DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.		Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in so-cijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popuet. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	28.	Sreda, 6. aprila 1932.	Leto VII.
Francoski socialisti raiunajo z zmago.
(Radničke Novine, Beograd.)
Dan volitev v francoski parlament še ni določen. V smislu določb ustave se mera sestati novi parlament dne 1. junija, in zato morajo biti prve volitve najkasneje dne 22. maja, oziroma ožje volitve 29. maja. Seveda sme vlada razpisati volitve tudi prej. ali tako namero mora razglasiti vsaj 21 dni pred volitvami.
Poslednje tri mesece se po časopisju jako mnogo razpravlja, kdaj naj se izvedejo volitve. Socijalistič-na in radikalna stranka zahtevata od vlade, da razpiše volitve že 17. ali 24. aprila, dočim zahtevajo reakcionarne stranke, da se dan volitev čim dalje odloži. Senat želi, naj se izvr-še volitve čimprej, toda pričakovati je, da bo vlada volitve kar najbolj zavlekla, dasi ne da glede vršitve volitev nikakršnih pojasnil. Vlada računa z mednarodnimi dogodki, ki bi utegnili spraviti socijalistični stranki v neprijeten položaj v volilni borbi.
Kapitalistična reakcija ve dobro, da uživa socijalistična stranka v celi državi velike simpatije in da stalno narašča. Reakcijonarci se boje, da bodo popolnoma poraženi in že vidijo 150 socijalistov v novem parlamentu, namesto dosedanjih 112. Boje se tudi, da okrepe tudi radikali svoje pozicije od 110 na 125 do 130 mandatov. V koaliciji, s skupinami Brianda, Pain-leveja in nekaterih divjakov, bi utegnile levičarske stranke imeti absolutno večino- v parlamentu, v katerem je skupaj 615 poslancev.
Jasno je, da take perspektive niso simpatične težki industriji in velikemu finančnemu kapitalu. In ker ne morejo ničesar ukreniti proti socijalistični propagandi, pač čakajo na odrešitev od mednarodnega položaja.
Ali se bodo njih nade uresničile ali ne?
Padec delavske vlade na Angleškem je za trenutek težko zadel so-cijalistično stranko v Franciji. Toda energičen nastop delavske stranke proti temu izdajstvu in politika zaščitnih carin nove angleške vlade sta znatno olajšala položaj in pomagali socijalistični stranki v Franciji, da je zavrnila napad reakcijonarcev.
Padec funta in nove angleške carine na francoske kmetiške pridelke in industrijske izdelke so odprle oči proletarcu in kmetu ter so odobravali stališče socijalistične stranke v Franciji, ki je Macdonaldovo zvezo z reakcijo najostreje napadala.
Gospod Mandel, vodja meščanske reakcije, ki se pravzaprav dejansko |mcnuje Rotšild. ki je bil svojčas najintimnejši sodelavec Clemenceaua, je hotel izpremeniti volilni zakon in uvesti novi zakon, ki bi bil sličen angleškemu volilnemu sistemu: ene same volitve, brez ožjih volitev. Z obstrukcijo v Parlamentu in ognjevitim bojem po celi državi je socijalistična stranka preprečila sprejem nameravanega zakona. Položaj se je tako zaostril, da je senat, boječ se posledic, Lavalovo vlado vrgel ter Mandelov predlog soglasno odklonil. S tem je reakcija potolčena še enkrat.
Toda vladi je ostala še ena nada: Izvolitev Hitlerja za predsednika nemške republike. Razumljivo je, da ni ne vladni tisk, ne kapitalistični otvorjeno povedal, da želi Hitlerjevo zmago, ker bi s tem izzvala proti sebi vihar ogorčenja. Toda reakcija je računala s Hitlerjevim uspehom in želela, da ga izkoristi v boju proti socijalistični stranki, ki ima v svojem' volilnem programu geslo: raz-
Demisija Živkovičeve vlade.
Novo vlado Je sestavil dosedanji zunanji minister
dr. Marinkovič.
Ministrski predsednik general Živkovič je v pondeljek 4. t. mi. podal demisijo celokupne vlade z utemeljitvijo, da smatra svojo misijo za dovršeno.
S sestavo nove vlade je bil poverjen zunanji minister Marinkovič, ki je v teku dneva sestavil novo vlado, katero tvorijo dosedanji ministri, in sicer: predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič, minister za trg. in industrijo dr. Kramer, minister za soc. politiko
I. Pucelj., min. pravosodja B. Maksimovič, ir in. gradbe Preča, min. vojne in mornarice Stojanovič, min. financ Djordjevič, minister za promet Radi-vojevič, min. za kmetijstvo Juraj De-metrovič, min. prosvete Konjič Drag. in dr. Kraljevič, minister za telesno vzgoje.
General Živkovič reaktiviran.
Kralj je podpisal ukaz. s katerim je bil armijski general Peter Živkovič reaktiviran ter imenovan za poveljnika kraljeve garde.
Kaj je s podunavsko zvezo?
Kapitalisti bi radi inflacijo.
Tardieu in Macdonald sta se te dni v Londonu posvetovala glede problema zveze podunavskih držav. Dejstvo je, da so podunavske dežele, recimo Avstrija, Madžarska, Bolgarija in Grčija v velikih gospodarskih težkočah. V podunavskih deželah ima zlasti Francija investiranega mnogo denarja, ki pa še ne zadošča za sanacijo gospodarskih razmer. Francija tega denarja noče izgubiti, zato zahteva dunavsko federaciio. ki bi bila boljše jamstvo za dosedanje in nove investicije.
Na načrtu so pa zaraditega in-teresirane tudi druge kapitalistične države. Zato se vrši londonska konferenca in ženevska posvetovanja. Celo finančni odbor Društva narodov je ugotovil, da Madžarska, Avstrija, Bolgarija in Grčija mnogo preveč izdajajo v vojaške namene ter s tem celo kršijo mirovne pogodbe. Mnogo angleškega kapitala je pa investiranega ^Nemčiji, Avstriji in Madžarski, ki je v nevarnosti. Sporazum med Francijo in Anglijo je zaraditega predpogoj, da se sploh dovolijo nadaljnji krediti podunavskim deželam. Ako bi se tu v kratkem ne dosegel sporazum, in ne bi prišel na pomoč tuji kapital, je gospodarski polom
najprej v Avstriji in Madžarski skoro neizogiben.
Tudi pri nas silijo zlasti industrijski krogi na inflacijo, hoteč s tem doseči velike dobičke. Naša bogata industrija je poskrila svoje velike dobičke v investicije, in sicer izčrpala kredite. Zato bi ji bil padec dinarja všeč.
Za gospodarstvo pa ima prednost investicija tujega kapitala, ki producira, dočim bi inflacija napravila veliko zmešnjavo, koristila pa samo kapitala, kakor je bilo to v Nemčiji in deloma v Avstriji.
Masaryk o podunavski zvezi s sodelovanjem velesil.
Masaryk meni, da se mora za gospodarsko sodelovanje v Podunav-ju zediniti najprej pet ali šest državic brez velike države. Masaryk ni proti Nemčiji, pač pa more biti temelj nadaljnjemu delu v tem smislu sporazum med Francijo in Nemčijo. Kar potrebujemo, je zvezni sistem za Evropo. Trdno podlago pa dobi ta zveza, ki bo jamčila mir v Evropi, če se ustanovi ob sodelovanju Francije in Nemčije s podporo Velike Britanije in Italije.
Zahteve ogrskih socijalnih demokratov.
Odprava Izjemnega stanja. — Nove volitve.
Vodstvo ogrske socijalno-demo-kratične stranke javlja v svojem glasilu »Nepszava«, da bo dne 7. t. m. deputacija vseh socijalno-demokra-tičnih organizacij zahtevala takojšnjo odpravo izjemnega stanja, uzako-
nitev novega volilnega reda ter razpust parlamenta. Obenem poziva vodstvo v listu delavstvo, da ta dan v znak solidarnosti ustavi za pol ure delo.
orožitev sporazumno z Nemčijo.
Kakšno razočaranje!? Dne 14. marca, ko Hitler ni bil izvoljen, časopisi desnice niso mogli skriti svoje jeze. Nikakor niso mogli ti časopisi odnehati s proslavljanjem Hitlerjevega uspeha, ki pomeni novo nevarnost za Francijo in da se Francija mora zaradi tega oboroževati. Po Hitlerjevem neuspehu pa jim ni preostajalo drugega, kakor da so prepevali pesem. da sta v bistvu Hindenburg in Hitler — eno in isto ...
Reakcija je igro izgubila. Francoska demokracija, delavci in meščani ter široke množice po vaseh so z odprtimi očmi in napeto pazljivostjo zasledovali volilno borbo v Nemčiji. Oddahnili so se, ko so prišle vesti o porazu fašistov. Oni so razumeli, da je bila socijalno-demokratična stranka oni faktor, ki je potolkel fašistično reakcijo. S tem so propadle vse
nade francoske reakcije, ki je želela zmago nemških nacijonalistov, da s tem utrdi svoje pozicije v volilnem boju v Franciji.
Volilni boj je med tem že v polnem razvoju. Že nad mesec dni se vrši po vsej Franciji na stotinah shodov socijalistična propaganda, ki zbuja strah v vseh vojnih propagandistih in zelenih ter navdušeno osvaja širše in širše kroge delavstva in meščanstva.
Znak takega razpoloženja je na primer v teni1, da je »Popiler«, glasilo socijalistične stranke, v dobi volilne borbe povečal število svojih naročnikov od 36 na 45 tisoč, a razpečava se ga okoli 100.000, čeprav vlada gospodarska kriza, ki ima zle posledice za delovne množice. Socijalistična stranka ima torej dovolj razlogov, da računa s sijajno zmago pri francoskih volitvah.
Zakon o pobijanju draginje.
Minister socijalne politike in narodnega zdravja je predložil narodni skupščini načrt zakona proti navijanju cen pri živijenskih potrebščinah. Kot življenske potrebščine se smatrajo v smislu načrta jedi in pijače za ljudi, živalska krma, obleka, čevlji, kurivo, svetilo in potrebščine; luksuzni predmeti ne spadajo med te predmete. V trgovinah morajo biti cene razvidne. Predpisi veljajo za trgovce, industrijce, obrtnike in druge prodajalce razen za kmete, ki prodajajo svoje lastne pridelke. Hoteli, gostilne, kavarne, javne kuhinje, menze itd., morajo imeti enako cene razvidne na vidnih mestih. Dovoljeni trgovski dobiček sme znašati 20 odstotkov.
Ni pa nam še znano, ali bo veri-ženje s stanovanji tudi spadalo v ta zakon ali ne. Stanovanje je pač ena najbistvenejših življenskih potrebščin. ki pa ni tako nestalen trgovski predmet, da bi se vprašanje ne dalo regulirati na enostavnejši način, in sicer enostavno na zlato predvojno pariteto. Hišnim gospodarjem bo še itak ostal večji dobiček, kakor so ga imeli pred vojno, če se že tako bojimo za njihove prejemke.
Pred ustavitvijo predilnice v Litiji.
Ni sredstev za nabavo surovin.
Predilnica v Litiji, ki je že doslej obratovala ponovno z nepopolnim obratom, grozi z ustavitvijo obrata. Prizadetih bo okoli 300 delavk in delavcev.
Kralj Boris se pogaja z Italijo?
Vpliv tujih velesil na Balkanu.
Bolgarski kralj Boris biva v Rimu. V italijanskih poročilih vedo povedati, da se posvetuje glede podunavske zveze. — Bolgarija vodi več let italijansko politiko, kakor, da ne bi bila na Balkanu.  ______________________
Dunajski 2upan o gradbi stanovanj.
Dunajski socijalno - demokratični župan Karl Seitz pravi o gradbi stanovanj naslednje:
»Moramo zidati, napravljati moramo stanovanja, da vsaj nekoliko omejujemo pretiranost stanarin. Nasprotniki vedno skušajo odpraviti zaščito stanovanjskih najemnikov. Toda vprašanje zaščite najemnikov ni nič drugega kakor vprašanje dviga vrednosti. Dolgo časa bomo videli na Dunaju ljudstvo razdeljeno v dva dela, v skupino ljudi, ki delajo in ki ne marajo ustvarjati hišnega kapitala ob težkih žrtvah, in drugo majhno skupino, ki misli, da se ji mora kapital, ki ga je kdo izgubil v vojni, nadomestiti zopet z delom drugih in ga ji vrniti.
Velika skupina delovnih ljudi bo še vedno zahtevala gradbo stanovanj, ker ve, da zaščita najemnikov s tem sistemom gradbe stanovanj stoji in pade. Nikdar ne bo pristala na to, da se gradba stanovanj preneha in s tem ukine zaščita stanovanjskih najemnikov.«
Na istem shodu (v soboto) je župan tudi izjavil:
»Naša naloga je, da novi rod od-gojimo. Gledati moramo, da kljub bedi, gladu in potrebi, v katerih živimo, postane bodoča generacija krepka, delazmožna in samostojna.«
Borba s krizo na Jesenicah.
Uvede se delno obratovanje.
V dneh 29., 30. in 31. marca t. 1. so se vršila med zastopniki Kranjske industrijske družbe ter zastopniki delavskih organizacij pogajanja o možnostih, da tovarne zopet prično obratovati. Ni nam mogoče kontrolirati, v koliko so izjave družbe dejansko utemeljene. Res je tudi, da je delavstvo sklenilo, da nastopi zopet delo le tedaj, če se zaposli vse delavstvo, ki je bilo odpuščeno. Družba se izgovarja, da ni dobila kredita pri Narodni banki ter da ima še veliko zalogo izdelkov. Zaradi tega ne more obratovati za povečanje zaloge, pač pa hoče delo vpostaviti vsaj v toliko, kolikor bo potrebno za tekoča naročila. Družba še ne ve, koliko delavcev bo ostalo nezaposlenih, pač pa je pripravljena uvesti v tej sili šesturni delavnik in obenem mora znižati mezde za pet odstotkov.
Družba je pripravljena skleniti z delavskimi organizacijami kolektivno pogodbo, ki leta 1932 ne bo odpo-vedljiva, od 1. januarja 1933 pa bo odpovedijiva na tri mesece vsakega zadnjega dne koledarskega meseca. Družba hoče sporazumno z zaupniki sestaviti tudi delovni red v enem mesecu po sklenitvi kolektivne pogodbe. Posebna pogodba se sklene o delavskih dopustih. Delavcem, ki bi v 'doglednem času ne dobili zaposlitve, se izplača odpravnina iz zneska za podporno akcijo potom bratovske skladnice. Podjetje bo samo odločevalo, kateri obrati se upostavijo; zaposlitev se bo ravnala po dohajajočih naročilih. Umešavanja v obratovanje družba ne dopušča; v kolikor se je to zgodilo, družba ne bo izvajala konsekvenc.
Podjetje je pripravljeno preklicati odpovedi obratnih zaupnikov ter jih po potrebi sprejme v podjetje.
Podjetje je pripravljeno ustanoviti lastno nabavljalnico živil; če bi pa delavstvo zaradi konzumnih društev tega ne hotelo, potem družba opusti to namero, če pristane delavstvo na 5% znižanje plač.
V pogledu cenejšega kuriva izjavlja družba, da ga ukine. Samo za mesec april ga še dobavi za delavstvo, ki je bilo 15. marca 1932 še zaposleno, za mesec maj pa samo za delavstvo, ki bi do 31. maja ne dobilo dela.
Od 1. junija t. 1. dalje bo zaposleno delavstvo dobivalo kurivo od podjetja po nabavni ceni.
Če pristane delavstvo na te in še nekatere manj pomembne zahteve, bo dala družba za pomoč .reduciranemu delavstvu poleg že obljubljenih
250.000	Din (povračilo borzi dela) še za april 250.000 Din, za maj 250.000 Din in za junij 200.000 Din, da jih bratovska skladnica porabi za podpore, zavarovanje ali odpravnine.
To so v glavnem propozicije podjetja, ki so bile znatno omiljene v prilog nezaposlenega delavstva.
Delavski zastopniki so stali predvsem na objektivnem stališču, da se mora pri delni upostavitvi ozirati na socijalno potrebnejše in neglede na pripadnost organizaciji. Zaradi tega delavski zaupniki najodločneje ocL-klanjajo vsakršne insinuacije pristranosti. Zaupniki so storili to. kar je bilo mogoče v danih razmerah.
Zahteve delavstva in številne de-putacije so zahtevale garancije, da se obrat v celoti zopet otvori. Videli smo pa, da deputacije niso zalegle in da je družba danes po svoji volji zopet ponudila, da hoče deloma obratovati. Delavstvu torej ni ostalo drugega, kakor pogajati se z družbo, ki predstavlja podjetje in obenem gospodar-
ske konzorcije, h katerim smo hodili prej v deputacijah.
Izgovor družbe je v toliko opravičljiv, da ima precejšnjo zalogo ter da ne mara še večje zaloge, v kateri bi nalagala svoje rezerve. To pa, seveda, le v toliko, kolikor je mogoče razbrati iz podanega materijala.
Iz teh tehtnih razlogov je delavstvo moralo sprejeti delno otvoritev jeseniških obratov, ker bi sicer moral iti boj do nedoglednih posledic. Družba ima kot monopolni faktor moralno vse sile na svoji strani, delavstvo pa le svojo organizacijo.
Pričakovati je torej, da se v nekaj dneh podpiše delovna pogodba ter da se obrat vpostavi v celoti, je pa jako odvisno ne le od družbe, ampak tudi od drugih faktorjev, ki se skrivajo za jeseniško — gospodarsko krizo.
Doma in po svetu.
Interpelacija zaradi železniških pragov. V narodni skupščini so trije poslanci, kakor poroča beograjsko »Vreme«, interpelirali vlado zar.adi zadnjega velikega nakupa železniških pragov v inozemstvu. Naročenih je bilo pragov za ca. 37 milijonov dinarjev. Vloženih je bilo 80 ponudb; med njimi tudi domače manjše firme. Eno naročilo je dobila brez razpisa francoska firma Charles Fouche za 400 tisoč pragov; dobavljeno blago ne odgovarja predpisom. Pragi so bili izdelani 1929 in 1930 za francosko ministrstvo, ki pa jih je zavrnilo, ker so nagniti. Naj komisija dobavo preišče, vrhu tega še okoli 100.000 pragov ni dobavljenih. Interpelanti vprašajo, če ta firma sploh obstoja, ali je morda le ime drugega interesenta. Vlada bo ob priliki odgovorila na interpelacijo v narodni skupščini.
Kranjska industrijska družba za Rusijo. Kranjska industrijska družba je na Dunaju -sklenila z ruskim zastopnikom kupčijo za dobavo 150 vagonov elektrod, ki se bodo izdelale v tovarni na Dobravi pri Bledu. To delo zaposli okoli 150 delavcev, ki so že dva meseca praznovali. Družba razglaša, da je morala oddati delo jako poceni in ob jako ugodnih pogojih in da mora na račun prevzeti nekaj antracitnega oglja od Rusije. — To pomeni, da namerava družba pritisniti na plače.
Radi dijaških nemirov sta univerzi v Beogradu in v Bukarešti začasno zaprti.
Ameriška rojakinja in sodružica kandidatinja! »Prosveta« z dne 9. marca t. 1. poroča iz Forest Cityja, Pa., da kandidira sodružica Jennie Zajc, soproga Toneta Zajca,
na listi ameriške socijalistične stranke v pennsylvansko legislaturo (zakonodajno zbornico). To je parlament ameriške zvezne države Pennsylvanija, ki sprejema za to državo obvezne zakone. To bo menda prva ženska kandidatinja naših Amerikancev!
*
Mussolinijevo sliko so razbili. V
italijanskem konzulatu v Parizu je bila prošnja štirih italijanskih brezposelnih za podporo odbita, nakar so ti v svoji razburjenosti razbili vse pohištvo in Mussolinijeve slike v čakalnici.
Dunajski kandidati za občinske volitve. Dunajska socijalno-demokra-tična stranka je imela dne 30. m. m. konferenco in je postavila med drugimi naslednje kandidate za občinske volitve: Župan Seitz. podžupan Em-merling, Breitner, Linder, Richter, Speiser, Doktor, Tandler, Weber, dr. Danneberg, dr. Kari Kautsky (zdravnik) itd.
Rudarski štrajk na Češkem se je
iz severozapadne Češke razširil tudi na iztočno ostravsko okrožje. V nekih krajih je prišlo do krvavih spopadov med policijo in od komunistov nahujskanimi delavci.
Velik napredek socijalne demokracije pri občinskih volitvah v ČSR. 13. in 20. marca t. 1. so se vršile v mnogih občinah CSR občinske volitve, pri katerih so češki in nemški socijalni demokratje skoro povsod znatno napredovali. Nekaj primerov:	Kladno
(rudarski kraj, komunistična trdnjava): soc. dem*. 2672 (obč. vol. 1. 1927: 1928, pari. vol. 1929 : 2489) — 9 (doslej 6) mandatov, nar. socijalisti 1296 (992, 2342) — 4 (3), komunisti 2(538 (3696, 2470) —■ 0 (12), komunistična opozicija 909 (0, 0) — 3 (Oj.^Soc. demokrati so postali na Kladnu spet najmočnejša stranka! — Hostivice: soc. dem. 122 (106, 134) — 3 (2); nar. soc. 239 (280, 347) — 6 (6), kom;. 219 (306, 354) —5 (7). -- Du-
Izkoristite
ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6’—, 1'—, 8-—, 9'— in 10—.
Revizija redukcij na železnici.
Revizijska komisija je zaključila svoje delo. — Velika večina reduciranih nameščencev in polovica reduciranih delavcev ostane v službi.
Dnevni časopisi so prinesli dne 2. aprila sledečo vest:
Po predlogu revizijske komisije je bilo od prvotno reduciranih 243 na-stavljencev 219 že sprejetih nazaj v službo in so včeraj tudi redno prejeli svoje mesečne prejemke, tako da v tem pogledu ni nastopilo nikako pre-kinjenje.
Od pomožnega osobja je bilo reduciranih 260 oseb. Komisija je sklenila predložiti ministrstvu, da se vsaj polovico reduciranih sprejme nazaj. Čas odpusta naj se jim šteje kot brezplačen dopust, da ne izgube pravic.
Če bo primanjkovalo kredita, se bo našlo kritje z uvedbo kakega dneva brezplačnega dopusta.
šrciky: soc. dem. 136 (140, 189) — 4 (3), kom. 173 (241, 206) — 5; nar. soc. 120 (109, 172) — 3 (3). — Nymburk: soc. dem. 855 (615) — 4 (3), komunisti 1119 (1523) — 6 (8), nar. soc. 2206 (1905) —• 11 (10). — Češka Trebova: čs. soc. dem. 1304 (1125)
— 8 (8), komi 717 (693) — 4 (4), nar. soc. 1666 (1740) — 11 (12). — Chodov: soc. dem. 127 — 3 (zadniič niso kandidirali), kom. 500 (341) — 10 (9), nar. soc. 361 (76) — 7 (2).
— Olomouc: čs. soc. dem. 5718 (5884) — 11 (12), nemški soc. dem. 1573 (1576) —'3 (3), k o nu 2997 (1354) — 6 (3), nar. soc. 2417 (2390) — 5 (5). Soc. dem:, stranka je kljub izgubi 166 glasov in 1 mandata postala najmočnejša stranka. — Lipnik nad Bečvou: soc. dem. 1288 — 13 (1130 — 12), komi 100
— 1 (prej niso kandidirali), nar. soc. 138 — 1 (163 — 1). — Kyjov: soc. dem. 425 — 5 (290 — 4), kom. 140 — 2, (141 — 2), nar. soc. 614 — 7 (587 — 7). — In tako dalje. Povsod je viden napredek stranke, ki se vedno bolj in bolj konsolidira. Zato je umljiv strah meščanskih strank pred novimi volitvami v parlament, kjer so soc. denk že itak najmočnejša frakcija.
Nemški »kronprinc« je izdal te dui nekak manifest na nemške državljane, s katerim jih poziva, naj volijo Hitlerja. Ta manjfest je republikanski fronti zelo dobrodošel za agitacijo proti Hitlerju.
10.000	volilnih shodov v enem dnevu je napovedala republikanska »železna fronta« v Nemčiji za nedeljo 3. aprila. Na vsak nadaljnji dan tekočega tedna se bo vršilo 8000 republikanskih shodov za Hindenburga. Tudi Hitlerjevci razvijajo mrzlično propagando. Njihov glavni organ »Volkischer Beobachter« se bo zadnje dni pred volitvami tiskal dnevno v milijon izvodih. V nedeljo, dne 13. aprila, se bo končnoveljavno odločilo, kdo bo predsednik republike. Vse kaže, da zopet Hindenburg. In to je v danih razmerah najboljše.
Prof. Charles Gide umrl. 13. marca t. 1. je umrl v Parizu nestor narodno-gospodar-skih in zadrugarskih teoretikov, prof. Charles Gidie (izg. Šari Žid) v starosti 85 let. Prof. Gide je bil profesor na zadrugarski stolici pariške univerze (Sorbonne) in preje pa univerze v Montpellieru. Bil je na čelu
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
18
A zdaj? Moj Bog, da nisem nanj ves ta čas niti za hip pomislila. Saj ima vendar tudi Tanja moža. Tudi on ima neke pravice do svoje žene. Objektivno jih res nima, a subjektivno in po danes veljavnem etičnem kodeksu.
Razburila in razhudila se je sama nad seboj.
Nima! Nobene pravice nima! Kdo mu jo je dal! Človek ni stvar! Človek se ne more prislužiti z nobenim denarjem, z nobeno vrednoto!
A srce? A bolest, ljubezen!
Tudi to ne! Ali more biti ljubezen negativna?
Zakaj vse te besede?	»
Same misli...
Ta Tanjin mož! Ali ni bil slepar, ropar, tat? Saj je vsega kriv edinole on sam! In zdaj naj bi se nanj ozirala?
Nisem dosledna. Kaj je z menoj? Ali ne velja tudi zanj prispodoba o višji sili, ki se ji nihče ne
more upreti?
Gubila se je v labirintih misli, ki so se razpredle preko njenih možganov kakor ogromna pajčevina, napolnjena s protislovji, nerazvozljivimi vozli. Mučila se je, da bi raztrgala pajčevino, prebila meglo in zagledala solnčni žarek. Zaman.
V boju z zavozljanimi mislimi in čuvstvi ji je hitro potekel čas. Šele tik pred Dunajem je jela misliti na bližnjo prihodnjost.
Čeprav je imela dovolj denarja in je bila preskrbljena najmanj za pol leta, vendar je sklenila poiskati si kakšno primerno službo. Mislila je na raznovrstne zaposlitve. Mogoče bi jo sprejel »dr. Springer v sanatorij; ta je bil primarij v vojaški bolnišnici v Varšavi in jo je izredno cenil. V normalnih razmerah bi je nič manj ne cenil, ko mu je med vojno tako uspešno pomagala, mnogokdaj celo pri zelo zamotanih in nevarnih operacijah. Marsikrat je dejal, da mu je ljubša Rosa, nego katerikoli izmed zdravnikov, ki so mu bili dodeljeni kot pomožni zdravniki v bolnišnici. Nekdaj je v šali rekel, da bi se raje zaupal njej, nego kateremukoli izmed svojih asistentov, če bi se moral dati operirati na slepiču —
Vsi so se smejali njegovim šalam.
— V vsaki šali je vsaj polovica resnice, gospodje; v nasprotnem primeru šala ni šala!
K njemu bi mogla iti.
Ne, raje bi si izbrala kakšno drugo delo. Saj ji služba bolničarke ni bila zoprna. Bala se je le, da bi morala dr. Springerju vse povedati. Povedati mu, da je Bojo . . . Obsodil bi ga. Le v skrajnem primeru potrebe bi se obrnila nanj.
Raje bi šla k drju Fischerju, rezervnemu nadporočniku, ki je devet mesecev ležal težko ranjen v bolnišnici, v njeni oskrbi. Stregla mu je, kakor da ji je bil brat. Po poklicu je bil urednik pri nekem velikem delavskem listu.
Najprej torej poišče njega.
Dr. Fischer je bil še vedno urednik pri istem delavskem dnevniku. Vodil je politično-propa-
gandni odsek dnevnika. Rosa je stopila predenj z nasmeškom. Gledal je v neki spis in se ni nanjo niti ozrl.
— Dama želi?
— Dama želi, da bi bil gospod nekoliko uljudnejši in bi njene lepote tako grdo ne bagate-liziral.
Strojepiska se je nasmehnila, Fischer je pogledal kvišku.
— Rosa, moja draga Rosa, ali je mogoče, ali je res mogoče?
— Mislim, da se ne motim, če trdim, da sem tukaj!
— Rosa, Rosa! O, kolikokrat sem mislil na vas! Pisal bi, seveda, pa imam tako malo časa. Vi, sodružica tipkarica, zakaj pa se tako neumno smejete? To je sestra Rosa, da, sestra Rosa... in ta, ki se smeje, to je sodružica Lizi. ■ •
— Raztreseni ste, gospod doktor!
— Raztresen? Vedno bil, vedno sem, vedno bom!
Oba sta se zasmejala.
— Ni baš tako! Vprav narobe je res! Preveč okrog enega samega predmeta se kupičijo moje misli... Vi ste, torej, res prišli, sestra Rosa, ste zdaj res tukaj! Ali je mogoče, ali ste res resnično vi?
Rosa se je iz vsega grla smejala.
— Da, to ste vi in nobena druga, zakaj samo sestra Rosa se je znala tako ljubko, tako sladko smejati... Smejite se še, še bolj, sestra Rosa, se bolj!
Rosa se je smejala.
posebne narodno-gospodarske šole, tkzv. nautske šole, ki je videla rešitev svetovnega gospodarstva v zadružništvu. Gide ni bil pristaš socijalizma, ker je pač propagiral ko-operativizem, oz. vsaj neko vrsto njega. Glavne uspehe je pričakoval od konz. zadrug. Izdal je 13 del, od katerih so nekatera prevedena že v 30 in še več jezikov. Najbolj znana so: Načela političnega gospodarstva in Zgodovfna gospodarskih' ved. Ko je leta 1923 obiskal Sovj. Rusijo, je napisal zelo pohvalne članke o njej in mnogi meščani so mu to zamerili. Precej njegovih člankov je prevedenih tudi v slovenščino ter priobčenih v Zadružnih koledarjih in v Pod' lipi.
Stalin zdrav. Ruska uradna poročila trdijo, da je Stalin popolnoma zdrav. Profesorji medicinci, ki so bili pozvani v Rusijo, so bili pozvani, da imajo na moskovskem vseučilišču nekaj predavanj iz svoje stroke.
Japonci so v Mandžuriji prešli v protiofenzivo in so iz več mest pregnali kitajske vstaše.
Majajoče posebnosti Celja.
Zadnjič sem Vam poročal, da bodo morali celjski občinski delavci vendarle plačati občinski kuluk. Ta posebnost, smo rekli, da je v zvezi z drugo posebnostjo' in to so štirje vodnjaki, za katere posebnost bo treba plačati 68.000 Din. Posebnost je gotovo tudi naša ubožnica in to radi hrane. (Vi mislite, da imajo kuhinjo na plin ali kaj sličnega. Toda ravno v tem je posebnost, da kuhinje sploh nimajo. Hrano sprejemajo kar po ceveh. Namreč pri novih 68.000-dinar-skih vodnjakih.)
Pri naštevanju vsega tega sem pa pozabil na glavno posebnost, radi katere upamo, da bo naše mesto na prvern mestu glede posebnosti. Mestna občina je zadnjič sklenila, da bo ogradila Glazijo. Ta Glazija je travnik. ki ima to posebnost, da ga pri vsaki povodnji zalije voda. Občinski svet je sklenil votirati za ograditev
70.000 Din in to kot nekako posojilo iz — vodovodnega fonda. Če komu ne gre v glavo, zakaj bomo ogradili travnik z denarjem iz vodovodnega fonda, naj se udari po glavi in spom ni, da travnik, kadar ga zalije voda, ni več travnik, temveč jezero. In ograditev jezer je gotovo vodovodna zadeva, vsaj v toliko, ker si pač jezera brez vode ne morete misliti. Čim pa je govor o vodi, pa že najdete logično zvezo z vodovodnim fondom.
Težje bi bilo opravičiti izdatek
8.000 Din, ki jih je sprejel g. finančni referent za pregled računov prejšnje uprave, če bi bili izdani n. pr. iz vodovodnega fonda, ker § 15 mestnega statuta, ki nekaj govori o tem, da je delo občinskih svetovalcev brezplačno in častno, menda vodovodnega fonda sploh ne pozna.
Sicer sem pa že zopet iztiril, kajti namenil sem se pisati o celjskih posebnostih, kar pa niso nagrade finančnim referentom, saj jih drugod po večini ne sprejemajo.
1 orej Glazija. Razumen čitatelj je že zdavnaj uganil, kakšna posebnost bo, ko bo Glazija ograjena. Poleti v suši bo to stadion, kjer bomo telovadili, spomladi in jeseni ob poplavah bo pa bazen, kjer se bomo kopali. Tujcem, ki jih z našimi posebnostmi upamo privabiti, bomo pa lahko pripovedovali zgodbo Cirkniškega jezera. ki da se je preselilo na našo Glazijo. Povrh bomo imeli še to posebnost, c]a ra(jj ograje ne bo nikogar odnesla voda, če se bo kopal in telovadci ne bodo rabili prav nobene magnezije, ker bo dovolj, pralni z bližnje ceste, da bodo tudi gledalci, zlasti dame, kar po celem telesu napudrane.
Nergači, ali moderno izraženo, esteti, se sicer jeze, da bo ograja kvarila okolico. Edina uteha jim je misel, da bo ograja pri prvi povodnji splavala z vsemi 60 tisočaki po vodi. Nič se bati! Poglejte stari kapucinski most, kako se hrabro drži. Pri zadnji povodnji, ko je bilo na Glaziji kakor ob hudi uri na morju in je 8>avii.ija podrla pred in pod Celjem do malega vse mostove, se je pa celjski dvestoletni starina držal tako hrabro, da bi sam pesnik vzkliknil nad njim:
»Vse je vihar razdjal,
on je pa le obstal.«
Da ste videli Celjane, kako so tisti dan romali k temu mostu. Z gro-
zo v srcu so opazovali divji element Savinje, kako besno se zaganja ob bregove in lesene, napol trhle nosilce mostu. Ali bliski v njihovih očeh so jih izdajali, da s tem mostom nimajo čisto čistih želja. Zlasti še, ko so se sumljivo zabliskale njih oči, ravno v trenutku, kadar so na mostu kaj hudo mostnice zahreščale, ali, če se je most prav nevarno zazibal.
Slednjič je moral človek spoznati, da Celjani svojega kapucinskega (mostu) heroja sploh ne spoštujejo ali vsaj občudujejo, temveč — pomislite — mu sploh žele, da bi ga voda od-
nesla in to v tihi nadi, da dobe potem vendar nov most, da jih ne bo sram pred tujci.
No, in kaj bo, če ograja na Glaziji vendarle zdrži. Pri prihodnjih poplavah bomo imeli pač dvoje romanj, eno k mostu, drugo k ograji in če vodovodni fond ne bo prekmalu prazen, bomo dobili še kako novo majajočo točko, da se bomo majanja lahko do sitega nagledali.
Recite, kar hočete, fletno je pa le, če ima občina štedljiv finančni odsek in močan vodovodni fond. Obrov
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
zdravniškim spričevalom; delodajalec torej ne more sam trditi, da je delavca odpustil radi nalezljive bolezni. Za to mora imeti poprej v rokah zdravniško spričevalo.
11. Če se kljub ponovnemu opominu vdaja med delom pijančevanju. Delodajalec vsled tega ne sme odpustiti delavca brez odpovedi, če je delavec le enkrat pijan pri delu, ampak ga mora radi tega poprej ponovno opomniti. Gotovo pa se bo seveda kljub temu zakonitemu določilu vsak pameten delavec izogibal pijančevanju, tako izven dela, kakor zlasti med delom.
12. če delavec zgubi svobodo z razsodbo sodišča ali rešitvijo upravne oblasti, preko 14 dni.
Ako je delavec zaprt manje kakor 14 dni, še ne more biti odpuščen brez odpovedi, seveda, če niso podani tudi drugi zakoniti razlogi za takojšnji odpust, n. pr. če je delavec obsojen radi tatvine v podjetju na dva dni zapora. V tem1 slučaju je možen takojšen odpust že radi same tatvine.
Ako pa je službodajalec za gornje razloge
vedel dalje kot teden dni
in se ni poslužil svoje pravice odpusta, potem ta razlog za takojšnji odpust zopet ugasne. Radi pijančevanja pa lahko delodajalec izvrši ta odpust še tudi pozneje, torej, če je vedel za zadnje pijančevanje že več kot teden dni.
§8 238 in 239 o. z. nista prisilnega značaja.
Določili §§ 238 in 239 o. z., ki imata gornje razloge za takojšen odpust, pa nista prisilnega značaja in se vsled tega lahko stranki s službeno pogodbo lahko tudi drugače pogodita, t. j. da gornji razlogi ali le nekateri izmed njih, ne dopuščajo takojšnje razrešitve službe brez odpovedi.
Razrešitev službe pa je nadalje mogoča še tudi iz drugih tehtnih razlogov, ki jih zakon ne navaja, pa jih prizna sodišče, z ozirom na značaj službe. Primer: sluga pri zdravniku bi pravil svojemu prijatelju, kdo se hodi k njegovemu službodajalcu zdravit. Tega razloga zakon izrecno ne navaja, vendar bi to lahko zdravniku škodovalo in bi gotovo sodišče smatralo takšno klepetavost sluge kot tehten razlog za takojšen odpust, posebno, če bi bil sluga po zdravniku opozorjen, da kaj takega ne sme okrog govoriti.
(Dalje prihodnjič.)
Službodajalec pa lahko predčasno
odpusti delojemalca med drugim iz podobnih razlogov:
1. Če je delavec pri sprejemu podtaknil lažna spričevala, potrdila itd., ali če je zamolčal, da je še drugod v službenem razmerju.
2. Če je službojemnik v službi nezvest, oziroma postane nevreden zaupanja službo-davca, če sprejema neupravičeno brez vednosti delodajalca koristi, provizijo ali obljubo provizije; (primer: delavci pri kakem sadjarskem' podjetju bi sprejemali od kme-tov-prodajalcev napitnino, ko prebirajo kupljena jabolka, od katerih je treba slabe izločiti, in podobno).
3. Če delavec brez odobritve ali zakonitega razloga zapusti delo in svojega postopanja zadostno ne opraviči, oziroma se ne pokori po izrecnem opominu; delodajalec torej delavca ne sme takoj odpustiti radi tega, ampak ga mora poprej opomniti na pokorščino.
4. Če delojemalec po opominu nepazljivo ravna z ognjem. Tudi v tem slučaju še torej nepazljivo ravnanje ni razlog takojšnjega odpusta. Delavec mora biti poprej opomnjen k redu.
5. Če je delojemalec izdal poslovno tajnost podjetja, n. pr. v kemični tovarni način izdelovanja blaga, ali drugod, nabavne vire surovin, nakupne cene in podobno
6. Če je napadel službodajalca, namestnika ali člana njihovih rodbin, ali jih izdatno žalil, telesno napadel, ali hudo žalil druge zaposlence podjetja.
če je torej delavec samo v razburjenosti izrekel kakšno žaljivko napram delodajalcu, še to ni zadosten razlog za takojšen odpust brez odpovedi.
7. Če podpihuje domačine in ostalo službeno osobje k nepokorščini, nemoralnim in protizakonitim dejanjem.
8. Če namenoma poškoduje sIužboda.v-čeve stvari.
9. Če je radi bolezni ali nezgode dalj kot 4 tedne zadržan opravljati službo; ako je delavec manj časa bolan, ga torej ni mogoče odpustiti brez odpovedi. Po preteku 4 tednov pa v slučaju bolezni delavca, ki ne dela, služba sama po sebi preneha.
10. Če po svoji krivdi oboli za nalezljivo boleznijo in je ta bolezen dokazana z
Ljubljana.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani
je v prvem tromesečju t. I. lepo napredo vala napram isti dobi lanskega leta. Ta napredek kažejo naslednje številke, (številke v oklepajih pomenijo napredek v primeri z lanskim letom.) 7303 (+ 353) obiskovalcem je knjižnica izposodila 17.547 (+ 1988) knjig, od teli slovenskih 8647 (+ 1952), nemških 8043 (+ 6), srbohrvatskilf 735 (+ 14) in drugih 122 (+ 16), znanstvenih pa 1775 (t 14). Iz tega se vidi, da se je povečala predvsem izposoja slovenskih knjig. V knjižnico se je letos vpisalo 260 (+ 23) novih članov, iz česar se vidi, da je v knjižnico še vedno živahen dbtok novih bralcev. Število vpisanih članov je že preseglo 5000. Brezposelnim delavcem izposoja knjižnica knjige polovico ceneje, da omogoči čitanje knjig vsakomur.
Maribor.
Kdor zna pa zna! Čitatelj našega lista nam je sporočil, da je s 1. aprilom neka posestnica lepe vile v Krčevini dala isto v najem, sama pa se je preselila v Maribor, kjer je najela dvosobno stanovanje, in to pri nekem hišnem lastniku, ki je eden izmed tistih redkih hišnih posestnikov, da ne zahteva za stanovanja visokih najemnin. Posestnica omenjene vile je vpo-kojena drž. uradnica, zato je s preselitvijo v mesto napravila dvojni dobiček: dobila je namreč v mestu ceneno stanovanje, sama pa je oddala stanovanje v svoji hiši za visoko najemnino; na drugi strani pa bo v mestu dobivala višjo draginjsko doklado. Skrajni čas je, da se napravi konec takemu početju in z zakonom onemogoči, da bi gotovi ljudje bogateli na račun najemnikov, ki so po večini delavci in uradniki, da ne omenimo številnih brezposelnih in pa stanovalcev v mestni baraki, v ulici Kraljevi-
ča Marka. Čas je, da se v tem pogledu nekaj ukrene.
Letni proračun mestne občine mariborske je bil te dni od pristojnega ministrstva z malenkostnimi spremembami potrjen.
Zborovanje Konzumnega društva za Slovenijo v Mariboru se je vršilo minulo nedeljo v gostilni Friedau. Zborovanju je predsedoval v delavskem gibanju osiveli zadr. Viljem Močnik, referiral pa je z. Ošlak. Po poročilu o zadružnem delovanju v minulem letu se je vršila kratka debata, nakar je bil izvoljen novi odbor, katerega tvorijo po večini dosedanji odborniki.
Obiskovalci tečajev Strokovne komisije v Mariboru, ki se nameravajo udeležiti izleta v Ptuj, se naprošajo, da se prijavijo do četrtka, dne 14. t. m. pri vodstvu tečajev.
Tujskoprometna razstava v Zagrebu. Mestni magistrat v Mariboru je zbral oziroma pripravil razstavni materijah katerega pošlje mesto Maribor na tujskoprometno razstavo, ki se vrši od 25. t. m. dalje v Zagrebu.
Delovanje mariborske Pomožne akcije. Ker je nastopilo toplejše vreme, je bila z 31. marcem 1932 ukinjena mestna ogreval-nica v Razlagovi ulici, dočim se bo hrana v mestni ljudski kuhinji in v javni kuhinji še nadalje nudila najnujnejše potrebnim. Od otvoritve 31. 12. 1931 do danes je mestna ogrevalnica izdala siromašnim slojenr brezplačno 94.070 porcij mleka, kave ali čaja s kruhom. V mestni ljudski kuhinji in v javni kuhinji se je v navedenem času izdalo isto-tako brezplačno 35.400 obedov. Skupno je bilo torej izdhnih siromašnim slojem mesta Maribora iz sredstev Pomožne akcije tekom 3 mesecev 129.470 porcij hrane. Razen hrane je prejelo 1164 družin odgovarjajočo količino premoga in drv, moke, obleke, perila in obutve, ter nakaznic za razne potrebščine pri trgovcih, dočim so se denarna sredstva nudila le v najnujnejših primerih (stanovanjske
Proč z nedeljskim delom v brivnicah.
V pondeljek, dne 21. marca, se je vršila v Delavski zbornici v Ljubljani anketa o odpiranju brivnic ob nedeljah v Ljubljani in okolici. Ankete so se udeležili: Za zbornico za trgovino, obrt in industrijo podpredsednik Engelbert Franchetti in tajnik g. dr. Pretnar. Za Delavsko zbornico g. Joža Golmajer. Za Zadrugo brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani: načelnik Sinkovič in odborniki gg. Dolenc, Selal, Podržaj in gdč. Frank-heim. Za Društvo brivskih, frizerskih in vlasuljarskih pomočnikov v Ljubljani Matej Jocevič, Burger, Habicht. Na anketi je bilo še 18 članov mojstrske zadruge in članov društva pomočnikov iz Ljubljane.
Anketo ie sklicala Delavska zbornica in jo je vodil njen zastopnik Joža Golmajer.
V diskusijo na anketi so posegli skoraj vsi navzoči. Na podlagi živahne diskusije je bil sprejet soglasno naslednji
zaključek:
Sklene se soglasno, da naj se uvede obligaten nedeljski počitek za vse brivnice v Ljubljani in okolici, to je, za občine Moste, Vič-Glince in Zg. Šiško brez izjeme.
Naproša se bansko upravo, da z ozirom na ta sporazum z uredbo nemudoma uvede obligatno zapiranje in počitek v brivnicah ob nedeljah. Vsakega, kdor bi kršil to naredbo, naj se strogo kaznuje.
Deputacija, sestavljena iz interesentov, zastopanih na tej anketi, se pooblasti, da o prednjem zaključku obvesti g. bana. V deputacijo so bili določeni: za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo Engelbert Franchetti in dr. Pretnar; za Delavsko zbornico Joža Golmajer; za Zadrugo brivcev, frizerjev in vlasuljarjev v Ljubljani gg. Šinkovec. Dolenc in Frankheimova; za društvo brivskih, frizerskih in vlasuljarskih pomočnikov v Ljubljani Matej Jocevič in Burger.
najemnine itd.), in sicer 315 osebami v skupnem znesku Din 27.407.—. Za dobo 2 mesecev je bilo zaposlenih pri mestnih zasilnih delih 60 družinskih očetov z velikim številom družinskih članov.
Pomnoženi mestni avtobusni promet. Ob nedeljah in praznikih se uvedejo vožnje na progi Maribor—Limbuš—Bistrica, in sicer: odhod iz Maribora ob 17.45, odhod iz Bistrice 18.15, odhod iz Limbuša 18.30. Vožnje se vršijo le ob lepem vremenu.
Vsi posestniki nagrobnih kamnov in spomenikov na mestnem pokopališču v Pobrežju se opozarjajo v lastnem interesu, da naj preiščejo svoje nagrobne kamne itd. glede stabilnosti. Vremenske neprilike letošnje zime, in to predvsem mraz in mokrota, so zrahljale precejšnje število nagrobnih kamnov in ogrožajo ti kamni sedaj ne samo sosedne nagrobne kamne in spomenike, temveč tudi osebe. Vsled tega se pozivajo stranke v lastnem interesu, da tozadevne nedostatke takoj odpravijo, kajti neglede na to, da mora vsako škodo, ki nastane, poravnati lastnik dotičnega kamna, bo pokopališka uprava vse varnost ogrožajoče nagrobne kamne po lastni uvidevnosti odstranila ter na podlagi določil pokopališkega reda prodala na javni dražbi.
Opozorilo staršem! Kupujte za svojo deco sedaj za šolo sa-mo pri nas na Slomškovem trgu 6!
Celje.
Današnjo številko našega lista razpošiljamo na ogled več naslovnikom v Celju, katerih imena smo dobili od naše tamkajšnje krajevne uprave. Opozarjamo na članek: »Majajoče posebnosti Celja«, ki jim razkriva nekatere značilnosti celjske občinske finančne politike. Ker bomo tudi v bodoče priobčevali iz Celja še več zanimivega gradiva, vabimo vse, ki so dobili to številko na ogled, da se na naš list naroče. Naš list izhaja dvakrat tedensko in stane mesečna naročnina Din 10.—. Iz vsebine lista se boste sami prepričali, da zastopa naš list nekompromisno koristi delavca in nameščenca, je povsem neodvisen in zastopa svojo misijo ne glede na levo ali desno. Novi naročniki lahko naroče list potom priložene poštne položnice ali pa ga naroče pri naši krajevni upravi v Celju v Delavski zbornici, katero vodi naša tamkajšnja upravnica Dana Svetko-va. Za nove naročnike bomo smatrali vse, ki smo jim poslali list na ogled in nam ga niso vrnili. Uprava.
Jour-fIx privatnih nameščencev.
Celjski privatni nameščenci so, kakor znano, precej dobro strokovno organizirani v svoji Zvezi privatnih nameščencev, katere podružnica v Celju šteje kakih 130 članov. Da se med seboj čim bolj seznanijo in utrdijo tovariško solidarnost, je sklenil odbor podružnice prirejati stalno vsako sredo ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice družabne sestanke, na katere so vabljeni vsi privatni nameščenci in po njih upelja-ni prijatelji in tovariši.
Hrastnik.
Za brezposelne steklarje so darovali: Franc Ribnikar, mesar, 12 kg mesa; neimenovani Din 100, Filip Forte iz Trbovelj Din 100, Narodni dom v Hrastniku Din 300. — Vsem darovalcem najlepša hvala! Odbor.
Jesenice.
Kranjska industrijska družba, prazniki in nameščenci. Kakor znano, delo v tovarnah KID počiva. Kljub temu pa vodstvo KID še vedno misli na svoje delavce in nameščence. Zlasti pa je KID tudi mnogo ležeče na tem, da svoje nameščence v pogledu praznovanja izenači z ostalim delavstvom, čeprav veljajo za privatne nameščence neke druge norme, katere bi moralo podjetje upoštevati. Tako so morali nameščenci KID na praznik, dne 19. t. m., delati. Mi delavci seveda ne zamerimo nameščencem1, če gredo v pisarne, ker morajo in imajo samo možnost izbirati med delom ali brezposelnostjo. Toda naj nihče ne misli, da bo lahko podaljševal delovni čas, potem pa dokazoval, koliko nameščencev ima odveč in da jih je treba odpustiti, ker se mora šte-diti. Štednje na račun nameščencev
in delavcev mora biti konec! Nameščenci pa, kateri se zavedate, da se vam godi krivica, stopite v vrste Zve-
ze privatnih nameščencev Jugoslavije, postavite se v bran za vaše pravice.
Sladkor, sladkorne tovarne in konzumenti.
Večkrat smo že pisali o ogromnih, neopravičljivih in neutemeljenih cenah sladkorja pri nas. Ni dovolj, da zpaša že državna trošarina na kg sladkorja okrog Din 6.—, nego kartelirane sladkorne tovarne še diktirajo cene sladkorju, pri katerih zaslužijo poleg »rednega« čistega dobička še vso carino per Din 3.30 za kg. Zato ni čudno, da izkazujejo sladkorne tovarne kljub vsej krizi tako ogTorrme čiste dobičke. Za leto 1931 sta izšli doslej bilanci dveh sladkornih tovarn in sicer v Novem Vrbasu in Vel. Bečkereku.
Sladkorna tovarna v Novem Vrbasu izkazuje za leto 1931 čisti dobiček v višini 12.9 milijona Din napram 11.3, 8.7 in 4.5 milijona Din v letih 1930, 1929 in 1928. In poleg tega je mogla ta tovarna povišati še neposredni prenos dotacije iz kosmatega dobička za fond za zmanjšanje vrednosti naprav, in sicer od 2.8 milijona v 1. 1930 na 3.7 milijona 1. 1931. Dobiček se je torej zvišal dejansko za 2.5 milijona Din. Celokupni kosmati dobiček je znašal 16.6 milijona Din. Dividenda bo znašala 75 Din na delnico napram 70 Din v 1. 1930, 50 Din v 1. 1929, 30 Dirt v 1. 1938, 25 Din v 1. 1927 in 20 Din v 1. 1926. Vsako leto dobivajo gg. delničarji večje obresti kapitala, dasi je nasprotno beda ljudstva vsako leto večja.
In Veliki Bečkerek? Tu se je dobiček sicer zmanjšal od 22.1 milijona Din 1. 1930 na 18.2 milijona Din 1. 1931. Tudi v letih 1928 in 1929 je bil dobiček višji (20.7 in 22.1 milijona Din). Vse to je bilo doseženo pri 36 milijonih Din delniške glavnice ter 52 milijonih Din lastnih sredstev in znaša dobiček torej 50% delniške glavnice oz. 34% vseh lastnih sredstev. Na davkih je plačala tovarna lani 8.7 milijona Din napram 6.3, 5.3 in 4.8 milijona Din v zadnjih treh letih. Za leto 1931 bo izplačano na delnico 65 Din ali 42% dividende. Lani pa je dividenda znašala 80 Din ali 53%, do leta 1926 pa se je gibala med 15 do 30 Din (10—20%) na delnico. Naradha banka ima obrestno mero 7.5%, pri nas hranilnice celo 5—6%: kapitalist pa dobiva po načelu »denar naj dela denar« 42%!!
To vse iz žepa ubogega, trpečega in izstradanega delavca in nameščenca. Ubogega branjevca zaprejo in objavijo to v Uradnem listu, ako prekorači »dovoljenih« 25%, vele-
kapital pa lahko dela, kolikor hoče, samo — če gre! Kako? Zakaj? Po katerem zakonu? Saj to je ravno: za kartele pri nas ne veljajo nobeni zakoni, najmanj pa oni o — navijanju cen in drugi o — izkoriščanju producentov sladkorne pese in delavstva, samo zakon — o mamonu kapitalu je zanje svet. Saj je menda govoril zadnjič v parlamentu poslanec g. Kostič iz Beograda (glej tudi »Jutro« od 11. t. m1.), da so inozemske tvor-nice sladkorja pri nas (in to so pri nas vse, razen dveh državnih) v 10 letih Jugoslavije zaslužile najmanj 1 milijardo 200 milijonov Din na račun jugoslovanskih konzumentov. Po njegovih računih je bilo sledeče: 1. 1929 so prodajale sladkorne tovarne pri nas sladkor brez trošarine po Din 7.50, pri čemer so imele pri vsakem' kg 3.37 Din čistega dobička. Ker je znašala produkcija v desetih letih 50.000 vagonov, znaša čisti zaslužek 1.680 milijonov Din. Prišteti je treba še vrednost melase in rezancev. Odštevši zaslužek obeh državnih tovarn, ki se v sladkornem kartelu še prav dobro počutita in ki pravzaprav večata predrznost kartelašev, ki znaša gotovo kakih 550 milijonov, je ostalo sladkornim tovarnam, ki so inozemska last, čistih 1.200 milijonov Din.
Kako dolgo še? Ti računi nam kažejo, da je sladkor za 2.25 do 2.50 Din pri kg predrag, in ako vzamemo letno produkcijo 95 tisoč ton, se tako okrade jugoslovanske kon-zumente in s tem jugoslovansko narodno bogastvo za najmanj 2!5 milijonov Din letno. Dolžnost naše vlade bi že enkrat bila, da izvede oni obljubljeni zakon o nadzorstvu nad karteli ter da predvsem stopita obe državni tovarni sladkorja iz njega. Dokažimo, I da smo država, ki se zaveda svoje moči in ne podlega kapitalistom po krilatici: »Deviške države — za naše blagajne so prave!«
Cv. K.
Delavski šport.
Svečana proslava razvitja prapora SK »Svobode« Maribor se bo vršila o Binkoštih. V zvezi s proslavo se vršita dve nogometni tekmi SK
ite v vetiKi izDiri
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonl
14 karatno originalno amerikansko
zlito nalivno pero
ali pa KOrschnerJev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administratlon der „Radlo-welt“ Wlen 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike ln Ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovčekl, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-ienl torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR. Kopališka ulica štev. 2
(Scherbaumov paviljon).
Razno manufakturno blago, perilo, obleke za moške in dečke, pletenino etc. priporoča po Jako nizki ceni tvrdka w w
KARL JANČIČ
Maribor, Aleksandrova c. 11
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Šivalne stroje, gramofone, otroike vozičke, kolesa
popravlja JUSTIN GUSTINČIČ,
mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Pletenine, ?„*’
lenskl In kosmetlcnl pre
stezniki, tudi meri, hlgl-Jenskl In kosmetlcnl predmeti, po* trebiCIne za otroke, nogavice, rokavice, roina dela In kroJaSke potrebščine.
FRANC SKOF,
ita 23.
Naročajte In širite „Del. Politiko".
V papitnitl imam
Stotnikov Wi>'
Papirnico Ljudske tiskarne
Maribor, SlomSkov trg St. 6.
»Svobode« proti »Grafičarju« in »Svobodi« iz Zagreba.
Občni zbor SK »Svobode« se vrši 15. aprila v klubovih lokalih, Sodna ulica 9-11. Udeležba za člane obvezna, prijatelji delavskega športa prisrčno vabljeni.
Šahovska sekcija SK »Svobode«.
V sredo, dne 5. t. m., v večernih urah posvet o pripravah za tekmo s šahovsko sekcijo SK »Železničarja«.
Razno.
Usoda Habsburžanov. V svoji monografiji o Francu Jožefu (založba F. Borovega), posveča pisec B. Hlavač zanimivo poglavje aferam rodbine avstrijskega monarha, v katerem so opisane včasih kar bizarne usode članov vladajoče rodbine. Tako je cesarju napravila vnukinja po Rudolfu mnogo skrbi: nadvojvodinja Elizabeta je podedovala temperament po očetu in njeni vzgojitelji in vzgojiteljice so imeli z njo velike težave. Nikdar se ni hotela ravnati po dvornih ukazih in hotela je živeti po svoje. To se ni spremenilo niti, ko se je poročila s princem VVindischgraetzom iz revnejše štajerske linije. Nesporazumljenja v tem zakonu so se opazila takoj po poroki v Pragi, kjer je bil princ \Vindischgraetz pri armadi nastanjen in zakon ni bil srečen, tako da je povsem razpadel. Po prevratu se je princezinja povsem prilagodila novim prilikam*: je organi* zirana članica sociialno-demokratične stranke v Dunajskem Novem mestu in se marljivo govorniško udejstvuje. Eden od njenih sinov je strojnik v tovarni avtomobilov. Vnukinja Franca Jožefa I. in Leopolda Belgijskega je socijalna demokratinja — »kakšen je to preobrat po božji volji«.
Konzerve iz kač-klopotač. V Floridi sta neki End in njegov sin ujela kačo-klopotačo in jo odrla. Meso je bilo čisto belo in je tako prijetno dišalo, da ga je žena sklenila pripraviti kot nedeljsko pečenko. Po nekolikem upiranju so meso okusili in se je vsem tako dopadlo, da so ga pojedli do zadnje mrvice. To je End sklenil izkoristiti in se je sistematično vrgel na lov za kačami, ter je začel iz irjih mesa delati konzerve, za katerimi je nastalo veliko povpraševanje. Danes zaposluje End že veliko število lovcev kač, ki jih predeluje v konzerve, njih kožo pa prodaja strojarjem1, ki prirejajo iz njih kačje usnje za damske čevlje. Želimo vsem dober tek.
Brihtna žena je neka Helena Egan v Čikagu. Z možem se nista razumela in je bila večkrat tepena kakor sita. Vsakokrat pa, kadar jo je mož nabunkal, da je bila vsa plava pod očmi, je tekla k fotografu in je dala svoj marogast obraz fotografirati. Končno je vložila tožbo za ločitev zakona. Na dan razprave je gospa Helena prinesla pod pazduho pred sodnika debel album z neštevilnimi slikami, ki so vse nazorno pričale, da je njena zahteva po ločitvi zakona res opravičena. Na vsaki sliki je bil na zadnji strani napisan datumi in kratek potek dotičnega konflikta. Ločitev je z lahkoto dosegla.
25 milijonov let stara jama. Iz St. Antonija v Teksasu v Ameriki poročajo: Znani raziskovalec dr. Fr. Nicholson je sporočil, da je odkril 25 milj severno od St. Antonija razsežno podzemeljsko jamo, katere starost se ceni na 25 milijonov let. V jami je našel mnogo slepih rib, bele netopirje in mlečno-bele žabe. Glavna jama je dolga eno miljo ter meji na veliko podzemsko jezero. Raziskave se bodo nadaljevale.
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
I
%
Hninonite mole prihronhc
v Staferski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
01 2 0
Olo« ottmtulemo pn 67
proti trimesečni _ojpovedi.
5
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	pre<istavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	-	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Mariboru.