne in neodsvojljive pravice do ohranjevanja in razvoja lastne narodnosti.
pKot člani slovenske skupnosti v Italiji smo na tržiaški konferenci imeli prijetno zavest, da smo lahko vsi, tudi za-stoniki beneških Slovencev, svobodno in neovirano iznesli svoje misli in želje glede naših narodnih pravic. Naši pogledi niso bili^zmeraj istovetni s pogledi zastopnikov italijanskih vsedržavnih strank, vendar so v sklepni resoluciji vse stranke ustavnega loka sprejele nekaj obvez do slovenske manjšine v Italiji, ki dajejo upanje v boljšo prihodnost.
Tako so sklenili, da bodo izdelali napotke in predloge mednarodnim organizacijam, parlamentom in izvoljenim skupščinam za .zajamčenje dejanske enakopravnosti in svo-
hodnega razvoja manjšin povsod po svetu. Potrdili so skupno voljo, da se zagotovi italijanskim državljanom slovenskega jezika v deželi Furlaniji-Julijski krajini popolno izvajanje pravic, ki jih določata 3. in 6. člen ustave in čl. 3 posebnega deželnega statuta, in s tem v zvezi naj se izpelje globalna zaščita pravic slovenske narodnostne manjšine s primenimi zakoni in akti. Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina naj bi v zvezi s tem dobila od rimske vlade večja pooblastila.	K. G.
BESEDA IZ NARODA
l»iiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiii^
Ob spominu na profesorja Moleta
SEATTLE, Wash. — V začet- nepriznavanja, odklanjanja in ku decembra lanskega leta —• poniževanja.
5. decembra 1973 — je v Euge-j Zakaj je Mole šel v svet? Pone, v državi Oregon umrl upo- polnega odgovora ne bomo našli kojeni univerzitetni profesor dr.! niti v njegovih spominih. Šel je Vojeslav Mole. Žal mi je, da predvsem zato, ker v Ljubljani sem ga samo enkrat obiskal v j zanj ni bilo prostora. Ni ga bilo Eugene; zaradi njegove visoke v prvih povojnih letih, ko je bi-starosti, bil je star 84 let, semrlo organizatorjem univerze bolj se bal iti tja in ugotoviti, da nas za to, da v utesnjeni okvir togih je zapustil. Prav za prav je'oddelkov in naslovov nalepijo končno zapustil le svojo družino, j imena znanstvenikov, četudi je
to za več kot enega znanstvenika pomenilo, da je moral menjati stroko ali pa se na tihem prilagoditi nekim neutemeljenim, od zunaj postavljenim ah od znotraj ustvarjenim strukturam. Zato za Gosarja ni bilo mesta na pravni fakulteti in se je mučil s tehniki, zato je Rakovec postal iz geografa, geolog, zato je Mole iz umetnostnega zgodovinarja vzhodne Evrope moral postati arheolog. Vrsta je dolga Ni bilo prostora za Ivana Grafenauerja, da o Terseglavu Brezniku ali Bohincu niti ne govorim. Namesto graditve znanstvenega sklopa na obstoječi kvaliteti rastočih znanstvenikov, je slovenska skupnost različnih političnih barv omejevale rast in svobodni razvoj — delo. ki ga povojne politične oblast v Sloveniji vestno nadaljujejo s še večjo togostjo.
za katero je prišel s Poljske; od Slovenije in Slovencev se je poslovil že pred leti.
Ne bom opisoval njegovega življenja in podrobnega dela. Tine Debeljak ga je opisal v Svobodni Sloveniji, Rajko Ložar mu je napisal nekrolog za Slavic Review (še neobjavljen), jaz ne želim pisati osmrtnice z zamudo. Izkoriščam to priložnost za komentar o cenjenju in nepriznavanju dosežkov slovenskih ljudi.
Profesor Mole je velik del svojega življenja prebil zunaj Slovenije. Od leta 1906 do 1914 je | bil večinoma na Dunaju in v Krakovu, od 1914 do 1920 kot vojak in nato kot vojni ujetnik v Rusiji in Sibiriji; tam se je na univerzi v Omsku habilitiral za vseučiliškega profesorja. Od leta 1925 do 1939 in ponovno od 1945 do 1965 je živel in delal v Krakovu na Poljskem. Slovenija in Slovenci smo bili direktno deležni njegove prisotnosti v času njegovega otroštva in štu- j dentovskih let, nato skupno le ’
Profesor Gobec s svojimi sodelavci išče po svetu znake slovenske prisotnosti, odkriva neznane graditelje, ki so izšli h
,	,	,	,	, ,	slovenskega rodu, ljudi, ki sc
deset let za kratko dobo v prvih dajaii in dajejp svetU) a je ,zara.
letih Jugoslavije ter ponovno^. tega slovenija revnejša. Kt
ur u	vojno. ^ endar Je ^ govorimo o ‘begu možganov’ kot
ju o so nosti ves cas svojega svetovnem problemu, vedimo, de življenja ostal ziv del slovenske- smo slovenci temu b dajal ga kulturnega telesa, prispeval j in še dajemo vispko ceho> 2aradi je njegovi rasti in ga bogatil. ka|-e];.e je Slovenija revnejša in jeseni ziv jenja nam je dal; siovenska skupnost osiromaše-knjigo spominov, globoko dozi-1 Le ,majhen del delavno.st
\e pri az ziv jenja svetovljana, f-gh porazgubljenih posamezniki je sicer fizično delal zunaj ^	„ v, ,.
01	..	J kov m -skupin moremo šteti med
felovenije, a se ji vendarle ni
povsem odmaknil.
Prvič sem ga srečal v umet-nostno-zgodo vinskem seminar j u na ljubljanski- univerzi. Nisem bil odločen, kaj naj bi študiral, mikala me je zgodovina umetnosti. Zato sem obiskoval njegova predavanja in seminarje. Malo študentov je imel, ker je le predaval in ni imel odgovor-
gradilne elemente za slovenske skupnost.
Moletovo delo je bogatilo Poljake in Poljsko. Zakaj ne Slovencev? Pokojni Stele je posredoval, da smo -bili v Sloveniji deležni vsaj dela njegovih dognanj, da ga nismo povsem odpisali. Vendar tudi Stele ni mogel preprečiti Moletovega drugega odhoda v Krakov leta 1945.
nosti za institut. Mene je uva-( V Ljubljani spet ni bilo prosto-
jal v razumevanje umetnostnih stilov, povezoval mi je v skladni sistem razmetane drobce, ki sem si jih nabiral v srednji šoli in na potovanjih; pritegnila me je njegova človeška mehkoba, iz-, raz globoko čutečega, skoro od-1 maknjenega človeka, ki ni nič;
ra. Na Poljskem le delno. Tudi Poljska je postala pretoga za zadnja leta njegovega -življenja, zato je naslonjen na ženo in hčerko našel majhen prostorček v neznanem Eugene, v pokraji-ni» ki ga je lahko spominjala domače Slovenije in krakovske
zahteval, bil pa pripravljen po- j Poljske, a kjer je kot upokoje-magati. Njegov sin mu je stal ob. nec le še meril čas in živel bolj
strani, takrat začetnik na uni-
v spominih kot
ustvarjajoči
verzi, zanj je kasneje še posebej aktivnosti. Slovenija je siromaš skrbel, že takrat nam je bilo o- nejša. Emigracija je komaj ve-čito, kako v sinu gradi nadalje- [ dela zanj, ker ni javno nastopal, vanje svojega življenjskega dela,: ni polemiziral ali propagiral. Mi vendar se mu je zrušilo, predno vsi smo revnejši. Ko sem ga
pred leti obiskal, je bil poln vprašanj. Kaj je v Ljubljani in ; Slovenjii, kaj se godi s Slovenci 1 po svetu. Obsežen spomin, tisoči ! drobcev o posameznikih in do-j godkih, kot da živi v svetu vti-
se je osamosvojil: leta 1963 je nenadoma preminul v Parizu tik, predno bi nastopil kot vse-učiliški profesor na sorbonski univerzi. Tragika sinove smrti profesorja Moleta ni zapustila.
Pogosto sem že pisal komentarje o slovenski majhnosti in zaprtosti. Moletovi spomini in njegova smrt so mi ponovno spodbuda, da sem ozrem na problem. Ne pišem o majhnosti slovenskega ozemlja ali o malošte-vilnosti slovenskih ljudi. Te majhnosti so mnogo manj pomembne kot majhnosti ožine.
sov, ki mu polnijo življenje. Ni se vrnil v pokoj v Slovenijo. V njej ni imel česa iskati, šel je za družino. Ko se odmaknejo umetne strukture zunanjega sveta, se marsikdo vrne k elementarni celici, k lastni družini.
Mole ni postal Poljak, še manj Amerikanec. Ostal je sa-mora-stnik, otožno zavzet za svet
pkrog sebe, žalostno odmaknjen !od trdot vsakdanjega življenja, močan z notranjo veličino. Za -nekatere strokovnj ake končno ni tako važno, v kakšnem krogu in na katerem kontinentu se u-veljavljajo. Za graditelje mostov in nebotičnikov, atomskih central in raketnih letal je Slovenija res majhna, veliki svet jim daje krila, da jih razpnejo. Za znanstvenike, ki imajo opravka z -ljudmi in človeškimi stvaritvami, pa je delo v tujem svetu izhod, dosežek osebnega zadovoljstva, ki bi mnogo več pomenil, če bi ostal med domačimi ljudmi in bi bil predvsem nanje nsmerjen. Po eni strani smo vprežen! v vzgojo soljudi kjerkoli v svetu, pa bi vendarle imeli več zadoščenja, -če bi naši napori oblikovali slovenske ljudi.
Žal doma v Sloveniji nekdaj in danes ni pravega razumevanja za to gledanje. Vzroke premajhnih uspehov iščemo v zunanjih silnicah, namesto da bi o-brnili pozoronost na lastne ne-dognanosti in trošenje sil. Človeku gre skoro na smeh, ko je vablj en predavat ali učit na svetovna znanstvena središča, v Ljubljani so. pa bili in so v zadregi, kako bi bili osebno vljudni, pa bi jim javno tega ne bilo treba pokazati. Da bi jim posredovali svoja dognanja, za to se zanimajo, dokler je to posredovanje le osebno in direktno, ne na odprtem odru. V zdomstvu tudi tekmujemo v tem, kdo bo koga v nič dal in kdo bo komu omalovažujoče odrekel priznanje, namesto da bi se veselili vsakega dosežka, vsakega uspeha in priznanja, obenem pa si želeli, da bi bilo več tega napora usmerjenega v graditev slovenskih vredno t, slovenskih skupnosti in slovenskega obsta-. Janja.
Vsak emigrant predstavlja e-konomsko izgubo za - deželo, v kateri je rasteh Njegova eko-nomska vrednost je odvisna od vsega, kar je prejel pred odhodom. Njegova dejanska vred-aost pa predstavlja celoten potencial, ki ga življenju ostvari, celotno poten cialno vrednost stvaritev, dosežkov, idej in dognanj, ki jih v življenju dožene in posreduje drugim. Le če domača tla ne dajejo možnosti za razvoj in afirmacijo človeških potencialov, tedaj je emigracija s stališča rodne dežele opravičena. Sem spada vsa upravičenost ekonomske emigracije ljudi, ki doma ne najdejo zaposlitve, gotovo spada sem tudi vsa politična emigracija, ki ji utesnitve doma ne bi dovoljevale niti obstoja, še manj pa razvoja.
Profesor Mole spada v neko vmesno kategorijo, kjer mu drobne majhnosti domačega kulturnega in političnega življenja niso dajale zasluženega prostora. Poljska se je okoristila z njegovim potencialom, dobila ga je zastonj. Mi vsi smo zaradi tega revnejši.
Marsikdaj sem presenečen, da se rojaki ne veselijo z menoj u-spehov posamezikoiv ali skupin ter v uspehih videvajo neke čudne, nejasne, skoro nemoralne silnice. Kot so se nekdaj posebno sociologi zgražali nad pogubnostjo mestnega življenja, tako danes skupinice obsojajo, če se kdo povzpne izven kroga domače soseščine.
Tragika emigracije je v trošenju talentov, ki ne delajo na domačih tleh in v domačih skupnostih. Do neke mere moremo
v svetu ostal, preko Tristia ex Siberia, zbirke otožnih poezij, do knjige spominov, s študijami u-metnosti in umetnostne zgodovine nas je bogatil, četudi se vrednosti njegovih del nismo dovolj zavedali.
Ne bom mogel mimo Eugene v Oregon, ne da bi se spomnil nanj ter ob njem na. stotine drugih ustvarjalcev slovenskega rodu, ki so bogatili svet, ker jim ni bilo dano bogatiti domačega sveta in domačih ljudi.
Dr. Jože Velikonja
Balincarjem B. K. Slovenske pristave
CLEVELAND, O. — Kot se poletje približuje jeseni, tako se tudi naše tekmovanje bliža h koncu, kmalu bodo znana imena najboljših balincarjev B.K. Slovenske pristave. Imamo 7 moških in 2 ženski ekipi; kar pridno tekmujejo, kar upam, da bodo še v naprej in v večjem številu.
Sporočam vsem ekipam, da bo zadnje tekmovanje v tem letu v soboto in v nedeljo, 3. in 4. avgusta, nakar se bo izbralo najboljšo moško in žensko ekipo. Zato še enkrat: Ne pozabite sobote popoldne in nedelje, da bo čim več odigranih tekem.
Obenem naprošam člane in članice, da poravnajo članarino za leto 1974, kdor tega še ni storil. Prav tako vabim vse prijatelje, oziroma ljubitelje balin-canja, da se še lahko priključijo in tako postanejo člani B. K. Slovenske pristave.
Letos bomo imeli zabavni večer B. K. S. P. na Slovenski pristavi v soboto, 10. avgusta, kar bomo pa še naknadno sporočili. Listke za to večerjo si že lahko nabavite pri članih. Torej rezervirajte si soboto, 10. avgusta, za naš družabni večer!
Ivan Kosmač, preds. B.K.S.P.
Zahvala orkestra “Veseli Slovenci”
CLEVELAND, O. — Orkester ‘Veseli Slovenci’ se naj lepše zahvaljuje vsem prijateljem, ki so nam ob priliki našega piknika kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo uredništvu dnevnika Ameriška Domovina, upravi in članom Slovenske pristave, dirigentoma g. Frančku in g. Milanu Gorenšku ter pevcem zbora Korotan. Lepo se zahvaljujemo g. Ediju Keniku, ki je s slovensko pesmijo razveseljeval goste, kakor tudi g. Božidarju Pustu, ki jih je spravljal v smeh. Lepa hvala g. Bernardki Ovsenik in plesni skupini Kres za slikovite plese, g. dr. Mateju Roesmanu za lep članek, ki ga je objavila Ameriška Domovina, hvala g. Jimmy Slapniku za lepe, nagelj e, društvu Tabor, ki je posodilo žaromete za razsvetljavo veseličnega prostora.
Posebna hvala voditeljem slovenskih radijskih oddaj g. Milanu in ge. Barbari Pavlovčič na WXEN, ge. Cilki Dolgan na kakor tudi g. Marjanu
so pomagali v kuhinji, bari ih pri prodaji prodajnih listkov naj lepša hvala!
Orkester Veseli Slovenci
Kardinal dr. Koenig o svoji poti v Jugoslavijo
CELOVEC, Avstr. — Ob sporočilu, da je bil dunajski kardinal v Jugoslaviji, kjer je ime. razgovore z voditelji in vidnimi predstavniki komunistične par" tije, je prišlo do raznih domnev, kakšni so vzroki tega srečanja. Kardinal je po svoji vrnitvi na Dunaj po Kathpress sam dal sporočilo javnosti. Do njegove poti je prišlo na povabilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Vratuša. Prišlo je do številnih razgovorov z vidnimi osebnostmi političnega m znanstvenega življenja v Jugoslaviji; tako med drugimi z namestnikom zveznega predsednika Stambuličem, Edv. Kardeljem in Bakaričem. Razpravlja li so zlasti o vprašanju, v koliko je mogoče v komunistični državi mirno sožitje Cerkve in drugih družbenih sil.
Jugoslavija je še posebno v tej zadevi zanimiva, ker se kot komunistična država v mnogem razločuje od drugih komunističnih držav in hodi po svojih potih. Jugoslovanski govorniki so poudarijali, da imajo interes na takšnih pogovorih, odnosno stikih ne le, ker je Jugoslavija n-redila odnose z Vatikanom in Cerkvijo s posebnim dogovorom, temveč predvsem- zato, ker Ju-goslavija visoko ceni prizadevanje Cerkve in posebej še sv. očeta za mir na svetu in za ekumensko sodelovanje. Ta sre anja se bodo še nadaljevala v pi bednosti.
Kardinal Koenig je ob t e, PrF ložnosti obiskal v Beogradu namestnika papeževega nuncija nadškofa Bukatka in pravoslavnega patriarha Germana; v Zagrebu je obiskal nadškofa dr-Kuhariča, v Ljubljani pa nadškofa dr. Pogačnika. Z vsemi temi se je razgovarjal o svoji misiji kot vodja Tajništva za neverne.
N.
WZAK,
Kaplan Kvasnik -žriev planin
CELOVEC, Avstr. - Prevaljski rojak Leopold Kvasnik, ki je imel pred štirimi leti novo mašo na Prevaljah in je bil sedaj kaplan v Gornji Radgoni, se je 1. julija proti večeru smrtno ponesrečil blizu Vršiča v Julijskih Alpah. S skupino mladih pla' nincev se je tisti popoldan podal na turo, da preplezajo steno Malega Prisanka. Kmalu so uvideli, da poti nadaljevati ne bo mogoče, ker je zaradi letošnjega vremena v kotanjah še mnogo ledu.
Kaplan Kvasnik je kot vodja skupine le še hotel pogledati, kakšna je pot prek previsa, toda vrnil se ni več. Eden iz skupine je šel pogledat, kaj je 2 njim, a zagledal je le še gorski
Nadvse lepi se seveda zahva-,v . .	, Ijujemo našim mladim glasbeni-
zmanjsati izgubo s tem, da po- j kom ansambla Veseli svatje, ki sredujemo dognanja svojim lju- so nam pomagali z igranjem do dem, svojim rojakom doma in! zgodnjih ur. Hvala mnogim go-po svetu, četudi za to posredo- i stom, ki so nam čestitali na Slo-vanje ne bomo deležni priznanj. | venski pristavi, kot g. in ga. Mi-Ljudje doma pa bi se morali za- ! ehlael Telich, g. in ga. Charles' vedatg da si Slovenija ne more | Ipavec, g. in ga. Jakob Strekal, | privoščiti razmetavanja talen- j g. in ga. John Pestotnik, g. Rudi (
Kenik in še mnogo drugih. Prav j
cepin, zasajen v led, -kaplana pa Kavčiču, ki nam je posvetil ce-| nikjer. Zaslutil je nesrečo. Za-lourno oddajo, posebno zahvalo čelo se je iskanje. Poklicali so pa g. Tonyju Petkovšku radij- [ tudi reševalce iz doline, orožniške oddaje ‘Tony’s Polka Party’ | ke in celo helikopter je prišel na na WXEN, ki na samo, da je po- j pomoč. Po izredno napornem vabil poslušalce na piknik, tem-| iskanju so ga dobili na nekem več se ga je tudi sam udeležil; nedostopnem previsu, kakih 300 in skupaj s prijateljem Stevom metrov pod krajem padca. Valenčičem več ur pridno po- Pogreb priljubljenega kapla-magal pri točenju. Hvala, Tony na Leopolda Kvasnika je bil v in Steve!	J soboto popoldne, 6. hiliia. na
tov, bodisi priznanih bodisi še nerazvitih. Prav vsi, ki so odšli, pa najsi bo iz kakršnegakoli razloga, predstavljajo izgubljene
julija,
Prevaljah. Nad sto duhovnikov ga je pod vodstvom mariborskega pomož. škofa Grmiča spremilo na pokopališče. Ogromna množica ljudstva se je globoko ganjena poslovila od izredno delavnega mladega duhovnika. P0' sebno mladina s Prevalj in 'l2 Gornje Radgone je pokazala, kako drag ji je bil rajnki duhovni prijatelj in vodnik in ljubitelj planin. Ob slovesu so mu pra-
tako se zahvaljujemo okrajnemu avditorju g. Georgu Volno- j valjsko-ravenski pevci še zapeli _	. vichu in g. Stefanu Benčiču,! našo “Rož, Podjuna, Zilja”. P°'
vrednote m jih m mogoče eno-J lastniku restavracije H o f brau 1 greha se je udeležilo tudi več stavno odpisati.	I Haus, ki sta pismeno poslala če- koroških duhovnikov.
Profesor Mole je šel v svet in, stitke■ ansamblu. Tudi vsem, ki!	N.
SPOROČILO NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE
in ^	srcem sporočamo našim zvestim naročnikom
Naročnicam, da smo primorani povišati naročnino na gensko Domovino. Borba za obstanek neodvisnega slo-lišlu v ^ dnevnika v Ameriki postaja vsak dan težja. Ame-Zm • i in časopisi z velikimi nakladami izginjajo, ker ne ^orejo več stroškov, Ameriška Domovina je vzdržala in 7ru agala vse stisk0 in prihaja v slovenske domove po A, Kanadi in drugod že skozi 76 let.
^ V zadnjih treh letih so cene papirja in vseh ostalih ^kov naravnost zdivjale, saj je inflacija presegla že ra-11 i0% na leto. Redna oskrba s papirjem je bila prekinjeni’ r^a ga ie kilo plačevati po izrednih Cenah, če smo ho 11 ust kolikor toliko v redu izdajati. Te težave še vedno
•kso
j r r0sene in ni gotovo, kdaj se bo položaj spremenil. Ysle-*akor se je cena papirja v dobrem letu skoraj podvojila, v Lastništvo Ameriške Domovine skuša kriti naraščajo-stroške z varčevanjem, kjer je to le mogoče. Dobro se ‘aveda denarnih težav vseh svojih naročnikov, prav poseb-l;a Pa onih, ki so že v pokoju in žive od pičlih pokojnin, Je res treba gledati na vsak cent. Po pretehtanju vseh , ztvosti in ob upoštevanju vseh okoliščin je lastništvo u*P0riške Domovine prišlo do zaključka, da je edini izhod ^anje naročnine.
Ani .?v^ana naročnina stopi v veljavo 1. avgusta 1974. meriška Domovina bo stala za celo leto od tedaj dalje D, Za ZDA, $25 za Kanado in ostale tuje države; $11.50 za Čet +eJa Za ZDA, $12.50 za Kanado in druge države; $7 za leta za ZDA, $7.50 za Kanado in drage tuje države; ^petkovo izdajo.
m in naročnicam, ki žele naročnino še pred 1. avgustom 1974 neglede na to, kdaj jim
, V spomin JosepEa Ulleta po kom govoril na njihovem sestan-$5: Frank Iskra in žena, Bill Li- 1 ku 26. jun. o misli na večnost, povic in žena, John Tomšič in Slabeti je začel v okt. 1973, žena.	zdravje se mu je poslabšalo o
V spomin Franka Vidigoj: Jo-j Veliki noči, v bolnico je prišel seph Doljak in žena $10, Frank 8. julija, kjer so ugotovili veliko
Orazem $5. V spomin
Agnes Zagorc po
rano na želodcu — rak. Odlagali so operacijo. Umrl je lepo pri-
$5: Harry Blatnik in žena, Leo pravi j en 22. jul. ob 5. :zj. Na poln Ann Lukok, Em eri c Pausic inl kopališču Olivos, ga je pokopal žena, Mary in John Penco. po koncelebrirani sv. masi 25 V spomin Johna Znebela po slov. in argent, duhovnikov de-$10: Newburgh Pensioners Club,' legat msgr. Ant. Orehar, ki mu
Jerry Schillo in žena, John Winter in žena, Joseph Zadnik in žena, po $5: Stella Mahnič in Rose Ban, Josephine'Gerlica, A-dolph Somrak in žena, Mike Stradiot in žena.
Naj lepša hvala vsem darovalcem! Vabimo vas, da obiščete naš Dom za ostarele, kadar vam je mogoče, da boste videli, kako > vaši prispevki porabljeni v dobrobit naših stanovalcev.
Cecilia M. Wolf
je pri maši govoril, za njim župnik arg. fara Florida in direktor zavoda br. Serafin. Pri grobu se je v imenu slovenske skupnosti poslovil in govoril g. Rudolf Smersu in za njim osebno g. Peter Klobova. N. p. v m.!
A. O.
(j. Tistim naročnikom in naročnicam, ki žele ^ a°viti še pred 1. avgustom 1974 neglede na te j,j ^0če, dajemo možnost, da naročnino plačajo še po sta-
Župnik Alojzij Košmerij umri v Argentini
BUENOS AIRES, Arg. — Dne 22. julija je umrl č. g. Alojzij Košmerij, ki je bil v Sloveniji nazadnje župnik pri Sv. Petru v Ljubljani.
Rojen je bil 25. julija 1899 v
lijo, kjer je leta 1964 končal pravne študije in ima sedaj lastno odvetniško pisarno v Fair-fieldu pri Sydneyju.
ceni.
s: Vse naročnike in naročnice Ameriške Domovine pro-j(r.0> dn skušajo naš korak razumeti in ostati z-Vesti listu in tawi, za katere se bori.
Vladimir lenari, novi elan NO za Slovenilo
Po smrti dr. Franja Macjusaj je bilo v NO za Slovenijo nezasedeno eno mesto, ki pripada Slovenski demokratski stranki. Na to mesto je vodstvo SDS delegiralo g. Vladimirja Menarta, odvetnika v Sydneyju v Avstraliji- .
Vladimir Menart je bil rojen 9. aprila 1923 v Domžalah. Od leta 1942 do 1943 je bil od Ita-Sodražici na Dolenjskem.. Sredi lijanov interniran v Gonarsu in 7. gimnazije je bil poklican v Monigu. Ko se je vrnil iz inter-prvo svetovno vojno, kjer je bil nacije, se je vpisal na. pravno do konca. Okt. 1918 je naredil fakulteto Ljubljanske univerze.
Dobiček General Motors v prvi polovici 73% manjši
DETROIT, Mich. — Dobiček naj večje korporacije v ZDA General Motors je v prvi polovici letašnjega leta v razmerju z lanskim padel za 73%. To je najmanjši dobiček od leta 1958.
Lani je General Motors v prvi polovici zaslužila čistega 1.6 bilijonov, letos pa ‘le” 426 miliionov dolarjev.
Skupno je General Motors prodala v prvi polovici 1974 svojih: izdelkov za 15.21 bilijonov, za 21% manj kot lani v istem razdobju.
S slovenskim pozdravom
vojno maturo, nato vstopil v semenišče, bil po škofu dr. Jegliču posvečen v duhovnika. Bil
Bil je član narodne legije. V Slo-veskem domobranstvu je služil od njegove ustanovitve. Maja
kaplan 3 leta v št. Rupertu na 1945 je odšel na Koroško, od
MARY DEBEVEC, lastnica in upravnica
Darovi za
^0ventiki starostu! dom v Clevelandu
Cleveland, o. — Dobri in
!avedni
u°ma
prijatelji Slovenskega
za ostarele so darovali na-
V	spomin Jennie Fatur: Waterloo Pensioners Club $10; po $5: Jpsie Fatur, Frank Glazar in žena, Mary Hrovatin, Charles Kapel, Painesville, Frank Tomšič in žena.
V	spomin Laurence Kokal: sin John Kokal in žena $25; po $5: Mary Cerer, Suzie Contine-zo, Chuck Valentine.
V	spomin Antona Sadarja st. Amalia Intihar $5.
V	spomin Mary Ivansek Mr. in Mrs. S. Molinski $5.
V	spomin Stamleyja Spelerja Mary in Norm Mishuk $10; po $5: John Hrvatin in žena, Margaret Žagar in Helen Taylor; Steve Cenigoj in žena $2.
V	spomin Ivana Stefančiča po $5: Frank Iskra in žena, Frank in Sophie Braddock, Mrs. John Jevec, Cecil Jevec in žena (California), C. Marn in žena, Jennie Skrl.
V	spomin Rose Teko vic: A.
^dnje;
Za
Srn ULravni in gradbeni sklad:
Lif]1'e^ar druž'ina .$500, St. Clair $12 ° Club! $ 200, Frank Sajovic ’ Lramatsko društvo Lilija C ’ Ernest in Anne Urbas $94,
Jerine Krauter $50, Mary SrT11 $50> George Staiduhar Alma Lazar $25, Mr. in Er-p' ^rnest Urbas $25, Andy $25 V^tin $25, Frank Sajovec ^’Florence Unetich $20, Fan-W Ve^ Mr. in Mrs. Adolph (VpEar, Amherst, Ohio, $10,
Smeiidel $9, Mrs. Edward
k ak $5‘
% arrke Marin je darovala v 19-letnice smrti soproga
V eAia $50, Rose Klemenčič Kozlevar in žena $10, T. Milino-losp0rran soproga $25, Helen in k,* PLine Levstick v spomin ,s- Jobs
gpj	Kog $25, Anthony Pu-
sPcrnin bratov Johna,
a *n Josepha Pugel $20,
Eokar v spomin 'soproga EokarjEi $10 in za Dani-$5) Družina Jack in

iož '“Car v spomin Caroline Helen Phelps v spo-^ Roberta Phelpsa $10, Dru-Hog . andon v spomin Janka kjtsb	Erank Žitnik iz
1»)^. Urga, Kansas, v spomin u-l1! p družine Tomaric $10, SN-arrn Improvement Commit-$10 spomin Frances Sajovic IvaL_ Mary Mersnik v spomin
Elersnika $10, Mr. in Mrs. laik ^ Pace v spomin Frances
Waterloo Pensioners
^ick ^ *10
$10 j, spomin Frances Longar Vv4druženi bratje No. 26 SN-$10, sP°min Tonvja Kodonicka ^itl aiollne Mihalich $10 v spoofs SJ,pro§a Antona $10, Mr. in Ifgj, raink Sulen v spomin ^rb'^ Maiier-ia	Mary A.
0h častitljivi 40-letnici lick ^ Elr. in Mrs. Steve Opa-
vf
^SP0min Magdalene Banko \ $arovala John Cesnik in že-’ Ronald Shuster $10, Alj t Gierke in žena $5, Ha-V ausche in žena $5. ^.fPomm
h jezero š.t
vici in žena $5.
V spomin Joa Trebča: Patrick Pace in žena $10, John Cech in žena $5.
Dol., nato 3 leta na Trebelnem. Prišel je 1. 1928 za kaplana v Št. Peter, nato 1929 za stolnega vikarja v Ljubljano, kjer je postal tudi stolni pridigar. L. 1936 je postal župnik pri Sv. Petru ter učitelj govorništva na teol. fakulteti v Ljubljani. L. 1945 je odšel v begunstvo.
V Ljubljani je bil med revolucijo poznan po svojih odločnih pridigah proti komunizmu v lastni župni cerkvi ter na duhovnih obnovah možem in fantom iz cele Ljubljane. V begunstvu je bil najprej 3 tedne v taborišču Monigo pri Trevisu, tudi slovenskim beguncem dušni pastir, nato je odšel na Tirolsko v -cistercijansko župnijo Mais, kjer je pomagal v spovednici in na prižnici.
Leta 1948 je prišel v Argentino, bil 2 leti spritual v begunskem slov. semenišču, učil litur-giko in ascetiko. L. 1950 je prišel za hišnega duhovnika k šolskim bratom v Florido pri Buenos Airesu, kjer je ostal do smrti. V Argentini je pisal za “Duhovno življenje”, pridigal na duhovnih vajah in sv. urah ter na duhovniških sestankih. Bil je veder in je veselje povsod prinesel.. Zadnjikrat je duhovni-
tam pa v Italijo in Nemčijo, kjer je živel v raznih taboriščih. Leta 1950 je emigriral v Avstra-
Franco zapustil bolnico
MADRID, Šp. — Gen. Francisco Franco je v torek zapustil bolnišnico in odšel v severovzhodni del države na okrevanje in odmor. Ni znano, ali bo znova prevzel vodstvo države, ki ga je v začetku bolezni izročil princu Juanu Carlosu, ali ne.
Prevladuje prepričanje, da je Francova doba v Španiji pri kraju. Politična opozicija režima se je povezala v “demokratični junta Španije” in se pripravlja na svoje delo v “Španiji po Francu”.
Teksačanke vnete za igranje nogometa
ARLINGTON, Tex. — Nogomet (soccer) se je med tukaj š-
Spicy Garden Bracer
Summertime is ice tea time and what a pleasant refresher in serving your guest a spicy garden tea bracer. Served with your favorite cookies, this will make your afternoon tea time a most enjoyable one for you and your guest.
Here is the recipe as developed in the Nestle Test Kitchen: 1 cup water	y3 cup Nestea'
% cup sugar	6 cups cold water
1 teaspoon whole allspice. % cup orange juice 1 2" cinnamon stick	% cup lemon juice
In small .saucepan, combine 1 cup water, sugar, allspice and cinnamon; bring to boil. Continue boiling for 5 minutes. Stir in Nestea until dissolved; remove from heat. Cover and let stand 10 minutes; strain into 2%-quart pitcher. Add 6 cups water, orange juice and lemon juice; mix well. Serve over ice. Garnish glasses with cinnamon sticks and orange twists, if desired. Makes approximately 10 4-oz. servings.
NEKAJ POSNETKOV IZ ŽIVLJENJA GEN. FRANCA
Gen, F. Franco in njegova žena Carmen Polo odzdravljata množici na nogometni tekmi v Madridu, ,
Gen. Francisco Franco pri Hitlerju leta 1940: Franco je kljub vsemu soglasju odklonil sodelovanje.
b,
Franka Chesnika: 27 ADZ $10,
'Ott t JosePh Kess in žena, Ro-
^ Joh:
^tfs ”u'nrison in žena, Mr. in °hneider, Edward Kovic
$4.
Francov edini otrok hčerka Carmencita (druga od desne) pri poroki s Cliristobalom Martinexom Bordiu 1950. Na skrajni desni jc-mati ženina 'markiza Argitillo.
Princ Juan Carlost - Bourbon-ski, ki ga je Franco še^pred teti izbral za svojega naslednika, je 19. julija_ prevzel-posle. ,
njim ženstvom močno priljubil in razširil. Obstoje že trije klubi, četrtega pa organizirajo.
Vnete igralke nogometa trdijo, da je to zdravo in koristno za njihovo — linijo.
Kriza energije koristila zdravju Amerikancev
SAN FRANCISCO, Kalif. — Dr. R. E. Noble, zdravnik-pre-davatelj na University of California, je dejal, da je kriza e-nergije koristila prenekateremu Amerikancu in Amerikanki, ker so ljudje več Hodili, kot se vozili.
Po njegovih računih bi moglo pomanjkanje energije pri ljudeh, -ki. so prisiljeni hoditi, privesti do zmanjšanja njihove telesne teže za okoli 12 funtov.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Ed.	481-223':
MALI OGLASF
EUCLID
Poceni življenje v tem dupleksu, 2 spalnici, klet, garaža, v nizkih 20-tih.
EUCLID - INDIAN HILLS
Krasna split level, 4 spalnice, dvojna priključena garaža, kamin. Odlična za uradnika. EUCLID - BEVERLY HILLS Pri Char don, polranč, jedilnica, velika obedovalnica, rekreacijska soba, dvojna priključena garaža, velika parcela.
EASTLAKE
Pri Rt. 91, nove aluminijaste ali zidane hiše, 3 spalnice, jedilnica, vgrajene gospodinjske priprave.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9 do 9
(126)
SOBE SE ODDA
štiri lepe čiste sobe se odda. Vse na novo prebarvano, zakoncem srednjih let. Na Addison Rd. blizu St. Clair. Vprašajte na 1225 Norwood Rd. HE 1-9061.
(126)
HIŠA NAPRODAJ
Na E. 72 St. štiri sobe zgoraj, štiri sobe spodaj. Kličite po 5:30 HE 1-3259
-(126)
V NAJEM
pet sob in soba za zajtrk se odda spodaj na Neff Rd. Kličite po 7. uri 481-3797.
_______ (126)
Hiša naprodaj
Enodružinska zidana, 3 spalnice, 2V2 kopalnice. Na 1038 E. 61 St. 391-0492.
-(126)
DOHODNINSKO POSESTVO
naprodaj, dva stanovanja; dve trgovini in gostilna. Vse za samo $26,900.
PERME REALTY 731-3322
(126)
STANOVANJE V NAJEM
popolnoma prenovljeno pet sobno stanovanje na E. 66 in St. Clair Ave.
Štiri sobno stanovanje na E. 156 in Lake Shore Blvd. Kličite 881-9243 od 7. do 9. ure zjutraj.
(126)
Hiša v najem
pet sob, furnez na E. 78 St. nič otrok. Kličite 881-0146.
-(127)
V NAJEM
tri sobe zgoraj, čistim ljudem na E. 77 St.
Kličite 361-5943
-(126)
MALI OGLASI
CONDOMINIUM FOR SALE
Built 5 yrs. ago as a condo, not a changed over appt. 2 bedr., 1G baths, central air. Built-ins. Secluded off Babbit Rd., Euclid, with pool. Currently rented for $200 a month. Renter would like to stay 1 more yr. past October. $23,000. v	486-5684
(x)
VELIKA HIŠA NAPRODAJ
za eno družino, štiri spalnice, kopalnica in dva garaža. V Col-linwoodu. Kličite 481-9877.
(125)
V NAJEM
na E. 71 St. južno od St. Clair Ave. 6V2 sobni apartment, velike sobe za starejšo dvojico na drugem nadstropju. 881-2574.
(125)
Help Wanted — Female
Female Help Wanted
Domestic - Mature - Live in -Private Room, TV and Bath -Salary - 2 Small Children - Own transportation - Call 464-7150 after 4;Q0 p.m.
-(132)
WOMAN WANTED
To live in and care for elderly woman. Call after 7 p.m. 942-9250
(x)
HOUSEKEEPER
For elderly gentleman. Own private room and bath. Days off. Good salary. Must speak English. Call after 4.	461-0161
(126)
ŽENSKA POMOČNICA
V restavraciji v mestu, splošno delo, pet noči v tednu. Plača po dogovoru. Kličite v ponedeljek do petka 432-1717 Mrs. Hom.
-(132)
IŠČEMO ŽENSKO
da bi skrbela za starejšo žensko; dobi soibo in hrano in plačo. Kličite po 4. uri 361-6710
-(128)
Male Help Wanted
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
DISHWASHER - PORTER
room and board, salary. Paid hospitalization & vacation. Honest, sober. East Side country club. Call Joe Vislocky, 831-9400
(126)
V	najem
5-sobno stanovanje, na novo dekorirano, blizu E. 142 in Lake Shore Blvd. Kličite podnevi 486-9966 in 692-1777 zvečer.
(126)
V	najem
Odda se 5 sob odraslim. Nič živali. Na 17817 Delavan Rd.
531-1538
HELP WANTED
Permanent Mold Aluminum Foundry
Second Shift (3:00 p.m. -11 p.m.)
Experienced Man
2 Shell Core, Operators 1 Band Saw Operator Will Train 6 Molders
High base wages plus incentive, hospitalization, group insurance, steady work. Call Mr. Hoppman at 587-3440 or apply to him in person at General Aluminum Mfg. Co., 5446 Dunham Road, Maple Heights.
(131)
Help W’anted Male
3 engine lathe operators and 1 bridgeport. With experience. Air conditioned. Paid blue cross, holidays and vacation.
IBK Precision Tool Co.
1060 E. 62 St.
-(126)
MACHINIST
for turret lathe and bridgeport. Job shop experience. 58 hour week. Paid hospitalization. Pension plan and other fringe benefits.
PRECISION PRODUCTS INC. 35761 Curtis Blvd. Eastlake, O. 942=1079
(127)
V najem
Oddamo 2 sobi, kuhinja in spalnica, starejšemu moškemu porč. $30 mesečno, zgoraj, na 1064 E. 61 Apt. 2.

iiiiiiiiimiiiiiiimimimimmiiiiiimimmiiimimmmmiiimiimiMmmmih'
Paul Keller
=
i
CVET NASE VASI
S
I
I
■iiiiimiimiuiiimmmiimmiiiiimmmimiiiimimmmiimmniimmmim
• ko umirilo' in- govornik- je nadaljeval:
| “Edini vzgojeslovec, ki poveličuje nego telesa bolj ko nego duše, ki besede ‘Mens sana in corpore sano’ napak ..
Hrup! Vse je vzklikalo: “Čenče!” Mnogi so z vrčki tolkli po mizi. Od jeze bled ko zid je krčmar spet pristopil k odru in
zaklical-
{ “Tudi pare ne dobite od mene,
' tudi grižljaja večerje ne!” i Tedaj se je ljudski govornik 'prestrašil in ko lev je zarjovel
Vsi so sedeli prihuljeno in prežali, kaj bo zdaj. Učitelj je mirno stopal do srede dvorane. Tu se je okrenil. Tedaj je pristopil krčmar k njemu in zavpil med riganjem:
“Gospod učitelj Novak, prepovem vam vstop v svojo hišo! Takoj se odstranite!”
Nekaj trenutkov je učitelj molče obstal, kakor bi lopnil po njem, nato je pokimal z lahnim nasmehom in odšel. Nihče se ni zganil, dokler ni krčmar viknil:
“To je bilo vtikanje v hišne zadeve!”
Jelševnik je vstal:
“Ne, Vogelnik, ni res! Pač si si želel, da bi prišlo do kalitve hišnegai miru, a Novak je preveč pameten, da bi šel na limanice. Ljubi občani! Taka sramota! Kadar se kdo napada, se mu mora dati prilika, da se tudi zagovarja, ali pa je vse skupaj sleparija!”
Gospod Kozjak je splezal na oder. Imel je pražnji gosposki suknjič, ki mu je manjkal zadaj en gumb. Eden prisednikov je iskal kravji zvonec, ki se je bil zakotalil do šepetalčeve omarice. Ko se je prisednik sklonil, je nenadoma na ves glas zacvilil, češ, da ga je nekdo v nogo močno zbodel s šivanko. Buljil je v omarico, prišel je še drugi prisednik, a ondi ni bilo nikogar.
“Osa!” je nekdo zavpil. Krčmarju je curljal pot v debelih kapljah. Skoraj deset minut je trajala ta sramota. Vse razpoloženje je vrag vzel. Ljudje se niso več zanimali, besedovali so, zahtevali piva.
“Tak začnimo že enkrat!” je zakričal krčmar.
Predsednik je vstal, zvonil ko za stavo, in dejal, ko se je v dvorani nekoliko pomirilo:
“Se enkrat otvarjam sejo!”
Tedaj je prišla Boštjanova Mina.
Še tišje je bilo ko ob Novakovem prihodu. Skozi meglo tobakovega dima in s pivom pre-nasičeno ozračje je stopala mlada, pogumna ženska.
Pri vseh mizah je zasikalo. “Meter osemdeset meri!” — “Kakšna oblastna ženska!” — “Kako je po mestno oblečena; bluza je iz trde Žide!”
Mina se je ozrla po dvorani in se napotila h krčmarju. Skoraj se niso upali dihati, ko je spregovorila:
“Vogelnik, vi ste spodili gospoda Novaka in Jelševnika iz dvorane. Slišala sem to, ko sem prihajala noter. Če namerjate
še mene spoditi, koj povejte!” “Naj ostane!” je viknilo nekaj mož.	j
V krčmarju je tisoč peklenšč-, kov kuhalo jezo. A mirno je dejal:
“Vse je zasedeno, če pa naj- ^ dete kak prostor, le ostanite, j Luči se nič ne bojimo.”	'
Tedaj je zadonel glas po nabiti dvorani:	__	;
“Gospodična, tu sem jaz, kovač! Sicer sva sovražnika, a služil sem konjike in vem, kaj se spodobi. Sedite na moj stol; jaz bom že stal!”
■ A kovač ni bil zaman prijazen. Na ta način je upal dobiti spet kovaška dela za Boštjanove nazaj in morda bi Mina kupila tudi kaj srečk; ker je premožna, jih lahko plača po tri dinarje pet in sedemdeset. To se mu je pozneje tudi posrečilo. Z ozirom na njegovo viteško vedenje mu je Mina odkupila deset srečk in mu tudi zagotovila kovaška dela pri njih.
“V tretje in zadnjič otvarjam shod!” je zakričal predsednik z glasom biriča, ki ne more oddati svojega blaga. Kozjak je dobil besedo. Nekoč bi bil rad učitelj, a ker je v drugem letniku učiteljišča trdno obtičal, so ga izključili. Pa je imel še neko staro vzgojeslovno knjigo in iz nje je hotel “v šolskih zadevah” sipati luč med ljudi. Nalepil -je nekaj strani te knjige v svoj rokopis in je bral ljudem v sokratičnem načinu o poučevanju in o raznih vzgojeslovcih. Ljudje so se neskončno dolgočasili. Več jih je zahtevalo piva, govornika ni bilo več razumeti, krčmar je ves besen pristopil k odru in siknil: “Tak nehajte čenčati! Govorite vendar o stvari!” “Zdaj bom govoril!” je zakričal Kozjak in gromovito udaril po mizi. Občinstvo se je nekoli-
v hrupno dvorano:
“In zdaj bom govoril o učitelju Novaku!”
“Tak vendar! No, začni!” “Torej — edini vzgojeslovec, ki je učil, da se naj človek iznebi kulture in se povrne k naravi ...”
Hrup. Mnogi so planili kvišku, krčmar se je tolkel po čelu.
Kozjak je lopnil po mizi in zatulil ko besen, da ga ni mogel nihče prevpiti:
“Ta mož se je imenoval Jacques Rousseau!”
“Kaj nas briga ta dedec? Jezik za zobe, čvekač!”
“Se je imenoval Jacques Rousseau! Svobodomiselnež je bil, tujec in sploh baraba.”
Pri besedi “baraba” so nekoliko utihnili; z zanimanjem so prisluhnili.
“In tak vzgojeslovec kakor ta
Rousseau je vaš učitelj Novak.” Tedaj si je Kozjak pridobil svoje poslušalce. Ne izplača se ponavljati Kozjakovih besed. Z raznimi našopirjenimi puhlicami je slednjič prišel do spomenice, ki naj jo pošljejo na vlado:
“Loška občina prosi, naj se skoraj odstavi učitelj Novak, ki povzroča v občini razdor, ki ščuva otroke zoper starše in zlorablja šolo za igračkanje.” Zapišimo si le nekaj stavkov iz Kozjakovega govora:
“Čigavi so otroci? Novakovi ali naši? Naši, pravim! (Gromovit udarec na mizo.) Zatorej: Kdo naj odloča o naših otrocih? Novak ali mi? Mi, pravim! (Gromovit udarec in veliko pritrjevanje.) Kdo je rodil otroke, jih umival, krpal in tekal za njimi? Novak ali mi? Mi — mi vsi! Novak nima besede, mi imamo besedo. Kmet je krai] na svojem posestvu. V njegove zadeve se ne sme nikak veter-njaški šolmašter vtikati — niti glede otrok niti glede žganja.” “Živijo!” je vzkliknilo nekaj vinj enih.
In še zadnjo rožico je posadil Kozjak:	, ,
“Tudi gospod šolski nadzornik je potrdil, da je učitelj Novak nezmožen. In to je dovolj!” “Dovolj!” je zakričal krčmar. Spet je pristopil krčmar k
odru in zaklical:
“Končajmo! Preberimo spomenico! Glasujmo!”
Kozjak se je razveselil konca in je naglo odhitel k svojemu vrčku. Predsednik je oglušujoče zvonil, prebral resolucijo in jo že hotel dati na glasovanje. Te-
daj se je oglasilo iz nekega kota.
“Stojte!”
“Protestiram! Glasovali bomo šele tedaj, ko bodo vsi, ki hočejo tozadevno kaj pripomniti, dobili svojo besedo.”
To je bila Boštjanova Min3' Tišina. Krčmar je zakričal: “Konec je! Glasujmo! ^ kdor noče glasovati, naj se P bere iz dvorane.”
(Dalje prihodnjič)
TOŽIJO GA — Komik Woody Allen je brez dovoljenja rabil ime Xavier Gugat v svojem filmu in ga je zato ta tožil za $750,000 odškodnine.
v čast bratov
GROUCHU V PRIZNANJE — V Hollywoodu so imeli vrsto prireditev Marx in njih dela. Na sliki je skupina Grouchov, nekateri z mustačami, drugi brez npa,
vsi pa s cigarami.
CIPER je v ospredju zanimanja in skrbi mednarodne p° 1 tike, ko iščejo predstavniki Velika Britanije, Turčije ^ Grčije rešitev za spor med kakih 500,000 Grki in okoli 12-Turki na otoku. V to spor se mešata od vsega začetka Tur^ čija in Grčija; ko je 15. julija letos Narodna garda, ki j° s stavljajo Grki in vodijo grški oficirji iz Grčije, odstaw vlado predsednika Makariosa, je Turčija 20. julija pošlo-na Ciper svoje čete.
A Perfect Cooler
CRNO-BELO
Posebno učin-
PRITOŽIL SE BO — Porota zveznega sodišča je spoznala J. Ehrlichmana krivega kovanja zarote za kršitev osebnih pravic dr. Fiedlinga. Obsojeni je izjavil, da se bo pritožil, ker je obsežno javno razpravljanje o tem slučaju onemogočilo nepristransko sodbo o tem v Washingtonu. D.C.
kovite posnetke v črno-belem je napravil Ron Fowler v Portales. N.M., Na desni je otroško igrišče, na levi spodaj prizor z juga dežele in na desni spodaj črpanje olja v Teksasu.
With iced tea being- a perfect cooler for the summer months 3t is interesting to note that iced tea vas first introduced at the 1904 World’s Fair in St. Louis. A British merchant promoting hot tea was having little success at the already hot fairgrounds. His idea of putting ice in the tea was so successful that a new beverage became popular.
Since that time, iced tea has become a base for various punches and unusual tasting coolers. For a new refreshing iced tea drink try the Hawaiian Tea Cooler as developed in the Nestle Test Kitchens.
Hawaiian Tea Cooler
1 IMl-oz. can sliced.	4 cups water
pineapple packed in	L cup sugar
heavy syrup	3 tablespoons Nestea
Drain syrup from pineapple into 2-quart pitcher. Add water, engar and Nestea; mix until dissolved. Pour over ice.cubes, f °r a more decorative cooler, skewer together the remaining pineapple with your choice of melon balls, watermelon, strawberries, mint leaves or kumquats. Makes about 40-ozs.

EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, polnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izber1
HOWARD 549 East 185 Street, Euclid
BAKER
531-8181^

Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628