Apedlzlone u> aO bo namesto postale mi. Poštnina plačana v fotovlnt
Leto XXin., št. 160
Upe
Telefon it. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica S — Telefon k. 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije (Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblidtš Italiana 8
Ljubljana, torek 20. julija 1943-XXI
Cena cent. to
Izhaja vtiik dan razen ponedeljka
Naročnina znata m e * e c n o Lir IM.-r-, ca inozemstvo vključno • »Ponedeljskim Jm-trom« Lir 36.50.
lliedoiitvo i Ljubljana, Puccinijeva ulica fc J. — Telefon štev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rotopiil »e n« vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
Attacchi delPavversario
In Skllla resplntl
Riusdte azioni de! velivali delTAsse — Un pirosoaS® da 12.oo<o tsmn. carica di munizione saltato in aria — Un incrociatsre pesante e 1 mercantile di medlo tcnnellaggio
silurati
Sono stati pure silurati da nostri velivoli un incrociatore pesante ed un mercantile di medio tonnellaggio.
D Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 19 luglio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1150:
In Sicilia ripetuti attacchi nemici sono stati respinti.
Nei eombattimenti dei giorni seorsi si 6 dlstinta per il suo valoroso comportamento la Divisione »Livorno«.
Squadriglie da bombardamento e da cora-battimento dell'Asse, intervenute in appog-gio a reparti dell'esercito, agivano effica-cemente su concentramenti di truppe e di mezzi: nel corso di tale operazioni quattro aerei nemici venivano abbattuti.
Azioni diurne e notturne deII'aviazione Italiana e germanica causavano nuove per-dite al naviglio avversario: un piroscafo da 12.000 tonn. carico di munizioni, colpito da un nostro aerosilurante, saltava in aria.
IPI
Nel cielo della Sardegna un nostro rico-gnitore distruggeva un bontbardiere.
Nel tardo mattino di oggi formazioni di apparecchi avversari hanno sganciato nn-merose bombe su Roma, causando danni in corso di accertamento.
L'aerosilurante che ha affondato un piroscafo da 12.000 tonn. nell'azione citata dal bollettino odierno era pilotato dal Capitano Francesco di Bella da Rocca Lumera (Mes-sina).
La squadriglia di motosiluranti che ha colato a picco nelle acque della Sicilia orientale un mercantile di 9.000 tonn. (bollettino n. 1149) era agli ord:ni del Capitano di Corvetta Giuseppe Pichini da Reg-gio Emilia.
Uspešno udefstvovanje ©sneg parnik z munidjo razstreli en iai trgovska ladja
I
;a letalstva — 13«<nm> tonski
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 19. julija naslednje 1150. vojno poročilo:
Na Siciliji so bili ponovni sovražni napadi odbiti. V bojih preteklih dni se je po svojem hrabrem zadržanju odlikovala divizija Livorno. Jate osnih bombnikov in bojnih letal so podpirale oddelke vojske ter učinkovito napadale zbirališča sovražnikovih čet in sredstev. V teh operacijah so bila setrel.jena 4 sovražna letala.
V	dnevnih in nočnih napadih še italijansko in nemško letalstvo povzročilo sovražnemu ladjevju nove izgube. Parnik 12.000 ton, natovorjon z rminicijo, je bil zadet od našega torpednega lovca ter je zletel v zrak.
Takisto so naša letala torpedirala neko težko križarko in trgovsko ladjo srednje tonaže.
V	zraku nad Sardinijo je naš izvidnik pokončal 1 sovražni bombnik.
Kasno davi so oddelki sovražnih leta! vrgli mnogo bomb na Rim in povzročili škodo, ki se še ugotavlja.
Torpedno letalo, ki je potopilo 12.000. tonski parnik v akciji, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, je vodil kapitan Francesco di Bella iz Roccalumere (Mešana).
Eskadro motornih torpedovk, ki je potopila v vodah vzhodne Sicilije 9000tonsko trgovsko ladjo (vojno poročilo št. 1149), je bila pod poveljstvom korvetnega kape-tana Giuseppeja Pichinija iz Reggia Emi-lle.
Uspešni napadi tcrpeM
Č©l22©V
Rim, 18. jul. s. Navzlic poln; luni, ki odvzema' »Maasom« in torpedom čolnom temo. njihovo glavno obrambo, te majhne edinice neustrašno nadaljujejo tvegane akcije proti udejstvovanju sovražne mornarice v vodah vzhodne Sicilije. V noči na 17. t. m. je številna skupina torpednih čolnov, čeprav so jo sovražna letala izsledila in ponovno napadla, ko je bUa še daleč od akcijskega področja, odločno prodrla v vode med Siracuzo in Augusto. Motorne top-ničarlce in lahke edinice Angležev so se med tem zbrale na poti naših torpednih čolnov, ki so morali vzdržati ponovne spopade iz bližine. Dve ed:nice pod poveljstvom ladijskega poročnika Viktorija Parentija in ladijskega poročnika Pietra Pistolesija m kapitana korvete Giuseppeja Pighinija sta napadli, ko sta obvladali gost ognjeni krog, velik parnik, ki je iskal zatočišča v mki Auguste. Proti njemu sta sprožili vse svoje torpede. Parnik ki je izpodrival 10.000 ton, je bil zadet z več torpedi, ter se je vnel in naglo potopil. Po tem udaru sta morali torpedni edinici prestati ponovno srdito reakcijo izvidnikih edinic, katerim se je pridružila reakcija nekaterih baterij na kopnem. Čeprav so ju izstrelki dosegli, so ju le neznatno poškodovali. Ranili so nekaj članov posadke in sta se oba tor-pedna čolna vrnila na oporišče, pripraVje-na za nadaljnje preizkušnje.
Velik delež učiteljstva v Strankinih ustanovah
Rim, 17. jul. s. Sodelovanje voditeljev in učnih meči osnovnih šol v aktivnem življenju Stranke in organizacij kakor tudi podrejenih društev je smatrati danes za totalitarno, kakor je razvidno iz naslednjega prospekta za zaposlitev v PNF, GILu. MVSN, OND in hierarhijah pomožnih ustanov z dne 1. julija 1943: Učiteljev osnovnih šol 120.000; važne funkcije učiteljev in učiteljic: 136 funkcij, ki jih imajo učitelji v PNF, v GILu in MVSN; 13.452 funkcij učiteljic v PNF in GILu; 68.191 funkcij učiteljev in učiteljic v ONMI, v OND itd.; 11.333 funkcij v estalfh ustanovah; skupno število 94.112.
V teh številkah niso obsežene najvažnejše funkcije (zvezni tajniki, zvezni podtajniki, zaupnice in podzaupnice FF itd.). Pri tem je treba upoštevati, da predstavljajo večji del učnih sil ženske, da je med njimi znatno število starejših oseb. ki jih težijo tudi družinska
Mserafi v
Imajo velik mpsh
— Ssvražna tsžlsa kešžarka ionaže torpesiarafia
bremena in da je nazadnje okrog 7000 učiteljev ta čas pod orožjem.
Velik® zfoorcvasijje iitvafisisv v Udinu
Udine, 18. jul. s. V Udinu. glavnem mestu pokrajine, ki šteje v Italiji največ vojnih pohabljencev in je posvečena z junaštvom planincev divizije »Julija« in Črnih srajc skupine »Tagliamento«. je bil včeraj v Pucdnijevem gledališču mogočen zbcT tisočev pctuibljenccv in invalidov ob navzočnosti številnih povratnikov iz ujetništva. £o drhtečih besedah zveznega tajnika, ki je pozval k odporu, je prefekt skvadrist Mosceni govoril pohabljencem in jim očrtal najsvetlejše razloge za vojno ter ožigosal sovražnikovo brutalnost. Zbor se ie končal z navdušeno manifestacijo za Kralja :n za Duceja in s pcklonitvijo padlim v vojni in za revolucijo.
Za gradnfo zakteišč
Rim, 17. jul. s. Generalna direkcija za protiletalsko zaščito v notranjem ministrstvu je izdala za gradnjo zaklonišč v italijanskih mestih do danes 2 milijardi 46 milijonov lir. Določeni pa so že krediti za nadaljnja dela.
Kepotrefeni angSešfci naparl
Bern, 18. jul. s. List »Su:sse« piše v uvodniku pod naslovom »Italijanski odpor«, da je Rooseveltovi in Churchillovi poslanici grozilo, da ne bo zadostno poznana in zato so zavezniki temu odpomogli ter razširi v italijanskih mestih letake s poslanico. Italija jim je priskočila na pomoč in je v vseh svojih listih objavila celotno besedno angleško-ameriškega proglasa. Diplomatski sodelavec agencije Štefani piše ironično: Torej je popolnoma odveč, če pošilja sovražnik ponoči letala, da mečejo na skrivaj na Italijo besedila, ki bi jih radi dali čitati Italijanom. Gre za odgovor fašističnega režima na angloameriški manever, toda ne sme se misliti, da se režim v 20 *e-tih ni mogel globoko uveljaviti jn da v vojni narodno čustvo ne more obvladovati raz-lik ideološkega značaja. Največja zmota je bila, ko je Nemčija pričela svojo vojno proti Sovjetski Rusiji, mnenje, da bodo ruske množice brž, ko bodo oborožene,- pričele pobijati diktatorski režirn, pod katerim so trpele 25 let. Nič takega ni r.astalo in zadostno je bilo obrazloženo, da je sovjetski državljan pustil ob stran ideološka vprašanja, da se bori kot ruski patrot odločno proti vpadalcu. Ali se ne bi moglo isto pojaviti v Italiji? Režim, ki vlada nad 20 let italijanskemu narodu, ima v svoje dobro važne ustvaritve. V kakšni meri si je zagotovil privrženost množic? Nihče tega ne more reči, dokler ne bo odločilna preizkušnja dosežena. Ob navzočnost; tujega vdor-nika lahko italijanski patriot čisto nasprotno reagira, kakor so si obetali zavezniki. Priznati je treba vsaj, da doslej ni bilo opaziti nevarnosti preloma med fašizmom in italijanskim narodom :n režim se mora čutiti zelo sigurnega, če pokaže vsakomur
poziv tistih, ki si želijo njegovega padca. ★
Novi predsednik itallfansk©-nemškega društva v Berlinu
Berlin, 17. jul. s. Za predsednika Italijansko-nemškega društva, ki je opravljalo pod pobudo obžalovanega Tschammerjae v. Ostena in italijanskega veleposlanika v zadnjih letih izredno učinkovito propagandno udejstvovanje. je bil imenovan državni minister in šef predsedniškega kancelarstva Hitlerja Otto Meiss" ner, ki je med najodličnejšimi osebnostmi v Nemčiji.
Nekrščanska izjava anglikanskega škafa
Buenos Aires, 17. jul. s. List »La Capital« objavlja članek, v katerem žigosa izjave yorškega nadškofa, ki je odobril bombardiranje odprtih mest. Argentinski list piše. da so izjave visokega angleškega prelata zbudile začudenje in osuplost. Tako stališče je nerazumljivo. V odprtih mestih žive tisoči žensk in otrok, ki niso v ničemer krivi za to vojno. Prelat, ki daje take izjave, krši moralo cerkve, ki mora gojiti ljubezen do vseh. Ta ljubezen mora biti močnejša kakor čustva sovraštva. Beeede nadškofa uničujejo moralo religije.
Brezuspešni ruski napadi
vjetskih tankov in 17 letal uničenih - Deset sovražnikovih ladij s 62.ooo tonami potopljenih
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je ob-
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. jul.
javilo danes poročilo:
Sovjetske čete so tudi včeraj zaman ns-skakovale naše postojanke v južnem delu vzhodne fronte. Pri tem so utrpele ponovno hude krvave izgube in so izgubile 337 oklopnih voz. Na kubanskem predmostju je sovražnik zaradi svojih hudih izgub ustavil svoje napade. Ob Mjusu so sovjetske čete nadaljevnle svoje poskuse za prodor, ki pa so se vsi razbili ob odločnih protinapadih naših čet. Severno od Bjelgoroda so bili razbiti že pred našo glavno črto v več valovih napadajoči sovjetski pehotni in oklopni oddelki. Pri Orlu so odbile naše čete na vsem področju v menjajočih se borbah sovražnika na številnih mestih s posebno hudimi izgubami. Na ostali vzhodni frontj so sovjetske čete izvedle samo brezuspešne krejevne napade.
Letalstvo je s svojimi oddelki uspešno posegalo v boje na težiščih obrambne bitke in je bilo uspešro v številnih letalskih borbah. Rumunski lovci so pri tem sestrelili 17 sovjetskih letal.
Na Siciliji nudijo nemške in italijanske čete deloma v gibljivem bojevanju sovražniku še nadalje ogorčen odpor in so zavrnile južno od Catanije napade za prodor angleških pehotnih in oklopnih sil, ki jih je podpiralo težko topništvo z morja in močne letalske sile. Nemški m italijanski letalski oddelki so podnevi in ponoči obstreljevali z velikimi uspehi prevozno mornarico sovražnika v vodah okrog Sicilije.
Pri obrambi napodov na nemške konvoje ob norveški m nizozemski obali je tiia potopljena ena sovražna podmornica, zaščitne pomorsko enota in nemški lovci pa so sestreli 5 letaL štiri nadaljnja sovražna letala, med njimi eno veliko pomorsko letale, so b?Ia uničena nad Rckavskim prelivom in Atlantikom. Izgubljeno je bilo eno lastno lovsko letnlo.
Preteklo noč so prelcte'a posamezna sovražna vzneimrjevaima letata nemško ozemlje.
Nemška podmornice so potopile v borbi preti sovražnemu dovozu ponovno 10 ladij s skupno 62.000 br. reg. tonami.
^ Potek fronte v aprilu 19^3
L Helsinki_^fV.bo^
LaJoSt^^k	i**
"°Lodenje polje

Keval Narv?
gibava
...........M i tava
Savli«"''
Beloiersk
/Si
t - J3Čudovo	,	®	t j
3 dr	Cerepovec a vologda
Gdov ° x2rNovgorod	*>•■	j
Vaoai Bologoje
f Daroslavlj
■ »^jr--' Gorki
Volokolamsk ©
<" "'iValU '■••.Pikov V* ••••••. .-:G St.Rusa]
i ga \e0strov
* ' ^Jn°1Tn-r s.vo Kalini 7 :	-Toropec"^rz	^
Velluki
"O ,.
'"••JlvinSK.-'
Nevelj^A	y. Ržev o
.Vitetsk


® /gVilno M-t ©	/ ^ 'u
©Lida
oLomža Orodno	"
V^olenka	©Baranovtci1
irestLit.
o
••Bobrujsk
Vjazma	Moskva Ofe
Spas-Dem^	U
Roslavlj	oPlavsk Počep
Orša
Rjaz^nj
Brjansk

Pjaroslav ^o0^
Kovel „... ® . o , Lučk /
® P.ovnp ©
©Lvov WPrzemysl
Žitomiro
: ProtUurov Belaj
a . o	o
Tarnopol 0Vi„,ca ©Stanulavcv U^ ^
Mogil^
(Rectca	-
oGotr.el..
V	Ligov
KoroiteM	sr.OsVo!
Kijev Q Gralvc^^Bjelgorod
"	HarjkoV
Čcrk"o\ ; , Pollava Cerkasi ©
Tambovo
(Voronež
Koloni tj a


> ■ jBolotani *	\ 3eii i
Ploest

Gatac'
v >
'Kišinjov O A .
Akerma^^^ f Bolgrad
Zinovjev^J
Kremenču^
Slavj Dniepro= peirovsk
e
Rosos
alaV.kja Jzjum f.
Krivoj 1 Nikolajev Herson
JZapororje o'
"	Stalin-^
TaganrogJ MariupoljJ Berdiatlii
Vorolilov ^rad |
Šaht^ Gostov/
Pere kop
.0


Bukarešta
®
KcfistaJ
Merilo:
fSulir


N O
>\ O

Krasnj
-°0>-y
[Novorosijsk
530 km
bojev m sfaskl ismti
Berlin. 18. jul. Sovjetska protiofenziva sc širi tudi v sosedne cdscke področja pri Orlu. toda nsjsilovitejši boji so v teku okoli mesta samega, ki pa po vesteh iz Berlina ni neposredno ogroženo, kajti Rusi nisc megli prodreti zapome črte, ob kateri se lomi vsak sovražni sunek.
Po vesteh ber!insk;h listov napadajo Rusi na štirih točkah: v odseku pri Suhiničih. zapadno od Bjclcva ter severno in južno od Or'a. Prodreti skušajo v smeri pretj Brjansku in presekati železnico, ki veže to mesto z Orlom. Potemtakem ne gre več samo za protiofenzivo. ki naj zmanjša pritisk nenvkih čet na področju pri Kursku, marveč za pravcato ofenzivo velikega obsega z zelo daljnim- cilji To je razvidno iz velikesa števila čet. ki so jih Rusi vrgli v borbo.
Neverjetno mnogoštevilne so oklopne brigade. ki jih sovjetsko poveljništvo neprestano meče na boj:šče S tem hoče razširiti vrzeli, ki so jih sovjetske čete odpr'e v sistemu prednjih nemških prometnih črt. Doslej je bilo uničenih 3600 sovjetskih oklopnih voz v dvanajstih dneh borbe, toda sovražnikove rezerve morajo biti ogromne.
Zanimivo je tudi dejstvo, da borba ni več krajevnega značaja, marveč se bo po vsej priliki razširila tudi na sosedne odseke. Požar se širi in ga bo težko ustaviti. V isti meri, kakor se boji širijo proti severu in proti jugu. meče;« Nemci in Rusi tudi na področjih, kjer verjetno niso imeli namena da se zgrabijo, v borbo množino čet. tako da napadi izzivajo protinapade, protinapadi protiofenzive m proti ofenzive nove ofenzive. Pred štirimi dnevi so
se bojevali samo še okoli Kureka. V petek so se boji prenesli že na odseke pri Bjelevu in pri Suhiničih, sedaj pa prihajajo poročila, da so se tudi na fronti srednjega Donca razživele borbe velikega obsega. Kakor pravijo v Berlinu, delujejo Rusi v sporazumu z Angleži in Amer čani in hočejo s silnim naporom prisiliti nermlco poveljništvo. da bi razcepilo svoje sile. Zaradi tega so Rusi v resnici prešli v napad ne samo v zgoraj omenjenih odsekih, marveč tudi ob reki Miusu ter na področju Petrograda in Kavkaza. Lahko se torej reče. da je razen čisto majhnih odsekov vsa vzhodna fronta v gibanju.
Odsek, kjer so najhujši boji. je področje pri Orlu. Tu so Nemci v obrambi, ki pa ni pasivna, marveč podvzema srdite in odločne protinapade, pač pa so nemške čete v ofenzivi v odseku severno Bjelgoroda. kjer so napredovale in prod:rajo vedno boli proti Kursku.
Kakor poroča »Zwolfuhr-Blatt«. so Nemci pri Obojanu obkolili štiri sovražne oklopne brigade. Boji se razvijajo vzdolž železnice, ki veže Bjelgorod s Kurskom. Kakor tudi zapad no od te prometne črte. To dokazuje, da so se Nemci odpovedali načrtu za prodiranje preti severovzhodu 'in za osvojitev Kurska s hrbta, zato pa so prenesli težo svojih napadov proti severozapadu, da bi neposredno podprli tiste čete, ki se bojujejo pred Orlom. Zato je sovjetsko poveljništvo sedaj prisiljeno, da zavaruje svoj hrbet.
Vremenske okoliščine so se znatno poslabšale. zato letalstvo tudi včeraj ni moglo znat-neje' sodelovati v bojih. (»Ultime Notizie.«)
pška Mtfca cd SisSimičev d® Azsvskega
msrja
Berlin, 19. ju!, s. Kakor se je lahko pričakovalo, so Rusi spoznali nemožnost, da bi hitro dosegli odločitev v orjaški borbi med Bjelgorcdcm in Suhiniči. Zato so znova razširili fronto napada in so raztegnili svejo ofenzivno pobudo tudi na južni odsek. Po poročilu nemškega vrhovnega poveljništva so Rusi z ogromnimi silami izvršili hude napade na nemške črte ob Miusu in cb Doncu.
Medtem se je tudi na področju Krim-skaje obnovila borba. Tu je sovražnik pedvzel niz odločnih napadov, ki so bili pripravljeni s silovitim obstreljevanjem tako na severnem krilu kakor na vzhodnem delu kubanskega mostišča. Na skrajni južni fronti imajo boji po vsem videzu še krajevni značaj, dasi se jih udeležujejo silne množice pehote in oklopnih voz. V ostalem ima vsaka bitka na tem področju le krajevni značaj že iz čisto zemljepisnih razlogov, kajti kubansko mostišče je popolnoma ločeno od ostale vzhodne fronte. Do tega trenutka še ni vesti, ki bi znale povedati o izbruhu prave bitke. pač pa javljajo o hudih bojih, ki se razvijajo na tem področju.
V pravem južnem odseku fronte pa je prišlo, sodeč po vseh znakih, do obsežne ruske ofenzive na obeh straneh odseka pri Kursku. Zlasti hude borbe se bijejo zad-nie dni na obširnem področju pri Orlu. Kakor poročajo tukajšnji vojaški krogi, se
je na vzhodni fronti po nekoliko mesecih odmora obnovila orjaška bitka na črti od Suhiničev do Azovskega morja, na fronti 1000 km. kjer se bore razne armade, o-premljene z najmodernejšimi in najbolj
izpopolnjenimi sredstvi ter izredno mnogoštevilne jate letal.
Orjaška materijalna bitka je zavzela velikanski cbseg in je nekoliko desettiso-čev ljudi v borbi. Samo med Bjelgorodom in Suhiniči so Rusi doslej izgubili nič manj kakor 4000 oklopnih voz, kakih 1900 letal ter na tisoče topov in težkega orožja. Njihove izsube se večajo, čim bolj se širi ruska ofenziva vzdolž vzhodne fronte. Na
osnovi vesti iz merodajnega vojaškega vira poteka bitka takole:
Na bojišču Suhinič1—Bjelov—Orel in južno od Orla so Rusi s pomočjo znatnih svežih rezerv močno ojačili svoj pritisk, da bi dosegli prodor nemške fronte. Nemške čete, ki jih učinkovito podpira letalstvo, se žilavo upirajo in njihov odpor je v zadnjih 24 urah ne glede na siloviti pritisk sovražnika ovenčan s polnim uspehom. Nemške čate niso samo pokončale mnogo oklopnih voz in letal ter uničile cele polke pehote in eskadrone konjiče, marveč so tudi vzdržale vse manjše dosežene sovražne predore ter so sovražne kline odstranile že ob koncu prvega dne. Boji so izredno hudi in berlinski vojaški krogi poudarjajo to okoliščino, ki še enkrat dokazuje, kako se nemški vojaki z novim orožjem odlično upirajo ogromnim dobro oboroženim in fanatičnim ruskjm množicam. Isto obeležje nosijo tudi boji v novem odseku vel'ke bitke, kjer so se boji začeli v pospešenem ritmu. Tu je sovražnik naskočil nemške postojanke ob zori v zaščiti umetne megle po intenzivni topniškj pripravi [n z nizom zelo hudih letalskih napadov.
Zlasti na fronti ob Miusu je sovražnik izvršil močne napade z oklopnimi silami, dosegel pa je samo nekoliko manjših prodorov, kjer so Nemci takoj zadržali sovražnika. Samo v odseku neke nemške pehotne div;zije je bilo včeraj uničenih 25 ruskih oklepnih voz in ujetih okoli 400 vojakov. Ob Doncu je sovražnik napadel na raznih točkah, toda čuječi Nemci so zagnali napadalca nazaj. Na nekaterih točkah je prišlo do nemških protinapadov, ki so povzročili Rusom hude izgube.
V odseku pri Orlu so bili po zadnjih vesteh iz Berlina najjačji napadi sovražni* ka južno in vzhodno od mesta. Na jugu je nekoliko stotin težkih oklopnih voz ponovno skušalo prodreti nemške črte, ki pa se jim je posrečilo vzdržati silovit; pritisk. Pri tem je bilo uničenih 130 jeklenih or-» jakov. Vzhodno od Orla pa so od 250 oklopnih voz ostal; razbiti na bojišču 104.
Odlikovanje BLbtrentropsvega sina
Berlin, 18. jul. s. Rudolf v. Ribentrop, stot" nijski poveljnik neke oklopne divizije SS sin zunanjega ministra, je bil odlikovan z viteškim križem reda Železnega križa zaradi zaslug, ki si jih je pridobil v zadnjih dveh tednih na čelu svoje stotnije v bitki na področju severno od Bjelgoroda. Izkazal se je s posebno hrabrostjo ne samo v obrambni bitki, temveč tudi v napadu njegove divizije. Rudolf v. Ribbentrop je bil rojen 11. maja 1921.
Rusifa stremi že od nekdaj na Sredozemlje
Berlin, 18. jul. Tukajšnja revija »Geopolitik« objavlja zanimiv članek nemškega političnega pisca Hansa F. Zecka, ki se ba^ vi z večnimi stremljenji Rusije, da bi predrla do Sredozemlja. Zeck omenja, da je ruski orjak že pod Petrom Velikim usmeril svojo imoerijalistično politiko proti za-padu in da je Rusija pod Katarino Veliko izzvala grški upor 1. 1774. kot prvi poskus prodora na Sredozemlje. Poslej so se taki poskusi vedno bolj množili. Rusija se je s tem namenom vedno vmešavala v politiko balkanskih držav, vtikala se je v zadeve Male Azije in se je skušala na vse načina približati Carigradu. Kazala je celo voljo, da odreka Angležem pravice do Malte. Tudi zaradi posesti Jonskih otokov je bila ruska politika vedno v sporu z Anglijo. To nasprotje med Londonom in Petrogradom je bilo često v korist sredozemskim narodom, da so lahko odbijali z uspehom ruška stremljenja.
Tudi danes, pravi člankar, tako zvana sovjetska politika svetovne revolucije nI v svojem bistvu nič drugega kakor nova oblika starega nikoli ne opuščenega ruskega stremljenja, samo da je danes položaj nekoliko drugačen. Anglija se zaradi potreb svoje usodne protievropske politike ne kaže več nasprotna ruskemu prodiranju, marveč ga skuša celo podpirati. Dokaz za to je n. pr. državljanska vojna v Španiji, zlasti pa beograjski državni udar 1. 1940. Anglosaška plutokracija se v obeh primerih ni upirala ruskemu poseganju po Sredozemlju, marveč se je popolnoma pomirila s tem dejstvom.
Iz navedenega izvaja Zeck zaključek, dai vidijo evropski narodi v britanski grožnji obenem tudi grožnjo, da bi Rusija prodrla proti jugu. Zato bi samo popolna anaga Nemčije in njenih zaveznikov na vzhodu lahko rešila Evropo največje nevarnosti, k| ji greti iz Moskve. .(H Popolo 41taSa4

s © načelih politike
Važne izjave na seji španske falange
Madrid, 18. jul. s. Ped predsedstvom državnega poglavarja se je sestal svet falange, pred katerim je imel Franco važen govor.
Madrid, 18. jul. s. Na sestanku sveta falange so kavdila pozdravili z mogočnimi ovacija-mi. Po prečitanju poročila o delovanju sveta od 8. decembra 1. 1942 dalje, ki ga je prečital minister za delo Giron. je svet odobril dva odloka glede volitev v sindikalne položaje ter ureditve funkcij sindikalnih organizmov. Takoj nato je pozdravljen z vzkliki »Franco! Franco!« govoril kavdilo. Omenjajoč, da je falanga določila, da se bo svet sestal vedno pred obletnico slavnega pokreta v znak pcklona tistim. ki so padli za vstajenje Španije, in da so se od 18. julija 1. 1936 strnila patriotična stremljenja vojske s krepostmi naroda, tvorci politično in duhovno špansko edinstvo. je zatrdil, da se ne sme pozabiti na preteklost, da se ne pade zopet v dekadenco. Pohval je vse Špance, naj izmerijo svojo vero in izprašajo svojo vest. To pa zaradi tega. je nadaljeval, ker tuja propaganda rada potvarja resničnost falangističnega gibanja in zanika vstajenje naroda. Treba je spomniti, je podčrtal kavdilo. da je lahko samo avtoritativni rež m rešil državo pred propadom, ki je nastal v dneh liberalne monarhije in kateri je sledila republika, ter da je falangizem bil in ostane avtoritarni rež m. Vztrajal je pri nujnosti, da gibanje bolj kakor kdaj bdi. kajti nevarnosti, ki oblegajo narode, so se zaradi vojne še ogromno povečale. Zatrdil je, da že dolgo nihče ne more imeti iluzij. LiberalnO"kapitaIistični sistem je izginil za vedno in ne bo mogel nikoli več vstati, kajti premočno je hrepenenje narodov po pravičnosti. Vojne pospešujejo oblikovalni proces in razvojni proces narodov, je naglasil Franco. nakar je govoril o komunistični nevarnosti. Dejal je, da je komunizem izredno huda nevarnost v dobah krize, in je spomnil, da se je razvil v Španiji med krizami v 1. 1934 in
1946. Potem, ko je vprašal, kaj bi bilo h Evrope, če bi morali tudi evropski narodi pod-leči in bi se komunizem razširil na celino, je Franco podčrtal, da teorijo boljševiška stremljenja po Evropi. Afriki in Aziji glavno skrb vseh državnih poglavarjev. Izjavil je, da Španija vendarle lahko vedro gleda v bodočnost v zavesti svoje moči. Falangistično gibanje predstavlja pravo rešitev narodnih vprašanj na duhovnem, političnem, gospodarskem in so cialnem področju. Franco je nato dodal: Mi se ne vmešavamo v notranje udejstvovanje drugih narodov in zahtevamo spoštovanje za to, kar je Španija ustvarila s svojo žrtvijo. Španija zavrača liberalizem, toda narod sodeluje v vodstvu države in Španci se čutijo resnično vladajoči tako na moralnem kakor na gospo-darsko-socialnem področju. Omenjajoč spletke nekaterih starih politikantov, ki so v službi masonstva, ki je bilo vedno pod ukazi tujca in od katerega so prišle vse zasede in vsa izdajstva proti Španiji, je govornik poudaril da se za te manevre, ki poslušajo vedno stremljenja izseljenih masonov, vlada ne meni. Omenjajoč, da je odredil pred letom dni, naj falan-gistične vrste ostanejo odprte za vse, k? jih ne teži pretekla odgovornost, da bi sodelovali v narodnem vstajenju, je Franco podčrtal, da ta koncesija ne more opravičevati, da bi se tuja špekulacija posluževala tega za podpiranje povratkov. ki so nezdružljivi s stvarnostjo zgodovinskega trenutka. Izjavil je. da bo uporabljena skrajna strogost za obrambo pokreta, in je zaključil: Ne dopuščamo, da bi kdo spravljal v nevarnost našo vero, obstoj naše domovine, politično edinstvo naroda.
Govor, ki je bil večkrat prekinjen z odobravanjem, je bil ob koncu pozdravljen z mogočno manifestacijo in se je zborovanje zaključilo z vzklikom »Franco! Franco!« in s petjem himne »Cara al sol«.
ROMAN »DOBRE KNJIGE ZA MESEC JULIJ — PEARLS. BUCK:
»VZHOD IN Z A P A D"
Knjiga se naročnikom »DOBRE KNJIGE« že raznaša na dom. Oni naročniki, ki sami prihajajo po knjige v upravo naših listov, naj pridejo ali pošljejo tudi po novo.
V nadrobni prodaji se dobi novi roman v knjigarnah in v naši upravi v Narodni tiskarni, — Broširani izvod velja 13.— lir, vezani pa 28.— lir.
že devet mesecev je Novorosijsk v naj-sprednejši fronti. Dne 7. septembra 1942 so mesto zasedli nemški grenadirji s podporo rumunske konjenice, ki je napadla mesto z zapadne strani predmestnih delov.
Ta.m, kjer je sedaj velika zajeda v kop-nino in kjer se širi mesto proti pogorju, je stala svoj čas cvetoča grška, trgovinska kolonija. V 12. stoletju, potem ko so se Grki morali umakniti turškemu pritisku, so Turki na tem mestu zgradili trdnjavo Sušuk-Kale. To trdnjavo je ruska vojska 1. 1812., za časa tretje rusko-turške vojne zavzela ter jo uničila. Po odrinski pogodbi pa je to ozemlje pripadlo Rusiji.
O 10 20 JO ,0 50 km
L. 1836. so Rusi trdnjavo na novo pozidali. Novorosijsk ima v svojem zaledju čudovito postojanko. Njegovo pristanišče je od narave tako zavarovano, da že samo na sebi nudi vse možnosti svojemu utije-valcu. Mesto Novorosijsk je bilo zgrajeno za carja Nikolaja. I., ki mu ie tudi določil ime Novorosijsk, kar pomeni po naše Nova Rusija.
V dobi krimske vojne so kombinirane angleško.francoske pomorske edinice hudo bombardirale Novorosijsk ter ga skoro popolnoma porušile. Toda kmaki nato se je mesto dvignilo iz razvalin. Lega- mesta je namreč tako ugodna, da je naravnost privlačna za utrjevalna dela. Pomorski in trgovinski promet se je v Novorosijsku dvigal od leta do leta. Od 1. 1888. do pred svetovne vojne je Novorosijsk zavzemal drugo mesto med vsemi ruskimi pristanišči za izvoz žita. V njem so pretovorili vsako leto 2 in pol milijona ton tovorov. Poleg žita so nakladali na ladje tudi cement, petrolej in les.
Kar odlikuje Novorosijsk pred vsemi ostalimi kavkaškama pristanišči, je njegovo notranje pristanišče, ki se vije 7 km daleč ter je taiko globoko, da lahko sprejme največje oceanske ladje. Pristanišče ima poleg tega to ugodnost, da ne zamrzne niti v najhujši zimi.
Sovjetska vlada je dala v zadnjih letih Novorosijsk modernizirati, povečala je njegovo pristaniško ozemlje, zgradila ogromne hladilnice, silose za žito ter opremila pristanišče z žerjavi za dviganje tovorov. Zgradili so tudi mnogo novih skladišč ter povečali naprave novorosijske elektrarne.
Na južnem delu mesta, proti Tuapseju, se dvigajo iz morja ogromne čeri, ki s svojo snežnobelo belino že od daleč opozarjajo nase. To skalovje pomeni pravcato bogastvo Novorosijska. Daje namreč snov za cement, ki ga tukaj- izdelujejo iz belega kamna. Cementne tvornice v Novorosijsku
so dajale v zadnjih letih 30% ^ega. potrebnega cementa za zidavo v Sovjetski zvezi.
Pred sedanjo vojno je imel Novorosijsk 100.000 prebivalcev, katerih 95% je bilo delavcev. Delavci so bih zaposleni v oboroževalni industriji, v tvornicaih za hidro-plane, metadce granat in v tvornicah za municijo. Seveda so izdelovali tudi živila, prvenstveno konserve, ki so jih razpošiljali z železnico in ladjaani širom Rusije. Zaradi velikega prometa je bilo treba postajne naprave v Novorosijsku prezidati m povečati ter so zato v okolici Novorosijska, zgradili posebno tvornico za popravila lokomotiv in vagone.
Železnica veže Novorosijsk s Krasno-darom ter ostalim zaledjem notranje Rusije, predvsem s Kavkazom. S postaje Tunelnaja drži vzporedna cesta v letovišče Anapo ter dalje proti križiščni postaji Krimska ji.
V ruski državljanski vojni je igral Novorosijsk pomembno, toda tudi tragično vlogo. Tod okrog so divjale trdovratne in krvave borbe med belimi in rdečimi. Potem ko so bele gardiste dokončno potisnili z donskega in kubanskega področja, so morali odložiti orožje. S Krima so mnogi preko Novorosijska odrinili v Turčijo, od tam pa naprej v Evropo.
Važna strateška ključna postojanka tega mesta in pristanišča nam lahko razloži velike napore Sovjetov, ki se nenehoma trudijo, da bi zopet osvojili Novorosijsk. Podoba je, da boljševikom ni nobena cena v tem pogledu previsoka. Z Novorosijskom bi namreč padel vogalni steber nemškega kubanskega predmostja, kar bi imelo za vse ostale postojanke na bližnjem ozemlju velik vpliv.
Inddessti med poljskimi ln ssvjetskiim vajaki v Iranu
Ankara, 17. jul. s. V Iranu so sovjetske oblasti zahtevale od angleških oblasti, naj bi se pospešila premestitev poljskih čet, ki so še ostale na iranskem ozemlju, proti zapadu. Ta korak je po vsej priliki v zvezi z incidenti, ki so se pripetili pred kratkim na demarkacijski črti v območju, ki so ga zasedle sovjetske čete. Poljski vojaki iz bližnjih vojašnic so več noči po vrsti oddajali strele iz pušk proti sovjetskim oddelkom.
i
Potopljena sovjetska ladja
Berlin, 18. jul. s. Kakor se doznava iz pristojnega vira, je nemška podmornica potopila na Črnem morju sovjetsko trgovsko ladjo srednje tonaže.
Žrtve ameriškega napada na Amsterdam
Amsterdam, 18. jul. s. Med ameriškim letalskim napadom na Amsterdam je bilo 130 smrtnih žrtev, 100 ljudi pa ranjenih, med njimi 53 hudo. Izpod ruševin cerkve sv. Rože, ki je bila zadeta med službo božjo, so potegnili 13 trupel. Nadaljnjih 15 žrtev je bilo med gojenci neke šole.
Žrtve letalskih napadov na Francijo
Pariz, 17. jul. a. Poročilo o zadnjem napadu angleških in ameriških letal na kraje eevemo-vzhodne Francije javlja o 100 mrtvih in 250 ranjenih. »Matin« označuje ta napad kot nov zločin sokrivcev pokolja v Vinici.
Razdelitev nagrad v tekmah deta j
V nedeljo ob 11. so bile na sedežu po-| krajinskega Dopolavora razdeljene nagra-f de prvim trem najbolje ocenjenim udeležencem delavskih tekem, ki so bile v Ljubljani v mesecu aprilu in maju in o katerih izidu smo že poročali.
Predsednik izvršnega odbora inž. Carra je prinesel nagrajencem pozdrav Visokega komisarja in Zveznega tajnika Ljubljane ter je poročal o poteku tekem.
Nato je pohvalil tekmovalce, ki so se zlasti odlikovali, naglašajoč važnost tekem dela, ki tvorijo dokaz tehnične sposobnosti mladih delavcev.
Določbe o podnajemnikih
Priobčujemo osnovne določbe z dne 27. septembra 1941-XX. štev. 115 glede podnajemov, ker se je izkazalo, da se zadnji čas množe prekrški omenjene naredbe:
Čl. 5. Cene za podnajeme. vštevši uporabo, pranje ter likanje posteljnega perila in brisač kakor tudi snaženje, ne smejo presegati sorazmerne vrednosti najetega objekta in dodatka za rabo opreme in postrežbo.
V ta namen je treba vzeti za podlago celotni znesek po davčnem uradu ugotovljene najemnine za celo stanovanje z vsemi pripad* ki in deliti s številom sob. iz katerih stanovanje sestoji. Kuhinja in drugi poselski prostori se štejejo za eno sobo.
Tako dobljena vrednost se sme zvišati:
a)	za 100°/o pri sobah, ki so moderno opremljene z naslanjačem ali ležalnim divanom in z uporabo kopalnice dvakrat na teden m unora-bo telefona;
b)	za 90% pri dobro opremljenih sobah in z uporabo kopalnice enkrat na teden;
c)	za 70% pri navadno opremljenih sobah in brez uporabe kopalnice.
Za sobe, oddane že drugim najemnikom, se nikakor ne morejo zahtevati višje cene, kakor so bile v rabi na dan 15. marca 1941.
Čl. 6. O sporih glede določitve cen iz prednjega člena odločajo brez pravice do pritožbe mešane komisije, ki se postavijo pri vsakem krajevno pristojnem občeupravnem oblastvu prve stopnje in so sestavljene iz enega predstavnika delodajalcev (Društva hišnih posestnikov), enega predstavnika najemnikov (Društva stanovanjskih najemnikov) in enega predstavnika občeupravnega oblastva prve stopnje, ki komisiji-predseduje.
Čl. 7. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo z globe do 5000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom do treh mesecev.
Zaplemba imovine upornikov Variljana Antona in Jirsšpa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na predlog okrajnega civilnega komisarja v Črnomlju z dne 21. aprila 1943-XXI, in upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, šteti Vardja. na Antona pok. Antona in Varljana Josipa pok. Antena iz Črnomlja za upornika po členu 2. te naredbe in da je torej vsa njuna imovina zaplenijiva, odločil:
Zaplenja se vsa premičnina in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornikov Vardjana Antona pok. Antona in žive Katarine Pezdirc, roj. v Črnomlju dne 6. avgusta 1903 in tam bivajočega p d št. 97, in Vardjana Josipa pok. Antona in žive Katarine Pezdirc, roj. v Črnomlju dne 16 novembra 1911 in tam bivajočega pod št. 97, čevljarja, v prid Zavoda za upravljanje, likvilacijo in dodeljevanje imovine zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Vse morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu, lastnine Vardjana Antona in Josipa, in njuni dolžniki se pozivajo po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in doleljevanje imovhie, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napo^nov trg 7-II, stvari, ki jih imajo, in dolgove kr.tere jima dolgujejo s prepovedjo vrniti jima ali drugim stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati.
Ta odločba je takej izvršna in je bila objavljena v S^ižbenem listu za Ljubljansko pokrajino, dne 17. julija 1943-XXI.
iiMsi nai
1	Kupujte svoje J
|
= potrcbšzme prt naših |	oglaševalcih!
I«I!IIMIIIII!I!IIM
Prijazno p$¥aMSo
Predpoldne sem po dolgem času slučajno srečal Toneta, tovariša iz šolskih let, ki je bil najzavistnejsi med vsemi in najbolj skop.
Pogledal me je in dejal- »Postal si mršav, Pepe. Komaj da sem te spoznal «
»Tudi jaz te skoraj nisem spoznal, kajti videti si dobro rejen, še čez mero «
»Da. da, poročil sem se pravočasno in dobro. Tastovi na deželi pa pošiljajo včash dobre stvari, ki...«
»Ki niso iz zlata, a so vseeno dragocenost!«
»Da, tako je pač.«
Meni so ee sline nab;rale v ustih, ko sem mislil na Tonetov jed:lni list. Tedaj mi je dejal s pokroviteljskim glasom: »No. oglasi se včasih pri nas, kadar te bo veter privel v našo stran. Star prijatelj, kakršen si ti, je vedno dobrodošel.«
To je bilo predpoldne; sedaj se bliža večer in z njim ura večerje. Tudi moj želodec, ki je sicer tako potrpežljiv, me opozarja na to. Že ves teden ni imel nič mesnega v sebi. Tedaj me obide srečna misel. Pogledam na uro. pokličem po telefonu svojega prijatelja Janeza in mu dam podrobna navodila — četrt ure pozneje pa potrkam na Tonetova vrata. Mlada žena mi odpre.
»Poljubljam roko, milostiva. Sem star Tonetov prijatelj. Tako prisrčno me je povabil, da ...«
»Prosim, vstopite, vstopite,« je zašustela Tonetova žena pol sladko pol kislo, »Toneta bo veselilo.«
Gospodarstvo
Sprememba najvišjih cen za kavarniške obrate
Smatrajoč za potrebno, da se spremene nekatere cene v maksimalnem ceniku za kavarniške obrate v mestu Ljubljani, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 in z dne 1. oktobra 1942-XX št. 186 izdal naredbo s spremembami najvišjih cen za kavarniške obrate, ki Je objavljena v »Službenem listu« 17. t. m in je s tem dnem stopila v veljavo.
Za kavarniške obrate v Ljubljani se določajo naslednje najvišje cene. ki veljajo za postrežbo pri mizi (prva številka velja za obrate I. kategorije, druga za obrate II. kategorije in tretja za obrate III kategorije): črna kava, kapucin 3 lire, 2.70 lire, 2.50 lire; mazagran 4. 3.20, 2.80; čokolada, kakao 5, 4, 3.50; porcija čaja 4.50 3.60, 3.10; porcija čaja s citrono 4.75, 3.80, 3.30; čaj v kozarcu 3.50, 2.80, 2.50; čaj v kozarcu s citrono 3.75, 3, 2.60; punč, grog 6.50. 5.20. 4.60; limonada vroča 3, 2.70. 2.50; malinovec, oranžada 3.50, 2.80, 2.50; limonada 3, 2.70. 2.50; oranžada San Pellegrino, steklenica četrt litra, 6, 4.80, 4.20; mineralna voda ali soda 2 dl 2, 1.60, 1.40; steklenica piva pol litra 6. 4.80. 4.20; vermut Martini. Cora. Cinzano in Gancia 4, 3.20. 2.80; vermut druge vrste 3.50, 2.80, 2.50; Malaga. Maršala 4.50, 3.60, 3.10; Ame-rikano 4.50, 3.60, 3.10; Bitter Campan 4.50, 3.60, 3.10; Fernet Branca 4.50. 3.60, 3.10; med. marmelada 5, 4, 3.50; porcija sladoleda 5, 4, 3.50.
Kolikor ne odreja naslednji odstavek drugače, ostanejo za postrežbo pri točilni mizi v veljavi najvišje cene, določene z naredbo z dne 1. oktobra 1942-XX št. 18S.
Za vina večajo najvišje cene. določene za gostinske obrate in kavarne z naredbo z dne 8. junija 1943-XX št. 65.
Kolikor niso spremenjene s to naredbo, ostaneio v veljavi določbe naredbe z dne 1. oktobra 1942-XX št. 186.
Racionalizacija v nemški proizvodnji pohištva
Prodaja pohištva je v Nemčiji vezana, na nakupno dovoljenje, ki se izdaja samo potrebnim osebam iz bombardiranih mest, vojnim invalidom in mladim zakonskim parom. Ker je krog prosilcev po večini večji, kakor znaša tekoča proizvodnja, se izdajajo nakupna dovoljenja le na podlagi stroge presoje nujnosti nakupa. Da bi se z razpoložljivimi delovnimi močmi in materialom izdelalo Čim več pohištva, je bila iadana vrsta ukrepov, ki gredo za tem, da se pohištvo izdeluje zgolj v serijah po enotnih načrtih in v preprosti obliki. Od 1. januarja t. 1. se sme izledovati le pohištvo za spalnice in za kuhinje. Pri sestavi modelov za to tipiz rano pohištvo je bilo treba paziti na to, da se porabi čim manj lesa, železa., kleja, lakov in pelitur, predvsem pa, da se čim bolj zmanjša število delovnih ur, potrebnih za izdelavo. Tudi za samo proizvodnjo poh štva v serijah po enotnih tipih so bili izdani dalekosežni predpisi, ki so omogočili zmanjšanje števila delovnih ur za izdelavo spalnice za 75%. Pri tem je predpisano, da se sme za eno spalnico porabiti največ 0.49 m3 lesa. Prihranek delovnih ur je dosežen predvsem z uvelbo enotnih tipov in s proizvodnjo v velikih serijah, pa tudi s tem, da se je zmanjšala površ nska obdelava materiala.. S tem pa. ni rečeno, da so komadi vojnega pohištva enostavno surovo zbiti predmeti iz lesa. Tudi danes se izdeluje to pohištvo po načrtih priznanih umetnikov. Materal je dober les ter se prav tako uporabljajo furnirji, sevela iz domačega lesa. Odpasti pa mora politura ali slična obdelava, odnosno lakiranje. Odpadli so tudi nepotrebni okraski in je povsod merodajna le smotrnost.
Poh štvo se izdeluje v velikih tvomicah z modernimi stroji, zato se mora uporabljati le kvalitativno dobro izsušen les, tako da je tudi s tega stališča pohištvo brezhibno. Ne izdelujejo pa se taki komali pohištva, ki n so neobhodno potrebni, kakor na primer nočne omarice, toaletne mizice itd. Glede na enostavnejšo obde'avo in manjše število kosov je seveda tudi cena bistveno nižja, kakor je bila pred vojno. Prej je znašala cena za preprosto spalnico 800 do 900 mark, sedaj pa znaša cena za tipizirano spalnico 350 do 400 mark. Čeprav je bil dosežen prihranek pri uporabi lesa, je vendar to tipizirano pohištvo zelo trpežno. Tako je na primer postelja preračunana za obtežbo do 350 kg. V tej zvezi poročajo dunajski listi, da je zlasti avstrijska industrija pohištva pritegnjena k proizvodnji. Danes izdeluje na področju bivše Avstrije novo serijsko pohištvo 50 tvornic, medtem ko je pred priključitvijo Avstrije izdelovalo serijsko poh štvo le 8 tvornic. Dunajski majhni mizarji so se za proizvodnjo takega pohištva združili v zadrugo.
Posamezni mizarji fcsdelujejo seiaj v likih serijah le posamezne dele. Senj^co izdelovanje je pa omogočilo, da se 3e dukcijska kapaciteta teh malih mizarjev izredno povečala.
Gospodarske vesti
—	Sprememba regularnega načrta v gt. Petru. Ljubljanski župan objavlja v »Službenem listu« razglas glede spremembe in dopolnitve regulačnega načrta za naselje med Ilirsko ulico, Sv. Petra cesto, škof jo ulico in Vidovdansko cesto. To spre. membo je župan odredil v smislu § 12. gradbenega zakona, ker to zahtevajo važne javne koristi. Načrt in določila za izvajanje sprememb in njih izvršitev bodo v smislu | 9. gradbenega zakona vnovič razgrnjeni na javni vpogled v uradih mestnega tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra št. 2, n., soba št. 41, med uradnimi urami za dobo 20 dni, počenši s potekom 15. dneva po objavi tega razglasa v »Službenem listu« (počenši s 1. avgustom). Interesenti lahko vse pripomočke pregledajo in si napravijo prepise načrtov. Pritožbe zoper spremembe morajo predložiti občini najkasneje v 15 dneh po poteku roka za javni vpogled, sicer se ne bodo mogle upoštevati. Pritožba pa je dopustna zgolj zaradi kršenja zakonskih predpisov o postopanju ali zaradi ogrožanja javnih koristi po občini.
= Iz trgovinskega in zadružnega registra Pri Akcijski družbi za kemično industrijo na Dunaju, podružnici v Ljubljani, je ;»brisan zarrdi smrti reprezentant-rav-natelj družbe Folke Froier. Edini repre-zentant podružnice Aleks Rosman je imenovan za direktorja, vpisan pa je prokunst Ervln Hitzl, uradnik podružnice v Ljubljani ki je upravičen podpisovat; tvrdko kolektivno' z enim reprezentantom ali drugim prokuristom. — Pri Vinarski zadrugi z o. i. v Kostanjevici je izbrisan dosedanji član "upravnega odbora Ivan šteh. vpisan, pa Janez Sintič. posestnik v Oštercu- -Zadruga »Učiteljski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani«, zadruga z o j. je spremenila besedilo zadruge v »Učiteljski dom«, zadruga z o. j. v Ljubljani. Izbrisana sta člana upravnega odbora Franc Starman in Ivan Gerdcl, vpisana pa sta Josipina Mihelič, upoko.ena učiteljica, jn Fortunat Lampret. upokojeni učitelj cba v Ljubljani. — Pri Nabavni m prodajni zadrugi z o. j., Vel:ke Lašče, je bil izbrisan dosedanji pooblaščeni uradni* Jože Brodnik, vpisan pa ncvoimenovanl pooblaščeni uradnik Ivan Tiselj s pravico sopodp;sovanja za zadrugo s še en'm članom upravnega odbora.
—	Prva zamenjava obveznic bivše Poljske. Čeprav Poljska generalna gubernija ni pravna naslednica bivše poljske države in Nemčija ni priznala pravic imenikov poljskih državnih obveznic, je nemška vlada izdala prvo naredbo o odškodnini za poljske državne obveznice. Ta odškodnina je priznana onim lastnikom teh obveznic, ki so nemški državljani ali pa so z njimi postavljeni v isto vrsto (državljani na preklic, pripadniki protektorajta itd.). Tem osebam bodo v zameno za poljske državne obveznice izdane 3.5% nemške državne za_ kladne nakaznice, ki se bodo obrestovale od 15. oktobra t. 1. naprej. Za obresti od 1. seDtembra 1939 naprej se k izračunani glavnici prišteje še 12%. Odškodnina v markah je pri posameznih državnih papirjih različna in se giblje pri navadnih obveznicah med 30 in 40 mark za 100 zlotov. Pri nekaterih vrstah obveznic je ključ nekoliko nižji, najvišji pa je za obveznice 8% državnega posojila iz leta 1922.. kjer znaša 50 nwk za 100 zlotov, kar točno ustreza službeni relaciji 1 marka enako 2 zlota.
—	Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatski državni urad za cene je v soglasju z za-kladnim ministrstvom odredil odkupno ceno za letošnji pridelek oljnate repice v višini 15 kun s pribitkom državne premije 10 kun za kilogram. Vrhu te«a lahko proizvajalci oljnate repice za vsakih 100 kg oddanega pridelka kupijo po predpisani tvomški ceni 5 kg rafmira-nega olja. Oblastva nadalje živo propagirajo sejanje oljnate repice. ki vsako leto zgodaj rodi in prinese kmetu prvi denarni dohodek. Zgodnja letina pa omogoča na istem zemljišču še drugi pridelek. — Hrvatska državna banka je objavila svoje stanje na dan 30 junija, iz katerega sledi, da so znašale ta dan zlate in devizne rezerve 1.30 milijarde kun. predujmi na terjatve v inozemstvu so izkazani v višini 4.29 milijarde kun. menična, čekovna in lom-bardna posojila pa v višini 13.85 milijarde kun. Državni dolg zaradi prevzetih obveznosti iz likvidacije bivše jugoslovanske Narodne banke znaša 7,81 milijarde kun. tekoči račun za-kladncga ministrstva pa 0.50 milijarde kun. Ob koncu junija je bilo v prometu za 24.20 milijarde kun bankovcev, žirovne obveznosti pa so znašale 3.09 milijarde kun.
»Vidiš. Tone,« sem vzkliknil, ko sem stopil v sobo, »kako h'tr0 me je veter privel v vašo stran. O, saj vaju ne bom dolgo motil, bil je v resnici gol slučaj, da me je napotil v ta predel. Predvsem pa moram vat, milostiva, prositi. da mi oprostite nadlegovanje. Rad bi si umil roke, ograja na stopnicah je bila prašna.«
Pokazala šta mi v kopalnico tik sobe. Prisluškoval sem pri vratih. Dvojica je imela še= petav dvogovor.
On: »Zakaj si sploh vrata odprla?«
Ona: »Ali morem vedeti, da imaš tako vsiljive »prijatelje"?«
On: »Lahko bi bila rekla: Ne poznam vas in mojega moža ni doma.«
Ona: »Zakaj pa vabiš vsakega gladnega skle-doliznika?«
On: »Še nikoli nisem nikogar povabil!«
Ona: »Ta kup kosti je gotovo že na ulici duhal, da imamo nocoj ocvrte piške! In gotovo hoče zravea jesti! Toda to ti rečem: piške ne bo na mizo!«
Umil sem si hitro roke in se vrnil v sobo. Oba sta se mi smehljala. Govorili smo pa sem dejal: »Tako prijazno je pri vas! Škoda, zares škoda, da se ne morem pomuditi! Ob pol devetih imamo neko sejo.«
Tonetov obraz in obraz njegove žene sta mahoma zasijala od olajšanja. Tonetova mila soproga j« dejala:
»Ah. kak© žal jc nama! Ali res ne morete ostati ?i
»Ne, dolžnost čee vse!« sem odgovoril.
»Pa če vas povabim na večerjo? Nocoj imamo ocvrte piske!«
»Ah, tu bi se zrušili lahko močnejši, kakor sem jaz! Toda jaz sem bil vedno mož, ki je cenil dolžnost. McTda drugič! Imam pač vedno smolo, kajti prav danes bi mi vajino prijazno vabilo godilo: že ves teden nisem jedel nič mesenega. Oh, in ocvrte piške! Sam bi jih vse snedel!«
Odbilo je osmo. Kmalu potem sem vstal, da
odidem. Stojimo pri vratih, oba mi stiskata roko in pravita z obžalovanjem: »Škoda, res škoda, da ne morete ostati, da ne moreš ostati! V desetih minutah bodo piške pripravljene
in ...«	»
Tedaj je zabmel telefon. Kamen se mi je odvalil od srca. Prijatelj Janez se je bil torej točno držal dogovorjenega časa.
Tone mi je z začudenim obrazom podal slušalko:
»Pepe. tebe zahtevajo!« Igram najsrečnejšega moža. ko telefoniram: »Kaj. seja je odpovedana?.. . Nu, to me veseli! Toda za bodoče bi vas prosil, da bi skle» pov ne spreminjali tako samovoljno! Saj si mora človek končno svoj čas razdeliti!«
Obmem se k obojici, ki stoji bleda kakor duhovi, in vzkliknem: »Za vse primere sem v pisarni navedel, kje me lahko telefonično dobe. Ali sta slišala. Usoda mi je vendarle naklonjena, kajti sedaj se lahko odzovem vajinemu prijaznemu vabilu na večerjo! O, piškam ne bom kazal preziranja! Nasprotnol Nu, sama bosta videla!«
Spominjajte se slepih S
Ing. France Urbas:
Naša rodbinska in hišna imena
Tof (Toff) je tudi naše ime, ki pomeni kamenino tcrf (Tuff) ali pa tudi mlinski kamen, s katerim meljemo moko na »tof«, to je zelo fino. drobne moko.
Tofant je ime, ki pomeni tofent ali tofant = tafet, znano vrsto tkanine, ki jo rabijo pred= vsem pri oblekah za podlogo.
Trebežnik in Trebičnik sta bila pač ona delavca in najbrže tudi nova naseljenca, ki sta s trebežnico = kopačo, ravnico za treb-ljenje trebila in pripravljala pustine. pustote nov svet za obdelavo.
V nekem malem, pa sicer zelo odličnem slo^ varčku stoji v slovenskem delu pri črki U pri' bližno takšnale opazka: Kar ne najdeš pod U, to išči pri V. Podobno opazko si bom dovolil tudi jaz, samo malo drugače jo bom stiliziral: Kar je ujevskih imen pri nas. spada skoraj večina drugam, največ seveda pod V. Slovenščina namreč bolj ljubi »v« v začetku besede kakor pa »u«.
Učak je menda očak ali pa ovčak. Udir ie pač vodir = voder ali cselnik. Udovič je vdo= vič; Ulaga = vlaga; Unuk = vnuk; Upis vpis.
Uplaznik = Oplaznik prihaja od izraza oplaz, kar pravijo pri drevesu (plugu) onemu spodnjemu vodoravnemu delu pluga, ki se plazi, drsa po zemlji pri oranju in nosi celo ralo. Nekdaj je bilo oplaz lesen, zdaj je železen in mu pravijo nekod tudi: podsad, -i, ž. Oplaz
Eravijo tistemu kosu celine na koncu oranic, atere drevo (plug) samo oplazi, ne pa pre= orje pri obračanju. Tak oplaz pozneje obdelamo (prekopljemo) na roko z oplaznico — rovnico. Oplaz imamo tudi v vinogradih. Na oplaz o-rje orač tedaj, kadar meče z drevesom vse brazde na isto plat in ne dela na njivi ogonov = leh. Kadar zdrči in se posede zemeljski plaz pravimo temu oplaz.
Urabič je pač vrabič; Uran je menda samo vran in ni dobil imena Uran morda po prvini uran; Urančič je Vrančič, mal vran ali pa sin nekega Vrana; Uranič je Vranič. mlad vran; Uranjek = Vranjek pomeni vranjek ali veho pri sodu ali pa najbrže vranek. kar je ime za neko vrsto trte, pa tudi za neko drevo.
Uratarič = Vratarič, sin vratarja.
Uratnik — Vratnik pomeni naš vratnik, kakršni so pri oblekah, suknjah; pa vratnik = zvratnik imamo na koncu njiv in oranic, kjer na zvrateh obračamo živino in plug, kadar orjemo; vratnik pravimo tudi podboju pri vratih. Pri lesenih konstrukcijah in vezavah lesa imamo vratnike — zareze v lesu in tramovih, da se vjemajo posamezni lesovi v zarezah in tako dobro sklepajo. Tudi v rastlinstvu je znan vratn;k, pa je morda od tod ime.
Menda bi se lepše in pravilneje glasila imena: Urbajs = Vrbajs; Urban = Vrban; Ur« banec (Urbane, Urbanz) — Vrbanec, kar bi pomenilo malega Vrbana, kakor na primer Martin. Martinec, ali bolezen urbanec (Rot-lauf); Urbanček = Vrbanček; Urbančič = Vrbančič; Urbanič = Vrbanič; Urbanja (Ur-banija) = Vrbanja; Urbanek == Vrbanek; Ur-biha = Vrbiha ali Vrbika. kar pomeni trto ali jabolko vrbiko; Urevec = Vrevec = vrelec; Urisk = Vrisk = vrisk, jesih, kis (kislo kot vrisk); pa tudi imena Urše j, Uršek, Uršič, Uršnik dobijo svoj pomen, če jih pišemo in govorimo Vršej (vTŠaj). kar pomeni vršaj žita, ki je pripravljeno v skednju za mlačev = nasad žita; Vršek = vršek = vršeč, mal vrh; Vršnik = vršnik, kar pomeni nekdanjo daja= tev v žitu (Getreidezins), pa bi bil morda Vršnik takšen zavezanec ali pa kmet na vrhu, temenu hriba.
Ušen (Ušan) = Všen ali všeno, pšeno.
Nekaj imen pa je le z u-jem: Uhan, kar bi pomenilo uhača ali pa uhan. okrasni prstan, obroček za uho. Ujec, Ujčič, Ulj, Ule (Ulje), Ules (Uljes), Umar, Umek. Umnik, Usnik — ustnik ali pa osnik, Ustar pa Ušnik, ki ne pomeni morda ušivca, ampak neko rastlino.
Urek je morda Ureh, sicer pa pomeni urek urečenje. začaranje koga.
Urbec in Urbič je Vrbič, kar pomeni neko vrsto jabolk.
Nič za to, da pričenjam razlago svojega imena s citatom pr.*ega distiha, kakor ga je spesnil Ovidius v svojem življenjepisu:
lile ego, qui fuerim, tenerorum lusor amorum
quem Iegis. ut noriš, accipe posteritas.
Pa ga slov enim po svoje. Morda v spotiko mojemu dobremu profesorju latinščine, ki me je tolikrat presenetil zamišljenega v Bog ve kaj, pa mi primazal kljuko v svoj beležnik. Še zdaj me kdaj razburja v sanjah, mereč na merie s strogim prstom, da preplašen vstajam m jeeljaje prevajam:
Kdo sem bil jaz, onih nežnih besednih korenov
šaljivec,,
Vedite, bralci in vsi moji, to tudi odslej:
Urbas je naše ime, ponašen izraz za nemški
KULTURNI PREGLED
Pearl S. Buckove, pisateljice romana »Vzhod in zapad«, ki je pravkar izšel v lepem prevodu Olge Grahorjeve kot julijski zvezek »Dobre knjige«, ni treba posebej predstavljati pozornemu slovenskemu bralcu. Malo jih je, ki ne bi prebrali dveh njenih v slovenščino prevedenih knjig: »Matere« (v izdaji Tiskovne zadruge) in »Dobre zemlje« (Modra ptica). V obeh knjigah nas pisateljica vodi v zapleteni duševni kulturni in socialni svet Kitajcev; tudi njen tretji v slovenščino prevedeni roman je posvečen temu, zdi se, neizčrpnemu viru pisateljičinih spominov in opazovanj, iz katerih gradi Pearl S. Buck svoje pripovedne kompozicije. Znano je. da je pisateljica »Vzhoda in zapada« preživela med Kitajci dobršen de! svoje mladosti in bolj kakor kdor koli izmed tujih pripovednikov spoznala posebnosti in skrivnosti te prastare civilizacije. Buckova je dandanašnji med prvimi pisateljicami svetovnega imena in njeni 6pi.si se prevajajo ved*o znova v jezike velikih in malih narodov.
»Vzhod in zapad« je v primeri z »Dobro zemljo« bolj povest kakor roman v točnem pomenu besede, saj podaja samo časovno omejen izrez iz življenja dveh, treh kitajskih familij. Poglavitna ideja spisa je že v njegovem naslovu. Vplivi za-padne kulture ali civilieacije, ki predstavlja pri Kitajcih vzlic tolikšni raznovrst-rrrtl jezikov, verstev io običaje;; neločljivo celoto, prodirajo na samo Kitajsko m izp^djedajo počasi, a stalno tisočletno stavbo njihovega socialnega in kulturnega reda. Sinovi odhajajo študirat na Zapad in se vračajo globoko spremenjeni: tudi
fiibuss = Vorschuh ali Oberleder, gornji del čevlja (nartnik, ogla v), ki pokriva nart na nogi.
Urbascv je tedaj veliko, živih in neživih, trije tiče kar v meni, kadar sem obut. Bolj žaltava pa je za Urbase, kadar 60 urbasi na čevljih brez podplatov, kakor poje o tem narodna pesem šaljivka. Preden jo zapišem, pripominjam, da je ni v Štrekljevi zbirki naših narodnih pesmi. Menda je Štrekelj ni vzel v zbirko, ker je zeio kratka, pa še pri tej njeni kratkosti bi moral uporabljat, pike. da bi ne bilo spotike.
Pri navedbi se bom tudi jaz držal merila- ki so ga vsilili Štreklju drugi, ki o narodni pesmi niso umeli ne dosti ne malo n samo to> da se jim je zdela narodna vča&ih majceno nerodna. Pa so mu učenjaku črtali, strigli, rezali in preprečevali delo, kakoT je to pri nas navada da nvzarijo babice, mizar pa babičuje — samo, da ne bo pohujšanja tudi v znanstvenem delu. Narod pa vsakodnevno govori m poie. pa nič ne misli na pohujšanje in ga tudi ne opazi. Že nekaj let zaman stikam za snopiči Štrcklje-vih narodnih pesmi, pa jih ne morem .zbrskati
na domačih tleh ne morejo več zatajiti svojih kritičnih pogledov na častitljive, vendar nevzdržne oblike tisočletne tradicije. sloneče na kultu prednikov in popolnem patriarhatu kitajske rodbine. Začenjajo ločiti lepoto domačnosti in estetsko tankočutnost kitajskega človeka od zastarelega praznoverja, zvestobo kitajskemu duhu od praznega, neživljenjskega formalizma. Tako nastaja prav pod zapadnimi vplivi tudi prj Kitajcih problem »očetov in sinov«, spor med starim in novim. Nekdanji rodovi ga niso poznali, saj je samo tako bilo mogoče ohraniti staro kitajsko civilizacijo toliko vekov skoraj nedotaknjeno od sprememb oblike in duha.
V romanu »Vzhod in zapad«. ki je spisan v prvj osebi, kot pripovedovanje Kitajke ženski z zapada. je ta značilni konflikt dveh civilizacij poosebljen in prikazan v nekaterih osebah iz zelo premožne rodbine, ki živi v nekem mestu Srednjega kraljestva že pet sto let. »Nobeden teh vzvišenih ni bil .moderen', niti ni želel postati. Vsi so živeli v miru in dostojanstvu, prepričani, da je tako prav.« Kwei-lan, ki to pripoveduje, je vzgojena v vseh navadah in običajih imenitne družbe, kjer je vse določeno po predpisih in običajih: ne le obleka in lepotičenje, kar tudi v Evropi določa in izenačuje vsemogočna ženska boginja Moda. marveč tudi stiki z ljudmi, celo s starši in brati, tako da je treba natanko vedeti, v kako razdaljo se smeš postaviti. kdaj črhniti kako besedo, kdaj se nasmehniti. Naravnosti in spontanosti so dane kaj tesne meje. Iz romana izvemo, kako živi ■— v duhu častitljivih izročil — taka kitajska imenitna rodbina. Mož si je
od nikoder, čeprav bi rad pošteno plačal In b3
še srčno hvaležen prodajalcu.
Ko smo otroci bosi cepedrali v vaško šolo iz štirih sorodnih si urbasovskih dpižin, so nam drugi takole nagajali in nas pohujševali:
Pleši, pleši za en groš. Kok' bo plesov, ker je bos. Urbas brez podpiata s palcem dr.. šlata.
Pa se nismo nič razburjali, ker je večina tudi brozgala po cestnem blatu. Tako smo že kot majhni šolarčki vedeli, kaj pomeni naše ime.
ln vsemu navkljub resno dvomim, da se prav tako pravilno glasi to ime. Imamo namreč Ver-bajse in Vrbajse, navedel pa bi vam lahko tudi celo vrsto starejših kmečkih znancev, ki so me vedno klicali za Vrbasa. Živa govorica in izreka dajeta imenom šele pravi zvok in barva Izreki bi sc morala prilagoditi tudi pisava. Kajti tudi tukaj velja izrek, da je ljudski glas božji glas, ki ima vedno veljavo in pravo zadene. Morda pa bi se potem našla kakšna razlaga v našem jeziku tudi za Vrbase?
■ ■Hl'11 ■lIBIIII -
vzel za ženo tisto, ki so mu jo določili
starši, a ti zaročajo med seboj že otroke in jih vežejo za vse življenje, zakaj človek se na Kitajskem narodi zaradi rodbine in živi zato, da zapusti rodbini potomce, ki nadaljujejo rod: taka je volja prednikov, ki tudi mrtvi vplivajo na usodo ljudi. Toda mož se za tak prisilen zakon odško-duje z drugo, tretjo ali četrto, po potrebi tudi še nadaljnjo ženo, ki jo izbere po svojem okusu. Te žene so priležnice, zato je tudi hierarhičen in pravni položaj njih in njihovih otrok dokaj drugačen, nego pri prvi ženi in njenih otrocih. A tudi prva žena ie možu strogo pokorna; v vseh svojih odnosih do moža. do otrok in družbe izvršuje vsa neizprosna pravila, ki urejajo družinsko sožitje. Ves sistem sloni na požrtvovalnosti žen in otrok, ter podpira moško uživaštvo. kakor je to Buckova živo opisala v dveh markantnih osebah svoje povesti: v očetu in materi lepe Kwei-lan.
Toda mladenič, ki so ga starši namenili za moža te deklice, je študiral na Zapadu, dovršil medicino in se vrnil v tradicional-, no, s tolikimi predsodki in praznoverjem obdano kitajsko okolje s takimi pogledi in nazori, kakor jih more imeti moderno šolan zdravnik. Vzame si Kwei-lan. vendar vidi v tem kitajsko vzgojenem dekletu žensko lutko, ki ji v poročni noči zabrusi v obraz: »Prisiljena si bila v to, prav tako kakor iaz«. Zakonca ne konsumirata zakona in živita vsak zase; mladi mož se bavi samo s knjigami in bolniki, a Kvvei-lan ga zaman zapeljuje s tradicionalnimi sredstvi kitajske ženp Pisateljica opisuje prav živahno nasprotja tradicionalnega in na zapadu izšolanega okusa. Šele, ko si razveže noge (Kitajke si jih pohabljajo. da bi imele kar najtanjše noge), se z možem zbližata, in čim bolj ste žena prilagojuje njegovemu okusu, bližja si postajata; tako
čigar bogati rudniki so zahtevali za izkoriščanje številno delavstvo.
štiri sto let so može, žene In otroke odtegovali vsemu, kar so poznali in ljubili, ter jih prodajali tujim trgovcem na afriških obalah. Med prevozom po morju so jih uko-vali v verige, tako da je bil pogosto živ človek priklenjen na mrliča. Nepristranski zgodovinar Bankfort navaja, da so med prevozom 3,250.000 ljudi pometali v morje 250.000 mrtvecev, medtem ko je ostanek doživljal tihe tragedije na riževih poljih in trsnih nasadih.
Takratna mogočna španska vlada je Izdala deset pooblastil za prodajo 500.000 ljudi.
Sir John Hawkins je bil leta 1502. odjadral v Afriko, da nakupi sužnjev, ki bi jih potem prodajal v Zapadni Indiji. Njegova ladja je bogoskrunsko nosila Jezusovo ime. Protestantska kraljica Elizabeta ga je za uspeh nagradila s tem, da mu je darovala uklenjenega črnega sužnja.
Sadjarstvo v Nemčiji
Zadnje popolno štetje sadnih dreves je bilo v Nemčiji leta 1938. Od tedaj smo navezani samo na vsakoletne cenitve glasila nemških sadjarjev. Po zadnji presoji v začetku letošnjega leta je zdaj v Nemčiji 118.9 milijona sadnih dreves, nasproti 165.9 milijona v letu 1938. število sadnih dreves se je pri 47 sadnih vrstah, bolj ali manj skrčilo. Najobčutnejše je nazadovalo število breskev, sliv, češpelj in laških orehov. Najbolj je nazadovalo število dreves v pokrajini Brandenburg, na Saškem in na Bavarskem, škoda je bila brez dvoma občutna, toda zaradi zadnjih hudih zim zdaj ni več računati z izgubo. Oblastva si prizadevajo število sadnih dreves spraviti spet na prvotno stanje.
Radio Ljubljana
TOREK, 20. julija 194S/XXI.
7.30 Lahka glasba — 8.00 Napoved časa — Poročilo v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Nape vi in romance — 13.00 Napoved časa
—	Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih f Sil v slovenščini — 13.12 Orkestralno glasbo vodi dirigent Gallino — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Simfonična glasba — 15.00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plošče »La Voce del Padrone — Columbia« — 19.30 Poročila v slovenščini
—	19.45 Politični komentar v slovenščini
—	20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Koračnice — 20.50 Koncert Adamičevega orkestra — 21.30 Komorna glasba — 21.45 Orkester pesmi vod] dirigent Angelini — 22.10 Predavanje v slovenšični — 22.20 Klasični orkester vodi dirigent Marino — 22.45 Poročila v italijanščini.
Parlamentarne volitve v Švici
Iz Berna poročajo, da bodo volitve v narodni svet 30. in 31. oktobra. Na podlagi zadnjega ljudskega štetja bo narodni svet štel 194 članov, medtem ko jih je imel zdaj 187.
dobita otroka in mlada mati opušča tudi v tem pofledu kar se da stare običaje, prilegajoč vzgojo otroka zapadnjaškim načelom. Vse to seveda ne gre brez konfliktov s starši, predvsem z materjo, ki predstavlja v hiši duha starokopitne družinske tradicije in ki ne more preživeti vdora zapad-njaških vplivov v zatohlo ozračje kitajske rodbinske konservativnosti
Poglavitni revolucionarec v rodbini pa je Kwei-lanin brat, ki si kot sin edinec iz prvega zakona izsili dovoljenje za študij v Ameriki. Od tam privede s seboj mlado, lepo, energično Američanko, s katero sta se v Novem svetu poročila, pač v silno pohujšanje matere in ostale rodbine, kj sicer ne vidi v tem zakonu obveznega akta, kajti za Kitajca veljajo samo zakoni njegove dežele. Trdovratno in sovražno se upira rodbina tuji krvi. ki se ji vsiljuje, zahtevajoč, da mladi mož odpošlje tujo ženo v njeno domovino in vzame dekle, ki mu je bilo določeno že v zibelki. Rodbina zahteva, da ji da s kitajsko ženo sina kot svojega prvorojenca in zato pravega nadaljevalca rodbinske linije. Vse to pa se razbije na ljubezni mlade dvojice in na nravni veličini »tuje žene«, zlasti še, ko dobi le-ta otroka. Zdaj ga rodbina izključi in razdedini. Toda mladi mož. ki je že prerasel predsodke in zastarelosti svoje domovine, več ne klone: postavi se na svoje noge in gre iz gnilega rodbinskega razkošja v spremstvu ljubljene žene na pot dela in skrbi, da ustvari novo rodbino s svobodnejšimi in čistejšimi nravi. Rodbino. ki bo sinteza vzhoda in zapada. Z njo tudi temu ustrezajočo novo civilizacijo, ka-li? Kwei-lanin soprog ki sam ustvarja zoper okolje in gorž njegovih predsodkov tako rodbino, odobrava možatost in doslednost novega kitajskega izobraženca. »Ne dovoli mi, da bi se česar koli okle-
V slovo Marcelu Grudnu
Dobri Marcel, niti petkrat se ni rodilo in poslovilo sonce- odkar si se nasmejan in veselo razpoložen vrtel med vrati, si mel roke in živo govoril. Vidim Te odhajajočega po elegantnem poklonu v sosedno sobo. Ta slika mi bo ostala v trajnem spominu. Od takrat so se vrata med nami za večno zaprla. Ti ffl odšel v poljane življenja utrujenih, v naročje Tvoje toliko ljubljene matere. Kako si se vedno otroško veselo pripravljal za pot na jug, ko je bila še polnoštevilno zbrana Vaša družina, tako srčno si želel, da počivaš v večnem snu blizu obale sinjega morja, na robu večnega Carsa, v okolici Tvojih najdražjih.
Ti odhajaš, nas pa zapuščaš same. Ti, dragi Marcel, ki si nam bil eden najboljših tovarišev. sodelavcev in družabnikov, se seliš sedaj v najtoplejšem letnem času v smer, kamor letijo ptice selivke. Prezgoden je Tvoj odhod. Selivci odplavajo v to smer šele v jeseni, ko> se napovedujeta pri nas težka rosa in nestrp-Ijiv mraz.
Dobro veš, kako radi smo Te imeli številni prijatelji. Bil si najboljši med nami. Tvoj ljubezniv nastop, Tvoje prijazne besede in Tvoja odkritosrčnost so naglo osvojili vsakega. Imel si mnogo, mnogo tovarišev, ki so Te hoteli imeti v svojem krožku. Bil si vesten in sposoben uradnik. Iz ust Tvojih predstojnikov je prihajala o Tebi le odlična ocena. Bil si nam vedno najboljši tovariš.
Mi vsi, ki smo se poslednjič poslovili od Tebe. čutimo v svojih vrstah ter v vrstah vseh tovarišev in sodelavcev veliko vrzel. Manjkal nam boš vsikdar in povsod.
Naj Ti krije spleteno belo cvetje Tvoj pre-rani grob, naj daje poletni plaviš senco Tvor jemu poslednjemu domu, naj opaja duh naših nageljnov Tvojo tiho domovanje...
Počivaj mirno, Ti naš dobri, zlati Marcel!
J. J.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh Iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne make 3.90 lire za kg; enotna pšen«čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 Ure; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 88C g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehld roblancl (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotne milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Naročite se na »Dobro knjigo«!
pala samo zaradi tega, kar je staro. Trdno naravnava moj pogled v bodočnost. Pravi:
,Vse to moramo pustiti, ljubezen moja! Nočeva, da bi najinega sina oklepale stare. nepotrebne stvari!'«
Tako zmaguje na vzhodu to, kar je zdravo in napredno, ter ruši večtisočletne predsodke, kj izvirajo iz nevednosti, sta-rokopitnosti in trdovratnosti privilegiranega socialnega stanja. Zapad je vrgel na vzhod kvas svojih idej in te dvigajo okorelo raven vzhodne kulture prav v času, ko se zapad, ^oln notranjih nesoglasij in dvomov o sebi, sam zvija v krčih svoje težke krize.
Roman Pearl S. Buckove »Vzhod in zapad« je spisan s tistim rahločutnim, ponekod z liričnim tkivom prepletenim psi-hologizmom. ki sploh odlikuje romane te odlične pisateljice.
Tako je »Dobra knjiga« izdala svojo deseto knjigo, izmed katerih so tri že popolnoma razprodane, ostale pa si s svojo tehtno in lepo vsebino vedno znova pridobivajo množice hvaležnih bralcev.
Sodobna italijanska glasba
Italijanska glasba je po svoji posebni značilnosti svetovno znana. Ves kulturni svet pozna imena Rossini, Mascagni, Verdi m Puccini. Poznanje teh imen sodi med zahteve, ki jih imamo danes do slehernega povprečnega in-teligenta. Manj znana je izven ožjega italijanskega kroga doba. ki je bila pred slavnim razdobjem italiianske opere in ki sledi po njenem raze v rtu.
Italijanski glasbi so pripisovali izključno gledališko funkcijo, dasi je imela velik pomen tudi na področju polifonične in instrumentalne glasbe. Treba je samo omeniti imena Monte-verdi. Palestrina, Sanmartini. Ti so ustvarili še pred slavno dobo italijanske opere velika zbo-zgvsfca in simfonična dela. Bilo je Sto gcav m*
k®d s® naše taltiarise rastline
Večina naših kulturnih rastlin je u vseh mogočih daljnih krajev, z vzhoda in zahoda, severa in juga priromala v naše kraje. Napisali bi kihko lep del zgodovine, če bi mogli ugotoviti kdaj in kako je prišla ta ali ona rastlina, k nam, kako so se prinešene rastline v naših krajih udomačile ter prilagodile podnebju in zemlji, kako so jih gojitelji izboljšali in plemenitih.
Jugovzhodna Azija in Mala Azija, Afganistan, Turkestan in Pamir so domovine skoraj vsega našega sadnega drevja, pa tudi mnogih zelenjadnih sort. še dandanes rasto v gozdovih navedenih dežel prvotne jablane, hruške in češnje, okrog k2terih se ovija divja vinska trta. Iz vzhodne Azije, iz Siama so prinesli k nam breskve, iz Kitajske rabarbaro. Abesinija je prvotna domovina pšenice. Tu je tudi prvotna domovina skoraj vseh egiptovskih kulturnih rastlin.
Leta 1720. je pripeljala neka jadrnica prve debeloplodne jagode. V Versaillesu so jih križali z onimi iz Virginije in domačimi gozdnimi sortami ter vzgojili razne nove sorte, ki so sedaj razširjene po vrtovih in velikih nasadih vseh kulturnih dežel.
Severni del Južne Amerike (Peru) je domovina paradižnikov, fižola in krompirja. Za mraz tako občutljive buče so doma iz tople severne Mehike. Domovina zelja je Egipet.
Tuli naše cvetlice in lepotično grmičje, ki raste po naših vrtovih, nam predstavlja širni svet v malem. Kdo ne pozna krasoto in različnost cvetja raznih dalij, dokler jih na jesen ne zamori prezgodnja slana. K nam so jih pripeljali pred dobrima sto lati iz tople Mehike. Seveda so bile prvotne dokaj preproste in skromne. Znanje vrtnarjev in ljubiteljev cvetic jih je dvignilo na današnji prestol.
Amerika nam je dala lepo zbirko raznih cvetic, posebno trajnic. Kdo ne pozna raznih sončnic, floksov ali plamenic, volčjega boba, zlate rozge, trebuhovke, raz-UčnJh orlic, raznobojnih jesenskih aster, galjardij in drugih. Iz Amerike so doma skoraj vse vrste, karmaij vidnih in 2 do 3
m visokih kaktej in prav tako različnih cvetov. Iz Brazilije so prinesli k nam petunije, iz Bolivije in Pema begonije. Domovina fuksij je Cile. Ime pa je dobila ta rastlina po nemškem raziskovalcu Fuchsu.
Iz Afrike, in sicer z rtiča Dobre nade so presadili v naše vrtove nežne višnjeve lobelije, rdeče pelargonijo in iz južnih vročih step mečnice (gladiole).
Pred dobrimi 200 leti so prinesli k nam iz Azije, in sicer iz Japonske krizanteme, ki so tam cvetele žc pred Kristovim rojstvom. Japonska nam je daJa tudi razne lepotične češnje.
Kdo se ni razveselil v zgodnji spomladi višnjevo cveteče in blagodišeče lipovke. Ali je kdaj pomiril, da je doma iz Perzije, ki so jo pripeljali koncem 15. stoletja iz Carigrada na Dunaj.
Koliko raznovrstnih cvetic je prinesenih iz daljnjih dežel niti več ne vemo. Lepe binkogtnice so iz daljne Kitajske, dočim je rumeno cveteči mak iz Islandije. Ob zidovih in na balkonih se spenja gliclna, polna grozdas'tih višnjevih cvetov. Tuii njena domovina je Kitajska.
Jegliči in primule so prinešene z visoke Himalaje in Kavkaza. Drobni pečnik, s katerim obrobljamo vrtne gredice, je z obal Vzhodnega morja. Rrizne zvončnice so iz Dalmazije. Posebno na sklanjnkih so [ pogostokrat zbrane rastline iz najcddalje-nejših krajev sveta., ki so se v teku let udomačile in prilagodile naši zemlji in našemu podnebju.
»ka trgovina s siižaiji
Proti koncu srednjega veka je bilo suženjstvo domala izginilo iz Evrope.
Toda dva pomembna dogodka sta uničila mogočno moralno silo in izpostavila prebivalstvo doslej neznani bedi. Prvi dogodek je bilo potovanje do obljudenih barbarskih obalnih narodov, pri katerih je bilo kupče-vanje z ljudmi splošno v navadi. Drugi dogodek je bilo odkritje »novega sveta«,

Apparecchio incursore nemico abbattuto dalle batterie contraeree neiritalia merl-dionale — Sovražno letalo, ki so ga sestrelile protiletalske baterije v južni Italiji
Schleramento <H artlgUerle oontmeree — Razvrstitev protiletalskih topov
Vzhod in zapad
ika
*	Vladni prispevek za protiletalsko zaščito in zaklonišča. Iz Rima poročajo, da znaša dosedanji denarni prispevek italijanske vlade za protiletalsko zaščito z zaklonišči vred 2 miLjardi 46 milijonov lir.
» 28. obletnica bitke pri Podgori. V po-
neleljek 19. t. m. so obhajali v Goriziji in okolici 28. obletnico bitke pri Podgori. V tej bitki so prejeli prostovoljci iz Julijske Benečije svoj ognjeni krst. Na predvečer slavncsti, v nedeljo 18 julija je položi, a organizacija borcev iz svetovne vojne na krsto Scipija Slatapera spominski venec, v ponedeljek zjutraj pa je bila žalna spominska svečanost pred kostnico v Oslaviji. Sodelovali so predstavniki Stranke, vojaških in civilnih oblasti, posebno številno pa so bili zastopani karabinjerji.
*	Smrt predsednika milanskega sodišča.
Na neki kiiniki v Paviji je umrl te dni prof. comm. Virg.lio Feroci, svelnik kasacijske-ga sodišča ter predsednik porodnega sodišča v Milanu. Pokojnik je učaka.1 52 let ter je bil znan tudi kot odličen pisatelj v juri-dični stroki.
*	Smrt viteza železnega križa. Na vzhodni fronti je padel letalski krJelni vodja stotnik Bernhard Wutka. Odlikovan je bil z viteškim križcem železnega reda.
*	Pogreb prof. Borghija. V Triestu so pokopali te dni profesorja kemije Carla Borghija, ki je poučeval v višjih razredih srednjih šol v Triestu. Podlegel je dolgotrajni bolezni. Prosvetno gibanje v Triestu je izgubilo s pokojnikom odličnega zastopnika.
*	Nagrade poljedelske banke za drugo žetev. Fašistična konfederacija poljedelcev je pri ministrstvu za poljedelstvo in gozlove izposlcvala raepis natečaja, ki prelvideva razdelitev žetvgnih nagrad med pridelovalce druge letine v znesku 200.000 lir. Nagrade bodo prejeli najuspešnejši pridelovalci druge letine.
*	Razstava mladinske umetnosti v Fiu-mi. V domu GILa na Fiumi je bila te dni cdprta razstava mladinske umetnosti, ki sta jo organizirala GIL in GUF. Na raz-Btavi visijo dela srednješolskih dijakov in visokošolcev, večinoma slikarski izdelki.
*	Solidarnost s sicilskimi rojaki v Triestu. Tiskovni urad zveznega tajništva v Triestu je izvedel registracijo vseh v Triestu živečih sicilskih rojakov, ki jim bo Stranka z vsemi sredstvi na razpolago in uslugo v vseh ozirih.
*	Okupacijske znamke »Fiumano-Rupa«. V aprilu 1941 so izdale italijanske okupacijske oblasti za področje Fiume in Kupa posebne znamke s pretiskom. Znamke so bile pri poštnih uradih kmalu pokupljene in pozneje vzete iz prometa. Zdaj je za pretiskanimi jugoslovanskimi znamkami ogromno povpraševanje.
*	Delavnost zavoda »Luce«. Iz Rima poročajo, da je zavod »Luce« dovršil niz novih filmskih posnetkov. Produkcija se vedno bolj povečava, ne glede na omejitve, ki jih nalaga vojna doba. Za posebne potrebe GILa je »Luce« izvršila tri nove filme, poleg tega bosta v najkrajšem času izrečena kinematografom za predvajanje še dva druga filma, ki prikazujeta delovanje italijanskih pionirskih oddelkov. Basilio Franchina je poleg tega napravil posnetke za film »Daljna dežela«. Ta film prikazuje naravne lepote Sicilije.
*	Delavca kaznovanih podjetih ne smejo biti prikrajšani. Sindikalne organizacije so predložile ministrstvu za kcrporacijo v Rimu spomenico, v kateri razlagajo položaj delastva, zaposlenega pri tvrdkah, ki so bile kaznovane zaradi živilskih prekrškov. Spomenica poudarja, da delavci v nobenem primeru ne smejo biti gmotno oškodovani, če se podjetje na ukaz oblasti zapre za kratko ali daljšo dobo. V smislu zakona od 8. julija 1941 je treba vedno skrbeti za to, da delavci redno prejemajo svoje rnezde tudi potem, ko podjetje ne obratuje.
*	Prijava kazeina. Uradni list v R"mu objavlja ministrski dekret od 14. julija t.l., ki določa podrobnosti glede oddaje kazeina. Kazein je treba oddajati pooblaščenemu zavodu, ki bo potem, ko bodo vse zaloge skupaj, začeli deliti tvrukam to, kar jim pripada po industrijskem ključu.
*	Sosvet Bienale v Benetkah. Z Duce-jevim dekretom, ki je bil objavljen v rimskem urainem listu, je bil imenovan nov sosvet Bienale v Benetkah. V sosvetu so
med drugimi: senator graf Volpi <11 Misu-rata kot predsednik, ing. Giovanbattiata dali' Armi kot beneški župan ter dr. FeLice Fulchignoni kot predstavnik fašistične stranke. Za konfederacijo profesionistov in umetnikov je imenovan za člana tega sveta nar. sv. Cornelio di Marži©.
*	Omaka iz smokev. Iz Rima poročajo, da se morajo smokve letošnje letine uporabiti čim največ mogoče za izdelovanje omake iz smokev. Omako bodo uporabljali v pekarnah ter jo bodo dodajali krušnemu testu.
*	Pošten najditelj. Vojak Ottavio Fon-
zi je šel v petek proti večeru po rimskem Corsu Italija. V bližini trga Fiume je našel na tleh listič potiskanega papirja, ki se mu je v prvem trenutku zdel brez vrednosti. Kljub temu ga je pobral. Ko si je listič natančneje oglelafl, je spoznal, da drži v rokah ček za 136.000 lir. Mož je odnesel ček v vojašnico ter ga je izročil svojemu poveljstvu, ki je obvestilo o najdbi pristojne oblasti.
*	pohabljenci, žene in otroci se vračajo
iz Vzhodne Afrike. V raznih pristaniščih Vzhodne Afrike se je te dni vkrcalo na štiri ladje večje število pohabi jenih moških, žensk in otrok, ki se vračajo iz Afrike v Italijo. Tako je motorna ladja »Satumia« naložila izseljence v Mogadisiju, ladje »Vulcania«, »Giulio Cesare« ter »Duilio« pa so prejele na krov potnike v Massaui. Prvi dve ladji sta že na poti, drugi dve pa pričakujejo v Italiji v teku desetih dni.
*	Prijava živine. Popis živine Se mora po na.redbi pristojnega ministrstva izvršiti v Italiji od 20. do 26. julija. Kdor ne bi oddal seznama pop'sane živine do tega dneva, zapade kazni.
*	Prisotnost duha mu je rešila živl,jenje.
Potnikj iz Reggia Eni lije pripovedujejo, da so bili prče prizora, ko je 19 letni Tol-mino Trctti iz Ancone prečkal železn škl tir v trenutku, ko je po njem prhrumela lokomotiva. Videč, da se lokomotivi ne more izognit', se je Trotti vrgel med tračnice, tako da je lokomotiva z vlakom od-brzela preko njega, ne da bi ga najmanj poškodovala. Prisotnost duha je mladeniču rešila ž;vljenje.
*	Zid se je zrušil na delavca. V Milanu se je na 36 letnega delavca Gastona Azza-rija zrušil zid neke podrte hiše. Ruševine so delavca tako poškodovale, da je podlegel ranam.
*	Smrt med ribolovom. 651etni ribič Pietro Dazzan iz Pissarelle je te dni lovil ribe. Med tem, ko je čakal na plen, ga je nenadoma obšla slabost, da. je izgubil ravnotežje, padel v vodo in utonil.
*	60.000 lir je izgubil med vožnjo z mo-tociklom. Milanski trgovski agent Luigi Dufara je bil na poslovnem potovanju s svojim motociklom. Me i potoma se je us' a. vil v nekem kraju pri Borgomaneru, kjer je pogrešil torbico, v kateri je bilo 63.003 lir. Nazadnje se je pojasnilo, da sta torbico zmaknila dva fantiča, ki sta si razdeli a bankovce na polovico, nato pa šla z denarjem domov ter izročila gotovino svojim staršem. Dufara je stvar naznanil policiji, kamor pa so starši obeh mladoletnikov medtem že prinesli denar.
*	Draga kopel. V Astiju sta se Giusep-pe Corona in RinaMo Aschiero zaradi vročine hotela odk opati v vodah Tarnrira. Na bregu sta se slekla ter izročila obleko z vsem, kar je bilo v njej, v varstvo neznanemu človeku. Ko sta se v vodi osvežila in okopala, sta zopet prišla na breg v dobri veri, da se bosta lahko oblekla in odpravila naprej. Toda ve lili o je bilo njuno razočaranje, ko sta videla, da ni bilo na bregu ne njune obleke ne moškega, ki sta mu obleko, v kateri je bilo 2.400 lir, izročila v varstvo.
*	Huda obsodba zaradi tatvine. SorlFče za zaščito države je dne 19. jun ja izreklo obsodbo proti nekemu delavcu, ki je bil zaposlen pri deiu na železnici ter je cb tej priliki poškodoval več gum pri zavo.ah v železniških vagonih. Zaradi saboažnega čina in tatvine, izvršene po sabotaži, je bil delavec obsojen na 11 let ječe, 3.000 lir globe ter na izgubo državljanskih pravic.
*	Zaradi ponarejanji menic aretiran grof. V Benetkah je bil te anj aretiran grof Giu-seppe Castelli, star 44 let, ki so ga zaprli zaradi ponarejenih meric v znesku 1,150.000 lir. Aretiranec je pripisal k menici, ki so je glasila na 150.000 lir, spredaj številko 1 in s tem dvignil vrednost menice za cel
dobje; za njim je nastopila doba opere z nesmrtnimi imeni Rossinija, Verdija in Puccinija, nakar se srečujemo s tretje generacijo, ki se začenja z dvema mojstroma — z Martuccijem in Sgambatijem. Začetki te nove generacije nam niso posebno oddaljeni. Nje prve korenine so pognale nekaj let pred svetovno vojno. Omenjena dva mojstra sta se predvsem trudila za vrnitev italijanske muzike na področje instrumentalne glasbe.
V ostalem svetu so nastale medtem v glasbi nekatere spremembe. V Nemčiji je prehajala germansko-vvagnerijanska smer v straussovsko simfonično pesnitev, na drugi strani po je De-bus6yjev impresionizem dajal nove stvarjalne izpodbude. V takem položaju je bilo italijanskim skladateljem teže najti svoje pravo mesto. In prvi. ki so imeli uspeh zato, ker so pokazali pogum iti samosvojo pot, so bili Mali-piero. Casella in Pizzeti. Posebnost teh treh mojstrov je v tem, da jim je uspelo dati glasbi lasten izraz, ki se je razločeval od barvite harmonije. tako značilne za francoski impresionizem. Ti trije skladatelji so določili itaFjanski glasbi novo smer. ki se je navdihovala ob naj-tipičnejsih primerih italijanske instrumentalne glasbe 16., 17. in 18. stoletja. Ttalijanstvo te glasbe se kaže v jasnosti melodijske zgradbe-podprte s harmoničnim bogastvom To pa je samo ena karakteristika glasbene tvorbe teh skladateljev; prnesli so nredvsem ritmično živahnost, ki je bila važna prvina italijanske glasbe 18. stoletja. Vzlic temu je delo teh mojstrov predstavljalo nekako reakcijo na glasbeno tvorbo prejšnjega stoletja. Če so romantični skladatelji včlenili glasbo v sfero ostalih duhovnih umetnosti, so jo ti italijanski skladatelji zopet privedli na pravi tir, ko so jo sprostili nevarnih prvin in vplivov. Vse, kar je bilo opisovanje ali definicija duševnih pojavov, ni več dobilo izraza v stvaritvah mlade italijanske šole, ki je hotela imeti muziko in samo muziko.
Ti skladatelji, h katerim lahko pridružimo še druge, kakor Respighija in Alfana. so bili izhodišče najrazličnejšim smerem. Danes nudi italijanska glasba bogato podobo stvarjalne Je-jalnosti.
Najmlajšo generacijo glasbenih stvarjalcev označuje značilna pestrost, in sicer v načinu izražanja prav kakor v formi. Gotovo bi zanimalo, v čem se razločuje tvorba mlade italijanske skladateljske generacije od sodobne glasbene tvornosti v drugih deželah Tu "e treba opozoriti na t:pičen pojav našega časa, da se namreč vsa umetnost prilagojuje svojim duhovnim začetkom Pri vseh narodih sc najizrazitejša tista dela. ki segajo k tradiciji lastne domovine.
Mladi skladatelji Goffredo Petrassi, Luigi Dallapiccola in Margola so odličen dokaz zato, kako umejo močne umetniške osebnosti ustvarjati v duhu, ki se razločuje od mednarodnih struj in od vplivov, s katerimi učinkujejo veliki mojstri. Navedeni trije mladi skladatelji so lahko ponosni da so prinesli v italijansko glasbo pozitiven donesek v obliki izrazitih in samoraslih del.
Ko si nekoliko natančneje ogledamo skladbe nekaterih značilnih skladateljev zadnje generacije, na primer Petrassija in Dallapiccola. opazimo na prvi pogled, da se v obeh postavah pretaka skupna kri tradicije italijanskega glasbenega duha. Najprej je treba podčrtati pri obeh skladateljih to, kar je bilo vsekdar značilno za italijansko umetnost: bistvenost glasbenega izraza. Pri obeh umetnikih govorimo o bistvenosti, ker poteka njuna umetnost iz potrebe izraza: je bolj manifestacija čustva kakor volje Ta izraz pa ima obilne dinamične in plastične prvine; hrbtenica vsega dela je ritmični dinamizem. Dela, kakor so Petrassijeva »Concerto«. »Salmo«, »Magnificatc in »Coro dei Morti«, nam nudijo krasen dokaz, kako ume umetnik združiti znake svoje jasne in izrazite osebnosti z najboij zdravimi tradicijami. Luigija Dallapiccola skladbe, ka-
min Jon »r. Prizadeti ao prišU stvari na
sled in ao krivca izročili državnemu tožilstvu,
»DOLOREX« tablete proti glavobola. —
V lekarnah Lir 2.50.
IZ LJUBLJANE
u— Se vedno sončno vreme, že dober teden se vrstijo topli poletni sončni dnevi. Težko se je vreme ustalilo, zdaj pa tudi noče popustiti, čeprav je zračni tlak ol prejšnjega tedna padel za dobrih 5 mm in je barometer v nedeljo popoldne padel ie na 760 nun. Res so se tedaj na jugozapadu zbirali grozeči oblaki, ki pa so do Ljubljane prinesli le nekaj kaplic dežja. Cez dobro uro se je nebo začelo spet jasniti in je potem sonce do večera toplo prigrevalo. Včeraj' zjutraj je izgledalo, da se bo vreme poslabšalo, tola že kmalu dopoldne je po-sijaio sonce. V ponedeljek je bilo izredno toplo. Termometer je zabežil zjutraj naj-, nižjo temperaturo 19" C, najvišja toplota v nedeljo čez dan pa je znašala 28.8<> C.
u— Poroka, v nedeljo popoldne sta se
v frančiškanski cerkvi poročila gdč. Vida Vovkova in kapetan g. Ivo Sladovič. No-vopOročencema iskreno čestitamo!
u— Na Državni dvOrazredni trgovski šoli v Ljubljani se je vršil završni izpit od 28. junija do 17. julija 1943. K izpitu je prišlo 66 kandidatov in kandidatinj. Izpitnemu odboru je predsedoval g. inšpektor Francesco Spazzapan. Kandidati(nje) so opravili izpit a) z odličnim uspehom: Hubad Darja (opr. ustn. izp.). Hubad Slava (opr. ustn. izp.). Soline Marija. Hajnri-har Jelka, Kislinger Sonja, Lumir Tatjana; b) s prav dobrim uspehom: Bergant Anton, Kavčnik Ivan, Košmerlj Franc, Kumo Franc. Šircelj Franc, Verlič Janez, Bač Viktorija, Boje Pavla, Hribernik Vida, Korenčan Vida, Kosec Božidara. Kovačič Cvetka, Krušič Ivana. Merčun Majda, Mi-klavčič Marija. Šipelj Emilija, Cek Štefanija, Čuš Milena. Habjan Zofija, Hvastja Marija, Jereb Stane, Jug Mira, Macarol Slavica. Obranovič Marija, Okretič Ivana, Oven Amalija, Steiner Vida, Skerjanec Draga, Umek Romana, Zabkar Jožica; z dobrim uspehom: Cerk Ivan. Jakop Vinko, Kraje Viljem, Levstek Jože. Svetlič Stane. Bohm Marija, Juntes Draga, Krže Ema, Lavrič Ana, Pezdir Angela, Sedej Vekoslava, Šinkovec Blanka, Trampuž Amalija. Zor Marija. Eržen Marija, Glavač Zvonka, Jalovec Vera, Jerman Amalija, Maurer Editha, Slapar Valentina, Mergenthaler Dora; z zadostnim uspehom: Šavs Jože, Vadnal Kazimir. Breceljnik Veronika. Lenče Ana, Skubic Antonija, Šu-šteršič Draga. Tri kandidatinje so bile odklonjene za 3 mesece. — Delodajalci, ki žele dobiti dobre nove pisarniške moči, naj se obračajo na ravnateljstvo Državne
DRAMA
Torek, 20. julija ob 19: Stari in mladi. Red
Torek.
*
Zadnja predstavo, Medvedove igre »Stari
in mladi« bo v torek za red Torek. Oseba: Jamnk — Lipah. France — Presetnik, Mi-ca — Starčeva, Meta — Simčičeva, šepar — Gale, Tine — Verdonik, Alera — Mira Danilova, Kragelj — Gcrinšek, Blaže — Bratina. Režiser: M. Slirbnšek.
OPERA
Torek, 20. julija, ob 19: Tiha voda. Red B. Sreda, 21. julija, ob 19: Mrtve oči. Rsd
Sreda.
Četrtek, 22. julija ob 19: Madame Butter-fly. Red Četrtek.
-=»: »< n r rmmn H »i i ■ i >f »T nm;Hfm>tt'».?n »n *: -1 wt:timft»nHfH«WTnfit?mimg>H»n^iaHiWMWMHiwwHWMMWU.ai»w
NAROČITE SE NA ROMANE
DOBkh KNJKiE
lliiillllUilllUillllll!:iiil|>lllili,:lllii!lli:!l),ii:,n.li.»iiii..,u.
...................................................
dvonazredne trgovske šole v LJubljani — Prijave za I. in II. razred šolskega leta 1943/44 sprejema ravnateljstvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani v teku avgusta 1943 med 9, in 11. uro. Natančnejša navodila so objavljena na raz-glasni deski.
u— Islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja — opisuje pestrosti eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik in je ielo pravkar izšio v založbi Knjigarne fisK^vne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul 3.
u— Mesto cvetja na grob pok. g. Tanje Ehrlich daruje gospa Mfirjana Lavrenčič Lir 100 za slepe.
u— Domač4 vezila znamke »Naše«, Ančkam. Danicam, Marjetam, Magdalenam, Jakobom. Nacetom ima Klein, Wol-fova ulica.
Z Gorenjskega
življenje in smrt na Jesenicah. V prvem polletju letošnjega leta je bilo zaznamovanih na Jesenicah več rojstev kot smrtnih primerov. Rodilo se je 165 otrok, umrlo pa je 71 ljudi. Porok je bilo v prvih šestih mesecih 57.
žrtev materinstva. Dne 5. julija je umrla na posledicah poroda Kristina Fureder-jeva, soproga radovljiškega župana. Poko. pali so jo na pokopališču v Kranjski gori. Na zadnji poti jo je poleg sorodstva spremljala množica ljudi. Darovanih je bilo mnogo vencev in šopkov cvetlic.
V	Črnučah so nedavno počastili zmagovalce v športnem tekmovanju HiUerjeve mladine. Vodja Schvveihs je mladeničem in mladenkam izročil spominske igle, ki so si jih priborili, krajevni skupinski vod. ja Seger pa je najboljšemu v vsaki skupini izročil hranilno knjižico.
V	Kamniku so v prvem polletju letos zabeležili 112 porok. V mestu se je rodilo v tem času 64 otrok, umrlo pa je 35 ljudi.
Službeni razgovor v Kamniku. Službenega razgovora prehranjevalnega urada so se med drugimi udeležili deželni kmetski vodja Huber, štabni vodja dr. Santner in deželni svetnik dr. Doujak. Pod predsedstvom okrožnega kmetskega vodje Vint-lerja so razmotrivali vsa stvarna področja, pri čemer so obdelali posebno obstoječe težave. Na apelu uslužbencev, ki je sledil, sta govorila glavni štabni vodja dr. Santner in deželni kmečki vedja Huber.
Smrt v Vintgarju. Zaradi večkratnih neurij z dežjem je močno narasla Radov-na. Pred dnevi je napravila izlet v sotesko tričlanska rodbina z Bleda, ki je vsa našla smrt v deroči vodi. ženo je voda že naplavila, moža in hčerke pa še niso našli.
Dunajske pevke na Gorenjskem. Pred
dnevi je na Gorenjsko prišla pevska skupina dunajskih deklet. Obiskala so Tržič in bolnišnico na Golniku. Z avtom so potem dekleta odpeljali na Ljubelj, zvečer pa je bil prireditev za tržiške meščane. Naslednje dni so dunajska dekleta pela v nekaterih obratih v Tržiču, Kranju in na Jesenicah.
Smrtna nesreča. Na svojem domu se je smrtno ponesrečil posestnik Franc Kosec. Ko je puščal krave iz hleva, da bi jih odgnal na pašo, so ga na dvorišču podrle na tla, pohodile in mu zlomile hrbtenico. Naslednji dan je Kosec za poškodbami umrl. Rajnki je bil vzoren kmet in skrben družinski cče. Zapušča vdovo in 4 otroke.
Spodnje štajersko
Novi grobovi. \ Zagorju je umrl občinski nameščenec Jurij Arh. V Celju je preminil dvorni svetnik in predse lnik okrožnega sodišča v pokoju dr Jože Kotnik. Nadalje je umrl v Celju d rnobranec Franc Ferme. V Mariboru so umrli višji knjigovodja mariborske mlekarne Rudolf Erhard, star 52 let, r.addesetnik Jržef Regoršek in 151etni hlapec Rudolf Iskra č iz Poljčan. V Spodnji Polskavi pri Pragerskem je umrla 60-letna Ivana f-r-e sova. Nadalje sta preminili 2 meseca stara Zofija Bratuša in 33-letna Ana Kraljeva. Na fronti sta padla 22-Ietni grenadir Pepi Heifler iz Maribora in 21_letni podčastnik Ferdinand Bohm iz Ra/-deč.
Ljudsko gibanje v Mariboru. V prvi polovici julija je bilo v Mariboru zabeleženih 99 rojstev, med njimi 60 fantov in 39 de-
kor »Gori di Michelangelo«. Kcncert za k'avir in orkester in »Volo di Notte«, pričajo, da so umetniki zmožni razvoja. četud; jim je lzho-d šče tipična in tradicionalna duhovna zaklad-n:ca naroda.	(Po Lid Nov-.nah.)
ZAPISKI
Nove izvirne slovenske knjige. V Slo.
venčevi knjižnici sta izšli v zadnjem času dve izvirni slovenski novosti: Drugi del trilogije Janeza Jak na »Bobri« (iz življenja ljubljanskih mostiščarjev) in Radis'a-va Rudana zgodovinski roman iz starogrškega življenja »Argcnavti«. V samozaložbi je izšla Joža Tomaž čeva, mladini namenjena legenda »Drvarska Mar ja« z ilustracijami Ježa Beršnka. O teh knjigah nameravamo še pisati.
Cerkveni Glasbenik je objavil v nedavni izišli številki za junij, julij in avgust v zvezi s štiridesetletnico Pijevega Motu-propria članek »Cerkvenoglasbene določbe«; v njem razpravlja o navodilih in odlokih, ki jih je izdala Cerkev glede duha in značaja cerkvene glasbe. Dr. Anton Do-linar nadaljuje razpravo »Pregled slovenske cerkvene glasbe« in obravnava v tem poglavju skladatelje Janka Lebana, Frančiška Sedeja, Janeza Kokošarja, Ivana La. harnarja, Josipa Lavtižarja in Jakoba Aljaža. Stanko Premrl se ob stoletnici Janka škrbinca spominja tega malo znanega in svojevrstnega glasbenika in skladatelja ter prikazuje njegovo glasbeno zapuščino. P. F. Ačko je prispeval informativen članek »Istituto pontifico di musica saera«. številko zaključujejo rubrike: Koncertna poročila (iz peresa S. Premrla), Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo in Razne vesti. Notna priloga prinaša skladbe Premrla, dr. Kimovca in A. Johsta.
Skladatelj BFaž Arnič je pravkar dovršil kcncert za gosli in klavir v treh stavkih.
GaMleje vi literarni spisi, doslej malo znani in omalovaževani ob robu znanstvenega dela velikega renesančnega fizika, matematika in astronoma, so izšli v novi seriji Le Monnierove »Biblioteca Nazi-onale« in postali tako vsaj v izboru dostopni širšemu čitateljskemu krogu. Me-sticova izdaja je že dolgo razprodana, v državni izdaji zavzemajo ti spisi deveto knjigo, ki se ne prodaja posebej. Vneto in marsikje odkriteljsko proučevanje vsemir-skih m fizikalnih pojavov ni Galilea motilo, da se ne b: z razumevanjem in okusom bavil s pesn:škimi stvaritvami. Tako je spisal med drugim daljšo študijo o Tor-quatu Tassu in njegovi poeziji, razpravo, ki zavzema dobršen del omenjene izdaje. Tudi Galilejev primer kaže, da je zanimanje za poezijo in umetnost združljivo z duhom človeka, ki se posveča eksaktnim vedam in matematiki.
Shakespearove sonete Je raztolmačil ln obsežno komentiral Italijanski znanstvenik Benvenuto Cellini v pravkar izišli knjigi: »Vita e arte nei sonetti di Shakespeare eol testo dei sonetti riordinati e commen-tati«. Knjiga je izšla pri založbi »Studium Urbis« v Rimu.
Stota uprizoritev »Hasanaginlce«. Pretekli ponedeljek so v Državnem gledališču v Zagrebu stotifi uprizorili Ogrizovlčevo
dramo »Hasanaginico«. — Delo je režiral dr. Branko Gavella. Naslovno vlogo je igrala Vika Podgorska. Gledališče je bilo prenapolnjeno.
IMIlllHUlHMflURMffi^
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
klet. Umrlo je v tem času 45 ljudi, ir sicer 25 moških in 20 žensk. Poročilo st 33 parov.
Šolanje mariborskih učiteljic. Od 9. do
16. julija je bilo šolanje učiteljic za ročna dela iz Maribora. Navodila in smernice za. delo v prihodnjem šolskem letu sta dali Ana Lorberjeva in Ivana Katzjagerjeva.
Poročili so se v Mariboru avtomehanik Jože Murko in gospodinja Marija Jaušovec, kkparski pomočnik Leopold Kolar in poštna uslužbenka Terezija Golobova, trgovec Pavei Lederer in Angela M jeričeva. delavec Bernard Knez in vrtnarka Irma Pecol-dova, skladiščni delavec Ludvik Krajnc in Jelavka Elizabeta Kiambergerjeva, krojač Rajmund Maher in krojaška pcrmol-nica Jožef in a Pivčeva. zdravnik Boris Vrečko Li nameščenka Inge Rungaldier, krojač Ivan. Friedrich in krojačica Otiiija Kosijeva, upokojenec državnih železnic Štefan Lah. in postrežnica Katarina Cehova, poštni, uslužbenec A/guštin Budler in poljska delavka Marija Palucova, polir Janez Vogrin m tovarniška aelavka Pavla Marond ni. pomožni delavec Jcžef Jauh in Ljudmila. Gundlova, poročnik Jožef Glasbrcnner in. nameščenka Herta Bartova.
Prva sauna na štajerskem. V Trbovljah je tamošnje športno društvo zgradilo prvo sauno na Spodnjem štajerskem. Kopališče je urejeno po finskem vzorcu.
Udeleženci nemškega tečaja iz Ptuja v Gradcu. Te dni so se mudili v Gradcu udeleženci nemškega jezikovnega tečaja, 33 po številu. Gostje so si ogledali znamenitosti mesta, napravili so nekaj izletov v okolico in bili tudi pri predstavi v opernem gledališču.
Otroško slavje v Rogaški Slatini. Preteklo nedeljo je bilo na športnem prostoru v Rogaški Slatini otroško slavje. Igrala je godba, mladino pa je nagovorila ženska voditeljica Ivl.kiauova.
Nesreče. 71_letr.o kočarico Marijo Ma-hajnčevo iz Spodnjega Radvanja je podila krava, pri čemer s: je žena zlomila nego. Pri delu si je poškodovala nogo 541ctna Jozf fina Ga brc v a. S koso se je hudo ranila na roki 22Ietna Marija Peruševa. iz Vutp-liice. S kolesa sta padla m se hudo potik a 11 -letni Mirko Ambrož a. Sv. Jurija in 33-letni Mirko Kl2uzner, ko sta se hotela izogniti z mrvo naloženemu vozu. Ponesrečence so pripeljali v mariborsko b lnišnico.
Smrtna nesreča. 30-letni železniški nameščenec Fr. Karo sc je v četrtek zvečer s. polja vračal domov. Na hrbtu je nosil koso. Na strmem pobočju mu je spodrsnilo, da je padel. Nesreča je hotela, da je priletel naravnost na koso. Rana je bil tako huda, da je ponesrečenec na mestu izkrvavel. Njegcvo truplo so našli šele naslednji dan.
Iz Hrvatske
Promocija na zagrebškem vseučilišču. Za doktorja filozofije so bili promovirani v Zagrebu med drugimi Slavko šarič, Zelj-ko Jirovšek in Ivan Soklič. Za doktorje prava so bili promovirani Mirko Mesaric, Stanko Tkalčič in Vladimir Fišer, za doktorja medicine pa so bili promovirani Marjan Abramovič, Boleslav Slapar in Milan Ramšak.
žetva v požeški okolici. Iz Požege poročajo, da je v tamošnjem okolišu žetev v polnem razmahu. Klasje je polno in zrna jedra. Kmetje imajo povsod že pripravljene mlatilnice.
Javna dela na Hrvatskem. Nemški listi poročajo, da so javna dela na Hrvatskem v polnem razmahu. Prve dve leti je bilo v ta namen izdanih 900 milijonov kun.
Novo vodstvo hrvatskega novinarskega društva. Za predsednika hrvatskega novinarskega društva je bil imenovan ravnatelj in glavni urednik »Hrvatskega Naroda« Ivo Bogdan, za podpredsednika Ivo Mrakovčič, za tajnika Božo šarkanj, za blagajnika Anton Šenda.
Ribarska zadruga v Dubrovniku. Pred dnevi je bila v Dubrovniku ustanovljena ribarska zadruga. Njeni člani so izkušeni ribiči, ki hočejo organizirati zimski ribolov, tako da bo Dubrovnik tudi v teh mesecih preskrbljen z ribami.
Dunajska Opera vabi zagrebško Opero na gostovanje. Uprava Državnega gledališča v Zagrebu je prejela pismo od uprave dunajske Državne opere, v katerem vabi hrvatsko Opero na ponovno gostovanje. Hrvatski listi porečajo, da bo odločitev o gostovanju padla v najkrajšem času.
Sodelovanje hrvatskih in slovaških vse-učiliščnikov. Najvažnejše dejanje za časa bivanja slovaških vseučiliščnikov v Zagrebu je bil podpis pogodbe o sodelovanju med hrvatskimi in slovaškimi vseuči-liščniki. Svečan podpis je bil izvršen pretekli petek in so mu razen predstavnikov obeh dijaških organizacij prisostvovali tudi drugi odličniki s slovaškim konzulom dr. Ciekerjem na čelu.
Natečaj za ljudske igre. Glavno ravnateljstvo za narodno prosveto je razpisalo drugi natečaj za ljudske igre. Prya nagrada znaša 20.000 kun, druga 15.000, tretja nagrada pa 5000 kim. Rokopise je treba poslati do 31. avgusta.
Zbiranje knjig za borce in ranjence. Vzgojni oddelek ministrstva Oboroženih sil bo priredil v dneh od 26. do 31. t. m. zbiranje knjig za hrvatske borce in ranjence. Podrobna navodila za zbiranje bo. do Usti še objavili.
Bolgarski gledališki strokovnjak v Zagrebu. Pred dnevi je prispel v hrvatsko prestolnico načelnik oddelka za gledališča v prosvetnem ministrstvu Jordan Cerke-zov. Njegov prihod je v zvezi s premiero drame bolgarskega književnika Stojanova »Mojstri«, ki je bila preteklo nedeljo v režiji dr. Branka Gavelle.
Dražba najdenih predmetov. Na zagrebški policiji bodo 22. t. m. prodajali naj-depe predmete, katerih lastniki se niso javili. Listi pišejo, da je zlasti mnogo dežnikov, rokavic, denarnic, moških in ženskih aktovk, kovčegov, posebnost pa bo cela vrsta koles. Samo okvirov za kolesa je 70.
210.343 zavarovanih delavcev in name. ščencev. Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo v aprilu letos na Hrvatskem zavarovanih 210.343 delav-eev in nameščencev, izmed katerih je 67.13 odstotkov moških. Največja zavarovana skupina so hišne pomočnice, ki jih je 16 tisoč. Povprečna zavarovana mezda je znašala 83.90 kune in je zrasla v primeri z istim mesecem preteklega leta za 30 kun.
F'

bi l
ličili
Pri vseh kožnih bolezn h, ki se pogoste po^ navijajo, se zdravnik isto tako kakor laik ved-r znova vpra-ujeta, ah prihaja taksna bolezen ».■d znotraj« ali »od zunaj«. To velja v poseb-n meri za furunkulozo. za katero je opažati enako kakor v prvi svetovni vojni, da se poji: .lja mnogo češče kakor v normaln h časih. Pc:ebno važne je pri tem. da so nekateri kon-stuucijski tipi nagnjeni k temu obolenju, in s:cer so to ljudje, ki jim koža že na zunaj kaže, da je manj odporne vrste, na primer pr ti sončnemu paležu. Saj koža ni samo o*gsn. ki o deva telo in ga brani zunanjih škodljivih vplivov, temveč je organ zase. s svojim »lastnim življenjem«, ki je pa. kakoT vsak drug organ, odvisen od stanja celotnega organizma. Te lastnosti se očitujejo v vsakem obolenju tega organa.
Če si hočemo vplive kcnstitucije' pravilno premočiti, si moramo biti na jasnem, da se morajo razen zunanjih vplivov na kožo kot mejne površine med »zunanjim« in »notranjim« javljati tudi vplivi, ki učinkujejo od znotraj. Ljudstvo govori o marsikaterem človeku, da mu koža »cvete«, in sicer o človeku, ki mu ie koža posebno aromatična, ki v posebni meri privlačuje komarje m podoben mrčes in ki tudi posebno močno reagira ra pike žuželk. Drugi ljudje se nagibajo h kožnim obolenjem, ki jih povzroča preobčutljivost za določene snovi. Saj vemo, da niti občutljivost za koprive ni pri vseh ljudeh enaka. Nedvomno' je. da ima neka takšna alergija, kakor imenuje medicinska veda to preobčutljivost, svojo vlogo tudi pri furunkulozi. Ta bolezen je posebno pogosta tudi v pubertetni dobi, ker je bio-fizična aktivnost v organizmu tedaj zelo povečana.
Zdi se, da se nagibljejo k furunkulozi zlasti tisti ljudje, ki jim koža posebno rada reagira na notranje in zunanje vplive. Furunkuloza sicer ni alergična bolezen v pravem pomenu be-sede. vendar pa je zelo verjetno, da imajo pri njej alergični procesi odločilno vlogo. Te spoznanje utegne imeti še velik pomen.
Kolikor pa je mogla medicina stvarno ugotoviti. gre pri furunkulo>zi predvsem za okuže-nje žlez lasn;h mešičkov, in sicer po povzročiteljih navadnih okužitev ran; gre torej za bolezen, pri kateri imajo vplivi od zunaj odločilno besedo. Kakšen pomen ima to okuženje, je najbolje razvidno iz dejstva, da nastanejo v bližini prvega tvora pogosto novi tvori, zato je pri zdravljenju furunkuloze zelo važno raz-kuževati tudi okolico. Posamezne tvore obravnavajo često s kiruškimi posežki, manjše tvore poskušajo odpraviti z mazili ali tudi obsevanjem z Rontgenovimi žarki. Važno je vedeti, da utegne vsake pritiskanje na tvor iztisniti povzročitelje v krvni aii mezgovm obtok, s čimer nastaja velika nevarnost za notranje GTgane.
Obravnava posameznih tvorov pa je samo ena stran zdravljenja. Druga skuša nastanek furunkuloze preprečiti že v naprej. Tu je važna predvsem terapija s cepivom, pri čemer se vcepijo telesu oslabljeni povzročitelji, da ga izpodbudijo k tvorbi zaščitnih snovi. V mnogi primerih je pokazala ta metoda pc vsem videzu precejšnjo učinkovitost. Porast furunkuloze v vojnem času bi govorila za to. da je v zvezi z oteženo telesno nego. Vendar pa vodi nesnažnost. kakor vse kaže, le pri posebno sprejemljivih ljudeh do furunkuloze in ti obelijo za njo tudi tedaj, če skrbijo po vseh pravilih za snago svoje kože. Mnogi strokovnjaki menijo1, da je furunkuloza v zvezi s pomanjkanjem vitaminov, kajti v marsikaterem primeru vpliva nanjo zelo* ugodno uživanje pivskega ali pa tudi manj učinkovitega pekarskega kvasa. Raziskave v to smer pa doslej še niso razčistile vprašanja. Kratke, enostranske dietne kure, ki stremijo za »odvajanjem v črevje«, so v poedmih primerih lahko koristne, vendar pa nezanesljive. Prav tako je težko presoditi že v naprej učinke terapije z vročico, ki jo v zadnjem času uporabljajo mnogi zdravniki. Zanimivo pa je. da vplivajo pogosto zelo koristno »klimatske kure«. Ker imajo pri marsikaterih ljudeh duševni vplivi neko vlogo pri nastajanju in ozdravljenju, bi si lahko mislili, da odloča tudi pri terapiji s spremembo podnebja predvsem duševni preobrat, ki je končno potreben za vsako zdravljenje.
18-Setni ftsžigaSec
»Požigalec iz Malmoa« je bil aretiran. Več kakor poldrugo leto ga je policija zastonj iskala. V tem času je povzročil 83 požarov, in sicer večinoma v Malmou. V zadnjih tednih je bilo kar po 5 požarov na dan. Aretirani mladenič je 18 let star in se zdi, da je duševno bolan.
A nt, A&zmte:
****
SOiS v
Drsališči sta bili v mestu dve. Pod Ti-volijem na bajarju in »Kern« v Trnovem. Na bajarju se je sukala ljubljan. gospoda, na Kernu pa navadni meščani, Slovenci. Gledalcev js bilo Pod Tivolijem mnogo, na Kernu nobenega. Kadar sem šel gledat, nisem nikdar zdržal dlje ko pol ure. Ponavadi sem jo zaradi mraza že prej popihal domov. Tudi tja daleč, v Trnovo na Kern, sem šel gledat. Da nisem nekoč kar pritekel demov, bi mi bile odmrle noge, v roke in prav do komolcev m« je pa tako hudo zeblo, da so mi morali prste treti, potem pa odtajati v mlačni vodi, sicer ne vem, kaj bi bilo. Kadar nas je tako zeblo, srno si drgnili roke tudi s krtačo. Ah, najbolj prijetno je vendar le za pečjo! Toda tudi za pečjo sem vedno sanjaril samo o čudežnih drsalkah, ki te napravijo lahkega ko ptiča, da dreviš v skokih in lokih sem in tja, zdaj po eni nogi in spet po dveh, tudi zadenski, ko pšica; da si neslišen ko veter in lahek kakor na perutih. Brez trpljenja, brez napora, kar tako z voljo, da napneš in zastaviš noge, pa že gre ko misel. Ah, to mora biti nebeško! Zavidal sem srečneže ter se prvič zavedel globokega prepada, ki me je ločil od tistih, ki imajo drsalke. Potemtakem sta dve vrsti ljudi na zemlji: eni imajo vsega dosti, kar koli jim poželi srce, tudi drsalke, in ki seveda niso nikcli lačni, drugi pa nimamo ničesar in sleherno skorjico pogoltnemo z vsekdar neutešnim gladom. Mi tudi nimamo nobenega veselja na svetu, saj ne bomo imeli nikoli toliko denarja, da" bi si kupih drsalke ter se hodili dričat po ledu. Toda — kar Bog naredi, vse prav naredi. Ali je res? Mora že tako b;.ti, sicer nas ne hi tako učili, še najbolj me je potolažila fn utešila misel, da imam vse-povsed prav mnogo sovrstnikov, ki vsi
Iz progastega tvoriva
Proge vsepovsod — na poletnih oblekah, na bluzicah in v kopalnih oblekah, proge na širokih pasovih, romantično zavihanih slamnikih, proge na sandalah in na torbicah. bodisi ozke bodisi široke — to je geslo letošnje poletne mede! čemu pa so proge tako,mikavne, da nam pri priči očarajo pogled ? Morda zato, ker so tako enakomerne in klasične, tako izredno čiste in
IN DOM
tole čedno poklicno obleko z všltim dolgim kazakom, ki ga prišijemo na krilo s širokim gladkim volanom (2. skica).
21
lepe v svoji preprostosti, da se jih nikoli ne naveličamo. K sleherni poletni obleki lahko nosimo majhen bolero, ki je rafini-rano sestavljen iz poševno ukrojenega progastega tvoriva. Proge na boleru so dokaj široke in zelo pestro pobarvane, zraven pa nosimo širok pas iz enakega tvoriva. Sploh pa tiči v očarljivem in elegantnem učinku progastega pasu neka modna skrivnost, ki je ni moči odgonetiti. Na naši drugi skici najdete progast pas — to pot so proge ozke in nežne —, ki ga v sredi podpremo s tremi paličicami iz ribje kosti in ki daje postavi videz izredne vlt-kosti.
S kesotm vzoreastega blaga prenovljene stare obleke
Pogosteje kakor prejšnje čase se moramo zdaj potruditi, da že obrabljeno obleko ohranimo, popravimo in prenovimo.
Pri tem nam pomaga moda, ki si izmišlja neštete sestave gladkega tvoriva z vzor-častim. Z novimi vstavljenimi deli iz drugačnega blaga lahko staro obleko docela prenovimo, ne da bi si s tem nakopale kdo ve kakšnih stroškov. Glejte, pri prvi obleki, ki jo vidite na naši skici, vstavimo bluzast život in širok nabran pas iz kakršnega koli ostanka imprimeja (0.45 cm zadostuje). Iz nemoderne obleke brez rokavov, ki ima dolg život, pa napravimo
Sodobna kuhinja
Za kosilo: zelenjavna enolončnica (za 4 osebe). Nekaj korenja, 2 čebuli, 2 luka, nekaj glavnate solate, nekaj stročjega fižola, pesinega listja in 8 krompirjev narežemo v tanke rezan* ce in prepražimo na 2 žlicah kakršne koli maščobe, nato pa zalijemo z zelenjavno ali kc6tno juho. Enolončnico začinimo s soljo, muškatom in poprom in kuhamo tako dolgo, da je | krompir mehak. Medtem premešamo v skodelici 2 žlici moke z enim jajcem ter žličko mleka, nalijemo v to mešanico nekaj juhe, pri tem pa neprestano mešamo, da se nam jajce ne zgraši. in nato vse skupaj zlijemo nazaj v posodo z juho. Sedaj vso juho pošteno raztepa* varno in pustimo da tako nekaj minut vre, nate pa jo serviramo.
Za večerjo: omleta iz makaronov (za štiri osebe). 20 dkg kuhanih makaronov drobno na-sekljamo, temu pa dodamo nekaj kuhanega na-sekljanega stročjega fižola ali kake druge zelenjave. Oboje pomešamo s 3 žlicami paradiž* nikeve mezge, enim jajcem in primemo koli* čino moke ter začinimo s soljo in papriko. Dobro premešano zmes pečemo na nizki ponvi, v kateri smo razbeliie nekaj olja. Omleto zapečemo na obeh straneh in serviramo s solato.
špin«čni cmoki. Skuhajte malo špinače ali blitve (mangolda) ter jo drobno nasek-Ijajte z zelenim peteršiljem in zeleno. Na-sekljani zelenjavi dodajte eno jajce, malo soli, popra in enotne moke. Iz te zmesi napravite drobne cmoke, ld jih zakuhajte v juho.
Raznobarvna krompirjeva kaša. Krompir operite in skuhajte z olupki. Ko se skuha do mehkega, ga olupite še vročega, stlačite ga in razdelite na tri enake dele. Prvi del premešajte s sokom iz paradižnikov, drugi s pretlačenim kuhanim korenjem, tretji pa z mleto ali drobno nasek-ljano špinačo ali kako drugo izrazito zeleno zelenjavo. Vsak del posebej posolite in premešajte, nato pa nadevajte drugega poleg drugega v namazan kalup, polijte z razbeljenim maslom in praženimi drobti-nami ter dajte še za nekaj časa v pečico. Servirajte kot glavno jed s solato.
Ka] vesti, kaj znam!
329.	Kaj pomeni »crtodoksen«?
330.	Zakaj se morejo žabe držati tudi na navpičnih steklenih ploskvah?
331.	Kdaj se začenja židovski dan?
*
332.	Za račnnarje:
S števili 1 do 9 sestavite tri mešana števila (cela števila in ulomki), ki dado vsote 36, 69 in 94!
*
REŠITEV NALOG 17. t. m.:
325.	Bolgari so bili prvotno mongolsko pleme, ki se je poslovanilo.
326.	Injekcije je izumil francoski zdravnik Pravaz (1791—1853).
327.	Homunkulus pomeni umetno izdelanega človečka.
*
328.	Križanka:
Vodoravno: 1. pisar, 5. proga, 9. krpati. 14. oves, 16. ave, 18. Natal. 19. dan, 20. kis, 22. pok,24 pero, 25. on, 26. Ar(gon), 27. Lenka, 28. Erik. 30. krota, 32. Sibir. 35. narava, 37. lan, 39. res. 40. Iva, 41. iti, 46. navijan, 47. Atila.
Navpično: 1. podočnik, 2. Ivan, 3. sen, 4. As (arzen), 6. Ra(dij), 7. ovenčati, 8. Ge(rmanij). 10. papir, 11. atek, 12. t. a, r, 13. ilovnata ,15. vi. 17. ko, 20. krovi, 21. sla, 22. pas, 23. keber, 26. ara, 29. ris, 30. krič 31. ta, 33. ir, 34. zvil. 36. ata, 37. lov, 38. naj. 40. ili. 42. ka (ka-li), 43. Ra(dij).
Film o Monte Miracohi
Znani nemški režiser planinskih filmov Luis Trenker je v Cormajoru v dolini Aosta pravkar dovršil snemanje za film »Monte Miracolo«. Tako se namreč imenuje gorski vršac, o katerem si pripovedujejo prebivalci grozljive legende o ljubezni in smrti. Glavno moško vlogo ima Trenker sam, poleg njega pa sodeluje v filmu še cela vrsta italijanskih umetnikov.
Šest, šest in trideset minut, je ugotovil gospod prokurist, ko je Irma Bor-belvjeva preplašenega obraza obstala na pragu njegove pisarne. Pokimal je dekletu, naj stopi bliže, s strogim glasom jo je vprašal, zakaj niso odgovorili na dopis, v katerem je prosil za svojo listino. Nato jo je že prijazneje prosil, naj prinese evidenčni list naslednjič, ako ne more ob kakem drugem dnevu od svojega dela. Potem je dodal z glasom, ki je bil že naravnost laskav, no, no, zakaj je tako prestrašena, da je ne bo pojedel zaradi tiste stvari z njenim očetom, njega da se ji sploh ni treba bati,
In ta čas, ko je govoril, je v mislih urejal dejstva: Osem in dvajset minut, bila je torej pri njem v sobi najmanj osem in dvajset minjit. To je prvo. Lepa žaba, brez dvoma lepa žaba, to je drugo. Majhno, črno čepico ima potisnjeno na čelo, da ji ni videti las, to je tretje. In v zadregi je ... in v kakšni zadregi! To je četrto, vse to popolnoma zadostuje !
Odslovil je dekle, človek ima moralne dolžnosti, je razmišljal ne docela logično, bodimo na straži! In dolgo, zamišljeno je opazoval svojo roko, položeno na pisalno mizo, in trdno stisnjeno pest.
6
Med Waltrovimi je vladalo spočetka različno mnenje o Aninem zakonskem življenje. Zakaj si jemlje Ana ravno tega mladega doktorja Fiilopa? so vpraševali v duhu sami sebe in druge, ki jih je to vprašanje zanimalo ali se jih je kakorkoli tikalo. Ta Fiilop je res vrl in simpatičen fant, vendar ne njegov družabni položaj ne premoženje nikakor ne priporočata tega zakona. Sin skromnega gimnazijskega profesorja, naj bo, to je v redu, zlasti dandanes ne more biti prigovora proti temu. Advokat. Prav. Gotovo dober advokat, a nihče ni doslej ničesar slišal o kakih njegovih važnih procesih, nihče ne ve ničesar o njegovi advokatski praksi. Politična vloga? Da, spominjamo se še, da se je svoj čas udeležil študentskih nemirov, ampak takrat je bil skoraj že vsak študent politik. A njegovo premoženje? Ničesar. Siromak.
Da, Ana je očividno zaljubljena v tega Fiilopa. Čeprav je revica grda spričo tako milega in krasnega značaja, tako odlične vzgoje, izobrazbe in takega bogastva je zunanjost zares postranska stvar? Zaradi nje bi se bila lahko že zdavnaj poročila s katerim koli mladim moškim iz bogatih slojev. Toda Ana si je izbrala ravno tegale Fiilopa. Želimo ji srečo! Kolikor bosta sploh lahko srečna, kajti... ne, o tem ni najmanjšega dvoma: tudi če bi bila Ana stokrat zaljubljena v Janka Fiilopa in če bi jo ljubezen še tako zaslepljevala, ne sme pozabljati, da si ga je le kupila. Menda ne misli, da jo ta mož ljubi? Kakopak! Ljubi v njej imetje, udobnost, visoki položaj, nezaslišano kariero — toda njo, ženo, Ano? Ako bosta dovolj pametna, bosta lahko prav lepo živela.
2e leta in leta, to je splošno znano, je Janko obiskoval Waltrovo družino kot Andrejev sošolec. Vedel je torej, kaj hoče in se vsa ta dolga leta pripravljal na svojo stvar, a kdor hoče napraviti kariero, običajno ne izbira sredstev. Stara ljubezen? Da je Ani osem in dvajset let? Čakala sta toliko časa, da so stvari dozorele. Vemo, da je Antal Wal-ter trd mož, vendar ni tako trdoglavega sklepa, ki ga gotove okolnosti ne bi mogle omajati, Nemara je kaj takega pripomoglo k temu zakonu. A četudi ne, kaj za to! Srečen fant, tale Fiilop!
Tudi zdaj ni čudež trajal več kakor tri dni: Janka je družba sprejela nena-
vadno prisrčno. Nekaj vznemirljivega je bilo v tem, da se je dvignil iz blata, dasi ni bil ravno pri cinu, recimo sin kake služkinje ali hlapca, da bi lahko na njem dokazovali, kako čudno se izpreminja duh časa, — pa tudi tako ni bila njegova vloga brez vsakršne simbolike.
Janko se je na skrivaj bal, da ne bo šlo tako gladko. Vedel je, da se bodo našli ljudje, ki bodo z nezaupljivostjo in zlovoljo obsodili njegov zakon. Bili so trenutki, ko je mračno razmišljal o svoji revščini in o Aninem bogastvu. Zgodilo se je še v času njune zaroke, da se je nekega popoldneva, ki ga je prebil v samoti, zamislil nad tem, kaj se bo zgodilo: kaj poreko k njegovi poroki njegovi prijatelji, kaj poreko tisti, ki so okoli Ane, kaj nasprotniki? Skušal si je izprašati vest. Ali ljubim Ano? Da, ljubim jo. Ve, da ni lepa, prav za prav to niti res ni, kajti njen obraz ima mnogo ljubkih potez, vendar tu ne gre za čutno naklonjenost. In kaj pomeni lepota ali grdota obraza v primeri s pravo notranjo privlačnostjo? Ali si je ne jemlje zaradi tega, ker je bogata? Ali ne igra vloge lovca na doto? Ne! Zeni se z njo zato, ker jo ljubi. Ali le iz usmiljenja? Je mar tak strahopetec in slabotnež, da se ne upa pregnati tako usodne ljubezni? Ali se.mar boji posledic razočaranja?
Ne, to ni res! Ljubi Ano. Ni to tista ljubezen, ki bi v človeku vzbujala strah za življenje, vendar še ni preživljal takih čustev, kakršna zdaj viharijo v njem. Morda takih čustev sploh ni zmožen. Star je tri in trideset let, mnogokrat se mu je zdelo, da bi mogel s to ali ono žensko dobro živeti, vendar se doslej ni pojavila nobena ženska, spričo katere bi vedel: s tole moram živeti, ker to je tovarišica, kakršno srečaš le enkrat v življenju. Ana? Morda je to ona. Najbrže. Ali pa le ona lahko nadomesti tisto neobstoječo žensko, tisti ideal njegovega življenja. Janko je bil pošteno in iskreno prepričan, da bo sprejel Ano pošteno in iskreno in ji bo ves vdan. To ga je pomirjalo.
Začenši z dnem poroke je torej Janko postal enakopraven in enakovreden član družbe. On sam pa se je izvrstno prilagodil »novemu položaju«. Ni mu treba tajiti, da je bil reven in da je obogatel, sprejel je nase vse posledice te okoliščine. V svojem čustvovanju in mišljenju se je poistovetil z bogastvom in navadami, predsodki in sploh z vso usodo nove družbe, trudeč se vendar, da tega ni delal glasneje, kakor je bilo potrebno, da ne bi vzbujal nepotrebne pozornosti. Jel je razumeti razliko obtoka »velikega denarja« in »majhnega denarja«; kmalu se je naučil misliti v velikih številkah, v velikih zadevah in velikih interesih. Obstal je na mestu, kamor ga je bil postavil njegov zakon, in spoznal je, da je sposoben za svoje mesto.
Ana je bila ponosna na svojega moža in mu verjela. Gost je postal gosnodar, tujec domačin. Ana je včasi mislila, da tako zelo ljubi Janka, da bi lahko srečno živela z njim tudi na kakem zapuščenem otoku, daleč od vseh ljudi: a tisočkrat raje je živela z njim tu, kjer ga imajo vsi radi in kjer je ona sama lahko ponosna na to, da ga ljubi.
Gospa Waltrova je pregovorila Ano, da bi v začetku januarja priredila večerjo za najširši krog prijateljev. Večina prijateljev in dobrih znancev ju je sicer že obiskala, vendar, je dejala nekega dne gospa Waltrova Ani, »dekle, čas je že, da prirediš velik reprezentativen večer in povabiš nanj čim več ljudi.«
goj<§ v srcu ali prav tako neizpolnjivo željo aH jih žSe morda še bolj silno, neiz-razno hrepenenje. Ti so potemtakem prav tako nesrečni kakor jaz. Kako se naj otrok zamisli v globino velike rasnice, da uživa brez posebnih želja že dobršen kos zemske
sreče.
Tiste čase so si tudi železne drsalke pritrjevali na čevlje še z jermenjem. Največ pa je bilo »šlajbšuhov«, drsalk z zakrivljeno močno razornico ali »šino« iz jekla, ki je biLa vdelana v leseno ogrodje in ki =o jih privezovali na obutev prav tako z jermeni. Niti misliti se nisem drznil, da bi starše zaprosil za takšne drsalke. Za tako željo bi bil nemara oštet. Morali smo si torej kar sami pomagati. V drvarnici smo stikali za kar moč pripravnimi po. lenčki; toda kaj, drva so drva. Pa če se je že našel polenček za prvo silo, ni bilo železja. Srečnejši so našli nekaj debele žice, da so jo vdelali v les. Te vrste krivine so bile še dokaj dobre, in šlo je z njimi tudi po snegu kakor za stavo. Jaz nisem nikdar našel krivine in čeprav sem stikal za njo po vseh smetiščih; niti koščka navadnega železa nisem našel. In tako sem na trikotno polence z rjavičastimi žeblji pritrdil končke motvoza, ki so z njimi tiste čase povezovali čoke sladkorja v črnem papirju. Take pradrsalke šo imeli menda tudi mostiščarji- Hu, pa tudi deset korakov in še več je šlo po eni nogi; toda potem so se kaj kmalu potrgale ali pa so popustile vezi, noga se je zvinila, polence je izgubilo svoj polet, in moral si klavrno zašvedrati v sneg. Od neprestanega popravljanja in privezovanja so odreveneli prsti, pritisnila je zanohtnica, ki me je vsega premočenega v noge pognala domov za peč. Prezeblih prstov pa nismo tiščali k peči, ampak smo si jih vtikali v
las« ali pa v mrzlo vodo. Kdor se je zatekel k peči, je dobil hudo vnetje in žgoče ozebline, ki se jih dolgo nd mogel znebiti.
Drsalke smo si med seboj izposojevall. Mojih iz lesa in brez krivine nI maral nihče; pač pa sem dobil jaz tu in tam boljšo robo na nogo, da sem bil za mai časek kakor na konju. Skoraj bliskovito, četudi samo po eni nogi, je šlo po drsanicah, ki jih je bilo ob vseh potih več kot preveč. Bilo je nekaj celo po deset in več sežnjev dolgih. Pa tudi brez drsalk je šlo, po podplatih. Dričali smo tesno drug za drugim, loveč ravnotežje z obema rokama. Kadar pa je kdo zdrknil ter padel po tleh — to ti je bilo vrišča, vpitja in prekopicevanja! Nerodnež, smolež je pod živo kopico pre-mnogokrat zavekal. Ce je bil pra"i fant, si je, četudi obrcan, povaljan in posvalj-kan, hitro stepel z obleke sneg, si poravnal kučmo ter se znova korajžno pognal za drugimi. Cmirežu se je vse smejalo in rogalo. Na vasi je še dandanes tako.
Na Ambroževem trgu se takrat še ni šopiril park. Za spomenikom (kot spomin na reformacijo) je stala ne kajsi čedna Selanova hiša, ki je imela na poljansko stran štacuno za moko, sol in drožje. Za hišo je stal skedenj in hlev, kamor si prišel z leve preko dvorišča. Po levi ln desni mimo je vkreber držala pot do židanove hiše, ki je zdaj last mesta. Tam so se pričele tudi Gornje Poljane. Marijanišče so sezidali pozneje, ko so podrli med drugimi Karunovo hišo, kjer je prebival rajni pisatelj Milan Pugelj. Ondi v drugi hiši je pisal našo zgodovino profesor Verhovec. Tam nekje nasproti Marijanišču se je v mali hišici z vrtom rodil leta 1834 naš do danes še ne prekošeni prirodopisec Fran Erjavec. V 2idanovi, pozneje Predo-vičevi hiši, na koncu, je stanoval ln nabijal kopita tudi eden najstarejših, še živečih gasilcev: Medic s svojimi prezalimi "hčerkami, katerih ena je življenjska družica slikarja umetnika Tratnika Frana. Tudi znani veleindustrijalec z laki je doma iz te klene družine. Se tam gori više, v
pekarni, je pricapljal na svet znani profesor telovadbe in pevovodja Rajko Pirnat — Bog mu daj zdravje!
Toda, za boga, kam sem zašel! Saj sem hotel omeniti zgolj ponižni klanček od Zidana nizdol do Selana, se mi zdi. Da, prav na tem klančku smo razkazovali svoje umetnije v drsanju. Od vrha do tal je šlo po eni nogi kakor brzec. Dragi moj, po dveh dričati je igrača. Kar pojdi in poskusi, boš videl, kako te bo grdo zaneslo v stran, da boš, hočeš nočeš, še rad za-veslal tudi z drugo krempljo.
Sredi veselja in vriskanja nas je osupni! hrup in trušč z gornje ceste. Kaj je? Glej, nekaj golorokih mož teče s Spodnjih na Gornje Poljane. Kriki z dvorišča Zidanove hiše ... Neki dolgin v belem predpasniku je z okrvavljeno sekiro-mesarico v roki pribežal izza vogala ter se skril za ' išnimi vrati. Hrum, vpitje, divje razgrajanje in preklinjanje. Zdaj pa so v splošni nemir buknih še ženski klici obupa, groze in presunljivo tarnanje ter jok, ki je trgal srce. In spet smo ugledali znane predmestne postopače, zdaj goloroke može, ki so preganjali drug drugega; vsi pa so imeli v rokah dolge nože, kole pa tudi sekire In že so ljudje zakričali:
»Mesarji ln barabe le tep6!«
V nemem strahu smo strmeli tja gor ter se tresli, človeška kri teče! Pobijajo se! Kakor ukovani smo čakali, kdoj bomo ugledali mrliče... Videli pa nismo nobenega, tudi ne človeka, ki bi udaril, zamahnil ali pa se vsaj zrušil po tleh in bi bil krvav po glavi. V resnici pa so se tolkli, pobijali in klali tam nekje med h.-šami, in moralo je biti prav hudo, sicer ne bi drveli ljudje z vseh krajev ln koncev skupaj. Nihče pa se ni upal tja gor. Hrup in tarnanje sta se že polegla in minilo je že precej časa, ko so naposled vendarle prihiteli policaji z golini sabljami v rokah. Videl sem tudi, da sta prinesla dva moža na nosilnici nekakšen zaboj, ki je bil podoben rakvi. Ta dva moža sta se kmalu vrnila iz neke hiše na zgornji cesti in nekoga sta odnesla v tisti rakvi. In spet
sta prišla dva z nosilnico, da sta odnesla v rakvi drugega. »Dva so zaklali!« so se menili ljudje. Ml pa smo z očmi, polnimi tesnobe in pričakovanja, gledali v može in policaje, ki so lovih tolovaje, a niso nobenega ujeli. — Zakaj se ljudje sovražijo ter koljejo med seboj? Zakaj ubija brat brata, Kajn Abela? Na to vprašanje si takrat v svojem nedolžnem srcu še nismo znali odgovoriti. Pa če bi nam tudi nagibe za tako dejanje poskusil raztolmačiti, bi te ne razumeli. In tako je prav, kajti zapisano je, da je podedovani greh osat, ki prav zgodaj in kar sam peganja na njivi življenja, ne da bi se zavedali, kdaj, kako in zakaj.
Je pač tako dano, da se že od pamtt-veka bunimo proti prisiljenemu redu; ne črtimo pa postav, temveč tiste, ki jih izvršujejo. Služba takratnih stražnikov je bila več ko težka. Zaničevanje in sovraštvo so seveda vračali z dvojno mero, da se jim je le ponudila prilika.
Stražniki so nekaj časa stikali po hišah, zapisovali ljudi kot priče, potem pa so sc morali zadovoljiti, da so vsaj dognali, koga so odnesli v bolnišnico. Kmalu potem so se jeli gledalci razhajati; tudi trije od štirih »polipov«, kakor smo jim rekli, so odšli v mesto. Na straži je ostal samo dolg, suh mož, čigar obraz nad »mescem« je kazal prezir in mržjo do vsega, kar se mu ni takoj pokorilo ter popadalo pred njim na kolena. Vsi smo ga poznali, vsi smo se ga bali; mi pok ovci najbolj zaradi cigaret, W smo jih tu in tam vtikali v usta. če so nas zalotili, so jih nam izbili iz ust.
Ko je ta hudi policaj pri patruljiranju zavil za vogal židanove hiše, je skočil iz te hiše vitek, gologlav človek, ki se je zagnal po klancu nizdol. Toda že se je spet prikazal policaj ter ga opazil. Takoj ae je pognal za beguncem. »Držite ga!« je vpil; Begunec je planil pred preganjalcem na dvorišče Selanove hiše za znamenjem, kjer je izginil v skednju. Ko je pritekel za njim stražnik, se je zadri nad nami: »Kam je ušel?«	(Nadaljevanje)
sporeda — In samo razočaranje
Včerajšnji nogometni spored je bil zaradi odsotnosti Ljubljane močno okrnjen — Edina tekma dneva ni nudila
mnogo
Ljubljana, 19. julija.
Za slovo in odhodnicu- od pravkar zaključenega domačega prvenstvenega tekmovanja v nogometu je nameravala nogometna zveza to nedeljo pripraviti prijateljem te igre še eno prireditev s prav posebnimi kombinacijami moštev, ki naj bi bila začasno zaključila n'z nogometnih tekem v dolgi vrsti nogometnih srečanj sleherne nedelje od začetka letošnjega aprila. V ta namen je dala pred tremi dnevi v listih in z lepaki objaviti, da bo poslala na igrišče štiri enaj-stcrice, in sicer kot slabši dve, novega prvaka II. divizije Mladiko in reprezentanco iz ostalih klubov istega razreda, kot poslastico in glavna nasprotnika pa novega jn starega prvaka Ljubljano ter izbrano moštvo 11 igralcev iz ostalih klubov 1. razreda. Organizacijska služba je vse dni do nedelje tekla šc dovolj zadovoljivo in nikjer ni bilo opaziti nobenih znakov^ da nas bo ta poslovilna prireditev bridko razočarala.
Ko smo včeraj popoldne stopili na nogo metno igrišče SK Ljubljane, kjer je pravkar potekala prva tekma napovedanega dvojnega sporeda, nam je prvi funkcionar NZ z obžalovanjem sporočil domnevo, da bo prireditev bržkone ostala omejena na eno samo tekmo, ker za drugo igro eden od nasprotnikov, in sicer SK Ljubljana, verjetno ne bo nastopil. Domneva se je žal izkazala za resnično in po končani prvi tekmi Je isti član direktorija NZ stopil pred tribuno ter razglasil zbranemu občinstvu — vsega jc bilo na igrišču ne mnogo manj kakor 1000 gledalcev — da druge tekme ne bo, ker moštvo SK Ljubljane iz nezna,-nega razloga ne bo nastopilo. Gledalci so to obvestilo vzeli na znanje z glasnimi pro-testi_ med katerimi je bilo slišati tudi nekatere, češ da naj blagajna vrne tudi denar za vstopnino. Na te pripombe je predstavnik NZ izjavil še to, da bo tudi glede te podrobnosti razpravljala NZ in bo občinstvo ob svojem času obveščeno o vsem nadaljnjem. Igrišče se je nato izpraznilo med glasnim komentiranjem dogodka.
Toliko smo o tem neljubem vložku na igrišču SK Ljubljane mogli jzvedeti iz prvih razpoložljivih virov in tudi ne mislimo biti prvi, ki bj morali preiskati ozadje in najti krivce za ta
ponesrečeni športni aranžma
Pri tem pa moramo glede dveh stvari le zavzeti stališče še danes, ker smo tukaj prizadeti m; sami in z nami vred vsa naša športna publika, kj smo jo po željah NZ včeraj popoldne zvabili na športni prostor, ki ga je morala zapustiti predčasno spet enkrat razočarana nad našimi sportnjki. Seveda se nam zdi neverjetno, da bi prireditelji prav do zadnje minute — pravijo, da so predstavniki SK Ljubljane pravočasno obvestili NZ o tem, a ne morejo poslati celotnega moštva na to tekmo — ne bi bili vedeli, da njihov spored s sodelovanjem Ljubljane ne bo izvedljiv in bi bili morali v danem primeru po isti poti, po kateri so našli pot za reklamo, poiskati tudi možnost za obvestitev občinstva. Naš list je bil vsak čas radodaren glede podpiranja idealnih in pravih športnih stremljenj, zato smo po pravici razočarani tudi mi. Zato želimo pojasnila zase in za vse one, ki so zaradi naše reklame včeraj obiskali tako imenovan; reprezentančni spored v režiji naše vrhovne nogometne instance. Sicer pa se večina onih, ki so včeraj »nasedli«, najbrž
strinja z nami, da bi bila ta neljuba zadeva čimprej pozabljena V bodoče pa nam takih prireditev sploh treba ni! ,
Uvodni del sporeda sta, kakor smo rekli že uvodoma, opravili dve drugorazredni enajstorici. med katerima je
Mladika zmagala nad reprezentanco II. razreda
s 3 : 2 (0 : 2).
že izid sam kaže, da sta bili obe polo vici igre zelo razl"'čni. Medtem, ko so do odmora vidno prevladovali igralci kombi nirane enajstorice, med katerimi je bilo nad polovico Vičanov, so se šele v drugem pol času razigrali tudi Mladikarji, ki so na doknacljli vse izgubljeno in nazadnje dosegli tudi svoj zmagoviti gol. Tudi pozneje je v teku zadnjih 30 minutah igre še marsikda, kazalo na izenačenje, toda napad reprezen tance je bil le premalo spreten, da bi b znal izkoristiti nekatere prav lepe pozicije Tako je torej ostalo pri tesni zmagi novega udeleženca v I. diviziji, ki pa v splošnem ni učinkovala preveč prepričevalno in bil morda remis še najbolj pravična rešitev za obe stranki. Včerajšnja igra teh dveh najboljših predstavnikov II. razreda ni pre-segala običajnega okvira nogometa, ki smo ga bili vajeni videti na vseh tekmah za točke med temi nasprotniki je pa v splošnem potekala fair in brez prevelike napetosti. Med ljubljanskimi nogometaši je razmerje po treh mesecih prvenstvenega tekmovanja res že tako domače, da vsa prizadevanja z novimi inačicami ne morejo vliti igralcem onega pravega ognja, brez katerega je ta igra bolj ali nianj dolgočasna. če prištejemo k ternu še soparico, ki je gotovo tudi vplivala na nastopajoče' je čisto razumljivo, da so obiskovalci to pot videli silno malo in se bodo za bodoče tudi ravnali po tem.
O poteku samo toliko! Vodilni gol za kombinirane je zabil Zadel v 17. min. in 20 minut kasneje je Kumar po krasnem pred-ložku Bujana povišal na 2 : 0. Po odmoru je v 20. min. Turšič (iz kombiniranega moštva) zadel v lastno mrežo (2 : 1), štiri minute kasneje pa je Baje dosegel izena čenje 2 : 2. še dve minuti nato je Irškan postavil končni izid 3 : 2. Sodil je g. Zajec
Včerajšnji spored na igrišču SK Ljubljane se je torej ponesrečil v vseh pogledih in je res najbolj pametno, da ga skušamo z združenimi močmi čimprej spraviti v arhiv. Pred tem pa želimo v imenu sto in sto prijateljev, ki so danes zaman hiteli na športni prostor in opeharjen; priložili svoj oboi za procvit našega športa, izvedeti, kdo je kriv in odgovoren, da smo za to športno nerodnost bogatejši, in kako bo poskrbljeno, da v bodoče ne bo spet tako.
MALI OGLASI
Mladinski turnir pri Marsu
Prvi dan tekmovanja — trije remisi
Na igrišču SK Marsa za Kolinsko tovarno se je včeraj popoldne začel mladinski nogometni tumir v režiji istega kluba, za katerega je prijavljenih 6 enajsto-ric, ki so prvi termin zaključile z naslednjimi podrobnimi izidi:
Mladika—Hermes 0:0, Vič—2abjak 0:0 in Mars—Korotan 2:2 (2:0).
Zanimivo — in najbolj zanimivo z vsega turnirja — je gotovo dejstvo, da so se vse tri včerajšnje tekme končale neodločeno in bo borba za odločitve zdaj še bolj napeta. Zal. je bil tumir slabo obiskan.


f
Kdor fife «Iu2bo piaCa m *nko besedo L —JO, n dr*. In prov. takso —.60, m dajanje naslov« ali Slfro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je 1» T.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati a vsako besedo L L—, ea vse druge oglase L —JBO ca besedo. za drž. tn prov. takso —j60, za dajanje naslova ali Slfro I• 3.—. Najmanjši Iznos za to oglase J« 1» K).—.
Hišni posli
dobijo službo
Gosp. pomočnico
starejšo, sprejmeiL takoj ali pozneje. Plača dobra. Pred-stavite se me-] 12.—15. in 18.—21. uro. Friškovec št. 1.
12153-la
Ljubiteljica otrok
dobi si tubo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva 199«.
12156-la
Pošteno dekle
veščo kuhe, dob; službo. Plača in brana dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri-dna 1!»«.	12157-la
Lepo posteljo
in nočno omarica, prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra.
v lr?162-6
Bosansko preprogo
pro<iam. Naslov v vseh posl. Jutra.	12166-6
Prodam čevlje
nitke, št. 38, črne, popolnoma nove, prodam. No slov v vseh posl. Jutra. 1212-4
Pege in lišaj
Vam zanesljivo odstrani Albc krema. Drogeriju KANC Židovska ulic 1	12154-6
Gospodično
izučeno v cvetličarski stroki, sprejmem- Naslov v vstb dočI. Jutra.	12160-1»
Gosp. pomočnico
pridno in pošteno za vsa hišna dela, sprejmem. Plača in hrana dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12-175-la
Vajenko
sprejme salon za damske klobuke. Stegnar Ivanka. Stritarjeva ul. 9.
12060-44
Vajenca
ali vajenk-i sprejme trgovina usnjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po<3 »U6nje«.
12179-44
miL
»Florida« krema
porcelan z vitamini in hormoni Vam hrani in napravi lepo polt. Pri sončenju Vas obvaru. je »Florida« krema peg in opeklin, pri tem pa dosežete krasno zagorelo polt. Izdeluje lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana.	283-6
Mrčes
(uši, stenice, bolhe :td.) za nesljivo un'čitt a Toxin praškom. Drogerija KANC. Židovska ulica 1.	12155-6
Elektr. stroj ček
za poiiravljanjt nogavic tudi
strojne igl°. proč!«ni. Ogli d trgovina Češnovar. Rimska 2.
1170S-G
Kapne, blazine,
rjuhe, pravi, platno, komplet-garnirura krasno ročno delo (tolc-do). ugodno prednm. Naslov v vseh posl. Jutra.
12163-6
Lokali
Lokal
na dvorišču ali primeren pro stor ta iidelovanje kemičnih izdelkov, iščem ta takoj. Ponudbe OS og;. odd. Jutra pod »Ester«	11935-19
Večje skladišče
se odda. Kublarjeva 7.
1Č17M9
Hišo z vrtom
eno do tretanovanjsKo, kupim. Ponudb« na ogl.' odd. Jutra pod »Takoj kupim«.
11933-20
Dvostanov. hišo
880 kv. m vrta,	novejšo, v
Zg. šiški, pro am	neposredno.
Ponudbe na ogl.	odi. Jutra
pod »300.000«.	u^Z-^O
INNN HIHHMINK9
R.R
PCSTEj
&
g SABUT^ 31 LIIGLfO 2
SOBOTA 31. mm *
Trgovsko hišo
v centru zamenjam za Vilo z vrtom in komfortnim stano. vanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iz prve rnke«.
12181-20
Kupim hišo
od eno ac trieunovanjsko z vrtem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »kupim »koj«,
11933-2(1
Glasbila
^lamiC IjuUjana
staino kupuje po najvišjih dnevnih cenah
SUHE GOBE
Prazne škatle
od Mama-mleka m prazne steklenice, kupim po najvišji ceni. B. Guštin, Volnikov trg 2.	304-7
Hlačevino
predvojno, boljše vrste, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Hlačevina«.
12161-7
1 Klav. harmoniko
».lohner«, 8(J ba^ov, dva reg. ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	12167-20
Izgubljeno
e 1'ultimo giorno
per rinnovare 1'abbonamento semestrale alle radioaudi z ioni senza dover p a g a r e 1 a
s opra ttassa
je zadnji dan
ko morete obnoviti semestralno naročnino za radio brez doplačevanja
dodatne takse ©
Zapestno urico
krom, plav jermenetk ecm izgubila v neaeljo ob 2. uri od Tovarniške 3, do železniškega predora vsega 200 ko-rukov. Lepo pr ionu vrniti ;o proti nagmd:. ilarta Lipuvšek. Tovarniška 3.	1217S-28
Belo torbico
slamnato, sem pozabila v kavarni »Prešeren« Poštenega najditelja lepo pro6tm, da jo vrne, posebno dokumente, ki so za njega nopemembni — Droti visoki nagradi 12152-28
Gostilniški inventar
■'«teklenina, porcelan, pribor), kupim. Ponudbe na Zadružna :let, Kongrt^n trg 2.
12168-7
Damska in moška
kolesa najboljših znamk zelo poceni naprodaj. Suštaršič, mshanična delavnica, Blei-»»eisova 13 (Figovec. levo dvorišče).	12180-i:
Pohištvo
Moderne spalnice
n kuhinjske oprave, prodaja mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31.	11918-12
Otroški čeveljček
drap. nov, sem izgubila v soboto zvečer na Tržatk: »esti. Prosim najditelja, da mi ga vrne proti nagradi na nasiov-Lovše Pavli, Jadranska 24.
12158-2*
Verižna zapestnica
z obeskom se je izgubila. Prosim najditelja, naj jo vrne proti nagradi v upravi Jutra.
12165-2S
Otroški čeveljček
črn, nizek, lakaji se je izgubil. Najcitelj naj ga odda proti nagradi v upravi Jutra.
12174-2R
Pridem
Suhe gobe
najbolje oddaste pri tvrd-ki Fran Pogačnik, Ljubljana, javna skladišča.
11960-33

Šivalni stroj
pogrezljiv, zuuink »S nger«, nerabljen, prodam. — Ogled dnevno od 10. do 2. lire. Any Pobič. Zvezna 5 (za tovarno za klej) Zelena jama.
12159-29
»Čistimadež«
»Smacchiatoree
se Je za čiščenje oblek ■zkazal za najboljše sredstvo ker čisti hitro, temeljito in ne pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah in dro-genjah. Navodilo uporabe Je na steklenici. — Glavna zaloga »PETRO-NAFTA«, Ljubljana. Ci-lil-Metodova 35 a. Telefon 38-90.	297-37
Lepe sendviče
za prireditve :n domače zabave, delam. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Sveže blago«.
12171-37
f
hformacije
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 tel. št. 2109



PREMOG DHVA I. Pogašiuk
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
V S A K
naš naročnik ie zavarovan
ALI
ste poravnali naročnino?
Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase!
I T F L. I
2 9 5 1
Dne 18. t. m. je umrl najin soprog in oče, gospod
Dane Zales
Njegovo truplo leži v kapelici sv. Petra na Žalah.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne izpred evangeljskega pokopališča.
matur
mmm
in Frančiškanska 10
"IfHfHBMIMI iLT"TT
SUHE GOBE
mpujem po najvišjih dnevnih cenah

Ljubljana, dne 19. julija 1943.
- ^ . -' .-»V, '*-.- ■"• <
KAROLLN A ZALESJAK, žena HENRIK ZALESJAK, sin ter ostalo sorodstvo.

M. Geršak,
LJUBLJANA,
Prečna ulica štev. 4
ZAHVALA
Vsem, ki ste čutili z nami ob prezgodnji, bridki smrti naše ljubljene in nenadomestljive	\
i«i n
iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki st« jo počastili z venci in cvetjem, vsem, ki ste našo nepozabno rajnico spremili na poslednji poti.
Sv. maša zadušnica bo v sredo 21. t. m. ob Yo8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 19. julija 1943.
ŽALUJOČI RODBINI
ŽERJAV in EIZRLICH

•j" -'i?-	■ - ^ V-	• ■•
19
EMILfO SALGAR1
KRALJ
KARIB0V
PUSTOLOVSKI ROMAN
Poveljnik, ki je bil zdaj docela ozdravel, tako da je le še redko zapustil palubo, je obrnil ladjo na sever, ker se je hotel ogniti honduraške obale, vzdolž katere so živeli Španci.
Zaliv Ascension ni bil več daleč. Po štiridesetih urah so flibustirji opazili majhno ladjo. Bila je pa-trolna jadrnica, ki je dajala »Folgoru« znamenja z zastavicami.
»Zdaj drži! Gusarsko brodovje nas pričakuje!« je zmagoslavno vzkliknil Ventimiljski.
Ko se je jadrnica približala in spustila čoln v vodo, jo je Morgan spoznal.
».Marignana' je! Gramontova, Laurentova in Van Hornova zastava ji vihrajo z jambora! Vsi trije vodje so na ladji!«
»Okrenite ladjo na levo,« je ukazal poveljnik, »in pripravite vse, da bodo imeli prijatelji dostojen sprejem!«
»Vsi možje na palubo!« se je nato obrnil k posadki.
Sto dvajset gusarjev, ki so bili na »Folgoru«, se je v dvojni vrsti postavilo ob ladijskih stranicah.
Čoln s trojico gusarskih vodij, ki jih je bilo spoznati po širokih, s papižjem perjem okrašenih klobukih, je prispel.
Kapitan se je spustil po lestvici na malo ploščad in zaklical gostom:
»Dobro mi došli na ,Folgoru'!«
11. POGLAVJE Gusarsko brodovje
Drzni flibustirski vodje, ki so se bili zvezali s Črnim gusarjem, da bi v naskoku zavzeli Veracruz in ga oplenili, so se imenovali Grammont, Laurent in Van Horn. Ta je bil Brabansonec, Laurent de Graff Nizozemec, Grammont pa Francoz.
Van Horn je bil začel svojo kariero kot preprost mornar. Ko je privarčeval nekaj sto piastrov, si je kupil majhno jadrnico ter lovil najprej s tolpo sestradanih privržencev v Severnem morju in Biskajskem zalivu na svojo pest. Potem je odplul v Ameriko. Ob izbruhu vojne med Španijo in Francijo je dospel v San Juan in ponudil tamkajšnjemu glavarju svoje usluge. Naročili so mu, naj spremi nekaj z zlatom natovorjenih ladij v Evropo. Namesto da bi opravil to nalogo, pa je rajši porabil priložnost in jih oropal. Z bogatim plenom je odplul na Tor-tugo, kjer se je postavil pod varstvo obalnih bratov.
Grammont je bil francoski plemič, ki je prej dolgo časa služil kot kapitan v mornarici Ludvika XIV. Ko je izgubil svojo ladjo na Atlantskem morju, se
, je pridružil tortuškim gusarjem in — čeprav z majhnim uspehom — napadel Maracaibo in Torilio. , Leto dni pozneje je s samo 180 možmi obstreljeval Porto Cavallo, mesto ob cumanski obali. Razdejal je mogočne utrdbe ter odpeljal mnogo ujetnikov in zakladov. Toda na širokem morju je zalotil brodovje vihar in potopil velik del ladij, tako da so šli sadovi težavnega podjetja spet po zlu.
Laurent de Graff je najprej v španski službi srdito preganjal gusarje ter jim iztrgal mnogo .adii. Ko so ga nazadnje sovražniki premagali in prisilili, da si izbere življenje ali smrt, je segel flibustirjem v roko in postal kmalu najnevarnejši nasprotnik svojih prejšnjih zavetnikov in prijateljev.
Ti trije vodje so se vzpeli na palubo. Že na oko sd se razlikovali drug od drugega, saj so bili sinovi treh povsem različnih dežel. V Grammontu si takoj spoznal im^nitnika in plemiča. Bil ie vitek kakor Ventimiljski, med tem ko je bil Laurent čokate postave, rjav in mišičast, skratka, pravi mornar.
Van Horn je bil visoke rasti, širokih ramen in rožnatega obraza. Sinjeok in plavolas, je že z vnia-njostjo kazal, da pripada čvrstemu nizozemskemu plemenu.
Ko so za dobrodošlico izpraznili nekaj kozarcev španskega vina, jim je moral Črni gusar pripovedovati. kaj je doživel v Puertu Limonu.
»S svojim brodovjem, ki ga je petnajst ladij in svojimi 1200 možmi bomo v Veracruzu že ugnali vojvodo Van Goulda!« je samozavestno rekel Laurent.
»Ali veste, da je v Veracruzu več ko 3000 voja-. kov?« je zamišljeno menil Ventimiljski. »Razen tega brani trdnjavo San Juan de Luz 800 mož in 60 topov!«
»Vemo, a zmagali bomo! Vse moramo postaviti na eno karto!« je odvrnil Horn.
»Kakšen je vaš načrt?«
»Najprej bomo mesto opazovali! Svoje moštvo izkrcamo nekaj milj pred pristaniščem in se nato skrivaj približamo v varstvo gozdov!«
»Tedaj pohitim jaz naprej in vas pričakujem v mestu, da se prej polastim vojvode Van Goulda! Moja .Folgore' je hitrejša od vaših ladij. Kakor hitro me postavi na kopno, vam bo lahko v pomoč, če bi vas napadlo mehiško brodovje! Zame nič ne skrbite, vidimo se v Veracruzu!«
»Torej mislite iti sami?« so vprašali flibustirji vsi trije v en glas.
»Samo s peščico ljudi, ki sem njih pogum preskusil !«
»Aha, z vašimi zvestimi, Carmauxom, Stillerjem in Mokom!« je smeje se vzkliknil Van Horn. »Te fante pa poznamo!«
»Vitez!« je zdaj izpregovoril Gramont. »Svetujem vam, pojdite rajši z nami! Odpovejte se podvzetju na svojo pest! Utegnilo bi se slabo končati!«
»Nemogoče!« Ventimiljski je mahnil z roko. »Bog ne daj, da bi mi Van Gould spet ušel! .Folgore' lahko ta čas križari v Campeškem zalivu!«
»Torej obilo sreče! Bog vas spremljaj!«
Ko so še enkrat izpraznili kozarce, so se povelj--niki vrnili k svojemu brodovju.
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za,konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani