Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 10.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	5. marca 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Na rovaš.
Ne davno smo čteli, ka je vlada dovolila 10 milijon dinarov, za zgradbo železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Znabiti se kakši ravnodüšen Prekmurec že veseli, kak de se za edno leto po železnici vozo v Lotmerk. Ali na žalost njemi moremo to veselje popariti. Ar ta postavka v proračuni je samo pesek v oči. Ar za 10 milijon dinarov se niti most prek Mure za železnico nemre napraviti, ne pa cela napovedana železnica z mostom vred. Slovenski poslanci so že večkrat terjali od vlade to železnico, zato je vlada „obečala“. Ali to mi že znamo, ka je Srbska vlada samo v obečanji radodarna.
Ka Prekmurje na dobi železnice, to moremo tistim gospodom na rovaš zapisati, šteri od začetka zgoraj imenüvano progo zagovarjajo. V resnici pa nam ne trbe té železnice, nego mi bi potrebüvali zvezo med Murskov Sobotov i Dolnjov Lendavov. Ta proga bi samo 30 kilometrov duga bila, bi po lepoj ravnici tekla, bi se za 10 milion dinarov dala napraviti. Ali kaj si vemo? Slovenci mrzijo na svoje Horvatske brate, pa se neščejo prek Medjimurja v Prekmurje voziti. Zatogavolo Prekmurje ne dobi ne té i ne drüge železnice.
Okrajno glavárstvo v Murski Soboti. Štev. 206./pr.
Prebiválstvi Prekmurja!
Mejnike postávlajo!
Po trianonski liniji je zgotovlena državna meja, štera bode za večno mejáš našoj králjevini i magyárskomi orsági!
Téstran meje smo, državljáni mogočne králjevine. Mogočna je naša domovina s svojim morjom, bogata je s svojimi povami, lepa je s svojimi planinami, nepremaglijva s svojimi junáškimi sinovi, ki njej slüžijo v vojski, ovenčani s slávo. Postali smo ednákovredni v vsej državljanski pravicaj, štere nam bode tá naša držáva obvarvala i čuvala vsigdar i vsepovsédi.
Pravicam odgovárjajo pa tüdi dužnosti. Svéto pismo nás vči:
Dajte Bogi, ka je božega, i krali, ka je královoga. Kak nam naša držáva varüje naše domove, našo lást, našo pravico, tak ma térjati tüdi ona od nás, da se njej za to varstvo zadužimo. Vsakša držáva nalága svojim državljánom dužnosti, v prvom rédi vojaško dužnost.
Kak pri več drügi prilikaj, so se najšli tüdi v zádnjem časi brezvestni hujskači, šteri so s svojimi hüdobnimi i sladkimi rečami preslepili vnogo Vaši sinov, da so pozábili očo i mater, lübléne brate i sestre, svoj rod, pa so se po noči i v kmici vkradnoli v mrzlo tüjino.
Kak nepremišleno delajo Vaši sinovje! V naši držávi trpi vojaška dužnost edno, edno i pou, ali nájveč dvej leti, na Magyárskom pa do mogli slüžiti vsi odbežanci cejli dugi i žmetni 12 let.
Stariši! Či je nej Vaša vola, da se Vaši sinovje po nepotrebnom v tüjini i med neznánimi lüdmi okoli stépajo, strádajo, se moro odpovedati svojemi rodi, delajo Vam skrbi i poti, te je pozovte, naj tém hitrej nezáj pridejo. Stariši, popravte Vij, ka so na Vaši sinovaj zagrešili neodgovorni zapelávci!
Vsili mi to vozvánje želja, da spoznate istino i da obvarüjem Vás i Vaše sinove pred nesrečov.
Slovesno i svéto končno izpovem, da je držávno mejo po trianonski liniji stálno zgotovila posébna komisija naši i magyárski delegatov pa jo zazdaj oznanila s koleki, na šteri mesto bodo postávleni s kamla mejniki, kak hitro sneg odide. Končno valána zdrüžitev Prekmurja k naši králjevini je záto dovršeno dejstvo, na šterom nede nigdár i nigda i nanč edna propaganda z magyárske stráni nikaj spremenila. Vse agitacije, štere so ništerni elementi narédili ešče celou v zádnjem hipi pred razmejitvjov, so i ostánejo brez pomejna!
Občinskim poglaváram naročim, da té razglás prebiválstvi po navádi razglásite i ga denete na veško desko. Šolska vodstva naj poskrbijo, da se bode v domolübnom mišlenji vplivalo na srca šolske mladine. Orožniške postáje naj razglás na vidnom mesti izpostávijo.
 Murska Sobota, dné 15. februára 1922.
Voditeo okrajnoga glavárstva: Lipovšek s. r.
Főszolgabiróság Murska Sobota. 206/eln. szám.
Prekmurje lakosságának!
A határköveket állítják!
A trianoni vonal szerint meg van állapítva az állami határ, amely örökké elválasztja a mi királyságunkat a magyar államtól.
Mi a határon innen vagyunk, hatalmas királyságnak polgárai. Hatalmas a mi hazánk tengerével, gazdag terményeivel, szép hegyeivel, győzhetetlen vitéz fiaival, akik a hadseregben szolgálnak dicsőségtől övezve. Részesei lettünk minden ál ami jognak, melyet hazánk oltalmazni és védeni fog mindig és mindenütt.
A jogokkal azonban kötelességek is járnak. A Szentirás arra tanit bennünket:
Adjátok meg az Istennek ami az Istené és a királynak ami a királyé! Amint hazánk védi otthonunkat, sajátunkat, jogainkat, úgy viszont eleget kell tennünk az ő követeléseinek is. Minden állam polgárainak első kötelessége akatonai szolgálat.
Mint sok más esetben, úgy most is az utolsó pillanatban akadtak lelketlen izgatok, kik rossz szándékú édes szavaikkal elvakitották fiaitokat, hogy megfeledkeztek polgári kötelességeikről, hogy elhagyták szülőföldjüket, itt hagyták apjukat, anyjukat, szeretett testvéreit, összes hozzátartozóit és éjnek idején átlopták magukat a most mar nekik idegen országba.
Mily esztelenül cselekszenek fiaitok! A mi államunkban a katonai szolgálat egy, másfél; legfeljebb két évig tart, Magyarországon pedig kénytelenek lesznek szolgálni ezek a szökevények hosszú és nehéz 12 esztendők
Apák! Ha nem akarjátok, hogy fiaitok szükségtelenül idegenben, ismeretlenek között csatangoljanak, hiányt szenvedjenek, lemondjanak hozzátartozóikról, Nektek pedig gondokat és felesleges utakat csináljanak, úgy hívjátok őket minél hamarább vissza. Szülők, Ti hozzátok helyre azt, amit fiaitokon felelőtlen csábítók elkövettek.
Az a kívánság mondatja velem e felhívást, hogy megismerjétek az igazságot és hogy megvédjetek Titeket és fiaitokat a szerencsétlenségtől.
Végül ünnepélyesen és szentül kijelentem, hogy az állami határt a mi és magyar delegátusokból álló komissio a trianoni vonal szerint véglegesen megállapította, ideiglenesen megjelölte cölöpökkel és amint eltűnik a hó, a határkövek fel lesznek állítva. Prekmurjénak végérvényes hozzácsatolása a mi államunkhoz tehát befejezett tény, amelyen soha senki és semmiféle propaganda magyar részről nem változtat semmit. Mindenféle
agitáció, amit bizonyos elemek az utolsó pillananban is rendeztek a határmegállapitás előtt, eredménytelenek voltak és maradnak.
A községi elöljáróknak meghagyom, hogy a hirdetményt a helyi szokás szerint a lakosság tudomására hozzák és a községi táblára kifüggesszék. Az iskola vezetőségeknek gondjuk legyen arra, hogy a tanuló fiatalság szivére hazaszerető szellemben hassanak. Csendőrőrsök a hirdetményt feltűnő helyen függesszék ki.
Murska Sobota, 1922 február 15.
Főszolgabiróság vezetője;
Lipovšek s. k.
Uradna naznanila.
Izvažanje lejkih konjov. Uradni List, št. 151, prinaša vest, da je ministerstvo za gospodarstvo i vodo dovolilo, da se sme iz voziti 3000 konjov na carinarnicah v Djevajeliji (500 konj), v Bitolju (500), v Gonžu (500) v Mariboru (500) v Rakeku (1000) v dveh mesecaj. To za Prekmurje ni važno, ar so tükar skoro sami težki konji.
Razglas o invalidskih dokumentih. Uradni list št. 151. Ar so bili 1. dec. 1921. znova pregledani vsi invalidi i so dobili posebno potrdilo o invalidnosti, zato 1. januarja 1922.-ga leta nehajo velati dozdašnji invalidski dokumenti. Od toga dneva naprej velajo edinole sledeča izkazila: 1) za stalne invalide: Invalidsko uverenje ali invalidsko izpričevalo. 2) za začasne invalide: „Privremena objava ali začasna objava. 3) za vojne oziroma vojaške invalide: „Rešenje“ 4) za invalide prejšnje srbske vojske vela tüdi izkaznice Rešenje. Urad opozarjamo, da onih, ki nemajo takših izkazov, ne šteje za invalide.
Razglas o taksi za dovoljevanje veselic, zabav itd. Generalna direkcija v Belgradi določa z razpisom z dne 15. nov. 1921., št. 19590, da mora on, ki hoče prirediti veselico, plačati dnevno takso (5 dinarov) če veselico priredi ali nej. Od gramofonov se ta taksa ne plačüje. Invalidi, ki si z goslami ali harmonikami iščejo krüh samo ednok za vseli plačajo takso (5 dinarov).
Javnosti — na znanje!
Podpisani sem bio že drugič naveden v „Prekmurskem Glasniku“ kot odgovorni urednik tega lista.
Da si ne bode javnost tolmačila, da sem jaz prosil konzorcij „Prekmurskega Glasnika“ za sprejem v to službo kot odgovorni urednik, dajem s tem javnosti na znanje, da sem bil naveden ko odgovorni urednik samovoljno po konzorciju in brez mojega privoljenja. Konzorcij „Prekmurskega Glasnika“ me je pač naprosil sprejeti mesto odgovornega urednika, ki pa sem to ponudbo zavrnil, osobito iz razloga, ker nisem nikak pristaš JDS.
Obenem svarim „Prekm. Glasnik“ da me ne imenuje več nadalje odgovornim urednikom, ker v tem ponovnem slučaju sem primoran tožiti konzorcij, ker samoobsebi umevno, da si ne pustim jemati kredita ozir. blatiti mojo osebo osobito še iz razlogov ker kot „odgovorni urednik“ nisem odgovoren za vsebino člankov v „Prekmurskem Glasniku“, sicer pa tudi nisem pripravljen hoditi v zapor za ponujenih 50 kron.—
M. Sobota, dne 22. febr. 1922.
Rechnitzer Maks.
2
5. marca 1922.
„NOVINE“
Glasi.
Slovenska Krajina.
Invalidom. Na našega g. poslanca so stavili pitanje invalidi, ki so 20% i 30% delanezmožni, če dobijo i kakšo penzijo dobijo. Od invalidskoga odseka pod opr. štev. III. 1733/II. so dobili sledeči odgovor: Ki so po najzadnjem nadpregledi 20% invalidi, dobijo pokojnino od 1. aprila 1921, če so ešče nikaj ne dobili; ki so pa 30% invalidi i ešče ne dobili nikaj, jo dobijo od tistoga dneva naprej, kak so prišli domo od vojakov.
Delo našega g. poslanca. Na vojnoga ministra so stavili pitanje, zakaj se zabranjüje čtenjé orlovskoga glasila „Mladost“ v Ljubljani pri 40. pp. — V 1. odseki finančnoga odbora so ne privolili, da bi se dača na zemljo podignola. Vlada nameravala dačo na ešče ednok tak veliko višino podignoti kak je zdaj i na to dvakrat podignjeno dačo pri vrednosti ešče 2% dače zahtevati. Naše stranke poslanci so proti tomi podiganji dače od strani liberalno-samostojne vlade, — Gledoč na carine so naš g. poslanec v toj istoj sekciji zahtevali, naj se blago po redi carinari i ne plača ležarin če jo v določenom termini	carinarnik 	ne	zacarino.
Hranilnica i	posojilnica	v	Črensovcih
registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Drži svoje uradne dne po nedelaj i svetkaj predpoldnom po ranoj meši od 9—10 in popoldne od 3—4 i na den, gda se vrži v Črensovcih senje. Med božov slüžbov je zaprta posojilnica za stranke i za vodstvo. Peneze vloži vsaki lehko v kaso, šteri nosijo intereš kak v vsakoj kasi ali banki. Ki svoje penez vložene šče zdignoti (vövzeti)
400 kor. taki vö dobi 1000  „    za en tjeden
2000  „    za  14 dne
više pa za en mesec. Či pa so v kasi penezi, taki je vö dobi vse. Desetjezero koron je vsikdar v kasi. Prek nad milijon koron je dano že v to kaso. Zgübiti se ne morejo tü, ar 300 takših kmetskih kas je zdrüženih. Ki so meli peneze notri, so dobili lepe intereše. Penezi se davajo na posojilo na dužna pisma, vseh stroškov komaj pride par koron od jezero. Intereš najvišiši je komaj 7%. Vsako prvo nedelo v meseci se sprejemajo vloge od mladine od 1 kor. naprej, ki knigice brezplačno dobijo. Črensovci 31. jan. 1922.	Načelstvo.
Iz Svetahovec nam poročajo. 15. febr. t. l. je pri nas zazvonio mrtvaški zvon i je razglaso žalostno vest, ka se z med nas vu lepšo domovino odselo dober oča, goreči kristján i smileni samaritanec naših siromakov: Serec Jožef. 55. let je živo pa je vu tom časi z svojov peldov ozavao, kakši more biti kmet, ki se dopadnoti želej G. Bogi. Bio je prijateo vsakšega krščanskoga gibanja, — deco si je vzgojo v bogábojaznosti, — siromake je pomagao pri vsakšoj priliki: Z ednim nam je tüdi to pokazao, kak moremo poleg toga zvišanoga dela tüdi svoje dužnosti pri vérstvi oprávlati. Moč je od Bogá dobo, šteromi je tak verno slüžo, kak malo lüdih v Prekmurji. Pri sprevodi smo vidili okinčano trügo: pa te cvetlice, štere ovači živlenje glasijo, so zdaj smrt skrivale. Pri trügi je stala potrta rodbina, — vidili smo veliko vnožino lüdih, ki so zdeloma tüdi iz drügih vesnic prišli, ka bi pokojnoga na zadnjo pot sprevodili, — čüli smo glasno jokanje siromakov, ki so za svojega očo žalüvali. Telo smo pokopali, za düšo boga molili pa se od pokojnoga s tem poslovili: „Z Bogom! Do videnja pri Jezuši !“
Vabilo. Čebelarska podružnica za okraj M. Sobota zborüje dne 12. marca 1922. v M. Soboti (drž. šola) predpoldan ob 11. vüri (po božji slüžbi), Prosijo se vsi člani, da vpolnom števili se udeležijo zborovanja. — Odbor.
Država.
Koliko stanovnikov ma naša država. Najnovejše štetje je zračunano. Po tom štetji se prebivalstvo etak razdeli: Srbija 4,179,679; Črnagora 192,010; Bosna i Hercegovina 1,876,543; Dalmacija 329,070; Horvacka i Slavonija 2,591,850; Medjimurje 96,945; Otok Krk 20,919; Slovenija z Prekmurjem 1,056,484; Banat 582,522; Bačka i Baranja 791,870. Po tom računi šte Jugoslavija 11 milijon 729 jezero 915 prebivalcov. Ti ljüdje prebivajo na 247,962 kvadrat kilometrov.
Poslanca Klekl i Žebot sta pri glavnoj carinarni v Belgradi posredovala, da naj carinska oblast na železnici Radgona-Špilje ne dela nikše sitnosti, nego naj ide na roko našim ljüdem, da se promet kem bolje olejša.
Konference male antante ne bo v Ljubljani, kak je to bilo nameravano, ár je Dr. Beneš mogao spremeniti načrt svojega potüvanja. Zraven z Pariza se odpelao v Prago.
Svet.
Hitrost potovanja. Popotnik, šteri se je leta 1599 vozo s poštov je prepotoval na 1 vöro 3 pa pou km. L. 1692. so imeli že bogše ceste; prehodo je 4 pa pou km. L. 1876. 5 pa pou, l. 1816. 6 pa tri štrtine, l. 1834. pa že skoro 10 km. — Najhitrejša železnica je l. 1867. prevozila na 1 uro 59 km. l. 1887. 63 km. l. 1900. pa že nad 90 km. Z električnimi železnicami so že 200 km. na vöro prevozili. Zrakoplovi dosegnejo, hitrost 300—409 km. na 1 vöro. Če so posreči v zraki plavajoče železnice spopuniti, bomo lehko ob 8 uri zajtra šli v Ljubljano, si tam znaküpimo ka mo šteli, pa sme ob 9 pa doma (v ednoj vöri).
Riže povlejo največ na Kitajskom. Potrebna je mokra zemlja. Za namakanje so velke pokrajine preprežane s kanali. Naj dugši je casarski kanal, ki je 3390 km. dugi.
Pošta.
Z Ivanec smo dobili en dopis, šteri je pa ne podpisan. Dopisnik popolnoma ma prav! Ne moremo ga pa objaviti dotečas, dokeč nam dopisnik ne pošlje svojega podpisa. Stara regula je, da nepodpisana pisma se vržejo v koš. Fr. Kolmanko. Korovci. Odpišite nam, zakaj, ste ne vzeli dol s pošte 37 falatov Novin, ali zakaj je pošta poslala nazaj v uredništvo, vi je pa iščete. Smo vam je taki nazaj odposlali. Vsem. Či što ne dobiva Novin pa je naročnino plačao, ali či menje dobiva, kak bi trbelo, naj to taki naznani po enoj karti uredništvi.
V D. Lendavi hiša s pašnikom, logom, goricami, oratjov zemljov i senožatjov je taki k odaji. Pozvediti je pri
VLAJ ŠTEVANI, D. LENDAVA hiš. št. 163.
K ODAJI
sta v D. Lendavi na glavnoj vulici pod št. 65. poleg cerkvi dve hiši na štoke, za trgovino jako sposobnivi. Ki nameravajo küpiti, več lehko zvedijo pri dovici KOTSCHY JOŽEFA v DOLNJI LENDAVI hšt. 79.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor, tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—10.	central 146. Hrovaško.
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo
za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 48 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 168 K 24     „	  „   8	   „	   „	  .  .  .	280 K
36     „	  „ 12	   „	   „	  .  .  .	394 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 Kr. in Kr. 750; Elsa mentolni klinčič 12 Kr.: Elsa posipalni prašek 11 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 85 Kr.: Elsa voda za usta 36 Kr.; Elsa kolonska voda 41 Kr.; Elsa šumskimiris 41 Kr.; Glycerin 6 in 30 Kr.; Lysol, Lysoform 30 Kr.; Kineski čaj 3 Kr.; Elsa mrčešni prašek 15 Kr.: Strup za podgane in miši po 8 i 12 Kr.	
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—5.      donja Hrovaško. Centrala 146.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze sa cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.	20-5.
Stavbeni les vsakevrste za rušte i čakature se dobi po najfalejšoj ceni pri KOLOMANI BUKOVEC na KOBILJI hšt 41.
Mindennemű épületfa nagy mennyiségben kapható a legolcsóbb árban BUKOVEC KÁLMÁNNÁL KOBILJE hsz. 41.
V Dugojvesi,
na najlepšem mesti je k odaji s slobodni rok edna zidana hiša, stoječa iz treh sob, kühinje, kleti, pivnice, štale, poleg velki sadovnjak z ogračekom i ¼ plüga goric, vse to okoli zagrajeno.
Več se pozvej pri g. Ernest Balkanyiji v D. Lendavi.
Na prodajo je ena lepa hiša z trgovinov i ¾ pluge zemljov vred v D. Lendavi poleg kolodvora hšt. 137.
Eladó egy szép ház üzlethelyiséggel és ¾ hold szántófölddel D. Lendaván, a pályaudvar               mellett 137. hsz.	5—2
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava