66 O K T O B E R 2010
Valle d'Ayas (3420 m). Naslednje 
jutro je bilo slabo vreme. Šele po 
kosilu smo se odpravili proti se-
dlu med Castorjem in Polluxom 
(3800 m), a smo se zaradi po-
novnega sneženja na višini 3700 
metrov obrnili in se vrnili v kočo. 
Tretje jutro je bilo spet jasno. Naš 
prvi cilj je bil Castor  (4228 m). 
Nanj smo se vzpeli po pobočju 
z naklonino od 45 do 50 stopinj. 
Sestopili smo nazaj na sedlo, od 
tam pa začeli vzpon na Pollux 
(4094 m). Najprej  smo plezali v 
150 metrov visoki grapi (50 sto-
pinj), za tem pa po 160-metrski 
skalni steni (II–III). Sledil je še 200 
metrov dolg vršni  greben (do 
50 stopinj). Srečni in polni novih 
vtisov smo se zadovoljni  vrnili  v 
kočo in dolino.
Jože Hartman
NOVICE IZ TUJINE
Grenlandija 
Tokrat poročamo le o eni med-
narodni novici, ki pa je toliko 
bolj zanimiva – ne samo s ple-
zalskega, temveč tudi s pustolo-
vskega vidika.
Belgijski plezalci Sean Villanue-
va, brata Nicholas in Olivier Fa-
vresse ter ameriški fotograf in 
plezalec Ben Ditto so letošnje 
poletje preživeli na zahodni 
obali Grenlandije in tam pre-
plezali kopico novih smeri. Toda 
belgijsko-ameriška odprava ni 
imela klasičnega baznega tabo-
ra. Do Grenlandije so se pripelja-
li z jadrnico, ki jo je krmaril an-
gleški kapitan Bob Shepton. Ta 
jadrnica je bila njihova premična 
baza, s katere so začeli tako re-
koč vsak svoj vzpon.
Že pred samim začetkom pleza-
nja je bilo pestro, saj se je jadrni-
ci pokvaril motor in zadnjih 300 
milj jadranja je kapitan Shepton 
mimo plavajočih ledenih gora 
vijugal le z jadri. Medtem ko se 
je jadrnica umaknila na popra-
vilo motorja, so plezalci spleza-
li prve smeri. V Rdeči steni nad 
fjordom Sortehul fjordin so v 20 
urah vzporedno preplezali dve 
400-metrski novi smeri. V bližnji 
Rjavi steni so v naslednjih dneh 
dodali še dve smeri po napornih 
počeh in zajedah, ki jim je blizu 
vrha sledilo še nekaj dinamičnih 
gibov po zoprnih travah.
Med 12. in 20. julijem so fantje 
preplezali svojo najbolj pusto-
lovsko smer letošnjega poletja. 
V Seagull Wall (Galebova stena) 
so opravili 850-metrski vzpon po 
počeh, zapolnjenih z blatom in 
travami, po ploščah, poraščeni-
mi z lišaji, in po seriji dolgih off-
widthov. V popolnoma navpični 
steni so opremili tri tabore z vi-
sečimi posteljami in celo smer 
preplezali prosto, ne da bi za se-
boj pustili en sam klin ali kakr-
šnokoli drugo sled.
Na začetku avgusta so z jadrni-
co odpluli 900 milj proti jugu do 
fjordov v bližini Cape Farewella, 
kjer jih je čakalo slabo vreme in 
precej razburkano morje. 27. av-
gusta so opazili zanimivo goro, 
jo v 36-urnem zamahu z mrzlim 
bivakom na vrhu preplezali in jo, 
ker še ni bila osvojena, poime-
novali Mount Shepton, torej po 
svojem kapitanu. 
Sledil je vzpon po 500-metr-
skih navpičnih počeh na otoku 
Quvernit. Tam so se štirje ple-
zalci še enkrat razdelili v dve 
navezi in preplezali dve smeri, 
ki sta najprej obljubljali tanke 
poči, potem pa se je vse skupaj 
sprevrglo v basanje po off-wid-
tih. Še posebej zanimivo je bilo 
zato, ker s seboj niso vzeli velikih 
metuljev in je bilo pomanjkanje 
varovanja očitno ter skrb vzbu-
jajoče. Ko so dosegli vrh stene, 
so prečili še na glavni vrh, tam 
prezebli noč in nato sestopili do 
morja, kjer jih je že čakala jadr-
nica. Eno izmed teh dveh smeri 
so imenovali Chloe in jo posvetili 
rojakinji Chloe Graftiaux, odlični 
vsestranski plezalki, ki se je letos 
smrtno ponesrečila nad Cour-
mayerjem.
Po tej smeri so se odločili, da je 
plezanja za letošnje poletje do-
volj, in odjadrali so proti Evro-
pi. Pa tudi tukaj ni šlo prepro-
sto. Osem dni po odhodu so se 
napovedovali hurikani in zato 
so morali zaviti precej bolj proti 
jugu, da bi dosegli zmernejše ve-
trove, ki so jih nato ponesli proti 
domu.
Novice je pripravil Urban Golob.
PISMA BRALCEV
Psinski vrh
Odmev na reportažo o gorah 
nad Rožem v julijski številki
Nad Bistrico v Rožu je zaselek 
Sinje (ponemčeno Sinach). Spo-
daj v ravnini so nastale Podsinje. 
Rožani jih po svoje izgovarjajo 
P'sinje. Ko so prišli v naše kraje 
Nemci in so imeli težave z našo 
špraho, so pomislili najprej na 
štirinožno pasjo vrsto. Tako je 
dobila vas uradno ime Hunds-
dorf (Pasja vas). Čisto po nepo-
trebnem to napako utrjujejo 
slovenski kartografi, ki tudi vrh 
nad tem delom pokrajine, nem-
ški Sinachgupf, krstijo s ponesre-
čenim "pasjim" imenom: Psin-
ski vrh. Podobno napako delajo 
naši kartografi tudi, ko slovenijo 
nemške Sau Alpe. Ne moremo 
zelo zameriti Nemcem, ko niso 
ločili slovenskega svinca od svi-
nje in smo namesto Blei Alpe do-
bili Sau Alpe …
V sestavku o Psinskem vrhu opa-
žam tudi nenatančno razlikova-
nje imen Bleiberg in Bleiburg. 
Gre sicer za zamenjavo ene same 
črke, a vendar je razlika med poj-
moma Berg in Burg. Kdor ne zna 
nemško, naj pogleda v slovar! V 
članku je omenjen Slovenji Ble-
iberg (Windisch Bleiberg), ne 
podjunski Bleiburg. Na strani 33 
omenjenega Planinskega vestni-
ka pa beremo: "[…] izhodišča pa 
so v Pliberškem grabnu/Bleibur-
ger Graben." (odebelil S. L.)
Ena izmed največjih zmešnjav 
s poimenovanjem na našem 
ozemlju je prav gotovo primer 
gore Peč tam, kjer se staknejo 
Avstrija, Italija in Slovenija. Slo-
vencem je jasno, da gre za izraz s 
pomenom kamen, v stilu pečev-
je ali, če hočete, Peca … Nemci 
so v slovarju odčitali Ofen in so 
imeli v mislih kurilno napravo, 
peč. In ko so po prvi svetovni 
vojni postavili tukaj svoj mej-
ni kamen tudi Italijani, je dobila 
nemška napaka Ofen laško ime 
Monte Forno, kar je pač italijan-
sko poimenovanje kurilne na-
prave, ne pa kamna.
Pa niso delali podobnih grehov 
le nekdaj, tudi danes se godi po-
dobno. Ko sem hodil s svojimi 
vnuki po Podjuni skozi Gono-
vece, je bilo na krajevni tabli ob 
nemškem imenu moč prebrati 
tudi slovenski prevod Konovece. 
In se je eden izmed mojih nade-
budnežev hotel pohvaliti, da že 
zna brati. Vzkliknil je: "Dedi, a tu-
kaj gredo konji na vece?" 
Red v kartografiji si bomo morali 
Slovenci narediti sami. Nemci in 
Italijani, ki silijo na naše ozemlje, 
nam ga ne bodo! Slovenske pla-
nince hočem vzpodbuditi k ne-
kim drugim naporom, ne samo 
telesnim, ki jih opravijo noge. 
Pokrivajmo našo deželo v vseh 
dimenzijah! Uporabljajmo tudi 
možgane in ponos!
Stanko Lodrant
Planine – disciplina in "Vražje 
Prle~ke"
Nisem vedela, da potrebuješ vo-
jaško vzgojo in disciplino, da lah-
ko vstopiš v kočo pri Triglavskih 
jezerih in prenočiš v njej.
Glede na to, da sem 35 let pla-
ninska vodnica v letnih in zim-
skih razmerah, sem letos že ena-
inštiridesetič popeljala skupino 
na naš Triglav. Največkrat sem 
pomagala voditi po planinah 
mladino, saj sem bila 24 let tudi 
med organizatorji planinskih 
mladinskih taborov. Malo je pla-
ninskih dolin, v katerih nismo bi-
vali, prepevali in vzgajali mladih 
v ljubezni do planin. Včasih nas 
je bilo tudi po osemdeset pod 
šotori. Prav tako je malo koč, v 
katerih nisem prespala in iz njih 
odnesla svojih vtisov.
Letos sem organizirala 25. tri-
dnevni pohod "vražjih Prlečk" 
iz Ormoža po slovenskih plani-
nah. Izbrale smo si pot iz Stare 
Fužine čez Uskovnico na Vodni-
kov dom, nadaljevale do Tri-
glavskega doma na Kredarici, 
se povzpele na vrh Triglava ter 
sestopile na Dolič in v Dolino 
Triglavskih jezer do Koče pri Tri-
glavskih jezerih. Mimo Črnega 
jezera smo šle čez planino Vi-
ševnik na Pršivec in na Vogar, 
pohod pa zaključile ob Bohinj-
skem jezeru. Bilo nas je enajst 
babnic, ki smo zaljubljene v pla-
nine, prečudovito naravo, roži-
ce in planinske očake.
Drugi večer smo pet minut pred 
dvajseto utrujene od poti, ven-
dar polne notranjega zadovolj-
stva in prečudovitih vtisov, saj 
smo osvojile Triglav, vstopile v 
kočo pri Triglavskih jezerih. Brez 
pozdrava in dobrodošlice nas je 
strogo nagovoril od nas precej 
mlajši gostinski delavec koče in 
zahteval, da se moramo takoj 
sezuti, natakniti copate, obesiti 
Plošča v Polluxu