IVAN BERTONCELJ-JOHAN OFENZIVNI POHOD CANKARJEVEGA BATALJONA V SELŠKO DOLINO DECEMBRA 1941 Nastopajoča jesen leta 1941 se je zelo Iiitio pomikala v zimo. Noči so postajale \ccliio daljše iii. razumljivo, tudi hladnejše, (iozdovi so porumeneli in začelo je odpadati listje z drevja, ki je ščitilo partizanska taborišča. Nara\ na zaščita poletnejia zelenja je bila z vsakim dnem manjša in tako tudi najgostejši gozd, kjer so se navadno leta 1941 zadrževali partizani, ni \eč nudil tistega kritja kot prej. Pašnike, travnike in livade je vsako jutro belila slana. Partizani, čeprav smo se poskušali prilagajati naravnim okoliiostim in življenju pod milim nebom, smo začeli razmišljati tudi o bližajoči .se zimi in o problemih, ki se bodo prej ali slej pokazali. V tem času je poveljstvo bataljona odredilo, da prideta obe četi, Jelovška in Jeseniška, ki sta sestavljali bataljon in sta do tedaj operirali \saka na svojem terenu, spet pod enotno operativ iu3 vodstvo z namenom, da bataljon začne z večjimi ofenzivnimi akcijami. Bataljon se je ponovno sestal v začetku oktobra na Malem vrhu pod Jamnikoni in od tii izvršil pomembno akcijo na Remčevo žago v Radovljici, ki je takrat delala za Nemce. V tej akciji je pogorelo več tisoč kubičnih metrov lesa in sla bila ujeta dva Nemca, ki so ju partizani odvedli s seboj. Drugi dan po tej akciji se je bataljon pomaknil proti Selški dolini .s ciljem, da si najde primerno mesto, od koder bo najlaže razvijal svojo borbeno dejavnost. Ustavil se je na Sv. Mohorju, ki leži nekako sredi Gorenjske. Od tu je mogoč zelo hiter dostop do Kranja, kakor tudi po grebenu Križne gore do Škofje I.oke. poleg tega pa nudi pregled čez celo Selško dolino. Prav tako dober je dostop do Kro]je in naprej do Bleda in Jesenic in v zgornjo savsko dolino, kakor tudi preko Dražgoš in Jelovice v Bohinj itd. Ker so okoli Sv. Mohorja precej pogosto nasejani gorski zaselki, tudi nismo imeli večjih težav s prehrano. To pa predvsem zato. ker so v večjih krajih že Inle dobre organizacije Osvobodilne fronte. Ciorski kmetje so nam bili od vsega začetka zelo naklonjeni, nam pomagali oskrbovati se s hrano, v zimskem času pa brisati sledove v snegu itd. Preko terenske organizacije smo bili vsak dan obveščeni o moči in gibanju okupatorja v dolini, da smo se laže orientirali. Taborišče smo si uredili na severovzhotlni strani Sv. Mohorja, kjer teče majhen studenec, ki nas je preskrboval z vodo. Tu smo si uredili skromna ležišča, ki so bila narejena iz majhnih smrekovih vejic in tako zavarovana pred zemeljsko vlago. Pokrita so bila s smrekovim lubjem, le ])0samezniki so imeli šotorska krila razpadle stare jugoslovanske vojske. 107 Po možnosti smo si izljirali prostor pod \ccjimi iii gostimi smrekami, ki so ob slabem vremenu že same dajale zaščito. Ker nas je bilo v tem taborišču okoli 70, ležalo pa je po i ali 6 borcev skupaj, je seveda izgledalo kot pravo naselje. Položaj je bil še dosti dober, fcžko bi ga bilo neopazno obkoliti, imeli pa smo tudi možnost dobrega umika na \ eč strani, če bi nttni pretila nevarnost. Prav tako smo lahko z malim številom straž za\aro\ ali taborišče pred morebitnim nenadnim na])adom okupatorja. \ drugi polo> ici oktobra je zapadel prvi sneg in ga je bilo na Sv. Mohorju več kot 50 cm na debelo. Stali sjiio pred novim problemom. Prvič se nam je zgodilo, da taborimo na prostem v hladu, ki nam ga prinaša zima. Preko noči nam je zaradi slabe strehe sneg zapadel celo odeje, s katerimi sjiio bili pokriti, tudi do 30 cm na debelo. J ežava je bila tudi A' tem. ker nismo imeli zaprtih šotoro\' in so nas hladni zimski \etrovi [)repihali vse\])rek. Ker pa smo se počasi navajali na slabše hladnejše vreme, nismo dobili močnejših prehladov. Ponoči smo se stiskali drug k drugemu in se obračali >na komando-, kot smo takrat rekli. Čevljev si nismo več sezuvali, ker bi nas Se bolj zeblo, pa tudi zalo ne, ker je bila nevarnost, da bi nam poinrznili in bi jih zaradi trdote ne mogli ob shičajuem iziienadenju s strani okupatorja obuti. Nastopal je čas. ko smo se seztivali bolj poredko, in še to le takrat, ko smo se počutili najbolj varni. Težavni problemi so nastali tudi zaradi sledov, ki smo jih puščali v snegu zaradi nujnih zvez s terensko organizacijo in zaradi oskrbe ter bi nas okupator kaj lahko izsledil. Prva naša naloga v tej situaciji je bila, da se povežemo z najboljšimi kmeti, katerim smo lahko zaupali kje se iiahaja naše taborišče. Kmetje so na našo željo, takoj ko je zapadel stieg, t»d več strani z živino odšli v gozd sekat drva in so tako naredili pot, ki jiam je omogočila, da smo se brez nevarnosti po potrebah povezovali z dolino. Od te poti, ki so jo naredili kmetje, smo na najbolj skritem krajtt ali po potoku speljali pot v naš tabor.V taborišču smo v dneh, ko se zaradi snega nismo mogli premikati ])o terenu, imeli razne politične ure in se vežbali ter spoznavali orožje. Pripravljali smo zemljanke in urejali taborišče. Zemljanke so bile zaprti bivaki, kjer je lahko ležalo 10, pa tudi 20 borcev. Vkopane so bile v zemljo in obložene z deskami ali smrekovim lubjem, \idljive pa samo oatrnlje kolono ustavilo. Nekaj časa smo opazovali drug drugega. Očitno je bilo, da so bili tudi Nemci izneimdeni. Po kratkem zatišju smo zaslišali rezek glas: »Stoj! Kdo je?« — Eden od partizanov je odgovoril nemško: »Nemški vojaki!« — Nato je ponovno zakričal komandir nemške patrulje: »Naprej!« — Tovariš Gregorič pa je ukazal, imj ležemo na tla in mitraljezci naj se pripravijo na strel. Vsi so bili disciplinirani, le farovški vol. ki smo ga pred nekaj dnevi zaplenili, je Sel svojo pot in vlekel sani po cesti, ropotal z njimi in zvončkljal z verigo, ki jo je imel okoli vratu. Iz nemške patrulje pa se je spet zaslišal rezek glas: »Kdo je? Streljal bom!« in istočasno strel v zrak. V tem trenutku so naši trije mitra- Ijezi zaroijotali proti nemški patrulji, ki je brez strela pobegnila proti 109 Odvažanje mrtvih nemških ipolicistov, ki so padli v bitki pri Rovtah. (Original v loškem muzeju.) skozi Spodnjo in . Zatem smo nacUi- Dolenji vasi in se lam do jutra skrila v nek hIe^. Imeli smo prosto pot \ smer, ki smo si jo začrtali. Fiicli faro\ški vol, katerega smo v šali imcjiovali »meso, ki samo hodi« ali sželezna rezerva«, se je iista\il, ko se je začiilo Topotanje mitraljezov, potem pa je nadaljeval z nami pot proti Ciolici. Naša kolona se je \ila čez goliški most in po poti Zgornjo Golico, kjer smo se iista\ili za kakih 15 minut Ijevali pot naprej proti Stirpnikii. kamor smo prispeli 10. decembra ob jutranjem svitu. Tu smo preži\eli dan in prespali noč. Naslednjega dne smo okoli desetih dobili obvestilo, da se po dolini Luše pomika kolona 50 Nemcev. Takoj smo vse pospravili, uredili opremo in bili v popolni pripravljenosti, kot je bil v takih primerih običaj. Umaknili smo se v bližnji gozdiček nad vasjo, kjer smo se začasno utaborili in podvojili straže. Ker do ^•ečernega mraka nismo izvedeli nič posebnega, in tudi patrulje, ki smo jih poslali v več smeri, niso ugotovile nič novega, je štab bataljona odločil, ila se pomaknemo preko Sv. Lenarta v Ro\te. Tu smo se ustavili pri kmetu Debeljakii pod Mladim \ rhom oziroma pod blegoško cesto. Na vsa mesta, 1. j . na dovozne poti. od koder bi nam lahko grozila nevarnost, so bile postavljene straže, kuharji so kot običajno pripravljali večerjo, borci pa so si urejali ležišča na Debeljakovem skednju. Vladalo je popolno stanje pripravljenosti. l'o je v tem času pomenilo, da mora imeti vsakdo vso opremo pri rokah, biti popolnoma oblečen in opasan, orožje pa imeti poleg sebe, tako da je v primeru potrebe bataljon lahko v nekaj miiiutali nared. 110 Noč od 11. na 12. december je potekla zelo mirno. Zjutraj so se \ rnile patrole in spet niso vedele povedati nič novega. Ljudje so jim sicer pripovedoNali. da so prejšnji dan videli nemško policijsko patrolo, ko je ^la proti Zaprevalu, ni pa nihče vedel jx)\edati. ali se je vrnila nazaj v Škofjo Loko in se je kje zaustavila in se potuhnila ter prebila noč. Bili smo že skoraj uvcrjeni, da je nevarnost minila, \endar je poveljstvo vztrajalo, da ostanejo do nadaljnjega vse straže na mestih, kot je bilo prvotno določeno. \ zgornji lini Debeljakovega skednja je bila postavljena opazovalnica, od koder je bil z daljn()gleomikati proti mestu, ki je bilo določeno za zasedo. Položaj za zasedo ni bil kdo ve kako primeren. .\i bilo zaklonov, vendar smo vsekakor hoteli biti v bližini ceste. Ker je tu precejšen breg, smo v večini primerov mogli zavzemati le klečečo pozo. razen niitraljezcev seveda, ki so našli primernejša mesta. Edino kritje, ki smo ga imeli, so !)ile male goste smreko in grmovje ob robu gozda, kar pa je dopuščalo dober pogled na cesto. V desetih minutah smo bili vsi pripravljeni na strel. (Iregorčič in Bernard sta se postavila na desno stran zasedo, jaz pa sem bil nekako v sredini. Določeno je bilo, da ne sme nihče prej streljati na Nemce, dokler ne bosta Gregorčič in Bernard dala znaka s puško. Posebej je bilo borcem naročeno, da naj ne streljajo v prazno, temveč naj bodo čimbolj precizni, lo seveda tudi ni bilo težko, ker smo bili im nekaterih mestih oddaljeni komaj 20 do 40 m od ceste, po kateri so prihajali Nemci. Na mestu smo in vsi napeto pričakujemo trenutka, da se izza ovinka pojavijo Nemci. Ker je od Zapreval do Rovt največ 30 minut, je bila vsaka n\inuta neznansko dolga. Od leve strani zasede borci vprašujejo, če se je čelo nemške kolone že prikazalo. Napetost raste. V tem hipu se prikaže z desne strani tričlanska nemška patrulja, ki previdno stopa po cesti, oziraje se Jia vse strani. Kakih 20 m za njo pa se prikaže kolona. V naši zasedi nastane grobna tišina. Celo kolone je že skoraj prispelo do konca naše zasede. V tem trenutku plane iz grmovja, kjer je postavljena naša zaseda, zajec ter skoči skozi nemško kolono in zaplava po snegu pod cesto ležeče njive. Nemci spustijo svoje policijske pse, ki se poženejo v lov za zajcem, sami pa se močno smejejo in se zbirajo v skupine. Vsi so s hrbti obrnjeni proti naši zasedi in le nekaj metrov drug od drugega. V trenutku, ko so najbolj" skupaj, krohotajoč se bežečemu zajcu in svojim policijskim psoiu, ki ga lovijo, zaregljajo naše strojnice in puške. Debel sneg Nemcem onemogoča, da bi poiskali zaklone. Zato zelo iznenadeni begajo sem in tja, ne da bi nudili kakršen koli odpor. Zaradi iznenadenja jih je že v prvih rafalih večina padla. Obležali so na cesti in na njivi pod njo. Naša zaseda, dolga 111 no JI). j)a je iieprestiijio iisipalu krogle na .NeiiKc. Le listi, ki so bili spredaj \ piiirulji, so se zavlekli pod cesto in začeli streljati proti zasedi ter nam uspeli prizadejati nekaj žrtev. Padel je tov. Saksida, gradbeni delavec iz Lesc. ranjeni pa so bili Jaka .Salomon in Franc- Drobnič, oba delavca jeseni. ške železarne, in Jože Bizjak iz Begunj. lovariŠ Bizjak je zaradi dobljenih ran že čez nekaj ur izdihnil, tovariš .Salomon pa se je zdravil nekaj mesecev v Martinj vrhu in nato podlegel ranam. Napad je trajal dobrih 10 minut. Ko je velika večina Nemcev že obležala uirtva. smo z ju rišem pognali v beg še tistih nekaj nemških policajev, ki jim je uspelo skriti se oziroma najti primerne zaklone. Ti so se umikali proti spodnjemu delu Rov t in naprej v dolino Luše. Na iimikii pa .'••o še vedno streljali nazaj ])roti nam. Da smo se pred njimi zavarovali in mogli pobrati ]>len, sta jurišala naprej za njimi tovariša France Biček in Janez Perko ter jih ponovno pogimla v beg. Ko smo ostali prišli na cesto in na! njivo pod njo, je ležalo v okrvavljenem snegu vse križem polno mrtvili Nemcev. V bližnji hiši pa smo našli nekega Nemca, ki je bil ranjen v ircbnli in se je zvijal v bolečinah. Razorožili smo ga in ga pustili pri miru. ker je bil nesposoben za kakršen koli pohod. Nato smo začeli pobirati plen, ki se nam je v našem partizanskem boju prvič nudil v tolikšni množini. Pri zbiranju pa se je zgodilo, da je nek tovariš naletel na živega Neitica, ki se je ranjen zavlekel v kanal ob cesti. Pokrival ga je policijski pes, ki je bil popolnoma zdra-s', a je ležal, kot da je mrtev. Borci so Nemca potegnili za noge iz kanala. \ es preplašen je gledal, kaj se bo z njim zgodilo. Iiidi on je dobil zasluženo kazen. V tej največji akciji gorenjskih partizanov v letu 1941 je padlo 46 Nemcev. Zaplenili pa smo 3 :nitraljeze sistema Zbrojevka-, 5 brzostrelke. 38 pušk, 6 pištol, veliko število ročnih bomb in mnogo inunicije. Poleg tega smo zaplenili pasove, torbice za naboje, telečnjake. čevlje in nosila za ranjence kakor tudi drugo opremo. lo je bil plen. ki je gorenjskemu partizanstvu, predvsem pa Cankarjevemu bataljonu, ki je takrat predstavljal največjo udarno silo na Gorenjskem, ustvaril mnogo iigodiiejSe pogoje za nadaljevanje partizanske borbe na Gorenjskem. Poleg tega je akcija odjeknila po celi Gorenjski z izrednim političnim pomenom, ker je pokazala, da Nemci kljub ogromni tehnični in vojaški premoči, če uporabimo partizani v boju primerno taktiko, niso nepremagljivi. Neverjetno pa se je dvignil borbeni elan borcev, ki so se akcije udeležili. Pred akcijo so borci razpolagali z vsemi mogočimi puškami od mav zeric, lovskih in avstrijskih jiušk do starih »gasarjev«, za katere so imeli le po nekoliko nabojev. Vseh \ rst pušk je bilo gotovo deset do petnajst. S plenom pa smo že postali prava partizanska vojska. Saj smo na vsakega osmega partizana imeli eno avtomatsko orožje. Kako je akcija vplivala tudi na politično razpoloženje na Gorenjskem, dokazuje p^il)ra^ Ijcnost Ijndi za pomoč partizanom, ki je prišla vsestransko do izraza. ]'red\seiii pa je značilno množično gibanje, do katerega je prišlo ob prihodu Cankarjevega bataljona v Poljansko dolino in ki .se je razvilo v široko ljudsko vstajo. Ob istem času so se dvignile množične vstaje v Bohinju in v blejskem kotu, v Mojstrani in na Jesenicah. PoTnend)no je napredovala tudi terenska orgiinizacija Osvobodilne fronte, ki je v svoj okvir povezala vse pozitivne sile našega naroda v skiijmi boj za osvoboditev. 112