Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem* stvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto.
Izključna pooblaščenkn za oglaševanje italijanskega hi Tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
SLOVENEC
Abbonamenti: Mese 18 Lire. Estero, mese 31 50 Lire. Edi-zione domcnic«, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.: Lubiana 10650 per gli abbonamenti, 10 349 per le in-, serzioni.
i," Filiale) 1 Novo mesto.
Izhaja vsak dan zjntrnj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
S Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana, a
= Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria eselnsiva per Ta pnbblieil& dl provenienza italiana Telefon 4001—4005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Bollettino No 966
Aspri combattimenti sul fronte sirtico
35 carri armati nemici distrutti In Tunisia 1'avversario costretto a ripiegare - 18 velivoli nemici distrutti - Un cacciatorpediniere nemico colpito
II Quartiere Generale delle Forzo Armate coni unica:
Alle azioni aeree degli seorsi giorni sono so-guiti, sul fronte sirtico, aspri combattimenti ter-restri, nel rorso dei quali le unita britannirhe attac-eanti venivano eontenute e respinte in dura pro-lungata lotta; 35 earri armati nemiri risultano distrutti.
In Tunisia elementi avversari, appoggiati da mezzi hlindati, orano costretti a ripiegare a seguito di vivaei srontri.
In entrainhi i settori della battaglia le avia-zioni italiana e germanica sono intervenute con sucesso bomhardando centri delle retrovie o basi portuali, mitragliando colonne in marcia e in so-sta, intereettando con sucesso le lonnazioni del-1'opposta acronantica.
Tre apparecrhi sono stati ahhattnti da eaecia-tori italiani, trcdici da quelli tedeselii, niolti altri iucendiati n danneggiati al suolo.
lncursioni su Tri po I i non hanno provorato danno di rilievo; sono segnalati tre niorti e cinque feriti tra la popolazione Ubira: due hombardieri precipitavano sotto il tiro delle artiglierie della difesa.
Alrune bombe venivano pure sganriate sul-1'isola di Lampedusa e su (iela, le eui batte-rie eontraeree centravano e distruggevano ciascuna un velivolo.
Dne nostri aerei non hanno fatto ritorno dalle operazioni della giornata.
Nclla notte sul 1(> la torpediniera »Perseo« al rontando del tenente di vasrello Saverio Mamila, inentre navigava in servizio di protezione del traf-lico. o slata attaccata da tre grossi caeelatorpedi-nicre nemici. (ili ha audacemcnte alfrontati silu-rando lino o, scbbene rolpita e con 1'inccndio a bordo, č riuscita a rientrare alla base.
Ostri boji na sirlskem bojišču
35 sovražnih tankov uničenih — V Tunisu se je moral sovražnik umakniti — Sestreljenih je bilo IG letal
Sovražna torpedovka zadeta
Vojno poročilo št. 966
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Letalskim nastopom prejšnjih dni so sledili na s i r t s k e m bojišču ostri kopenski boji, v katerih so bile angleške napadajoče enote v trdi dolgi borbi zadržane in odbite. Uničenih je bilo 55 sovražnih tankov.
V Tunisu so se morali nasprotni oddelki, podprti z oklepnimi sredstvi, po živahnih spopadih umakniti.
Nn obeh bojiščih je uspešno posredovalo Italijansko ter nemško letalstvo, ki je bombar-diralo središča v zaledju ter pristaniška oporišča, obstreljevalo kolone na pohodu in na po-
čitku ter z uspehom prestregalo skupine na-sprotnega letalstva. Italijanski lovci so sestrelili tri stroje, nemški pa 13 strojev; mnogo drugih je bilo zažganih nli poškodovanih na tleh.
Napadi na Tri po I i niso povzročili pomembne škode; med libijskim prebivalstvom so trije mrtvi in pet ranjenih. D\a bombnika sta treščila na tla, zadeta od protiletalskega topništva.
Nekaj bomb je bilo spuščenih tudi na otok L a m p e d 11 s o in na Gelo. kjer je protiletalsko topništvo na obeh straneh uničilo po eno letalo.
Dvoje naših letal se ni vrnilo iz dnevnih poletov.
V noči na 16. januar je bila torpedovka
Nadaljevanje bojev na vzhodu
Junaški boji nemških oddelkov pri Stalingradu - Včeraj je bilo na vzhodu sestreljenih 77 sovjetskih letal - štirje parniki potopljeni pred Bengazijem
Hitlerjev glavni stan, 16. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na j u i n e m delu vzhodnega bojišča je sovražnik nadaljeval svoje s številčno nadmoč-ninti silami podvzele napade, ki so bili z velikimi izgubami za sovražnika odhiti.
Ob obali Črnega morja je potopilo letalstvo eno sovjetsko stražno ladjo in jc uničilo skladišče goriva in vojnega gradiva.
Na področju S t a I i n g r a d a so naše čete, ki se nahajajo lam io več tednov v junaških obrambnih bojih proti od vseli strani napadajo-fentu sovražniku, tudi včeraj odhilo močne napade sovražnih pehotnih in oklepnih oddelkov, z velikimi izgubami za boljševike. Vodstvo in moštvo sla s tem zopet podala svetal zgled nemškega vojaškega duha.
Nemški napadalni oddelki so na srednjo m odseku uničili več bojnih postojank z njihovimi posadkami.	,
Uspeh fašistične Befane
Rim, 16. jan. AS. Značilna fašistična manifestacija, fašistična Befaena za 1. XXI., se je vršila v vsakem italijanskem mestu ob velikem navdušenju otrok, ki 6o čutili utripati okoli sebe naj-prisrčnejše ter plemenito čustvo celega naroda. Organizirana od Dopolavora po navodilih tajnika stranke, je plemenita in tako človečanska pobuda v polni meri dosegla zaželjene uspehe v popolnem soglasju v visoko voljo Ducejevo. Skupno jo Dopolavoro na dan Befane naredil veselje nad 400.000 otrokom ter razdelil prav toliko daril v vrednosti 18 milijonov lir. Nastala je plemenita tekma med raznimi organizacijami Dopolavora za večji uspeh pri tej simpatični manifestaciji. Poslane številke od nekaterih najvaž-
nejših organizacij Dopolavora potrjujejo, da je fašistična Befana v tretjem vojnem letu zelo razširila svoje dobrodelno delovanje. Na prvem mestu so bila mesta, prizadeta od barbarskih sovražnih napadov. Dopolavoro v Genovi je razdelil darove 22.470 otrokom v vrednosti 866.000 lir. Dopolavoro v Milanu je obdaril 23.400 otrok v vrednosti 1,351.000 lir, Dopolavoro v Neaplju je osrečil 38.000 otrok v vredenosti 260.000 jir. Dopolavoro v Palermu je razdelil darove 3569 otrokom v vrednosti 196.980 lir. Dopolavoro v Turinu je obdaril 14.120 otrok v vrednosti 529 tisoč 255 lir; v Savoni 6236 otrok v vrednosti 352.683 lir; v Rimu 27.585 otrok v vrednosti 2 milijona 546.920 lir.
Rnglosasi so brez moči proti podmornicam
Ženeva, 16. januarja. AS. V začetku leta 1943 «- piše londonski dopisnik lista »La Suisse«, je postalo očividno, da morajo zavezniki napeti V6e
Bombe na civilno prebivalstvo
Tokio, 16. jan. AS: Nad 1000 mož, žena in otrok je bilo ubitih in ranjenih pri angleškem napadu na civilne čerti v Rangoonu. Neka mo-šeja, polna vernikov, je bila razdejana z neposrednim zadetkom. Sovražni letalci so tudi obstreljevali civilno prebivalstvo. Napod na civilno prebivalstvo je bil hoten, 6aj imajo Angleži točne načrte tega mesta.
Visok sneg v Zagrebu
Zagreb, 16. jan. AS: V Zagrebu je že dva dni neprestano snežilo in sneg je skoraj popolnoma ustovM mestni promet. Tramvaj, avtobus in zasebna vozila počivajo. Snega je nad pol metra. Tudi promet pešcev je zelo oviran. Poveljstvo ustaške mladine je zapovedalo dijaštvu srednjih šol, naj pomaga delavccm pri pospravljanju snega.
Turški parlament se je razšel
Ankara, 16. januarja. AS. Tukajšnji listi na eplošno odobravajo odločitev turšlte narodno skupščine, ki je sklenila raziti se. Razpisane so nove volitve. Listi poudarjajo da je narodna 6kupščina ostala zvesta svoji tradiciji in se je razšla pred potekom zakonitega roka. Ta rok bi potekel šele prihodnjo jesen. List »VakiU napoveduje, da bo nova narodna skupščina lahko zajela z delom že prve tedne meseca marca.
Ameriška letala morala pristati na Portugalskem
Bern, 16. januarja. AS. Reuter je objavil na-elednje poročilo, datirano iz New Yorka: Kakor poročajo iz Lizbone, je 11 ameriških letal pristalo na portugalskem ozemlju, dočim se je opazilo, da ee je kakih 15 drugih ameriški letal usmerilo proti severu. Švicarska telegrafska agencija pa je dobila še naslednjo poročilo: Ugotovilo se je, da je v petek popoldne pristalo 10 ameriških letal na letališču Sakaretn pri Lisboni. Neko drugo letalo je pristalo pri Cintri. Kakih 15 ameriških letal je v petek letelo nad Alzobarlo v smeri proti jugu. »United [Prees* je izvedel iz Londona, da so ta letala leteče [trdnjave. Ta poročila so bila tudi potrjena v novici, Fki jo je dobil DNB iz Laninee.
svoje sile v »Bitki za Atlantik« preden bodo lahko izvedli svoj načrt proti osi v Afriki in Evropi. V Londonu sprejemajo z nezadovoljstvom poročila radijskih napovedovalcev v Ameriki, ki imajo težnjo, še bolj zaplesti položaj z neprijetnostmmi, ki jih itak že povzroča težava s preskrbo angleških čet v Severni Afriki. Po štiridesetih mesecih vojne še zavezniki niso mogli iznajti primernega sredstva za boj proti 06nim podmornicam London in Wa-6hington morata nujno izboljšati zveze med Ameriko, Afriko in Evropo. Način pomorskih spremljav proti podmornicam ne zadošča in tudi uvedba pomorskih ladijskih ter letalskih patrulj ni mogla rešiti tega vprašanja. Prav tako niso mogli nič doseči bombni napadi na osne tovarne za izdelovanje podmornic ter na podmorniška oporišča in pristanišča. Nič večjega uspeha ni prinesla pove- » cana gradnja zavezniškega trgovskega brodovja, kajti po kratkem času se je dejansko vedno pokazalo, da 60 ta sredstva in načini zelo dragi, ne morejo pa U6peti pri oviranju 06nih sil, katere zgrade še več jx>dmornic, kakor pa jih utegnejo sovražniki potopiti. Zaradi takšnega sedanjega stanja je moralo angleško poveljstvo priznati, da si zavezniki ne morejo privoščiti udobja, da bi začeli zapravljati na veliko človeška življenja, vojno gradivo in surovine. London in Washington delata stalno nove načrte, ki pa dcelej niso rodili nika-kega zadovoljivega uspeha.
Na področju V o 1 i k i h Luk so boji nadaljujejo.
Južnnvzhodno od Ilmenskoga jezera samo krajevni bojni nastopi.
Močni sovražni napadi južno od Ladoškega jezera so bili v ogorčenih bojih krvavo odbiti in je biio iztrgano sovražniku ozemlje, ki ga je prejšnji dan z velikimi izgubami pridobil.
V	močnih letalskih bitkah je bilo včeraj na vzhodu sestreljenih 77 sovjetskih letal. Tri lastna letala pogrešamo.
V	Libiji je poskusila britanska 8. armada od juga sem obkolili nemško-italijansko oklepno armado. V močnih bojih je bil močni sovražni oklepni oddelek pri uničenih 35 sovražnih oklepnih vozilih odbil.
Sovražni napadi v Tunisn so bili odbiti. V takojšnjih protisunkih so bile lastne postojanke pomaknjene daleč naprej.
Nemško in italijansko letalstvo je v obeh bojnih področjih uspešno poseglo v boje. Napadi proli sovražnim letalskim oporiščem so se z dobrim učinkom nadaljevali. Bombni zadetki v polno so povzročili zopet veliko razdejanje v pristaniškem jiodroeju Bone. 12 sovražnih letal je bilo sestreljenih, 8 pa uničenih na tleh.
Neka nemška podmornica je potopila severozahodno od Bengazijn iz spremljave 3 parnikov in več strnžnih ladij, dve ladji s skupno 7000 tonami, kakor tudi dva nadaljnja, od rušilcev močno zavarovana parnika, s skupno 12.000 tonami. Razen tega so cdinice nemške
»Perseo« pod poveljstvom poročnika bojne ladje Saverija Marotte, ki je služila zaščiti pomorskega prometa, napadena od treh velikih rušilcev. Drzno se jim je zopestavila, enega torpediralu in se je, čeprav je bila zadeta, s požarom lia krovu srečno vrnila v oporišče.
General Sailer imenovan za ministra
l!im, 16 jan. AS: S kraljevim ukazom je bil nrmudm general v rezervi Einilio Sailer, kru 1 ju vi senaior, imenovan za ministra.
Japonski letalski uspehi
Tokio, 16. jan. AS: Glavni cesarski stan objavlja, da je j«pon«ko letalstvo od 5. do 11. januarja doseglo nasledn je uspehe na Salomon-skih olokili in na Novi Gvineji: nad Salomon-skimi otoki je bilo zbitih ali uničenih 21 sovražnih letal, Japonci pa so zgubili Iri stroje, kj se niso vrnili, so bili uničeni iili pn so se vrgli na sovražne cilje. Tudi na Novi Gvineji je japonsko letalstvo sestrelilo in uničilo mnogo nasprotnih letal. Japonci so zgubili t) letal, od katerih «e jc del prostovoljno vrgel na sovražne cilje.
vojne mornarice v Sredozemskem morju potopile britanski minolovec »llornzio«.
Po dnevnih prodorih manjšega števila britanskih letal proti severni nemški obali so posamična britanska letala izvedla ponoči molilne napade na z n p a d n o Nemčijo. Povzročena je bila neznatna škoda. Pri nočnih napadih proti 7. a p a d n i francoski obali so bila sestreljena tri sovražna letala, podnevi za dve sovražni letali.
Po dnevnih napadih hitrih bojnih letal proti ciljem oh južni angleški obali so nemška lMijna letala ponoči napadla vojaško važne naprave v več mestih vzhodne Anglije.
Berlin. 16. januarja. AS. Močne sovjetske l»-talske skupine so napadle nemške obrambne postojanke na srednjem odseku vzhodnega bojišča ter -na področju Ilmenskega jezera. Uspeha niso dosegle. Nemški lovci so pravočasno ter učinkovito preslregli sovražno letalske roje. Med letalskimi bitkami na teh dveh odsekih je bilo zbitih 47 sovjetskih letal. Tako so nemška lovska letala sama v zadnjih štirih dneh sestrelila na odsekih pri Ilmenskem jezeru ter pri Velikih Lukih 155 ietal. Nemški vojaški krogi iz Berlina poudarjajo, da pri tem ni šlo v izgubo niti eno nemško letalo.
Sovjetski Rusiji preti lakota
Stockholm, 16. jan. AS. Dopisnik lista »Daily Mail« je poslal zanimivo poročilo o današnjem življenju v Sovjetski Rusiji, ki jasno priča, v kako neznosnih in nečloveških razmerah rusko prebivalstvo životari.
»Sovjetski državljan — če ni državni uslužbenec — je ves zamrežen s samimi omejitvami, odredbami in prepovedmi: ne more potovati, ne more najeti sobe v gostišču, ne more jesti v gostilni, ker so domala vse zaprte. Kar jih je ostalo, so samo razkošni obrati, ki izključujejo malega meščana, a ne samo iz razrednih razlogov, marveč posebno zaradi neverjetne draginje. V veliki gostilni »Aragvi« v Moskvi velja navadno kosilo 300—400 lir. Trgovine po ruskih mestih — dodaja
člankar — so zdaj prazne. Vse jc že davno izginilo z ruskega tržišča: od pohištva do pisalnih strojev in prav do najbolj drobnih potrebščin vsakdanjega življenja. Pomanjkanje oblačil bode v oči: niti 10 od 1000 prebivalcev ni imelo možnosti, da bi si kupilo lani kakršno koli oblačilo. Več ko 95 odstotkov vseh vrst živil je strogo omejenih, ostalih 5 odstotkov pa prodajajo na javnih tržiščih, to da čisto po cenah črne borze. Na moskovskem trgu na primer prodajajo med po 2000 lir za kilogram, jajca po 50 lir, skodela mleka pa velja 100 lir. Vsako trgovsko izmenjavo kaznujejo s smrtjo, vendar pa cvetejo vse oblike verižništva, ki se nujno prikažejo v vojnem času v deželi, kjer trka na vrata lakota.
Nespremenjen položaj na vzhodu
Berlin, 16. jan. AS. Obširni sovjetski napadi, ki so se začeli zadnjo sredo na še nekaterih novih odsekih vzhodnega bojišča, niso doslej nikjer spremenili splošnega položaja. Eno ognjišče sovražnega napada, in sicer v zahodnem Kavkazu, je že začelo ugašati. Ni izključeno, da bo zopet zagorelo, toda dejstvo je, da sovjetski napadi hitro ugašajo. Ta pojav pripisujejo berlinski vojaški krogi dejstvu, da imajo Sovjeti pri svojih neprestanih napadih velikanske izgube in da zato stalno tipljejo, kje bi lahko prodrli nemško črto. Na drugih dveh odsekih, t. j. južno od Voroneža ter Ladoškega jezera, se sovjetska ofenziva z uporabo velikih sredstev nadaljuje. Doslej je bila podobna vsem drugim sovjetskim ofenzivam. Kakor se zdi, je glavni sovjetski namen, zaposlili nemške sile na obrobnih točkah, nadaljevati pa napade na

Roosevelt je odgovoren za vojno
Berlin 16. jan. AS. V zvezi z ameriško »Belo knjigo* ki skuša ugotoviti odgovornost za vojno, objavlja tukajšnji tisk izjave, ki jih je pred nedavnim podal v Parizu bivši francoski poslanec Philippe Herriot o temnem ozadju Rooseveltove politike v Evropi, zlasti na Francoskem in Poljskem. Herriot popisuje dramatičen prizor, ki se je odigral pred njim 3. septembra 1939 zjutraj na poljskem poslaništvu v Parizu v delovni sobi poslanika Lukascievvicza,
Poljski poslanik je v jeznem tonu vprašal 6vojega gosta, zakaj Francija čaka z vojno napovedjo Nemčiji od trenutka, ko se je Poljska že borila, Herriot pa je odgovoril, da ako lx> Poljska po ponovnih izjavah svojih vojaških voditeljev in politikov vztrajala 6 mesecev pod nemškim pritiskom, potem se po njegovem mnenju
ni treba razburjati, če Francija še ni odločena ter preizkuša vse razloge za ali proli taki odločitvi. »šest mesecev«, je zavpil poljski poslanik, »mi naj vzdržimo šest mesecev? To verjeti je smešno. Največ lahko vzdržimo le nekaj tednov.« Tedaj pa je na njegovi diplomatski mizi zabrnel telefon. Jezen glas je govoril na drugi strani žice, da je Francija doslej še vedno izpolnila svojo dolžnost do Poljske. Če pa se to ne bi zgodilo, je rekel oni drugi, ki se je pogovarjal z, Lukasciovviczom, in vsi, ki so bili v sobi, so to mogli slišati ter razumeti, bi se Francija za vedno onečastila. Zdaj bom takoj telefoniral Dala-dieru.« To je bil glas ameriškega poslanika v Parizu VVilliama Bullitta. Štiri ure pozneje je	Rim. 16. jan. AS. Angleško mornariško mini-
Daladierjeva Francija res izpolnila povelje Hoo- strstvo je objavilo sporočilo, da je bil od so-seveltovega predstavnika in na zahodnem bojišču I vražnika potopljen angleški rušilec »Patridge«, ki so padli prvi streli.	je imel 1040 ton.
središču. Pri Voronežu uporablja sovražnik velike količine tankov, topništva in letalstva. Nemški in madžarski oddeiki so v junaški obrambi ujeli nad 2000 sovjetskih vojakov. Med njimi so bili številni mladoletniki, poleg njih pa 45 do 50 let stari moški. Ta pojav se pojavlja tudi na drugih odsekih.
Južno od Ladoškega jezera so Sovjete veljali njihovi napadi hekatombe novih žrtev, tankov in letal. Nekaj kilometrov okrog nemških postojank je sivoutnazana ledna pokrajina pokrita s trupli sovjetskih vojakov in po njej se pretakajo potoki krvi.
Na Kavkazu nemški oddelki uporabljajo nov protitankovski top modela 43, ki je bil izdelan pred kratkim v nemških tovarnah in je pritrjen na sani, kar omogoča veliko okretnost tega topa.
Na glavne modseku ruske zimske ofenzive, t. j. med Kavkazom in Donom, okoli Stalingrada ter v donskem kolenu se boj z isto zagrizenostjo nadaljuje. Zlasti hudi boji so okoli Stalingrada, ker je vreme zelo muhasto. Na tem odseku se položaj v zadnjih 8 dneh ni spremenil. Z drugimi besedami: nič se ni zgodilo v prid boljševikom. Sovražnik vztraja v napadih, ki pa ne rode uspehov. Od prvega dne ofenzive je padlo že neskončno število sovjetskih vojakov za uresničenje sanj o ponovnem zavojevanju Ukrajine. Nemške čete zaupajo v svoje sile in same vase. Konec te druge zime bodo Stalinove armade vse izčrpane šele v polni meri čutile strahotne posledire sedanje, ofenzive ter bodo doživele nove, morda že dokončne poraze.
Rušilec »Patridge« potopljen
»Nekdo« pripoveduje o svojih življenjskih izkušnjah
Ljubljana, 16. januarja.
Nekoč sem bral, da je na svetu toliko dram in komedij, kolikor je ljudi. Vsak živi jm> svoje, vsak ima svojo križe in težave, ]>a tudi 6voje sončno dni. Tokrat bo govoril »Nekdot, h kateremu sem slučajno prisedel v gostilni; slučajno zaradi tega, ker je bilo samo pri njegovi mizi prostora in ker se mi je zdelo, da mu ne bom v nadlego. Nekdo je pil četrtinko, na polici pa je ležala čepica tiosača s Številko toliko in toliko.
»Ali gre posel, očka?« sem ga nagovoril. »Gre in ne gre, kakor pač nanese.« Medtem so prisedli Se tovariši in zdelo se je, kakor da bi hoteli Nekoga izriniti. »Nič se nas ne bojte, očka, čeprav nas je pet...« Mož je bil že prileten, precej čez petdeset jih je moral imeti. Bil pa jo še vedno krepak, z bujnimi zavihanimi brki. Da so ni nikoli pre-tcpaval, je omenil in da v teh 6tvareh res ni izkušen, je pripomnil. Potem sva začela s pogovorom.
V Ljubljano je prišel že pred 40 leti In se kaj kmalu lotil službe nosača. Pred prvo svetovno vojno je bil zaslužek kar dober.
»Ste si kaj prihranili?« Odgovor je bil spet isti: »Sem in nisem. Pač, imel sem že precej denarja, toda prišla je vojna in moral sem v vojaško suknjo. Kupček je kopnel in kar ga je ostalo, se je spremenilo v nič, ko so zamenjali krone v dinarje; ena proti ebiri, to je bilo res narobe...«
»Kdaj se vam zdi, da so bili za vaš zaslužek najboljši časi?«
»Prva leta po vojni niso bila slaba. Precej dela je bilo in precej zaslužka.«
»Pa danes, se da živeti? Ali vam pride 50 lir na dan?«
»Pride in ne pride. Včasih tudi 100 lir, včasih pa nič.«
Potem sva zasukala pogovor drugam. Tu sem zvedel, da je imel Nekdo čisto svoje izkušnje e politiko in da se zato z njo ni nikoli barvil. Zgodilo pa se je takole. Sel je na shod, kamor je jahal sam kandidat za narodnega poslanca na belem konju. Tudi navdušil se je vse do trenutka, ko je videl na ljubljanskem kolodvoru prizor, ki mu ni šel v glavo.
»Na shodu so hujskali stranko proti stranki, ko pa sem motril izvoljene gospode na kolodvoru, ko so se poslavljali in odhajali na Dunaj, sem videl koliko je ura. Pomislite, mi 6mo čakali, da bi videli, kako se bodo gledali po strani — bili so namreč poslanci raznih strank — ti pa so 6i lopo podali roke, se pomenkovali kakor prijatelji in se lepo odpeljali skupaj v prvem razredu brzega
Najvišje cene na živilskem trgu
(Veljaven za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini.)
Visoki komisanat za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani je dne 15. jan. 1U43-XXI, VIII-2, št. 361-1 odobril naslednje tržne cene, veljavne v Ljubljani od 13. jan. 1943-XXI: 1. a) Zeljo glave pod 10 kg: 1.75 lir kg; b) Rdeče zelje kg 2.25L; c) Kislo celje k 4 L; 2. Ohrovt kg 2.25 L; 3. Repa na drobno kg 1 L; b) Repa na debelo kg 0.75 L;c) Kisla repa kg 2.50 L; 4. Endivija kg 5 L; 5. Motovileč kg 12 L; 6. a) Radič kg 5 L; b) Gojen radič kg 10 L; 7. Špinača kg 5 L; 8. Rdeča pesa kg 3 L; 9. Rdeče korenje brez zelenja kg 3 L; h) Rumeno korenje kg 1.50 L; 10. PetrSilj kg 4 L; 11. Zelena kg 4 L; Koleraba rumena kg 1.50 L; 13. Kolerabica kg 4 L; 14. Črna redkev kg 1.50 L; 15. Čebula kg 2 L; 16. Šalota kg 4 L; 17. Cesenj kg 8 L; 18. Hren osnažen kg 4 L; 19. a) Jabolka, I. vrste, namizna, zbrana kg 5.70 L; b) Jabolka II. vrste kg 5 L; 20. Lipovo cvetje suho kg 18 L; 21. Jajca komad 2 L.
Samo še ta mesec lahko kupite
IZDELKE!
pozneje bo prodaja po odredbi Vis. Kom. ustavljena
ihks, kipe, pepelnike, svetoike, plakete, scctitee Itd.
V PAPIRNICI
L1UIME KNJIGARNE
Pred škofijo 5 in v podružnici
N I C H A N
na Miklošičevi cesti 5 Pohitite I
vlaka na Dunaj. To mi je odprlo oči in se od takrat nisem več zanimal za politiko.«
Tako je izgubila ta ali ona stranka, katera, tega nisem hotel vprašati, svojega voLivca. Nekdo, s katerim sem so pogovarjal, je tudi po prepričanju in stanovski zavesti nevtralen. »Naše društvo je nevtralno in se no zanima za razna opredeljenja. Tako pravimo, da moramo vsakogar postreči in to skušamo storiti, da je vsakomur prav.« Nisem mu oporekal, saj sem prisedel samo slučajno io sem se pogovarjal, ker me je zanimala samo njegova življenjska pol. Pred desetletji je prišel z dežele v Ljubljano in si po svoje uredil življenje in odnos do vsega, kar je javno. Ne, za politiko se ni več zanimal, ker je na lastne oči videl poslance, da niso skregani med seboj.
Potem si je naročil še kozarček in to najbrž zaradi tega, ker se je zapletel v pogovor. Se to mi je povedal, da je v Ljubljani 30 komisionarjev in da jih 18 vrši služho na kolodvoru, 12 pa pred pošto io na Marijinem trgu S svojim stanovskim društvom je zadovoljen, v ostalem pa si ne želi drugega, kakor dela in obzirnih ljudi.
Srečo sem mu voščil, ko sva 6e poslovila, on pa meni.
Pnevmatike za kolesa pod zaporo
Od 15. januarja t. 1. so vse pneumatike za kolesa (vrhnji plašči in duše) blokirani in na razpolago Visokega komisariata.
V ta namen morajo vsi trgovci s pnevmatičnimi plašči do 18. t. m. sporočiti Pokrajinskemu koriKiracijskemu svetu število plaščev in duš, ki jih imajo v zalogi.
Naknadno morajo biti v treh dneh prijavljene vse pošiljike pnevmatik, došle iz starih pokrajin ali od koder koli uvožene.
Tako blokirane pnevmatike se lahko prodajajo proti istočasni zameni obrabljenih pnevmatik, in sicer proti predložitvi posebnega nabavnega boua, izstavljenega od pokrajinskega korporacijskega sveta tistim, ki imajo dovoljenje za vožnjo s kolesi ali s triciklji, ki pa morajo zato izkazati dejansko potrebo.
Vse nove, iz prometa vzete pnevmntike, kakor tudi na podlagi dovoljenj prodane, bodo morale biti vpisane v register nabave in prodaje, ki ga mora imeti vsaka tvrdka.
Kdor bi kršil to naredbo, bo kaznovan z začasnim ali trajnim odvzemom prodajuega dovoljeuja.
Iz cSela in življenja - od tu in (am
Iz Gorizije
Duhovniške vesti. G. Albin Kranjc, kaplan v Idria, je bil umeščen za župnika v Rocce; na njegovo mesto v Idria je šel novomašnik g. Jožko Kragelj. — Novomašnik g. Lucijan Krajnik je imenovan za kaplana v Plezzo. — G. Ivan Pišot, župnik na Planini, je šel za župnika v Sambasso, kjer je dosedanji župnik g. Miha Kragelj stopil v pokoj. — G. Tarclzij Nardin, župni upravitelj v Doberdo, je postal stolni vikar v našem mestu; na njegovo mesto v Doberdo je prestavljen g. Evgenij Bregant, vikar v Cero. Izpraznjeno du-. hovnijo Cero l>o začasno upravljal g. Josip Kuš-man, župnik v Quisca. — G. Al. Duhovnik, novomašnik iz ljubljanske škofije, je nastavljen kot kaplan v Tolinino. — G. Vinko Cernigoj, kaplan v Comeno, bo upravljal tudi sosedno duhovnijo Vallegrande. — G. Anton Žagar, župnik na Zolla, ki je bil več mesecev odsoten, je premeščen kot župnik na Planino. — G. p. Avrelij Serik iz kapucinskega reda je nameščen kot mestni kaplan pri župni cerkvi sv. Ignacija na Travniku. — G. Ivan Drašček, župnik v Cobbia, bo upravljal duhovnijo Gabrovizza, kjer je umrl dosedanji upravitelj g. Franc Klopčič, o čigar smrti smo poročali. — G. Evg. Osegnach, žup. upravitelj na Lui-co, je prestavljen za žup. upraivtelja v Borcana.
Z Gorenjskega
Smuške tekme v Kranjski gori. V prvi polovici januarja se je začel v Kranjski gori tečaj za smučarje dolgom ogačt in skakače. Tečaj bo zaključen v nedeljo ll januarja s tekmami, ki bodo obsegale tek na 12 km in skoke na 40 metrski skakalnici. Tekem se bodo udeležili poleg članov športnih organizacij tudi člani Oborožene Sile, policije; obmejnih carinskih straž in Hitlerjeve mladine.
Življenje in sinrt v Kranju. Od 20. januarja lanskega 1 eta, odkar posluje stanovski urad v Kranju, je bilo do 31. decembra 1942 zabeleženih v Kranju 301 rojstvo in 114 smrtnih primerov, med temi 39 dojenčkov, 10 otrok in 65 odraslih. Poročilo se je lani 79 parov.
Poroke. V Kranju 60 6e poročili: Stanislav Kokalj in Ivana Peterka, Ivan Oabron in Alojzija Drekonja, Pavel Anton Šinkovec in Marija Ana Lauter, vsi iz Kranja, Erih Kušelj iz Maribora in Tereza Uršula Jesihar iz Kranja, Franc Mesec in Apolonija Papler, oba iz Kranja, Alojzij šešek in Ana Podgoršek, oba iz Kranja, Anton Likoser iz Drulovke in Jožefina Martinčič iz Kranja.. Franc Ramovš in Marija Zaloker, oba iz Kranja, Franc Grošelj in Marija Sabotka, oba iz Kranja, Franc
Julius Steinmetz iz Kranja in Irene Hedvig Born-dorf iz Pucha na Koroškem.
Smrtna kosa. V Cesnjici pri Motniku je umrla Frančiška Šmid, dalje so umrli: Nikolaj Alihevc v Mekinjah, Ivan Humer v Nevljah, Franc Jerele v Kamniku, Marija Osolin v Duplici, Franc Vrhovnik na Homcu, Margareta Kosirnik v Mlaki, Marija Šimenc v Zgornjem Polju, Pavla Siter na Perovem in Ivana Taler v Podgorici.
Nesreče. Pri smučanju 6e je poneslrečil IS letni Alojz Gregorič iz Ma6le va6i v občini Globasnici. Desno nogo ima zlomljeno. Nadalje 6e je pri smučanju ponesrečil 11 letni Leo Vošič iz Pliberka, ki si je prav tako zlomil desno nogo.
S Spodnjega Štajerskega
Slovesen odpust šolske mladino, ki letos dokonča ljudsko šolo, bo opravljen 28. marca. Prosvetni minister je odredil, naj sc mladina ljudskih šol odpusti po opravljeni šolski dolžnosti v soboto, dne 27. marca. Isti dan zapustijo srednje in višje šole vsi dijaki, ki jx> veliki noči stopijo v poklic, katerega so si izbrali.
Vlak jo j© povozil. Prometna nesreča s smrtnim koncem se je zgodila v ponedeljek zjutraj na kolodvoru v Lipnici. 27 letna Angela Traby-jeva iz Vagne je hotela skočiti na vlak, ko se jo že pomikal s postaje. Prvič je padla, vendar se je hotela pognati na naslednji vagon. Pri tem ji je vnovič izpodrsnilo in je padla naravnost pod kolesa, ki so ji odrezala obe nogi. Še isti dau je umrla v bolnišnici.
Iz Hrvaške
Božična nagrnda zagrebške občine. Zagrebški župan Ivan Verner je dal policijskemu ravnateljstvu v Zagrebu na razjiolago 2,500.000 kun z naročilom, da ga razdeli med vse varnostne organe v Zagrebu kot priznanje in polivalo za njihovo težko iu naporno službo.
Prebivalstvo Zagrbea. Zagrebško časopisje poroča, da je imel Zagreli ob koncu lanskega leta 530.000 prebivalcev. Pri zadnjem ljudskem štetju 1. 1931 so v Zagrebu našteli samo 185.584 prebivalcev, leta 1939 pa že 248.800 ljudi.
Pospeševanje sadjarstva v NDH. Hrvatsko ministrstvo za narodno gosp>odarstvo je odobrilo podporo 75.000 kun, katero bodo razdelili med potrebne kmete v veliki župi Sana in Luka zaradi nabave novih sadnih dreves.
Proti razkosavanju kmetij. Hrvatska državna vlada pripravlja načrt zakonske odredbe, s kate-
Tečaj za učiteljice - nadzirateljice kolonij
S 1. februarjem t. 1. bo tukajšnje Zvezno poveljstvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani otvorilo tečaj za nadziruteljice šolskih kolonij. — Tečaj bo trajal tri mesece s tremi učnimi urami tedensko. Tečaja sc morejo udeležiti vse učiteljice slovenskih ljudskih in meščanskih šol, bivajoče v Ljubljani, četudi niso v službi, da imajo le redne diplomske izpite in niso starejše od 4« let. Vpisati 6e morejo tudi gojenke 5. letnika učiteljišča. Ob zaključku tečaja prejmejo obiskovalke spričevalo, s katerim pridobe prednost za sprejem v učiteljsko službo na ljudskih ali meščanskih šolali v prihodnjem šolskem letu. Prošnje je predložiti tukajšnjemu Zveznemu poveljstvu najpozneje do 23. januarja tega leta.
Zvišanje takse za vidimiranje vozaških izkaznic za motorna vozila
Letna taksa za vidimiranje vozaških izkaznic za motorna vozila po členu 8., Št. 1, 2 in 3, naredbe z dne 10. septembra 9941-XIX št. 96, določena z naredbo z dne 11. decembra 1941-XX št. 184 na 22 lir, se za leto 1943-XXI zvišuje na 50 lir.
Določbe o pobiranju carinskih davščin
Člen 1. Od vštetega 1. januarja 1943-XXI dalje se računajo uvozne in izvozne carine, ležnina, žigovina, posiovnina in tlakarinn v deklaracijah, v boletah, v drugih listinah in v vseh carinarniških računovodstvenih vknjižbah v lirali tako, da 6e vsota odmeri s 5.7 kratnim zneskom enotnih carinskih |iostavk, izraženih v tarifi v zlatih dinarjili.
Člen 2. Znesek enotnih uvoznih in izvoznih carinskih postavk, omenjenih v prednjem členu, ki se dobi s prevedbo v lire po razmerju 1 proti 5.7, se mora zaokrožiti na 5 centezimov za ulom-ke nad 25 tisočink do 75 tisočink in na 10 centezimov za ulomke nad 75 tisočink, pri čemer se ulomki do 25 tisočink ne upoštevajo.
Pri izračunavanju ležnine, žigovine, poslovni-ne in tlakarine je treba na zgoraj označeni način zaokrožiti dolžno vsoto za vsako teh pristojbin ln za vsak carinski posel.
Člen 3. Določbe iz prednjih členov 1. in 2. veljajo tudi glede blaga, deklariranega in overjenega pred dnem uveljavitve te naredbe, Če je ta dan blago še v carinskih prostorih in se davščine še niso plačale.
Člen 4. S lo naredbo se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljivo določbe.
Imenovanje glavnega tajnika Združenja šolnikov
Šolski upravitelj Leopold Paljk se imenuje za glavnega tajnika Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
ro bo v bodoče prepovedano nadaljnje razkosavanje hrvatskih kmetij. Nova tozadevna odredba bo stremela zatem da se doseže zaokrožitev dosedanjih posestev. V to svrho je vlada NDH že napravila poizkuse v Križevcih, ki so se dobro obnesli. Čeprav je reševanje tega vprašanja zelo delikatno, ker kmet brani vsako stopinjo svoje zemlje, je oblast v omenjenem kraju vsa sporna vprašanja rešila sfiorazumno s prizadetimi kmeti.
Hrvatsko bolgarska revija. Te dni jc izšla v Zagrebu prva številka -skupne revije, ki jo izdajata pod naslovom »Zngreb-Sofija« Hrvnt-sko-bolgarsko društvo v Zagrebu in Bolgarsko-hrvatsko društvo v Sofiji.
Ob smrti moje ljube žene
ANTONIJE
se prav lepo zahvaljujem prim. dr. Kramariču ter ostalim gg. zdravnikom in čč. sestram Šlujmerjevega doma za njih požrtvovalno skrb ter vsem darovalcem cvetja in udeležencem pogreba. Še prav posebno pa sem hvaležen šempetrske-mu kaplanu č. g. Paulinu, ki ie moji ženi v najtežjih trenutkih stal zvesto ob strani in io tolažil.
Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, 18. januarja, ob 7 zjutraj pri sv. Jakobu.
Ljubljana, 16. januarja 1943. JANKO ČEŠNOVAR
Umrla je dne 15. januarja 1943 v starosti 87 let moja ljubljena mama, gospa
Rozalifa Burfa roj. Pust
Pogreb ljube pokojnice bo v nedeljo, 17. januarja 1943 v Ribnici.
Jesenice, Ljubljana, Ribnica, 16. januarja 1943.
JUSTINA DR. MARČIČEVA
J g mmhm mim nostom mlm
POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA
192fi jc bila ustanovljena »Agip«, italijanska državna petrolejska družba.
1927 je ustanovljena v Španiji »Campsa«, M je prevzela monopol nad španskim petrolejem.
1932 je odpovedal Iran koncesijo Anglo-Iran Oil Co.
1934 si je zagotovila japonska vlada velike pravice nad trgovino petroleja in ustanovila v Mandžukuo pol državni monopol na petrolej.
1937	je razglasila Bolivija neveljavnost koncesij Standard Oil.
1938	— kot odločilni udarec — je sledila razlastitev vseh inozemskih petrolejskih družb v Mexicu. In še dalje: Brazilija je razglasila, da je ves njen petrolej državna last.
1939	je ustanovila republika Chile državni monopol za petrolej.
V teku dveh desetletij so vsi ti porazi, zadani petrolejskim tru-
stom, brez posebnega pomena. Toda bila je dolga pot, ki je končno temeljito spremenila moč petroleja. Marsikaj se je zdelo brezpomembno, ko se je zgodilo, n. pr. ustanovitev »Agipt leta 1926. Toda danes ima ta družba lastne petrolejske ladje in čistilnice, naprave za pridobivanje sintetičnega petroleja in celo omrežje lastnih petrolejskih črpalnih postajališč. Obenem upravlja italijanski delež na romunskem petroleju in ureja in raziskuje nova petrolejska polja v Albaniji. Leta 1926 ni ustanovitev te družbe vzbudila nobene posebne pozornosti. Toda v italijansko-abesinski vojni se je izkazalo, da je bila ustanovitev te družbe dalekosežnega pomena in da je veliko pripomogla k italijanski zmagi v Abesiniji.
Ustanovitev španskega državnega pelrolejskega monopola leta 1927 se nam je zdela tedaj brez večjega pomena in nič kaj nevarna za petrolejske kralje, toda pomenila je korak naprej v revoluciji surovin. Poleg tega je pomenila za Španijo važen odločujoč 'korak, kajti, čeprav še ni dokončno doprinesel boj za španski petrolej k padcu Prima de ltivera, je prav s petrolejsko monopolizacijo pri-
pravljal de Rivera pot Francu. Na Kanarskih otokih, ki so bili že od vsega začetka na Francovi strani v dobi španske državljanske vojne, je največja rafinerija petroleja španska.
Nihče ne bo trdil, da je Franco zmagal s pomočjo državne mo-nopolizacija petroleja, ali da so Italijani dobili abesinsko vojno s pomočjo »Agip«. Toda tu je igral petrolej ravno tako svojo vlogo kakor v Mexicu ali v Iranu. In prav Iran, ki je bil leta 1917 še angleška provinca in za čigar petrolej sta se borili skoro dve desetletji Anglija in Rusija, ravno Iran je značilen zgled, kako se preobrne vzrok vojne v vzrok miru.
Vplivna moč petroleja se je od včeraj do danes temeljito spremenila: dokler je bil petrolej nadnacionalna sila, dokler so petro-lejski magnati lahko razpolagali z mejami, življenjem in krvjo celih narodov, dokler so sklepali z imperiji enakovredne zveze, tako dolgo so ostale siromašne tiste dežele, ki so petrolej proizvajale. Doider je tekel njihov petrolej, tako dolgo so sicer še bili deležni drobtin njihovega bogastva, ki je romalo v inozemstvo. Ko so usahnili petro-lejski vrelci, so že imeli nekaj tisoč brezposelnih več, nekaj razpadlih lesenih bajt in opustošena, zaradi ostankov petroleja nerodovitna
P ^ Danes, ko petrolej nima več tiste vladajoče moči in ni več vladar, ampak sredstvo, gradi Iran s prodajo petroleja ceste in mesta in si je zgradil železniško omrežje, ki je med najmočnejšimi na svetu. To pa ostane. To služi ljudstvu in mu daje možnosti, da odkriva druge zaklade zemlje tudi potem, ko petrolejski vrelci že davno usahnejo. Dokler je neomejeno vladal petrolej, se ni ničesar storilo, razen kar je bilo neobhodno potrebno za pridobivanje petroleja. Južna Perzija je ostala dežela meseca. Ves dobiček se je stekal v Anglijo. Danes pomaga petrolej odkrivati nove pokrajine; prav uporabljen, v pravih rokah utegne imeti trajno korist. Končno so morali prisluhniti petrolejski mogotci stari angleški pesmi, ki začenja takole: »Ena ladja jadra proti vzhodu in druga proti zahodu, isti veter žene obe. Nastava jader določa smer vsem ladjam in ne smer vetra .. .<
Da, odkar je leta 1918 brzojavil Clemenceau Wilsonu: »Kaplja petroleja ima za nas vrednost kaplje krvi,« se je vendarle nekaj spremenilo. Stroj, ki jo grozil, da mu bo moral postati človek po-
koren, petrolej, ki ta stroj žene, oba sta bila prisiljena v svoj položaj, v katerem človeku služita.
Kako? S kakšnimi sredstvi, s kakšnimi idejami, ob kolikšnem trpljenju?
II.
»Kaplja petroleja ima za nas vrednost kaplje krvi« (Od sredstva mazačev do nadvladajoče surovine.)
Petrolej... Še pred 70 leti je veljal kot čudežno sredstvo, ki zdravi revmo in raka, prsne bolezni in otiske. Po vsej Ameriki so se tedaj pojavljali čudodelni zdravniki, ki so prodajali petrolej kot zdravilo. Med njimi je bil neki Rockefcller. Imel je kakor drugi voz s konjem, tri zamorce, ki so delali muziko in dve ženski, ki sta ob tej muziki plesali. Kadar se je nabralo dovolj radovednežev, je pričel lastnik tega cirkusa z vznesenim govorom. Konec govora jc izzvenel v čudovit spev zdravilnemu sredstvu, ki ga prodaja lastnik te revne konjske vprege z zamorci in dvema plesalkama. Iz skritih prostorov na vozu je pričel jemati stekleničke petroleja, ki so pod vsemogočimi naslovi obljubljale vse, razen tega, kar je bilo res, in jih pričel prodajati navzočim za drag denar.
Sin tega čudodelnega zdravnika od včeraj se je imenoval John D. Rockefeller, ustanovitelj prvega trusta in lastnik Standard Oil Com-pany, eden izmed gospodarjev sveta. Leta 1857 so uvedli mesto starih nepraktičnih svetilk boljše — petrolejke. Petrolej je čez noč postal sredstvo za razsvetljavo. Petrolej je pridobil na ceni. Malo pozneje je petrolejsko razsvetljavo spodrinil plin in nato elektrika. Zdelo se je, da je petrolej že odigral svojo vlogo. Siemensova iznajdba je razgibala ves svet, novi delavci so delo še izpopolnjevali: Marcus, Deimler in Benz. Pričela se je doba gorilnih motorjev, avtomobil je nastopil svojo zmagoslavno pot in petrolej je bil spet v ospredju. Minili so časi, ko je od celotne svetovne produkcije petroleja 20 milijonov ton bilo mogoče porabiti samo 8 za razsvetljavo, ostalo pa je bilo vrženo proč kot stranski produkt in so to uporabljali kvečjemu še za snažen,je madežev. Čudežno sredstvo proti revmatizmu je postalo ena izmed najvažnejših surovin naše dobo: žene avtomobile in tanke, ladjo in težke vojne ladje, obvlada nebo, vodo in zemljo.
Mali ljubljanski pridelovalec v letu 1942-1943
Ob prehodu v novo leto je navada, da v javnosti obravnavamo razne bilance in preglede, koliko smo na tem ali onem polju napravili koristnega, koliko zamudili in koliko bo treba v novem letu še napraviti. Najvažnejše vprašanje, ki je bilo za nas življenjsko važno, je bilo nedvomno vprašanje kruha. Zlasti Ljubljančane, pa tudi prebivalce drugih večjih krajev v pokrajini, je 6krb za vsakdanji kruh dovedla do tega, da 60 6e zopet
Prav zadovoljiv je bil tudi pridelek v Tivoliju, pa najsi ga je obdelala mestna občina sama oziroma njena vrtnarija, ali mali ljudje sami, ki so vzeli zemljo v najem. V Tivoliju smo videli celo njivo ovsa, da 60 se marsikateri spraševali, katera čudna rastlina je to.
Dve glavni skrbi so imeli mali pridelovalci ie lani, pa ju bodo imeli tudi letos. Prva skrb je namreč, kako zemljo zorati, ker marsikatere večje
obrnili k stari zaščitnici in rešiteljici, to je k zemlji. | parcele res ni mogoče prekopati z motiko. Sveto-
n'n.1. /v n,,, r, rl a>i t nnli iv« r< r, /1 rv f» i*, 1 i ^ »m rt r, , n . , bnlrAi*	imli Ki mnlim npirlolAIrol aitm 11 o i cu ti i o nnmjin
Taiko smo doživeli in še doživljamo pojav, kakor 6ino ga tudi med prvo svetovno vojno, namreč da je v našem mestu zrasla cela vrsta manjših gospodarstev. Uradniki, obrtniki, delavci, vsi so hoteli na mah postati mali kmetovalci, vrtnarji in rejci malih živali.
Statističen pregled o novih malih gospodarstvih v Ljubljani ni mogoč. Še najbolj točen pregled bi utegnil imeti Mestni gospodarski urad, ki je razdelil lani med nove male pridelovalce in tudi med stare kakih deset vagonov semenskega krompirja in dober vagon semenskega fižola. Toda ti podatki ne odgovarjajo pravi sliki ter je bilo zasajenega mnogo več krompirja in fižola; je pa tudi mnogo pridelovalcev, ki niso mogli saditi krompirjq, temveč so bili veseli, če so imeli toliko zemlje, da so mogli v toplejših mesecih pridelati nekaj zelenjave in stročjega fižola — na saditev krompirja pa niso mogli misliti.
Lani smo prav za prav šele videli, koliko je bilo 6amo v mestu zemlje neizkoriščene. Ljubljančani smo lani res z vso vnemo sledili klicu: »Vsak košček zemlje mora biti obdelan!«
Ni bila sicer vsa zemlja izrabljena, sem in tja je bilo še opaziti kako neobdelano parcelo; vendar je bilo v glavnem storjeno V6e, kar 61110 mogli storiti.
Mnogo neizkoriščenih možnosti je ostalo še na Barju, kjer nas čaka še dosti dela. Zlasti je Barje pripravno za saditev sončnic, buč, koruze in vsakovrstne povrtnine. Tudi pridelek živinske krme, ki je važen za mlekarstvo in rejce malih živali, bi se dal znatno dvigniti.
Mestna občina je dala lani lep vzgled malim pridelovalcem, ko je preorala glavne parke in dala nir.ogo svojih zemljišč v najem. Prav tako 60 razne ustanove in večji lastniki dali radi malim pridelovalcem na razpolago zemljo. Žal, pa se je pri zemlji že lani opazila neke vrste pretirana špekulacija, ki so jo zagrešili bolj pohlepni lastniki zemlje. Zemljo so dajali namreč v najem po pretirano visoki najemnini — 6aj so ponekod zahtevali celo po eno liro od kvadratnega metra. Ako tak mali pridelovalec računa dano najemnino, stroške za 6eme, gnoj, stroške za oranje in vse drugo, potem spozna, da mu zemlja ne vrže niti toliko, kolikor je dal sam vanjo, da lastnega dela niti ne računa. Pretirane najemnine jemljejo malim pridelovalcem veselje do zemlje. Zato bi se morali vsi lastniki ozreti po mestni občini, ki daje zemljo v najem po prav nizki ceni, revnim celo brezplačno. Marsikatera leha je bila lani prvič zasajena in zato pridelek ni bil bogvedi kakšen. Zemlja mora biti namreč prežeta z bakterijami, kar pa moremo doseči le z večletnim gnojenjem s hlevskim gnojem in pridnim obdelovanjem. Kdor torej letos prvič obdela leho, mu svetujemo predvsem, da vsadi take rastline, ki imajo same pri koreninicah bakterije in morejo s temi same pridobivati kisik iz zraka. Take rastline pa so le metuljčnice, torej detelja, grah, fižol in bob. Kdor sadi na svežo leho krompir, naj ga sadi med nizki fižol; pridelek ho boljši. Ako pregledamo uspeh »vojnih vrtove v lanskem letu, moremo reči, da je bil ta uspeh zadovoljiv. Pod »vojnimi vrtovi« mislimo namreč parke in druge javne prostore, ki doslej niso bili obdelani s koristnimi razlinanii. V Zvezdi je bil pridelek krompirja prav zadovoljiv, dasi bi se fižol še bolje obnesel — ker je bila Zvezda pač prvič odlelana.
Povelje za klanje Slovencev
V pismu komandantu Matiji je generalni tajnik komunistične stranke Edo Kardelj zaukazal:
»No oklevajte in ne popuščajte! Tiste, ki se bodo uporno borili, postreljajte. Duhovne vse po-streljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd., ter zlasti kmete in kmetske sinove.«
Tak ukaz je dala komunistična stranka, katere predsednik je bil Lovro Kuhar.
Znameniti roman iz križarskih vojska
»ROŽA SVETA«
bogato ilustriran — je izšel. Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah.
vali bi malim pridelovalcem, naj se v ta namen združijo ter naroče orača za več parcel skupno; to bi bilo ceneje.
Glede gnoja pa je čimdalje bolj pereče vprašanje naprave osrednje ljubljanske kompostarne, kjer bi se zbirale smeti in drugi odpadki in bi se od tam delil malim pridelovalcem kompost. Sicer pa mnogi že sedaj sami napravljajo kompost raznih odpadkov, smeti, 6aj, pepela in apna.
Živinskega gnoja pa je v Ljubljani odločno premalo in to je velika pomanjkljivost ljubljanskega »kmetovanja«, ker umetni gnoj tudi ne more vsega nadomestiti, pa je tudi predrag. V Ljubljani imamo tudi še kakih 200 pravih kmetov, ki pridelujejo tudi žito, toda še teh je malo. ki ga pridelajo za lastne potrebe dovolj.
Vobče moramo reči, da ti številni mali pridelovalci v Ljubljani — poznavalci cenijo, da je v našem mestu okoli 5000 družin, ki obdelujejo zase vrtove, parcele ali njive, — lani znatno razbremenilo preskrbo Ljubljane z živili. Ne samo, da njim ni bilo treba v toliki meri kupovati zelenjave in celo krompirja ne, temveč je zato tudi uvoženih živil bilo več na razpolago za one, ki niso prav nič pridelali, in teh je večina. Tudi 1. 1043. bo ostalo pri tem in se bo število malih pridelovalcev v mestu gotovo še povečalo, pa tudi površina obdelane zemlje, in upati je, da nam da tudi nebo ugodno letino. Tako je Ljubljana lani in bo tudi letos izpolnjevala dolžnosti in odgovarjala zahtevam, ki jih 6tavi nanjo sedanji čas.
Obrtništvo na Dolenjskem je močno razvito
S preureditvijo obrtniških organizacij je tudi V6e delovanje bivših združenj dobilo čisto drug tir in drug 6misel. ln kakor pri vseh drugih ustanovah, tako je tudi pri obrtnih organizacijah postalo v dobi enega leta mnogo drugače. Zelo velike iz-premembe je doživelo tudi bivše novomeško skupno združenje obrtnikov. Stanovska združenja posameznih obrtniških skupin, v katerih je bil dolenjski obrtnik dolga lela organiziran, 60 bila že v letu 1941. deloma pripojena prej omenjenemu bivšemu skupnemu združenju obrtnikov v Novem mestu. V teku leta 19942. pa so se vse obrtniške organizacije popolnoma reorganizirale. Izvršena je bila centralizacija obrtništva. Sedež centrale je v Ljubljani z nazivom Združenje industrijcev in obrtnikov, obrtniški odsek za ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Ta ustanova je danes vrhovna organizacija obrtništva, od tu prihajajo vse določbe in na-redbe za obrtnike. Na to organizacijo se naj obračajo obrtniki preko njenih poverjeništev ali pa naravnost. Ta obrtniška centrala 6e deli v dva dela, in 6icer za indu6trijce v industrijski, za obrtnike pa v obrtniški odsek. Oba odseka delujeta za svoje članstvo popolnoma ločeno, vendar pa f>o sorodnosti v gotovih stvareh skupno.
Po pokrajini je ta vrhovna organizacija ustanovila zlasti v večjih krajih in kjer 60 že prej delovala skupna obrtniška združenja svoja poverje,-ništva, ki po navodilih centrale jioslujejo popolnoma samostojno. Tako poverjeništvo imamo tudi v Novem mestu, v Kostanjevici in Mokronogu. To je pač dovolj velik znak, kako močno je razvito obrtništvo na spodnjem Dolenjskem. Novomeško poverjeništvo je štelo v preteklem letu 544 mojstrov, ki 60 zaposlovali 203 pomočnike in 302 vajencev.
Med najmočnejše obrti moramo pač šteti mli-
TEL.
lil NO SLOGA
27-30
Temno in sončne stran! naše mladosti lepo prikazano v filmu
»Počitnice v kolegiju«
FIlm, ki vam pokliče v spomin najlepša leta vaše mladosti. V gl. vlogi: Enrlco Poupon. PREDSTAVE ob delavnikih od 14.30 dalje; ob nedeljah ob 10.30, 14.30, 16.30 ln 18.30.
TEU KINO UNION
Od odrske plesalke do kmetice — dunajsko
koroška zgodba
»Vse zaradi ljubezni«
V gl. vlogi: Gust! Huber, Wolf Albach Retty
PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 In 18.16; ob nedeljah ln praznikih ob 10.80. 14.80. 16.80 In ob 18.30.
TEL. KfivO MATICA
Tajlnstvena ljubezenska drama
»Molčeča usta«
z znanimi Igralci: Fosco Gtachettl, Armette Bach, Andrea Checchi. Carlo Campanini.
PREDSTAVE: dnevno ob 14.30, 16.30 ln 18 30 ; ob nedejah ln praznikih ob 10.30, 14.30. 16.30 ln 18.30.
KINO KODELJEVO
Telefon 41-64
Ljubezen do zemlje ln do trpečega človeka v krasnem filmu
BANDIT
'Agustlni Irusta — Anella Bence. Odlična zabav, komedija Iz družin, življenja
ŽENSKA VOJSKA
Predstave ob 14.40 in 17
narje in Žagarje, katerih je skupno 136. pa imajo kljub temu najmanj pomožnega osebja, in sicer zaposlujejo samo 8 pomočnikov in 5 vajencev. Njun slede kot najmočnejši čevljarji, 90 po številu. Zaposlujejo pa 58 pomočnikov in 55 vajencev. Krojači in šivilje štejejo skupno 101 mojstra oziroma mojstrico. Pomočnikov imajo zaposlenih 34, vajencev pa 98. Obrtnikov kovinarskih strok šteje jm-verjeništvo 88. Pomočnikov imajo zaposlenih 20 in 40 vajencev. V kovinarskih strokah so najštevil nejši kovači, ki štejejo 65 mojstrov. Tej obrtni panogi slede zidarji, katerih je 61 in ki zajioslujejo 30 pomočnikov ter 52 vajencev. Nato slede po vrsti: brivsko-frizerska stroka z 11 člani. 23 pomočniki in 12 vajenci, dalje kolarji s 17 člani, peki s 16 in sedlarji ter tapetniki z 131 člani ter nekatere druge obrtne stroke, ki so številčno mnogo nižje kakor prej omenjene. Vse te obrti zaiKislujejo še ostalo pomožno osebje. Od poverjeništva so se izločili slaščičarji po številu 5. katere pa poverjeništvo še vedno vodi v evidenci. "I i imajo svoj sindikat v Ljubljani in težijo tja. Prav tako tudi po; grebno podjetje, ki je včlanjeno v svoji stanovski organizaciji v Ljubljani. Novomeškemu povrjeni-štvu pa 60 bili lani priključeni mlinarji in žagarii, ki so do meseca avgusta 1942 obdržali še svoje stanovsko združenje. S tem je število obrtništva novomeškega poverjeništva zelo naraslo.
V preteklem letu je nanovo prejelo obrtna pooblastila 22 mojstrov, in sicer 8 čevljarjev, 2 krojača, 1 šivilja, 2 brivca in frizerja, 1 slaščičar, 2 kovača, 2 mizarja, 1 predelovalec peska, 1 kolar, 1 pečar in keramičar, 1 knjigovez. Eno dovoljenje pa je bilo izdano za podružnico žagarskega obrta. Nadaljevanji obrta po vdovi sta bili prijavljeni 2, eno v krojaški, drugo v mlinarsko-žagarski stroki. Odjavijenih je bilo 7 obrti, od teh ena podružnica. Ena obrt je prenehala zaradi 6mrti lastnika, dve obrti pa sta bili odjavljeni le začasno. — V preteklem letu je bilo sklenjenih 122 učnih pogodb, in sicer: 17 v čevljarski, 18 v krojaški, 34 v šiviljski, 21 v kovinski, 14 v mizarski, 2 v mlinarski, 8 v bri\-6ko-frizerski, 3 v kolarski, 3 v pečanski, 1 v soboslikarski in 13 v tapetniški stroki. — Razveljavljenih je bilo 26 učnih pogodb. In kakor je bilo največ vpisov v šiviljski stroki, tako je bilo pri tej stroki tudi največ izbrisov, namreč 10. — Pomočniški izpit je položilo 88 vajencev, in sicer: 10 iz čevljarske stroke, 17 iz krojaške, 13 iz šiviljske, 14 iz mizarske, 17 iz kovinarskih strok, 3 iz mlinarske, 2 iz kolanske, 1 iz tapetniške, 7 iz briv-6ko-frizerske, 1 iz soboslikarske, 2 iz pečarske in 1 iz sedlarske stroke. Brez izpita je o6talo 20 vajencev. Pomočnikov je bilo v preteklem letu na novo prijavljenih 207, odjavijenih pa 71. Največ odjav in prijav je bilo v čevljarski stroki. — Poverjeništvo je izdalo v preteklem letu 127 poslovnih knjižic, in sicer 54 pomočnikom in 73 vajencem.
Poverjeništvo je imelo na skrbi tudi razne dobave, ki 60 6e večinoma vse vršile na nakaznice. Poverjeništvo samo je tudi izdalo nakaznice za predmete, ki jih je za 6voje obrtnike dobilo brez nakaznic, zato pa je bila vsakemu obrtniku dotične stroke, zagotovljna gotova količina blaga. Z razdeljevanjem nakaznic in z dobavami na splošno je imelo poverjeništvo obilo dela. V nešteto primerih je poverjeništvo posredovalo, obrtnikom izdajalo razna potrdila, izjave, jim pisalo prošnje za oblasti, jim oskrbovalo pravilne prepise važnih listin itd., 6aj ima lastno pisarno, kt je V6ak dan odprta in je obrtnikom na razpolago tajnik.
V prostorih novomeškega poverjeništva so se tudi vršili meseca januarja mojstrski izpiti.
Iz tega je razvidno, da je postalo novomeško poverjeništvo 6amo zelo močno središče dolenjskega obrtništva in da to obrtništvo nikakor ne bi moglo več prebiti brez svoje strokovne organizacije. Pokazalo se je, da je ta organizacija nujno potrebna in je v današnjih časih in razmerah dobila še poseben poudarek.	L. C.
Ali se bo komunizem spremenil?
Nekateri dopovedujejo katoličanom, da se ni
bati komuniznit, feš komunizem se itak spreminja in se bo sčasoma ducela spremenil. Opustil bo ateizem in zločinske metode ter bo le še to, kar delovni sloji po pravici pričakujejo in od človeško družbe tudi po pravici zahtevajo, nov pravičen gospodarski red, osnovan na načelih socialne pravičnosti. Tako je lanska velikonočna poslanica 01' vabila duhovnike v skupnost s komunisti z razlogom, da je sedanja oblika komunizma nekaj časovnega, kar se bo izpremenilo, kakor se s časom in v času vse spreminja. I)rngi kažejo tudi na to, da je nova ruska ustava res ie svojo sovraštvo do vere omilila.
Vse to govorjenje je prazno, zavedna ali nezavedna prevara ljudi.
Kar se tiče zadnje ustave (2. 1. 1936), je pravni strokovnjak v vatikanskem listu »L'Osservatore Romano« (jeseni 1036) s podrobno analizo pokazal, da je vse tisto zboljšanje le videz. Sicer je pa slavni tajnik organizacije brezbotnikov Jarnslavski sam izpovedal, da je »nova Stnlinova ustava najboljšo jamstvo za ateizem, kakor ga oznanjata država in stranka«. Seveda sc je komunizem izpreminjal in se ho izpreminjal, namreč gledo na taktiko po menjajočih se časovnih razmerah, a taktika ne iz-preminja bistva in narave. Taktika sedaj bolj zakrije, sedaj bolj odkrije notranjo naravo komunizma, a komunizem ostane, kar je in kar je bil. Taktika ljudske fronte in ponujane roke ni prav nič izpremenila prvega namena komunistov, zanesti v ves svet socialno revolucijo in iztrebiti z zemljo božje ime. Ali vodi ta boj zoper Boga naravnost ali po ovinkih, to je !aki:ka, ki poglavitnega namena nič ne izpreaierd.
Seveda komunizem ni od večnosti in tak nn bo do večnosti, toda sedaj je in dokler bo, ho isti zločinski in brezbožni komunizem. Morda bo kakor sedaj, tako tudi poslej med komunisti kaj naivnih posehnežev. ki pravijo, da so kljub komunizmu dobri kristjani in ki o svetih časih naročajo celo maše. Ce ni to hinavščina, ki hočejo i njo dobre ljudi varati, je pač dokaz, da ne vedo zares, kaj je komunizem, ampak da jih pravi komunisti vlečejo s seboj, ker jim vendarle vsaj hlnpčiijejo.
Nekateri se učeno sklicujejo na dialektiko, češ po zakonih dialektike sc mora tudi komunizem razvijati in izpreininjati. Po-zakonih katere dialektike? Po zakonih dialektike, kakor jo uinevajo prolotarci, ne! Po njih mnenju je komunistična uredba človeško družbe končni cilj, na katerega je bil naravnan ves razvoj: prvotni komunizem — uredba zasebne lastnine s končnim kapitalizmom — končni in dokončni zaželeni komunizem višjega reda z zemeljskimi nebesi. Ali naj se mar še nebesa razvijajo v nasprotju, v pekel? Ali so se proletarci borili za pekel? Po drugem pojmovanju dialektike bi se pa razvoj res ne smel ustaviti, ampak bi so moral komunizem sčasoma prevreči zopet v neke vrste ne-komiinizem —.
Ker je pa po Marxu ves ideološki svet z religijo vred le odraz gospodarskih razmer, hi se šel« ledaj po novih prevratih morda izrazila zopet kaka religija. Kakšna? Kdo bi mogel povedali? V prvem primeru bi bil torej ateizem s komunizmom vred trajen. V drugem primeru bi se morda kdaj z nc-komunizmom zopet obnovila kaka religija, a nihče ne ve, ali res, ne kdaj in kakšna. Ali naj za tako razglede katoličani zapuste krščanstvo in krščansko kulturo in gredo med komuniste?
Če pa dialektiko umemn po naši naravni pameti, ne pomeni nič drugega kakor to, da qi nemogoče, da ho komunizem proletarce močno razočaral in bo globoka nezadovoljnost povzročala vedno večji odpor in nazadnje nov prevrat, ki bo ves komunizem in vso komunistične uredbe prerrgel. Kaj bo potcin, kajpa ni mogočo povedati. Ker so narodi, kakor jih je Bog ustvaril, »ozdravljivi« — tako prevaja vulgata tisto mesto I. 14 v Knjigi Modrosti: sanabiles fccit (Deus) nationes orhis ter-rarum — je upanje, da bodo spoznali, zakaj je prišlo nanje vse gorje. Zavzeli se bodo za pameten gospodarski red in morda tudi vrnili k svojemu Bogu in Kristusu Odrešeniku. Gotovo kajpnda lo ni, saj ni nemogoče, da obtife v teinah hrezboštva in nenravnosti. A zopet vprašamo: Ali naj zaradi te temno in negotove bodočnosti katoličani zapuste krščanstvo in krščansko kulturo in gredo s komunisti? Ali more pamet kaj takega svetovati?
Nekateri mislijo ne samo, da nas ti ljudje no vabijo v komunizem po nasvetih pameti, ampak da nas vabijo iz same strahopetnosti. Boje se komunistov, pa bi se radi skrili med njimi, po reklu: z volkovi tuliti!, nas pa navidez vabijo s seboj, da bi sc mislilo, da delajo to le iz globokega spoznanja. Če je tako, moramo le reči: res je komunizem brezobziren nasprotnik in res še ne vemo, kaj ho prinesla bodočnost, toda strahopetneži katoličani no smemo biti. V božjih rokah smo in pripravljeni moramo biti, dati za krščanstvo tudi življenje. Sram bi nas moralo biti bratov in sestra, ki so sli pred nami. če bi se mi bojazljivo lilinili komunistom, da smo z njim, ko nismo in biti ne moremo, d.
KULTURNI OBZORNIK
s
Nova slavistična dela prof. Damianija
Profesor Enrico Damiani, redni profesor za bolgarski jezik in književnost na univerzi v Rimu ter glavni ravnatelj knjižnice fašijev in stanov, se s svojimi deli iz vseh slovanskih književnosti uvršča med vodilne italijanske slaviste. Predvsem so pomembni njegovi priročniki za slavistične študije na italijanskih univerzah, ki se odlikujejo po bogatih bibliografijah domačih in tujih del. Velika razglednost po vseh slavističnih kulturah ter ogromna načitanost in pridnost v zbiranju biblio-gi afičnih podatkov, sta oznaka njedovega znanstvenega delovanja; poleg tega pa ga odlikuje še velika pesniška nadarjenost, da lahko posreduje italijanskemu občinstvu v vezani besedi največje stvaritve slovanskih pesnikov. Tako je mnogo prevajal Kochanovvskega (Treny), Mickiewicza (Krimski soneti), Kasprovvicza (Himne), Puškina (Bahči-sarajski vodomet), itd. itd., predvsem pa bolgarske pesnike (Vazov, Debeljanov), iz katerih pripravlja veliko antologijo.
Sedaj pa je izdelal velik kompedij: slovnico bolgarskega jezika, pod okriljem kr. univerzitetnega zavoda za vzhodna vprašanja in pod naslovom: Corso di lingua bulgara. Je to velik kompedij, v obsegu 420 strani ter je nastal iz njegovih dolgoletnih tečajev na univerzi v Rimu in v Napoliju. V uvodu sam pisatelj označuje značaj svoje knjige, ki hoče biti ne zgolj znanstveno biološka razprava, pa tudi ne navadna praktična slovnica brez globljih filoloških prijemov, temveč hoče združiti teoretično in praktično poznanje bolgarskega jezika. Zato pomeni njegova slovnica posrečeno sintezo znanstvenega dela s praktičnim ter bo tako lahko s pridom služila tako začetniku v bolgarskem jeziku, kakor tudi tistim, ki ga že obvladajo, pa ga hočejo podrobneje poznati po
filološki strani. Na isti način je svoj čas Damiani | napisal slovnico italijanskega jezika za Bolgare | (Gramatica italiana per Bulgari). V bolgarski slovnici se tako vrste poglavja gramatičnega značaja, razložena po sodobni, znanstveno filološki metodi, slede jim pa praktične vaje v čtivu in razgovorih, kar daje posebno pestrost knjigi. Na koncu so dodana še pravila transkribcije italijanskih imen v bolgarske in narobe, ter slovarček italijansko-bolgarski in narobe. Tako je knjiga, pri kateri so sodelovali tudi bolgarski sodelavci v njegovem univerzitetnem institutu, katerim se pisatelj zahvaljuje, pravi univerzitetni učbenik živega slovanskega jezika, praktične in teoretične veljave, pa tudi — kakor poudarja pisec sam: izraz vere in zvestobe dveh narodov: vere v nesmrtne vrednote kulture, v človečansko razumevanje, sodelovanje, bratstvo ter poznavanje dveh narodov in dveh jepikov. Temu služijo njegove slovnice bolgarskega jezika za Italijane ter italijanskega za Bolgare.
V založbi istega vzhodnega zavoda je izšla v zbirki slovarjev, slovnic in literarnih tekstov nova knjiga prof. Damianija, ki jo je sestavil s pomočjo Čeha Adolfa Plachega, pod naslovom: »Canti epici cechi« (Epska pesem češka). Je to zopet priročnik za slaviste, ki se uče češkega jezika ter rabijo v seminarijih tekste za proučevanje jezika in književnosti. V tem smislu je prof. Damiani svoj čas izdal Mickiewiczeve pesmi, ali Puškinov Bahčisa-rajski vodomet v izvirnih jezikih s komentarji, pri čemer so mu pomagali strokovnjaki dotičnih narodov. Tu pa je v sodelovanju s svojim lektorjem češkega jezika izdal in komentiral v češčini kratko antologijo češke .epične pesmi. V uvodu govori lektor Adoli Plachy o veličini češke lirike in glasbe, o Brezini, Smetani in Janačku, toda predstaviti hoče tudi najlepše cvetove češke epike. Tako je v tej zbirki zbral deset pesmi devetih čeških starejših in modernih klasikov ter jih predstavil kot mojstre češke balade. Tu je Celakovsky s svojo klasično »Toman in gozdna vila«, dalje Erben
Iz najlepšo balado »Povodnji mož:, potem Neruda z lepo religiozno pesmijo o Kristusovih ranah pod
naslovom »Zaceljene rane« ter »Rajsko balado«, govorečo o skvarjenosti na svetu.
Neruda je predstavljen z dvema pesmima. Nato sledi Svatopluka Čecha »Gozdarjevo dete«, pesem v slogu zazibalke. Zeyer je predstavljen z epično pesmijo »Quo vadiš, Domine?« Kam greš, Gospod, ki v pesniški besedi opisuje srečanje Petrovo in Kristusovo v Rimu. Vrchlicky je zastopan z improvizacijo Zapad. Zanimive so moderne balade s Šramovim Raportom, moderno vojno balado izredno močne ekspresije, ter, Wolkerjevo Balado o kurjačevih očeh'. Biebiovo Maščevanje je pa prav tip moderne razpoloženjske balade. Tako je v takem prerezu podana češka epika, kar koristi tako pouku literarne zgodovine (oznaka pesnikov pred vsako pesmijo), kakor tudi jeziku, za kar po vsaki pesmi sledi obširen jezikovni komentar. Tako je knjiga lep, estetsko visoko vreden izbor pesniškega čtiva, ter obenem učbenik, kakor izhajajo v teh zbirkah literarnih tekstov, pri katerih močno sodeluje prof. Damiani.
V zadnji številki (fasc. XI-XII) znanstvene revije L'Europa orientale, ki jo izdaja zavod za vzhodno Evropo pod uredništvom senatorja dr. A. Gianninia in univ. prof. dr. E. Lo Gatta, je napisal prof. Damiani oceno prevoda zadnjih spevov Pekla iz Dantejeve Božanske komedije, ki so izšli lani v Slovenčevem Koledarju. Tu predstavi najprej Slovenčev koledar, kot »letni almanah z bogatim in raznolikim gradivom, ki je lep in obsežen koledar .Slovenca', največjega dnevnika v Ljubljani,« nato pa predstavi prevajalca dr. Tineta Debeljaka kot slavista in književnika, na kar preide k opisu dosedanjih prevajalcev Danteja v slovenščini (Vraz, Koseski, Debevec, Ušeničnik, Zupančič), pri katerih omenja pod črto tudi drugega »največjega živega slovenskega pesnika in največjega slovenskega italijanista« Gradnika, ki je prevel v »najboljši poeziji« 11 sonetov iz Vite nuo-ve. Nato oceni Debeljakov prevod treh zadnjih spevov Pekla, v »katerih se ni pokazal samo prevajalca in italianista«, temveč tudi pesnika. Je to prevod, ki se mu posreči težke vezi pesniške oblike, rim in tercin, skoraj vedno rešiti ter ohraniti
zgledno duha in misel originala ter tako približati — v kolikor je mogoče pri tako gigantični ekspresiji te vrste — slovenskega bralca genija italijanskega pesnika.« V zaključku se ozre tudi na uvod v te tri speve, iz katerega je posnel podatke o slovenskih prevajalceh Božanske komedije.
V isti številki je prof. Damiani ocenil tudi knjigo prof. Umberta Urbanija: Piccolo mondo sloveno — Mali slovenski svet. Tudi tu predstavi prof. Urbanija kot pisca mnogih del iz slovenske književnosti, na kar preide k pomenu te knjige, ter njene dvojezičnosti, ki »je praktična ter koristna« za obe strani: za Italijane in Slovence. Nato označi referativno vsebino obeh delov, kritičnih sestavkov in prevodov iz slovenskih pisateljev in pesnikov.
Tako prof. Damiani k svojim člankom iz slovanskih književnosti dodaje tudi članke iz slovenske književnosti ter se s temi uvršča med slaviste, ki svoje zanimanje posvečajo tudi naši kulturi,
td
Grob ob Donavi
Sestre Marijinega obiskanja, ki 60 se šele pred kratkim naselile pri nas, so izdale prevod življenjepisa 6estre Marije Margarete Bogner, cvetke iz njihovega reda, v katerem je bila tudi sv. Marjeta Marija Alacoque, ki ji je Gospod 6am zaupal nalogo, da je uvedla češčenje Srca Jezusovega Knjižica nosi naslov: Grob ob Donavi. Sestra Marija Margareta Bogner, ki je šele z dvaindvajsetim letom vstopila v samostan, po mnogih ovirah, kajti bila je slabotna in nekoliko pohabljena (bila je to posledica bolezni v otroških letih). Kakor je že njeno življenje v 6vefu bilo ne 6amo vzorno ampak res globoko in prežeto ljubezni do Boga, tako je tudi v kratki dobi redovnega življenja bila pravi vzor redovnice, prave posnemalke »Male cvetke iz Lissietixa«. Kmalu po sprejemu v red je odpotovala v svojo domovino skupaj z nekaterimi drugimi redovnicami, ki so v Erdu na Ogrskem ustanovile prvi samostan sester Marijinega obiskanja. Leta ' 1933 je unirla v tem samostanu v sluhu 6vetosti,
novice
Koledar
Nedelja, 17. januarja: Anton Puščavnik; Leo-Jiila, mučenica; Sulpiolj, škof.
Ponedeljek, 18. januarja: Petrov stol v R.; Priska, devica in mufenica.
Torek. 19. januarja: Kanut, kralj in muče-nec; Marij, mučenec; Pija, mučenica; Germauik, mučenec.
Novi grobovi
+ Pani de Sehiava. V Ljubljani je 15. jan. po daljši bolezni umrla v 87. letu starosti gospa Fani do Sehiava vd. Kopitar, roj. Deisinger, bivša gostilničarka in posestnica. Pokopali jo bodo v nedeljo ob pol štirih pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah.
-f- Rozalija Burja. V Ribnici je umrla 15. jan. V starosti 87 let gospa in mati Rozalija Burja, roj. Pust. Pokopali jo hodo v nedeljo v Ribnici.
-j- Lidijca Brodšnajder. V Novem mestu je 13. jan. umrla dolgoletna keramična slikarica tovarno »Keramika«, gospodična Lidijca Brodšnajder.
Naj sveti rajnim večna Luč; vsem, ki žalujejo Ka njimi, naše sožalje.
* Jubilej gospe Elsnerjeve
V lihem domu v Mostah obhaja danes 70 letnico rojstva gospa Antonija Elsner. Tiho in brez hrupa — morda ne 1kx1o vedeli niti sosedje za to. Nam pa se zdi prav, da ve za tak jubilej slovenske matere vsa bela Ljubljana.
Gospa Elsnerjeva je mirna, tiha, a izredno delavna žena. Od ranega jutra do poznega večera dela. Iz cerkve jo vodi pot k delu. Ko ima trenutek časa, vzame v roke slovensko knjigo ali pa časopis. Nikdar pa je ni bilo na veselicah; na velike verske prireditve je prišla v narodni noši, ki jo ima izredno rada, potem je odšla domov. Živela je in živi le za svoj dom. Rodila je 17 otrok — danes jih živi še 12. In kadar koli ji je kateri umrl, je trpela, kot da je izgubila edinca. Vzgajala je ta svoj rod, kot io more samo dobra slovenska duša in vzgajala je katoliško, kot to čuti le plemenito srce. In v tem je njena veličina. Cela Ljubljančanka je, a ni mehkužna, razvajena, bogata »mamica', ampak zdrava, delavna mati! Ni skt+iela za imetje; če je imela, je dala onim, ki nimajo. Pri njej ni razitošja, pač vse lepo in solidno. Nešteto hridko-sti, trpljenja in razočaranj jo je obiskalo, pa je našla v veri moč in v družini tolažbo. Ko ji je leta 1905 umrl dobri in plemeniti mož, je ostala sama med svojimi otroki. Dnnes jih ima v vseh krajih, vsi so v svojih poklicih. Njene misli romajo vsak dan oh tihih večerih od enega k dru-pemu — najrajši bi vse okoli sebe imela. Pa k njeni družini spadamo danes še mnogi. Vsi. ki smo bili deležni njene ljubeznivosti, se čutimo, kot da spadamo v njen dom. Študent, ki ni vedel ne kod ne kam, je našel pri njej toplo posteljo in je jedel z njo pri isli mizi. Njena družina je tedaj res velika I
Ob visokem življenjskem jubileju, ko jo gledamo zdravo in krepko, prosimo Boga, da hi ji dal zdravja še vnaprej, da bi doživela še mnogo let. Iz srca ji čestitamo in se veselimo njenega jubileja. Prosimo pa tudi dobrega Boga, da nam bi dal takih slovenskih mater.
Ofe domovine
bl.N.de Fiiie - spisal dr.Farkaš
Naročit9 se na
knjižiceI
—	Sv. maša za pok. kaplana Antona Hočevarja bo brana na dan njegovega godu dne 17. t. m. ob 7 takoj po pridigi pri oo. frančiškanih pri
oltarju Svetogorske M. božje na ženski strani. Znanci in prijatelji vabljeni!
—	Preselitev. Odvetnik in zagovornik dr. Ivo Benkovič se je v Ljubljani preselil v Puharjevo ulico 14 za Narodnim domom.
—	»Super« raj ustreza vaši želji po pravem ruskem (kolonialnem) čaju.
—	Tvrdka EVEREST sporoča cenjenim interesentom, da je dobila iz Castelfidarda izborne harmonike po konkurenčnih cenah ter vljudno vabi vse interesente na brezobvezen ogled.
—	Tri dni je hudo snežilo. Še v petek 15. t. m. je sila močno snežilo. Snežna plast je v okolici debela do 50 cm. V petek do sobote zjutraj jo bilo 2.2 mm padavin. Precejšnja količina vode! V petek je bila dosežena dnevna maksimalna temperatura —2, v soboto zjutraj pa minimum —5. Barometer se dviga in je v soboto dosegel 763,2 mm. Znak, da lahko računamo na vremensko spremenil«) in l>o najbrž pritisnil tretji mrzli val, mogoče še nekoliko hujši mraz, kakor je bil doslej v tem letu. Visok sneg je nekoliko oviral v petek javni promet, posebno tramvajski v mestu. V soboto so se prometne prilike primerno izboljšale. Glavne prometne žile so očiščene
sneg odkidan. Mestna občina je najela nekaj delavcev za kidanje snega.
—	Ali že imate »Duhovni koledarček 1913«? Sedaj ga lahko zopet dobite v knjigarnah in v upravi na Rakovniku. Cena 1 lira.
Klavirski koncert G. Gorinija
Z ozirom na jutrišnji koncert pianista Gorinija, smo dobili od strokovnjaka par pripomb o skladbah, ki so na sporedu.
Spored slavnega pianista Gorinija obsega skladbe raznih slogov in dob. Zastopani so na njem italijanski čembalisti, ki so :e odlikovali z jasnostjo, živahnostjo in formalno preglednostjo svojih del. Zlasti Domenico Scarlatti je eden njihovih najboljših predstavnikov, saj so niegova dela danes še prav tako navdušeno sprejeta od občinstva, kakor katera koli romantična skladba. Nasprotno, v sodobni smeri sestavljanja sporedov, se vedno pogosteje povračajo pianisti k staro-klasič-nim mojstrom, seveda pa postaja tudi interpretacija vedno odgovornejša v tehničnem, slogovnem in izraznem pogledu.
Debussyjeve klavirske skladbe s programskimi naslovi prištevamo med najlepša dela francoskega impresionizma. V svojih preludijih, pagodah, estampih in drugih tovrstnih zbirkah je francoski mojster posegel v najrafiniranejši barvni svet, ki ga je izražal s celotonskimi harmoničnimi postopi, s skrajno odtehtano, občutljivo dinamiko in z novo, originalno razvrstitvijo vse tonske materije v klavirskem stavu. Dostikrat je na prvi pogled njegova glasba le figurativna, toda iz kopice melodičnih utrinkov in dinamičnih učinkov raste enotna, točna, neskončno nežna, barvita slika, ki je v svojem smislu prav tako edinstvena kakor svojčas kaka klasična sonata.
Chopinova glasba so zares »rožice, posejane med topove«, kakor je nekoč s proroško jasnovidnostjo rekel Schumann. Najsmelejši, najizvirnejši utiralec poti je bil Chopin, ki je z neskončnim bogastvom 6voje fantazije prelomil V6e vezi 6 tradicijo in je v harnionskem, melodičnem in predvsem klavirsko-instrumentalnem pogledu stopil na pot, ki je bila za stoletje merodajna za klavir specialno, pa tudi za harmonske postope v glasbi sploh. Imena, kakor Debussy, Stravinski, Skrjabin in celo Wagner, vsi ti so bili več ali manj odvisni v 6vojem delovanju od velikega umetnika.	i k
Ker bo koncert velik umetniški dogodek opo- 1 zarjamo, da se bo vršil jutri v ponedeljek ob pol 7. uri zvečer v veliki filharmonični dvorani.
Semenski krompir iz Danske
S poskusi se je dognalo, da krompir prenese tudi nekaj stopinj pod ničlo, ne da bi pri tem trpela njegova semenska vrednost in da bi se pri tem za veliko zmanjšala njegova okusnost. Najnižja temperatura, ki ne škoduje krompirju, leži okoli —3 do —4 stopinj, kar se da razlagati na ta način, da krompirjevi gomolji kot živi organizmi dihajo in proizvajajo toploto. Pri dihanju nastajajoča toplota jo razlog, ki preprečuje, da bi krompir že pri —3 do —4 zmrznil, vzlic temu, da je ledišče soka v stanicah krompirjevih gomoljev že pri —0.5. Potom dihanja proizvedena toplota je lahko prav velika, ker v velikem kupu spravljen krompir proizvaja toliko toplote, da se kup močno segreje, zaradi česar ni priporočljivo shranjevati krompirja v visokih kupih, toplih kleteh aii v drugih gorkih prostorih. Kakor je ta toplota pri jesenskem spravljanju krompirja nezaželena, je pa od velike koristi za prevažanje krompirja pozimi. S primernim pakovanjem namreč lahko zadržimo to toploto v notranjosti vagonov, da se preveč ne ohladijo. Najboljši strokovnjaki v zimskem pakovanju krompirja so Danci. Pa poglejmo način njihovega pakovanja. Pod in stene vagonov opazijo z 10 do 15 cm debelo plastjo slame in lepenke, da preprečijo uhajanje in izhajanje zraka. V tako opremljen vagon naložijo krompir v papirnatih vrečah po 50 kg. V izredno hudih zimah pa zavarujejo pošiljko še s tem, da položijo vodoravno med j>osamezne plasti vreč lepeniio, slamo in tudi krompir paku-jejo namesto v eno vrečo v več (3 do 5) vreč. Na ta način pakovan krompir vzdrži —12 do —15, kar smo ugotovili tudi pri naših zadnjih pošiljkah, ki so prispele v Ljubljano. Namrznilo je le nekaj krompirja v vrečah, ki so bile v bližini vagonskih vrat, čemu se pa ni čuditi, saj je bila okoli 6. januarja temperatura —18. Namrznjen krompir pa je potrebno j>od vsakim pogojem spraviti na hladen prostor (2 do 3 stopinje), da se polagoma otali in nc v tople prostore (kuhinja, zakurjene sobe itd.), ker tople shrambe niso za krompir, zlasti pa škoduje semenski vrednosti hitro se menjajoča temperatura mrzlo s toplim. Zmrzli krompir pa ni za seme, vendar pa ga lahko uporabimo za pičo, če ga otaliino neposredno pred krmljenjem. Dnevno je lorej o talili le toliko krompirja, kolikor ga isti dan pokrmimo, ker dolgo časa otajan krompir začne gniti in ni več sposoben za živalsko krmo. Končno naj še omenimo, da je zamrznjen krompir tudi užiten, v gotovih jedilih celo okusen, kakor na primer v pireju. ta navodila navajamo iz razloga, da bi znali ljudje ravnati tudi z namrz-njenim krompirjem, ker v današnjih težkih prehranjevalnih razmerah je vsak kilogram krme ali hrane dober, če ga lahko pridobimo v te svrhe.
Iz Kočevja
Podpornemu skladu za slepe na zavodu za slepe otroke v Kočevju so darovali: g. Anton Pre-log, trgovina pisalnih strojev, Ljubljana, 300 lir; g. Franc Prelesnik, trgovec, v Kočevju. 110 lir; gg. Joško in Jožica šubert in ga. Francka Kajfež iž Ljubljane po 100 lir. Vsem navedenim dobrotnikom slepe mladine iskrena hvala 1
Križanka št. 70
I	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19
20					21					22		64				23		
24				25		26			27						28	29	30	
31				32	33		34							35		36	37	
38		39	40					41	42			43					44	45
46				47			43		49	50			51	52				
53			54				55		5d			57	58			59		
60							61			62			63					
Vodoravno: 1. zbirka novel iz Slovenčeve knjižnice; 20 čistilna priprava; 21. božanstvo Moabitov, angel; 22. starogrško božanstvo; 23. gostija; 24. koroška svetnica; 25. del sobe; 27. izobčenec; 30. reka v severni Italiji; 31. pokrajina v Afriki; 34. moško krstno ime; 35. mesta na Kal-dejskem; 36. mesto v Prusiji; 38. divja žival; 40. matematični izraz; 42. utrjen otoček zraven Mar-eeilla; 43. bolezen; 44. judovski pesnik; 46. svetopisemska 06eba; 47. matematični izraz; 49. znamka čevljev; 51. gorivo, podnetek; 53. vrsta snega; 55.
starorimski denar; 56. kemični izraz; 57. vrata; 59. polet; 60. razčlenitev (tujka), 61. abesinski poveljnik; 62. 6tarorim6ko božanstvo; 63. del spovedi; 64. kurivo.
Navpično: 1. moško krefno ime.; 2. prebivalec Amerike; 3. zakrinkana oseba, prismoda; 4. sestavek; 5. 6tarogrška boginja; 6. električni izraz; 7. ploskovna mera; 8. Tantalova hči; 9. hrib na Gorenjskem; 10. starogrško bivališče izvoljenih; 11. starogrški junak; 12. reka pri Celju; 13. slovnični izraz; 14. 6tarorim6ki cesar; 15. harem6ki
/t!S*L- fje tirmit
15.
Prvo noč sem prespal pod košatim grmom. Prespal? Ne... saj nisem spal! Tisto čudno, grozno tuljenje, piskanje, šelestenje po tleh, na drevju in v zraku ... uh, res nisem mogel zntisniti očesa. Vstal sem. Na prijazni jasi sem se dobro razgledal.
16.

16
Z jase je v notranjost gozda vodila komaj vidna steza. V okolici je rastlo bujno drevje. Tudi studenček sem našel. Sklenil sem, da si bom tukaj zgradil kočico. Posekal sem nekaj drobnih dreves ter jih nekoliko obdelal, da so bila bolj pripravna.
služabnik; 16. 6taroegiptovsko božanstvo; 17. slovstvena oblika; 18. umetniški izdelek; 19. starogrško božanstvo ljubezni; 26. majhna raca; 28. ljubezensko razdražljiv človek; 29. kuhinjsko orodje; 32. turška politična osebnost; 35. moško krstno ime; 37. prebivalec Mavretanije; 39. reka na Hrvatskem; 41. poseka; 45. kurivo; 46 grška gora; 48. državni poglavar; 50. starogrški bog vetrov; 52. oseba iz Gotovčeve opere; 54. vrsta zemlje; 56. kraj v Mali Aziji; 57. doktorska kratica; 58. nada.
Rešitev križanke št. 69
Vodoravno: i. Dom med goricami, 15. rapir, 20. ekipa, 21. Ratibor, 22. Ezop, 23. oda, 24. losos, 26. Elos, 27. imam, 28. učenec, 29. olu, 30. stvar, 32. usad, 33. Emilija, 36. Pirej, 38. Otello, 40. Celovec, 45. ar, 47. učilo, 48. reja, 49. pinakoleka, 51. San, 52. oje, 53. jen, 54. Ineni, 55. nasad, 56. tnalo, 57. Daci.ja, 58 Jasenica.
Navpično: 1. delopust, 2. okoličan, 3. Misuri-na, 4. m. p., 5. East, 6. drevored, 7. Galateja, 8. Oto, 9. ris, 10 Ibis, U. Comacina, 12. Arad, 13. Memel, 14. izum, 15. roč, 16. Apel, 17. poni, 18. ide, 19. raca, 25. osel, 31. rejec, 32 ulani, 34. Ivo-ne, 35. Jakac, 37. jojo, 39. opij, 41. Euej, 42. okis, 43. etan, 44. Cesi, 46. Rada, 50. Ana, 52. ol,
Drobna ljubljanska kronika
Sv. maša zadušrilca za pokojnim to-1 varlšem akad. slikarjem prof. I. Vavpotlčcin |
bo darovana v sredo, 20. t. m. ob 8, in sicer v Frančiškanski cerkvi pri oltarju srca Jezusovega. Društvo slovenskih likovnih u-metnikov vabi vse znance in prijatelje ter ljubitelje njegove umetnosti, predvsem v Ljubljani bivajoče stanovske tovariše, da so številno udeleže zadušnice. Izkažimo mu zvestobo ža zvestobo; oddolžimo se njegovemu spominu zaenkrat s tem, da številno zbrani v tihi molitvi prosimo Vsemogočnega za večui pokoj njegove duše. Priditel — Odbor.
Rojaki s Planine, lz Pllštanja, Kozjaka
in okolice vabljeni k spominski pobožnosti, ki bo v cerkvi na Rakovniku v nedeljo, 17. januarja ob 171
Sobotni živilski trg. V petek je bil živilski trg zarodi hudega sneženja močno žameten, zato so bili branjevci in drugi prodajalci prav redki. Mestni delavci so že zgodaj v soboto zjutraj popolnoma očistili trg, zlasti drugi zelenjadni otok, na katerem se jo razvijalo še kaj živahno sobotno tržno vrvenje. Branjevci so bili dobro založeni z gorizijsko endivijo. ki je je prišlo en vagon. Ta endivija je bila na drobno po S.,10 lir kg. Domača endivija je bila bolj redka. Cvetača, ki jo je bilo tudi mnogo na izbiro, je bila nekoliko zmrznjena in za dobro liro cenejša, namreč po 4 lire kg. Gospodinje so pridno segale ro kisli repi in domačem kislem zelju. Na izbiro je bil lep, debel korenček za juho. Naprodaj jc bila dalje domača nndzemeljska, zelena koleraba, prav tako tudi rumena. Peteršiljn in zelene je bilo manj nn izbiro, kakor pa običajno ob sobotnih tržnih dnevih. Iz okolice so nekatere kmeticc na saneh pripeljale razno zelenjavo. Motovileč se sedaj zarndi snega bolj težko dobi, nekaj jo bilo mrliča. Mnogo je naprodaj tudi uvoženega česna.
Danes popoldne ob 5 ho n« Rokodelskem odru novo presenečenje. Prvič bodo uprizoril! zabavno In prijetno komediio »VI-ii n r v kozarcu«. Razdor med zaročencema, spor med prijatelji, dvn se najdeta na »od-niji in se imata radn. Vso to se plete v tej zapleteni komediji. Zanimiva vsebina ter izvrstna karukteristik« posameznih vlog nam
jamčita, da se bomo pošteno nasmejali in prijetno zabavali. Prcdprodaja vstopuie bo danes dopoldne od 10 do 12 iti dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1, desno.
Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-In trimesečni tečaji prično dne 18. ln 19. Januarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna stropisna šola: Največja modoma strojcpisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Novi prospokti s slikami brezplačno na razpolago. Vpisovanje dnevno: Trgovsko učlllsče »Chrlstofov učni zuvod«, Domobranska 15.
Vsem, ki se hočejo pošteno razvedriti in prijetno zabavati ob lepi gledališki igri, priporočamo, da si ogledajo danes popoldne ob 5 na Rokodelskem odru veselo in tudi vsebinsko zanimivo komedijo Vihar v kozarcu«. Opozarjamo, da si preskrbite vstopnice v predprodnji.
Zopet so nas razveselile »Knjižice« s krasnim zgledom iz življenja svetih. V odlični naslovni sliki, ki predstavlja švicarsko vasico z Alpami, vzbudi pozornost velika roka. ki dobrohotno varuje deželo. Ta drobna knjižica »Oče domovine« — zaščitnik Švico bi. Nikola de Fliio — bo mnogim trpečim v pomoč in tolažbo. Knjižico je napisal dr. Andrej Farkaš. — Februarja izide knjižica »Satan« (spisal dr. Knific). — Naročite se na Knjižicel Nnročnino 12 lir.
Obvestilo vsem, ki se učijo moderne Jezike. Velik pripomoček pri učenju tujih jezikov so jezikovne šole n« ploščah slovitih profesorjev po praktični metodi. — Uspelo nam je dobiti še nekaj izvodov takih šol, in sicer za italijanščino, nemščino, angleščino itd. Vabimo cenjonc interesente, da se čimprej zglnse, kor imamo le nekaj izvodov.
Triglavska roža, mladinska iura pisatelja Mirka Kunčiča, ho danes ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani razveselila srca nc samo mladini, temveč tudi odraslim. Igro uprizori frančiškanska prosveta. Gor-»ko okolie. v katerem se dogaja zgodba malega Jožka, bo zanimalo vso, ljubezen matere, ki išče »vojeca »ino v podzemlju pori Borovljaml. ho oroslla vsako oko. dobrollji-vost gorskih žarkžena nos ho odmnknila v pravljico, — Ker je mnogo zanimanja za
igro, vas vabimo, da si pravočasno pre-skrbite vstopnice v predprodnji od 0 do 12 dopoldne in dve uri pred predstavo pri blu-gajni frančiškanske dvorane.
Ponesrečenci v Ljuhljunl. V splošno bolnišnico so bili sprejeti štirje ponesrečenci zadnjih dni. Jakob Hyncček, 59-lotni sodar, si je pri padcu poškodoval desno nogo. — Zasebnica, 85 lelnu Jerica Molkovu,, jo padla po stopnicah in se pobila po glavi. | — Dijak, 16 letni Ciril Žagar na Rukovni-. ku, si je pri drsanju zlomil desnico, ko mu1 je na lodu spodrsnilo. — Cerkovnik, 30 letni Miha šnšelj so jo močno usekal v desnico pri cepljenju drv.
Gledališče
OPERA. Nedelja, 17. jnnuorja ob lit 1 »Angel z avtom«. Mladinska operela. Izven. Znižano ceno od 15 lir navzdol. — Ob IG: »Thals«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponodeljck, 18. januarja: Zaprto. — Torek, 19. januarja ob 17: »Hcg lz seraja«. llcd A. — Sreda, 20. januarja ob 17: »La lluhcmc«. Red Sreda.
DRAMA. Nedelja, 17. januarja ob 14: »Oče naš ...« Izven. Znižano ceno od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Deseti brat«. Izven. Znižano cene od 15. lir navzdol. Ponedeljek, 18 januarja: Zaprto. — Torek, 19. januarja ob 17: »Hamlet«, llcd Torek. — Sreda, 20. jan. ob 17.30: »Vollkl mož«. Krstna predstava. Red Prcmierski.
Opozorila davčne uprave
Vsi gostilniški obrati, kavarne Itd., zn
katere je napitnina v smislu naredbe Visokega komisnriata obvezno določena z gotovim procentom, so dolžni nnpitnino prišteti rodnim plačam uslužbencev v mesecu, ki so jim izplača in od skupnega zneska za-računnti uslužbenskt davek po čl. 95. Ta napitnina ima namreč značaj ponavljajočih so prejemkov. Navedeni obrati naj so rav-! najo točno po tem navodilu. I Obrati In podjetja, ki plačujejo dru-beni davek oli so (emu davku načeloma zavezani, so dolžni plačevati uslužbenskl davek v gotovini. Ker je mnogo teli podjetij doslej plačevalo uslužbenskl davek v davčnih znamkah, pozivamo vse te obrato. družbe z omejeno zavezo i. dr., da počenši z januarjem tega lela plnčujo.io uslužbenskl davek v gotovini potom plačilnih seznamov,
in sicer najkasneje do 15. prlhodnjoga meseca za pretekli mesec. Opozarjamo, da so kaznuje opustitev plačila ali prekoračitev roka po čl. 13U zakona o neposrednih davkih z dvakratnim zneskom ncplacancga davka.
Davčna uprava ponovno poziva delodajalce, ki zaposlujejo hišno služabništvo, da si davčne karte za leto 1943 nabavijo pravočasno, to jc do 31. januarja t. 1. Po tem roku bodo pregledani vsi seznami in so bo izvršila kontrola pri delodajalcih. Kdor so ne bo izkazal z davčno karto, bo kaznovan s 5 krutnim iznosom rednega davka.
Delodajalci, ki zaposlujejo povprečno nnd 20 uslužbencev, morajo plačevati usluž-benski davek v gotovini ter se morajo prijaviti do dne 25. januarja t. 1. davčni upravi zaradi vpisa v knjigo delodajalcev. Opustitev te prijavo ali prepozna vložitev se kaznuje po el. 138, in sicer z največjim zneskom kazni, ki jo ta člen določa.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelja, 17. jn-nuorja ob 5 popoldne: »Vihar v kozarcu«.
Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo danes dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ul. 67-1, desno.
RADIO. Nedelja, 17. Jan.: 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Domoniea D'Ascolija — 11 Prenos pele maše iz bazilike presv. Ozna-njona v Firenzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. O. 11. Marino) - 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. K. Seko-vanlč) — 12.30 Poročila v slovonščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Šil v slovenščini - 13.20 Lahka glasba — 14 Poročila v Italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra in Komornegn zbora vodi dirigent Sijanec — Slovenska glasbo — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Inž. Muck Oton: Zakaj jc molžna kontroln potrebna — predavanje v slovenščini — 17.35 Pesmi in napevi — 17.45 Lahka glasba — 19.30 Poročila v slovonščini — 19.45 Lohkn glasbo — 2(1 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 2U.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.15 Filmsko glasbo Izvnjo orkester, vodi dirigent Segurini — 21.15 Kon-, cert, trla: šlo,is — Btirger—Lipovšek — 22 Pro-1 davanje y. slovenščini — 2240 Koncert Ada-
mičevega orkestra — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek, 18. Jan.: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.211 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Glasba in pesmi — orkester vodi dirigent Segurini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent Sijanec — Glasba za godalni orkester — 14.45 1'isuna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved času — Poročila v italijanščini — 17.15 Operna glasba
—	17.35 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme
—	10 »Govorimo italijansko« — pučuje prof. dr. Lebcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Italijanske pesmi v dialektu — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovonščini — 20.45 Simfonično-voknlni koncert vodi dirigent De Fabritiis, sodelujeta so-pranistka Pia Tassinari in tenorist Ferru-cio Tagliavini — 21.45 Godba — 22.15 Pesmi zn vse okuse vodi dirigent Segurini — 22.15 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: I v nedeljo: mr. Hakarčič, Sv. Jakoba trg II;
mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Mur-i mnver, Sv Petro 78. — V ponedeljek: mr.
Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček, I Gosposvotska 4, in mr. Rohino, Cesla 29. okt.
I Nedeljsko zdravniško dežurno službo
bo opravljal od soboto od 20 do ponedeljka ' do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debolak, ; lliehveisova cesta 62.
Poizvedovanja
V tramvaju Sv. Križ som zgubila li-I stine, živilsko nakaznico, bolniško nakazilo in propustnico (Insclapassare) na ime Ivanko Barilli. Jenkova ul. 13. Prosim najditelja, noj vse vrne no naslov.
Izgubila sem pri Glnvni pošti gostilni-čorsko koncesijo, glasečo se nn ime Fr. Križ, osebno Izkaznico in oblačilno nakaznico glaseči se na Imo Anica Križ. Najditelja prosim, da najdeno odda proti visoki nagradi v uprovi »Slovenca«.
Prazno aktovko sem izgubil In prosim najditelja, da bi Jo odda vratarju Dolav-skega doma.
HRANILNICA LJUBLJANSKE POKRAJINE
Ustanovljena 1. 1820,
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih
Te le Ion 2057, 2979
ŠPORT
Danes važno srečanje v Torinu
Čeprav je pritisnila zima, imajo na nogometnih tekmah v Italiji še vedno lepo število obiskovalcev. V Rimu jih je bilo preteklo nedeljo 18.000, 4rugod pa tudi toliko, da je moral biti blagajnik zadovoljen. Glavni dogodek današnje nedelje, ki je 16. po vrsti, bo v Torinu. Tu bo igral prvak razpredelnice s krepko Ambrosiano. Če jo bo premagal, se bo še bolj prepričevalno utrdil na mestu, na katerem se trenutno nahaja. Naloga, ki čaka danes enajstoriro Livorna, je razmeroma lahka. Moštvo, 'ki je na drugem mestu od spredaj (Livorno), se bo merilo z Venezio, ki je na drugem mestu od zadaj. Ugibanje o izidu torej ni težko.
Sedaj, ko so že odigrali prvo polovico državnega prvenstva, smo dobili že precej jasno sliko o moči posameznih klubov. Razpredelnica, ki jo objavljamo, je dovolj zgovorna in nam pove, da je Torino po pravici pred ostalimi, številke po vrsti pomenijo, da je odigral Torino 15 tekem in dosegel 10 zmag, 1 neodločen izid in štiri poraze. Napadalna vrsta Torina je poslala v mrežo v vsem 36 žog, njih vratarja pa so ukanili 12 krat. Ker pomeni vska dobljena tekma po dve točki, neodločena pa eno, čitamo na koncu razpredelnico odločilno številko, ki pomeni 21 točk.
Torino	15	10	1	4	36	12	21
Livorno	15	i)	3	3	28	21	21
Juventus	15	8	4	3	36	25	20
Ambrosiana	15	8	3	4	24	14	10
Bologna	15	7	2	6	28	15	16
Lazio	15	6	4	5	33	30	16
Atalanta	15	7	2	6	16	10	16
Fiorentina	15	7	2	6	28	32	16
Genova	15	7	1	7	36	31	15
Milano	15	4	7	4	17	17	15
Roma	14	4	4	6	15	22	12
Bari	15	4	4	7	16	25	12
Liguria	14	4	3	7	14	31	11
Triestina	15	1	9	5	11	18	11
Venezia	15	o	5	8	11	23	9
Vicenza	15	2	4	9	14	28	8
Dotrpela je po težki bolezni v cvetu let naša dolgoletna keramična slikarica, gospodična
Lidifca Brodsnafder
Marljivo, zvesto uslužbenko bomo ohranili vedno v najlepšem spominu. Novo mesto, dne 13. januarja 1<U3.
TOVARNA »KERAMIKA« — KLEMENČIO
Danes bodo igrali po naslednjem sporedu: Fiorentina : Roma v Florenci, Vicenza : Genova v Vicenzi, Milano : Juventus v Milanu, Venezia : Livorno v Benetkah, Torino : Ambrosiana v Torinu, Liguria : Bari v Genovi, Atalanta : Bologna v Bergamu ter Lazio : Triestina v Rimu.
Objava Zvezo lovskih društev št. 1. Zveza lovskih društev poziva vse člane, da plačajo takoj pri svojih društvih članarino v višini kakor lani. Od točnega plačevanja članarine sta odvisna ua-daljni obstoj in delovanjo naše organizacije.
V zadnji številki »Obiska« je objavil Ciril šoukal zanimiv športni članek pod naslovom »Bajke in resnica o maratonskem teku«. Pisec ugotavlja, da ne gre za resnično dejstvo o maratonskem teku 1. 400. pred Kristusom (po zmagi na Maratonskem polju), temveč da je nastala bajka šele dobrih 1000 let pozneje. V nadaljevanju Članka obuja pisec spomine na dogodke v zvezi z maratonskim tekom na modernih olimpiadah. Posebno zanimive so slike, na katerih vidimo novodobne legendarne tekače kakor Doranda, Scherringa, Hicksa in druge.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam izkazovali v dnevih trpljenja naše nepozabne
Ivice Klemenčičeve
svojo požrtvovalno pomoč in nam izrazili svoje blagohotno sožalje ob njeni prerani smrti. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom dr. Lojzetu Baragi, dr Iv. Pavšiču dr. Radu Poljanšku in dr. Gv. Čadežu, ki so vse storili, kar premore zdravniška veda, dn nam ohranijo njeno drago nam življenje; gosp. dr. Jakobu Kotniku, ki je nudil naši ljubi Ivici versko tolažbo v zadnjih dnevih njenega življenja, in sestram usmiljenkam v Leonišču, ki so ji požrtvovalno stregle v njeni bolezni.	,
Zahvaljujemo se nadalje vsem, ki so nam v teh težkih dneh izkazali svoje sočutje in sožalje, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, vsem, ki so pokoj-nico spremili na njeni poslednji poti, in sploh vsakomur in vsem, ki so nam kakor koli izkazali svoje sočustvovanje.
Rakek, dne 16. januarja 1943.
Rodbina Klemenciceva
gMMIM
ZAHVALA
Za premnoge izraze sožalja ob smrti našega ljubega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Karla Ravnikarja
se vsem njiskreneje zahvaljujemo. — Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so rajnega počastili s cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti.
dne 15. januarja 1943.
V Ljubljani,
Žalujoče družine.
Berite
"SloUenca-
P0 VASI ŽELJI VAM IZDELA
novjzra
LJUDSKE TISKARNE
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA 6/II
v svoji crtalmci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi, latotako izvrši 'udi
v h h druga nnjigo-veSku deja posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje d&mskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov is drngega usnjenega galanterij blaga
Vam undi le predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vaški čas.
CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH!
in oglašujte v njen/ j

Sporočamo žalostno vest, da je danes po daljši mučni bolezni, v 87. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, izdihnila svojo plemenito dušo naša preljubljena sestra, teta, stara teta itd., gospa
vd. Kopitar roj. Deisinger
bivša gostilničarka in posestnica
Pogreb bo v nedeljo, 17. januarja ob pol 4 pop. z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu
v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica za blagopokojno bo brana v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani 23. januarja ob 7. uri zjutraj.
Ljubljana, dne 15. januarja 1943. Žalujoči ostali.

I

V. 'k. . . V „ .jJ . *
V;.. .
TOMAŽ POKLUK A R: ran«am
iireiipnj, Ji
ninnr
;|i "i!:!!:?! HH:::

1B1EILE ZVEZDE
Sili;
—Ij fp

Po cesti so vlekli konji težke sloge lesa, zdaj pa zdaj pa je zacingljalo živahnejše in mimo Matevža so švignile lahke sani z ljudmi, ki 60 se zavijali v kožuhe in koce.
Matevž je tekel z razpeto srajco in osvežujoči veter mu je pihal v gola, s kocinami porasla prsa. Po ravnem je hitel, zakaj j>ot se mu je zdela dolgočasna. Rad bi bil čim preje ob vznožju, kjer se bo začel vzpon.
Kmalu se je prepričal, da je krenil o nepravem času. Drvarji so se vračali s hribov s svojimi tovori na saneh. Iz gozda tam zgoraj je slišal vedno nove lurmanske vzklike in klice, prikupne in odvratne. Ne, ne, ne bo se jim izogibal, počakal bo, da bo mir in da bo pot prosta.
Zavil je v zadnjo gostilnico v dolini ter dobil za večerjo sočno klobaso, dišečo jx> česnu in gnjali in krožnik kislega zelja z ocvirki. Potem se je grel za pečjo in čakal večera, ko bo pot prosta.
Lahko bi tukaj prespal in počakal na sani, ki bodo vlekle nove goste v planino. Ne, voziti se ni maral, za to je res premlad. Se ne bi spodobilo.
| r\:. --J 'ii
''isllllih ||||i pip p ' 'illiiiiii-«'!!!!. i!-;;;
n 23
m
utHurtmnilliilL
Čez pol ure je odrinil; nekaj časa za polokom, ki se mu je zdel ves črn, potem pa v hrib, skozi gozdove, mimo dveh, treh kmetij in vedno naprej.
Opazil je, kako postaja sneg vse debelejši, kako je drevje tu zgoraj obloženo s težkimi blazinami. Pri prvem gruntu se je zagledal v jablane, ki so dremale in sklanjale svoje veje prav do tal.
Smuči so enakomerno šumele in zazibale Malevževo dušo v premišljevanje, ki spremlja vsakogar, ki se vzpenja sam v planine.
Vsako delo, ki je lahko in prijetno, ali ki se venomer ponavlja z istimi opravki, budi človekovo domišljijo. Tako je z deideti, kadar pletejo vence za žeg-nanje, tako je z druščino, ki se zbere na kmetih k ličkanju koruze, tako je z drvarji, Žagarji, pa z ljudmi, ki hodijo po dolgi poti.
Okrog kmečke hiše v bregu ob poti so stale jablane. Ah, te jablane I Tako bodo prezimile, in takšnG bodo vse do sv. Jurija. Potem bodo spet tekli sokovi po deblu v veje in vejice, jx>pje se bo nabrekalo kakor prsa dozorevajočim de-
kletom in potem bodo zažarele v tisočerih cvetih. Sonce jih bo grelo, toplota budila, čebele se bodo muzale, veter bo raznašal cvetno listje in z njim nežne dišave.
Ostale bodo samo spačene glavice, podobne obrazkom novorojenih otrok. Kdo jih bo negoval? Listje na drevju bo dihalo za njih, zemlja sama jih bo dojila, nebeško sonce bo skrbelo za pleničke. Veter jih bo zibal, škrjančki in slavčki jim bodo prepevali, tem drobnim, zelenim glavicam na jablani.
Ob nedeljah jih bo obiskal gopodar in po očeh bodo razumele, da so mu všec. Tako bodo preživele svoio pomlad, pa še nekaj vročih mcsecev zorenja. In ko bo začelo listje ruineneti, bodo na drevju že prava jabolka. Še enkrat bodo zadišala, še enkrat vabila v svojih rdečih ali rumenih oblačilih: »Pridi, po-fiotnik, pridi, za te smo, pridite škorci in kljuvajtel«
Gosj>odar jih bo obiral in delil otro-! kom, j>opotnik jih bo trgal in hvalil Boga. Mati jablana bo ostala sj>et sama, 1 pusta in gola. Kdo ve, ali so tudi dre-I vesa otožna, ko pride jiozna jesen in za ! njo zima? Taka se nam zdijo. Toda no-j ve poganjke pripravljajo, novo popje spet snujejo... Samo oddih je to in potem bo spet novo življenje, j Vse je tiho. Na nebu migljajo bele : zvezde, f>od nogami škriplje beli sneg.
Matevž se poti In leze kakor romar po I strmi poti. Vse je mrtvo, vso počiva.
Edini, ki je v naponu življenja tudi pozimi, je gospod človek.
>Aii sem deblo, ki snuje, ali cvet, ki obeta, ali sad, ki daje? Ah, da bi bil šele cvet, ki gori in obeta!«
»Morda bi bilo kaj iz mene, če bi postal pravnik; veliko področje udejstvo-vanja bi se razlegalo pred menoj. Tako pa bom kmet, členek v verigi Andraževih. Na očetovi zemlji bom oral, sejal in žel, dokler bodo zmogle tele roke. In potem bom ded, ki bo pravil povesti in potem bom spal, spal pri sv. Lovrencu. Tam se bom sestal z druščino vseh rajnih Andraževih.«
Matevž se je vzpenjal vedno naprej, vedno višje. Spomnil se je Majde, svoje bodoče življenjske družice. Kako je že rekla? »Ko bom tvoja žena, ti bom rodila otroke, enega, dva, tri... kolikor boš hotel.« — »Ah, ti moje ljubo dekle, vsako leto, ko bodo cvetele jablane, boš prinesla v domovje Andraževih novo pomlad. Drevo bova, ki bo rodilo in zemljo bova obračala, da bo kruha za desetero Andražičev.«
»Kakšen neki mora biti občutek, ko zagledaš svojega prvega otroka? Ali se ti zdi, da je cvet ali da je sad? To mora biti praznik nad prazniki, tistemu svetemu času podoben, ko vasujejo Čebele v cvetju, ko vetrovi raznašajo dišave in zagledaš na vejici drobno zeleno glavico.«
»Majda, za besedo te bom prijel in morala boš roditi, da pri nas ne bo pusto, ko bodo lastavice pletle gnezda.«
»Roditi —pravijo, da je zelo hudo. Kako pa bi moglo biti drugače? Mar naj pridejo otroci na svet z burko in smehom? Ali ni bolečina najsvetejši občutek, ki lahko spremlja dogodek, ki mu pravimo rojstvo?«
»In ko bo Majda zagledala glavico, podobno njenim ali mojim, takrat bo blažena. Pravijo, da ie to sreča, kakršne ni občutil še noben moški. Iz najhujše bolečine v največjo radost, v tem je človeška pomlad, je obnova rodu. Da, in jK)tem, ko bova z Majdo samo še sivo drevo, kateremu odpadajo suhe veje, naju ne bo skrbelo, kdo bo prevzel domačijo Andraževih.«
»S teboj grem, pa če bi morala v ubogo stanovanje uradnika ali v palačo, na kmete ali kam daleč med tujo ljudi. Ko je tako vse eno, če je kruh bel ali črn, če je postelja židana ali raVevina-sta. Vse to je samo zunanji videz življenja. Njega bistvo pa je v duši, v njeni lepoti brez dna.«
»Da, tako nekako je govorila, ko sva hodila na Šmarno goro.«
»Pa tisto, o čemer je sanjala pred lelom? Da bova imela abonma v gledališču in da bi rada preživela počitnice enkrat na morju, drugič v gorah ali na kmetih? Res. o tem ni več govorila odkar ve, da bom moral prevzeti doma. Ni govorila, ostalo pa ii je v duši. Co skrito, nekoč pa bo privrelo na 'an in žena bo nesrečna. To pa Matevževa iena ne 6me biti.<
A. Fogazzaro:	85
Palača ob iezeru
»Dolgo sem razmišljala. Iskala sem v svojem spominu. Nič. Nalo pa se mi je nenadoma zbudila vera; v hipu sem verovala vse,« je nadaljevala, se dvignila s tal in položila Sillu roko na ramo. »Nekaj dni jo že, odkar se spominjam vsega, do najmanjše podrobnosti.«
Za hip je umolknila, sklonila glavo in dejala nežno:
»Ne razumeš, da je moja duša bila dolgo časa v grobu, dokler se ni popolnoma osvobodila od one strašne stvari? Govori mi o ljubezni! Ali ne vidiš, koliko sem trpela? Upam, da se boš kmalu tudi ti spomnil vsega. Ustnice naslanjam na tvoje srce; rada bi ti pomagala najti. Veš, komaj sem to prvič videla, sem to že ljubila.«
Silla je postajal vedno bolj zmeden, zaradi rokopisa, zaradi njenih nežnih besed, še bolj pa zaradi njene opojne bližine.
Marina je dvignila glavo.
»A nisem hotela,« je nadaljevala. »Moram ti povedati vse. Menila sem, da te je grof Cezar povabil semkaj zaradi mene. Hotela sem te sovražiti. Oh, tisti večer v čolnu, po tvojih ponosnih in ostrih besedah, če bi si bil upali Ko si me zopet odvedel h kapelici...«
»V pristan,« je nehote popravil.
Marina je naredila nestrpno kretnjo.
»Ne! H kapelici. Se ne spominjaš več? Ko si me zopet odvedel tja in me pustil tam, potem ko si mi vrgel moje prejšnje ime, sem se zgrudila, kakor da bi bila mrtva. Ko sem se zavedla, sem razumela. Dejala sem si: on je. Trej ali slej se
bo vrnil. Naj lo prideta oba Salvador, Saj veš, da 6ta sorodnika d'Ormengov, Spoznala sem, da so lahko maščujem nad vsemi. Prav tisti večer, ko sem Nepu obljubila, da postanem njegova žena, sem zvedela, da si Lavrencij bil ti. To spoznanje mo je za hip potilo. Pisala sem v Milan. Hotela sem vedeti nešteto podrobnosti o tebi. Ti pa nisi več zahajal k Juliji. Dan poroke pa se je naglo bližal. Kako sem bila v začetku hladna in mirna! Zadnje dni pa sem se popolnoma spremenila. Vso noči me jo mučila mrzlica. Hotela sem so poročiti /. njim in ga nato pohoditi. A tebe ni bilo od nikoder. Odložila sem poroko do drugega dne. Kako strašno sem trpela listo noč! Tedaj pa som hipoma spoznala, kaj moram storiti. Šla sem dol in spregovorila. Drugi večer sem ti poslala brzojavko. Kaj si storil ti tedaj?«
Tudi Silla se je lotevala blaznost. Stene, mi-žica, Marinine oči, samotna sveča, vse so je začelo vrteti okrog njega. Ni pa utegnil odgovoriti, kajti nekdo je z vso silo potrkal na vrata in jih nato nasilno odprl. Nekdo, ki ga žo dolgo ni bilo v Palači, je prestopil prag hiše medtem, ko je Silla čakal Marino na stopnicah v pristanu. Ivanka je sama bdela ob grofovi postelji, medtem ko so vsi ostali že sladko spali. Vsa vrata so se takoj odprla pred strašnim gostom, ki je prihajal. Gost je krenil proti grofovi sobi, medtem ko so kamni Palače drug drugemu šepetali njegovo imel
» S m r t.<
»Markiza!« je poklicala Fani, ko je vstopila. Zagledala je Silla in se umaknila kakor od strele zadeta. Silla se je odtrgal od Marine in se za par korakov umaknil. Tudi Marina je bila za hip presenečena, a kinalu se je zopet zavedla. Pri-
stopila je k Sillu in ga prijela za roko, ker ni hotela hliniti, ter vprašala sobarico:
»Kaj hočeš?<
»Gospod grof!« je odvrnila Fani.
»Kaj je z njim?«
»Pred eno uro je dobil nov napad in zdaj umira. Naročili so, da pridite takoj dol.«
Marina je planila k sobarici.
»Umira?« je dejala.
Sobarica je res že pred tremi dnevi opazila, da ima njena gospodarica čudne oči. A zdaj so bile še bolj. Bila je vsa zbegana in ni mogla odgovoriti. Stala je poleg vrat, vsa razkuštrana, z lučjo v roki in gledala Marino z izbuljenimi očmi.
»Pojdiva,« je Marina dejala Sillu in držeč ga za roko planila skozi vrata na hodnik.
»Tudi duhovnik je spodaj,« je dejala Fani, ko je zopel prišla do sape,
Silla se je v prvem trenutku hotel upirali Hotel se je oprostiti roke, ki ga jc krčevito stiskala A nek glas mu je zaklical v duši: »Bojazljivem! Zdaj jo zapuščaš?«
Šol je torej za njo. Fani je hodila za njima kakor v sanjah in jima svetila.
Se celo svetilka se je zdela zbegana. Plamen je plapolal, kakor da bi mu vel nasproti dih smrti.
Iz spodnjega nadstropja je prihajala po stopnicah druga svetloba. Nekdo je zaklical:
»Gospodična Fani! Gospodična Fani!«
Bil je sluga, ki je hitel navzgor s svetilko v roki. Ne da bi se zmenil za ostala dva, je vprašal Fani, če ima kak križ.
»Ne. ne! V Ivankini sobi, v IvankinI sobik so je od spodaj zaslišal Katin glas. Fani je začela ihteti, sluga pa je naredil nestrpno kretnjo
in zopet odšel navzdol in se začel prepirati s Kati. Neka vrata so se odprla in zaslišal se jo zdravnikov glas:
»Prinesite led.«
Tihi glasovi so ponavljali za njim:
Marina ni hitela več. Stopala je navzdol počasi. Vsa hiša je bila polna veličastne groze. Prestrašeni glasovi iu luci, ki so se premikale, so jo še večale. Preden je Marina dospela do konca stopnic, je zagledala odvetnika in Vezza, ki sta hitela proti grotovi sobi, brez ovratnika in sa-moveznice. Vrtnar, ki je nesel led, ju je dohitel, se zadel ob nju s komolcem in odhitel naprej. Nenadoma se je zaslišal slovesen župnikov glas:
»Itenova in eo, piissime Pater, quidquid ter-rena fragilitate...«
Potom nič več. Neka vrata so se odprla in zopet zaprla.
Marina in Silla sta odšla po hodniku in videla, kako sta odvetnik in Vezza previdno odprla vrata grolove sobe in izginila skozi nje. Za hip se je zopet zaslišal župnikov glas:
»Commendo te omnipotenti Deo.«
Fani je zavpila, postavila svetilko na tla in zbežala.
Marina je obstala in se ozrla za njo.
»Neumniča!« je zamrmrala. Nato je zašepetala Sillu:
»Tisto noč, ko sem se šla maščevat, sem padla prav na tem mestu in prav ob tej uri. Ali ti nisem rekla, da sem ga smrtno zadela?«
Naredila je korak naprej. V tem trenutku pa jo je Silla prijel čez. pas in jo odnesel proti stopnicam. Za hip je Marina vsa presenečena umolknila. Ni uganila njegovega namena, zato mu je smehljaje zašepelala:
Mali oglasi
1 Služite |
D cbe:
Hlapca
vestnega ln poštenega sprejmem. Battelino Vinko, Kotnlkova 16, Ljubljana.
Služkinjo
za kmečka dela sprej-inom. riafa In oskrba dobra. Trcdnost Imajo pridne ln poštene. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 242.	(b
Dekle
fct Ima veselje do otrok, sprejmem k dvema majhnima otrokoma. Predpogoj poštena in zanesljiva. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 291.
Pridno dekle
za vsa gospodinjska dela Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 273.
(b
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj za popravila. Tome, Sv. Petra eesta 47.	(b)
Služkinjo
pridno In pošteno, sprejme takoj Jožo MUSAR, Sv. Petra c. 61	(b)
Mizarskega pomočnika
ln vajenca sprejmem. Zupan, Rožna ulica 35.
Avtokleparje
(kolarje) ln avtollčarja sprejmemo takoj. Naslov v upravi Slov. St. 327. b
1 Služile j
lšte|o:
Za skromno plačo
Išče kakršno koli zaposlitev bivši trgovec, star 35 let. Dobrodošlo tudi samo nekaj dni v mesecu. Cenj. ponudbo upravi »Slovenca« pod značko: »Vesten 318«.	(a)
iKmrimoB
Seno
kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Blelwelso-va cesta 29.
Šivilja
gro šivat na dom po nizki ceni. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Zanesljiva« St. 330. a
HStanovanja
l&ieio:
Stanovanje
1—2 sobi, s kuhinjo ln pripadajočimi prjtikllna-mi, iščem za takoj ali s 1. februarjem. Po možnosti v bližini centra. — Tonudbo na upravo lista pod »Točen plačnik« 297.
(c)
Električni gramofon
brez ojačevalca, kupimo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 103.
Volnene kroj. odpadke
ln volneno trikotažo, kupujem. - Cankarjevo nabrežje 3, Ribja ulica 8.
<lc
Pisalni stoj. groimfon
In plošče, dobro ohranje ne alt pa v neuporabnem stanju, kupuje '•• plača najvisjf dnevnp cene. • EVEREST«, Prešernova ulica 14.	K
Samostojno gospodinjo
Iščem. dednost imajo	_ 1JonuaD6 upravl
žene z nekaj pokojnine.	,slov , „. „Večja na_ sve se v gostilni
3- do 5 sobno stanovanje
iščem. - Ponudbo upravi
Smrekovo čreslo
lepo, zdravo ln suho ter ježlce — kupuje vsako količino USNJARNA J. LAVRIC, St. Vid pri Stični — Ljubljana.
Register blagajno
po možnosti »national«, majhno, novejše tipe — kupimo. - Everest, Prešernova ulica 44.	k
Železno blagajno
stoječo, kupim. - A. Ko-vačlč, Prešernova ul. 41.
Kompletno aparaturo
za Izdelovanje brezalkoholnih pijač, kupimo. -Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 332.	k
Parker nalivno pero
dobro ohranjeno, damsko ali moško, kupim. Naslov v upr. »Slov.« št. 310. k
500 kg krmilne pese
prodam. Zg. Hrušica 35.
Kombinir. skobelni stroj
25 do 50 cm širine ln elektromotor 3 do 7 ks, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skobelni stroj« št. 276.	(k)
Gramofonske plošče
na izbiro, vsak posamezni komad samo 10 L. Proda trgov. »OGLED«, Ljubljana, Mestni trg 3. vhod skozi vežo. (1)
Močan skobelnik
In mizarsko orodje prodam. Polzve so: dopoldne pri hišniku v Groharjevi ulici 3.	1
Salonsko suknjo
primerno za gospoda duhovnika, prodam za B50 lir. Ilovar, krojač, Zvezna ulica 8.	1
Dve zimski suknji
skoraj novi, naprodaj. -Pražakova ulica 3, priti., desno.	1
Prodam:
1 Sobe j
Oddalo:
Opremljeno sobo
lepo, v centru, oddam s 1. febr. solidnemu gospodu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »1. febr.« St. 279.	(s
Jiteio:
Sobo išče
s posebnim vhodom dobro situlran gospod, če lo mogoče v centru mosta. Naslove na upravo »Slovenca« pod značko: »Točen plačnik« 304. (s)
Filatelija
Tel. 40 88
DRVA PREMOG G O M B A C
GLEDALIŠKA 14
Perzijsko preprogo
pravo — kupim za svoj dom. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Brez posredovanja« št. 292. (k
- Polzve »Blrt« na Vodnikovi cesti štev. 86 — Šiška.	b
Mlajšega pomočnika
mehanične stroke, kl bi se razumel na popravilo gramofonov, rabimo za takoj. Everest - Servis, Prešernova ulica 44. b
grada« St. 347.
Postrežnico
mVajšo, trikrat tedensko za dopoldanske ure ra blm takoj »Slovenca« pod št. 328. b
f§ Šivalni stroji fi
Šivalni stroj
z okroglim čolničkom ter globok voziček naprodaj. Zore, Marenčičeva št. 3, Moste.
Šivalni stroj
dolg čolniček, naprodaj. Naslov v upr. , - Polzve se pri hišnici Pred škofijo 19.
dobre znamke, električni, za 60—90 litrov, kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Frlgidalre« 314. (k)
Otroški voziček, globok
zelo lep, svetloslv z okenčki ter šivalni stroj z okroglim čolničkom prodam. Marenčičeva št. 3, dvorišče, Moste.
2 postelji, 2 nočni oma rlci, 1 mizo ln drugo, trd les. - Brejčeva 8, Šiška.
Predpečico
za priključitev na peč (50 lir) ln ponošeno moško obleko (120 lir) prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 343. 1
Filatelisti pozor!
Poizkusite ln uverlll se boste, da najugodnejše vnovčtte ali kupite znamke vseh držav kakor tudi »JOL« albume ln vse fliatlllstlčne potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 6 Tel. 44-24.
Razno snažno pohištvo
ln druge uporabne predmete stalno kupuje trg. »OGLED«, Ljubljana — Mestni trg 3, vhod skozi vežo.	(k)
Hinko Sevar,
knjigarna nasproti šentjakobske šole, proda celoten »Kres«, Dunajski ln Ljubljanski zvon ter Dom in svet. - Kupuje vse vrsto slovenskih knjig, k
Slamoreznico
ročno ln motorno, gnoj-nlčno črpalko in plug, vse novo, prodam. Vprašati med 1. in 3. uro. Naslov v upravi »Slov.« št. 280.
Šivalni stroj »Singer«
(flahšteparica) - ugodno za čecljarje ali sedlarje, ter en otročji stroj, poceni prodam. Kamniška št. 13, Rebolj.	(m)
Kompletno zbirko
Stritarja, Kersnika ter drugih slovenskih klasikov - prodam. Naslov upravi pod št. 316. (m)
Peči in štedilnike
različne velikosti so po zelo nizki ceni naprodaj. - Gasogeno Merkur, Pu-harjeva ulica 6.	1
a gjjjjijjji b
Sprejmem vajenca
za trgovino z mešanim blagom, za takoj. Naslov v upravi pod št. 300. (v)
fj IIblaro |
Prostovoljna dražba
preostalega pisarniškega pohištva (omara, velika miza, stenska ura, stela-ža itd.) so vrši v torek, 19. t. m. popoldne ob 3 v Beethovnovi ulici 14, mezzanin, levo. Znižano ne.	o
Pozor stavbeniki in hišni posestniki!
Dobavljam, polagam In stružlm stare parke te
Josip Brleč
Kolodvorska 28 Ljubljana
Btntuge
^ Knjige!
Vse vrste antlkvarnlh knjig, revij In časopisov, kakor tu«'l separatnih odtisov lupuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva «. Tel. 44-24.
Lepa, suha skladišča
oddam v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Prostorna« St. 347. n
Filatelisti!
Ugoden nakup raznih fllatellstičnlh novosti: j znamk, filatelistične llte-! rature, katalogov, »JOL« albumov Itd., dobite pri filatelijl »MLADINSKE ZALOŽBE«, Ljubljana, Stari trg št. 30.
Vajenca
prott takojšnji plači — sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod : »Pošten 315«. (v)
Brivskega vajenca
sprejme takoj RUDOLF GRADISOAJ, Poljanska št. 77.	(v)
Frizersko vajenko
sprejme takoj Ealon Gjud Aleksander - Kongresni trg št. 6.	v
Zlimi!
Ovce
plemenske, solčavske, en oven, dve breji ovci in ena mladica ugodno naprodaj. Obrniti se je na: Kovač Mira, Kočevje 262.
INFORMACIJE
Prevajanje
prošnje, vloge, tnkaso, poravnave ln druge trgovsko - pospodarske posredovalne posle poverite komercijalnl pisarni Zaje Lojze, Gledališka ulica 1
Pohištvo
Oglejte si
v solidni ln prvovrstni izdelavi spalnice, jedilnice in kuhinje pri Pohištvo Malenšek, Medvedova 28, LJubljana. (S
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Rariovan
lapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
jAvto-motorj
šoferska šola
n .;...;■...!■■....(. i. i i.....i.....m,.,J..i.............1
I. GABERŠČEK
bivši komisar za šoferske izpite
Kolodvorska ulica 45
Izpit se lahko polaga že z 18. letom.
Ugodna naložba kapitala
je priložnostni nakup parcel v najbližji periferiji Ljubljane, blizu cestne železnice v Izmeri 240 do 760 m«. — Vsa pojasnila daje Prlstaveo Franjo. reailtetnn pisarna. Ljub-Mana, Cesta Arlella Rea St. 8.__(P
§lJiro|emgj
Posestvo z gostilno
na deželi oddam v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Bodočnost 190«. (n)
Luksuzni avto
limuzino ali kabriolet, 4- do 6 sedežni, novejšo tipe, kupim. Naslov pove uprava »Slov.« št. 333.
Vloge In prošnje
v Italijanščino sestavlja, prepisuje ln razmnožuje, izvršuj« vse Informacije ter razDe osebne '«luge »Servis biro«, Ljubljana* Sv. Petra eetta 8D.
Umetniške predmete,
pohištvo, slike, drobno predmete, kupim ln prodam. - Umetnost, Kolodvorska ulica 80.	V,
Edgar Wallace:
49
Skrivnost skrivljene sveče
Roman
Soba je bila zelo prostorna in opremljena z divani ob stenah kakor najrazkošnejši francoski salon, in z ogromno perzijsko preprogo čudovite lepote, kakršne prihajajo iz Shiraza. Potrebno je, da vam šc povem, da se je vedel Kara med potovanjem do mene zelo prijateljJ ski in da jc bil do C.race zelo obziren in vljuden, kakor bi bil najin najboljši prijatelj.
Ko smo prišli v njegovo solio, mi je rekel s tako prijaznostjo, kakršno je kazal med vožnjo:
»Bi želeli videti svojo sobo?«.
Pritrdil sem in plosknil je v roke, nakar se je prikazal izza zaves pri vratih močan albanski sluga, jx>zdravil s svojim »Salaam« in Kara mu je nekaj rekel. Govoril je menda turški.
»Ta vam pokaže jx>t,« je rekel Kara z najprijaznejšim nasmeškom.
Šel sem s slugom, a komaj so se zgrnile za nama zavese, so me zgrabili štirje možje, me s šiloma vrgli na tla, mi stlačili v usta umazano cunjo in preden sem se zavedel, kaj se godi, sem imel že roke in noge. zvezane.
Ko sem spoznal podlo izdajstvo Karovo, sem kakor blazen najprej pomislil na Grace in njeno rešitev. Boril sem se za tri, a moja moč jc bila le prešibka in odvlekli so me po hodniku in me vrgli v neko prazno sobo, kjer sem obležal na tleh kake pol ure. dokler se niso spet vrnili v spremstvu nekega srednje
Za Ljudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarji
starega Salvolia, o katerem ne vem, ali je bil Italijan ali Grk.
Govoril je precej dobro angleški in mi je jasno povedal, naj bom miren. Nato so me spet odvlekli v sobo, iz katere sem prišel, in v njej sem našel Kara, ki je sedel v lepem naslonjaču in kadil. Pred njim je bila, še vedno v turški noši, uboga Grace. Ni bila vklenjena in hotela mi je stopiti naproti, a so jo čuvaji, ki so stali ob njej, kar meni nič tebi nič potisnili nazaj.
»Gospod John Lexman,« je zlogoval Kara, »pripravite sc na razočaranja. Povedati vam moram nekaj, kar vas užalosti...«
Tedaj sem šele izvedel, da sem bil pomi-loščen in da je bila dokazana moja nedolžnost.
»...ker sem se neznansko prizadeval, da bi vas spravil v ječo,« je nadaljeval Kara, »nisem mogel dopustiti, da bi mi vse spodletelo, ker Iii morala po mojem načrtu oba neznansko trpeti.-.«
Govoril je enakomerno, prijazno in skoraj veselo.
»Sovražim vas iz dvojnega razloga,« je rekel in ju navedel na prstih, »prvič, ker ste se poročili z ženo, ki som jo hotel jaz. Za moža mojega značaja je to neodpustljiv udarec. Nikdar nisem želel žensk ne za prijateljice ne za zabavo, ker sem eden tako redkih, ki so si sami sebi dovolj na svetu. Primerilo pa se je, tla sem si zaželel nekoč Gracc, a me je zavrnila, ker jc ljubila vas...«
In me je čudno pogledal.
»Zdaj pa jx)mislite,« je nadaljeval, »da jo hočem le imeti in spraviti v svoj harem, da se maščujem, s čimer utešim .svoje želje in misli. Črni Roman se nc zadovolji z. ostanki kakega takega bednega nesrečnika, kakršni ste
vi. Oba vaju enako sovražim in za oba sem pripravil nekaj tako groznega, kar presega sleherno vašo najbujnejšo domišljijo. Razumete, kaj hočem reči?« me je vprašal, se vedno mirno.	. .
Nisem mu odgovoril in nisem st upal pogledati Grace, h kateri se je obrnil.
»Mislim, prijateljica moja, da svojega soproga ljubite,« ji je rekel, »a vaša ljubezen bo morala prestati najhujšo preizkušnjo. Videli boste kratkomalo samo še brodolomca. Videli boste, kako bo mučen bolj ko živina na polju. Ne dovolim mu nikakega veselja in ne mirne misli. Od tega trenutka dalje sta moja sužnja, da, še huje kot sužnja.«	.
Plosknil je z rokami. Pogovor je bil končan in odtlej sem videl Grace samo še enkrat.«
John Lexman se je ustavil in si zakril obraz z rokami.
»Odpeljali so me v neko podzemsko klet, ki je bila izklesana v živo skalo. V marsičem je sličila ječi na chillonskem gradu, tako na primer, da je imela edino okence na divje razburkano jezero in hrapava kamnita tla. Rekel sem podzemska klet, ker je od ene strani res bila, zakaj palača se je dvigala na strmem pobočju pod vrhom griča.
Na noge so mi dali verige in me prepustili mojim mislim. Enkrat na dan so mi dajali po košček kozletinc in lonec vode, a enkrat na teden je prišel Kara, razprl izven območja mojih verig sklopni stol, sede,l, kadil cigareto in kramljal. Moj Bog, kaj je vse govoril ta človek, kaj jc vse opisoval, kaj jo vse pripovedovali Središče n jegovih opisov jc bila vedno Grace. In pripovedoval je. Zgodbe, ki jih je pravil, jc potem ponavljal njej. Teh ne morem ! podati, nemogoče je, da bi jih ponovil.«
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
John Lexman se je stresel in zaprl oči.
• »To je bilo njegovo orožje.- Ni me dal mučiti pred mojo drago, ni mi dal prilike, da bi videl, kako ona trpi. Samo sedel je, govoril in grozno nazorno opisoval zabave, ki se jih je sam udeleževal in so bile za tujca nekaj neverjetnega.
Mislil sem, da zblaznim. Dvakrat sem se zagnal vanj in obakrat so me verige na nogah zaustavile, da sem padel na obraz na grozni tlak. Enkrat je privedel s seboj iečarje in me dal bičati, kar sem prenesel tako mirno, da ni imel zadoščenja. Povedal sem vam, da sem videl Grace samo enkrat, kar se je takole zgodilo.
Bilo je po bičanju. Kara, ki je v jezi postal pravi demon, se je hotel maščevati nad mojo mirnodušnostjo. Grace so pripeljali v čolnu na jezero, in sicer na mesto, ki sem ga mogel videti s svojega okna. In tam, tam so potem bičali njo namesto mene. Ne morem vam več govoriti o tem,« je rekel odsekano, »a v meni je tako vrelo, da bi se najrajši vrgel na jezero' in pokazal temu psu, kakor je zaslužil. Moj Bog, bilo je grozno!...
Ko jc prišla zima, so me vodili z verigo na nogah v gozd po drva- Ni bilo potrebno, da bi moral opravljati to delo, a kakor mi je pozneje povedal Šalvolio, je menil Kara. da je moja celica pretopla. Grič jo je od zadaj varoval pred vetrom in v nnjmrzlejših dneh in nočeh jc bilo v n jej še znosno. Potem je Kara za nekaj časa odfiotoval. Mislim, da je odšel na Angleško, odkoder se je vrnil kar besen. Eden izmed njegovih največjih načrtov .jo spodletel in način, kako me je potem mučil, jc bi! hujši ko kdaj koli prej.
Urednik: Viktor Centi6