DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji mat o mesečna Din 10.—, v inozemstva mesečno Din /5.—, — Uredništvo in a prava: Maribor. Raška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De* lavska zbornica -* Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirann pisma se ng sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din L—, mali oglasi, hi služite v tvttelug namene delavstvu In nam eii e ut m vsaka beseda iha p. ti Štev. 71 * Maribor, četrtek« dne 22. junija 1939 e Leto XIV Zopet se pgše in govori o sporazumu doma in v inozemstvu. Vse kaže, da je interpelacija dr. Sto-jadinoviča nehote postavila vprašanje sporazuma s Hrvati zopet v ospredje v naši notranji politiki. I ;«•»*■ • E- r*» * V Skoplju je govoril prvak zemljo-radnikov Joca Jovanovič, ki je dejal, da srbska zemljoraclnička sdranka ne bo ovirala akcije za sporazum, pa četudi pri sklepanju sporazuma ne bi sodelovala in da s tem soglaša tudi združena opozicija. Kar se socialistov tiče, so dali že davno izjavo združeni opoziciji, da sprejmejo vsako rešitev sporazuma, s katero se bo zadovoljila združena opozicija, oz. Hrvati. Socialisti so v vprašanju sporazuma odobrili načelno stališče združene opozicije od 8. oktobra 1937. 1. V tistem dogovoru je bilo rečeno, da se bo hrvaško vprašanje reševalo v demokraciji in z demokratičnimi sredstvi. Ako mislijo Hrvati, ozir. dr. Maček, da je treba hrvaško vprašanje rešiti kot prvo in potem šele razgovar-jati o demokraciji, oz. pustiti to vprašanje sploh ob strani, dokler se ne reši mednarodno, naj mu bo. -.s. t . J # - V raznih listih se hrvaško vprašanje razmotriva na dolgo in široko. »Hrvat-ski dnevnik« citira vse te liste. Podčrtava, da tudi italijanski in francoski časopisi pričakujejo pozitivne rešitve hrvaškega vprašanja, v čemer vidi »Hrvatski dnevnik« zadovoljstvo teh listov nad rešenjem tega našega notranjega problema. O sporazumu so govorili zadnjo nedeljo tudi na shodih ozir. konferencah JRZ, kjer so govorniki nastopali proti dr. Stojadinoviču in zagotavljali, da ima predsednik vlade vse za seboj ter da je on edino upravičen voditi in zaključiti razgovore z dr. Mačkom. Poljski listi prinašajo celo članke o načinu reševanja hrvaškega vprašanja. »Hrvatski dnevnik«, ki beleži vesti tujih listov pravi: »Nam ni ničesar znano, razen to, kar smo že objavili, toda vse to pisanje in vsi govori kažejo, da se zopet začenja javna razprava o hrvaškem vprašanju in o poskusih, da se pride do sporazumne rešitve.« Pr*d enajstimi leti dne 21. [unija so padli v narodni skup-f cmi sodbonosni streli, ki so pretrgali nit življenja Pavlu Radiču, dr. Lasaričku in Stjepanu Radiču. Stjepan Kaciic je sicer šele pozneje podlegel posledicam, strelov, ki jih je oddal tedanji Črnogorec Puniša Račič. Politične posledice tetja zločina občutimo vsi še danes. V Belgiji bo razširjena volilna pravica iena Žene dobe volilno pravico tudi v pokrajinske zbore. Belgijski notranji minister je pred-ložil parlamentu načrt volilnega zakona, po katerem dobe žene volilno Pravico za pokrajinske volitve. Doslej so imele žene volilno pravico samo za Zagonetka svetovnega miru se zapleta Konflikti, intrige in kdo bo plačal račun? poslaništvo v Pragi je bilo uki- gleška vlada pa izjavlja, da to nc ■membe njenega stališča v češkem i da sc je o tem posvetovala z ancije, USA, Sovjetske Rusije in so izjavile, da so sporazumne s Anglije. Po svetovni yojni smo imeli vtis, da se je zasidrala svetovna demokracija v mednarodnem javnem življenju. — Vsi znaki so kazali tako. — Velike in male države so se smele upravljati same in nobena soseda ni bila nevarna svoji sosedi. Države in državice so imele avtoriteto doma in v tujini. Ta duhovni povojni mir so porušili polagoma gospodarski in imperialistični interesi držav, ki so bile z mirovno pogodbo preveč obremenjene ali pa se jim je zdelo, da so dobile premajhno odškodnino za udeležbo na vojni. Sem spada v prvi vrsti Nemčija in v drugi vrsti Italija, ki jih imenujemo danes evropski dinamični velesili. Z geslom, da sta v vojni trpeli škodo, sta obe državi razvili s svojim naglašanjem nacionalizma dinamično politiko doma in v inozemstvu, u • ■ Države so imele v Društvu narodov moralno zavetišče. Pravi krivci nezadovoljnosti so pa bili zmagovalci v svetovni vojni, ker niso hoteli vpoštevati zahtev, ki so jih imele današnje dinamične države. Najprej so te države pričele torpedirati Društvo narodov, ki se tudi sicer ni prav uveljavljalo v reše- vanju raznih vprašanjih. To torpediranje in izstopanje iz Društva narodov je pa omajalo zaupanje in čut varnosti malih držav. Male države so se prej čutile varne, danes pa ne več. Tako je bila razrahljena skupnost in avtoriteta malih držav, ki žive v vednem strahu ter iščejo posrečeno ali neposrečeno zaščito v svoji prilagoditveni sposobnosti. Dinamika pa je naperjena predvsem proti Angliji in Franciji, ker sta ti dve državi zmagovalki in kolonijalni državi. Obema dinamika lahko največ škoduje s tem, da razkraja njiju sile in da goji v kolonijah sovražno propagando. — Takih vzgledov imamo več. Izstopanje iz Društva narodov, intervencija v Španiji, sedaj blokada angleških koncesij na Kitajskem, agitacija v Arabiji, v južni Ameriki, otežkočanje trozveze Anglija, Francija in Rusija. Zlasti je težak položaj Rusije v teh pogajanjih. Prej so jo ignorirali, bali so se je zaradi ideoloških razlik, sedaj bi se pa rada pogodila z njo Anglija prav tako kakor Nemčija in Italija. Anglija hoče s tem ščititi svoje interese in v varstvo svojih interesov ne želi pognati male države v blok dinamičnih držav, da se dinamične sile ne okrepe preveč. — Italija in Nemčija pa imata interes, da Rusija ne okrepi demokratičnih sil s pristopom k trozvezi. Idejna razlika ne igra vloge. Japonska blokada angleških koncesij ima tudi namen oslabiti angleško oboroženo silo. Japonci zahtevajo absolutno nadzorstvo nad koncesijami, priznanje japonskega in izročitev kitajskega denarja (blizu ene milijarde dinarjev), ki se nahaja v koncesijskih bankah. — Anglija je zagrozila, da, če Japonska ne prekliče blokade Tien-cina, proglase Anglija, Francija in Zedinjene države gospodarski bojkot Japonske. — Grožnja je huda, vendar je možno, da ta konflikt izčrpa velik kos angleških sil. V večnem popuščanju in neustrežbi potrebnih reform v odnošajih med državami se ob številnih spornih vprašanjih odpirajo vedno nove rane, vedno novi konflikti, ki ne pomenijo pomirje-nja, ampak vedno večje zapletanje vprašanj, o katerih danes še ne vemo, kako se bodo rešila. ■ f tvlr Zedinjene driave z Angliio ■ na Kitalskem Anglija in Japonska se še vedno po- j Med tem je minister Zedinjenih držav gajata radi rešitve spora v Tiencinu in | Hull izjavil, da bodo Zedinjene države odpravi blokade angleške koncesije. Anglija je pripravljena na mirno poravnavo, ako Japonska izjavi, da s tem svojim nastopom ne zasleduje kakšnih drugih ciljev. na Kitajskem nastopale skupno z An glijo in da naj si Japonska nikar ne misli, da bi mogla razdvojiti Zedinjene države in Anglijo. Razburjeni Japonci Londonski in japonski listi objavljajo I vesti, iz katerih je razvidno, da je ja-, Donski tisk odkrito jako nezadovoljen, ker Nemčija in Italija dobavljata vojni materijal kitajski vojski maršala Can-kajšeka. Spričo tega piše velik tokijski list, da Italija in Nemčija ne moreta opravičevati svojih dobav vojnega materijah Kitajski s tem, češ, da sta že pred daljšo dobo sklenili trgovinski pogodbi, s katerimi sta obvezani izvršiti dobave. Ti pogodbi sta, piše iaponski list, bili podaljšani tudi že med japonsko-kitaj-sko vojno neoziraje se na ozke politične zveze držav podpisnic protikomuni- stične pogodbe. Nemčija ima v smislu take pogodbe dobaviti Kitajski še za 600.000 funtov vojnega materijala. — Nemčija hoče torej očitno zavarovati svoje interese na Kitajskem in si zagotoviti kitajski trg. Italija in Nemčija ne smeta pozabljati, da more njiju dobavljanje vojnega materijala Kitajski ogrožati solidnost protikomunistične pogodbe. Prav v tem smislu pišejo tudi drugi japonski listi poudarjajoč, da se proti Japonski na Kitajskem ne bori samo angleško in francosko, ampak tudi nemško in italijansko orožje. Prvak zemljoradnlkov Joca Jovanovič umrl Neposredno po shodu v Ohridu. Dne 20. junija je umrl' zadet od kapi prvak srbske zemljoradniške stranke Joca Jovanovič. Smrt ga je dohitela v Ohridu, kjer je nastopil na shodu. — Med govorom mu je postalo slabo. Po krat-kem odmoru je lahko nadaljeval in zaključil svoj govor. Po shodu se je s svojim spremstvom podal na kosilo. Tu ga je znova napadla slabost in je kratko na to umrl. Pokojni Joca Jovanovič ie bil prvak srbskih zemljoradnikov. Rojen je bil 3. septembra 1869. Bil je jurist in je dovršil svoje študije v Parizu. Od 1. 1900. je bil v diplomatski službi. Ob izbruhu svetovne vojne je bil poslanik na Duna- ju. L. 1920. je zapustil diplomatsko službo. Za časa koroškega plebiscita je bil predsednik jugoslovanske plebiscitne komisije. Narodni poslanec je bil do 6. januarja 1929. 8. decembra 1939 je bil nonovno izvoljen za poslanca v srezu Topoli. Bi! je eden najsposobnejših in tudi najvidnejših politikov v srbski združeni opoziciji. Zadnje dneve svojega življenja je dal pomembne izjave glede hrvaškega sporazuma in zadržanja zemljoradnikov. Z njim je izgubilo jugoslovansko politično življenje močno osebnost, demokratično gibanje pa velikega pobornika. _ -| rm ».5 - Pogajanja v Moskvi za sklenitev trozveze se nadaljujejo. O poteku pogajanj ni nobenih uradnih vesti, kar je razumljivo, zato pa je tem več intrig in ugibanj, ki se pojavljajo, k»« v f '*■ »!' Rusija nastopa proti laponski Prepovedala je ribolov japonskim ribičem pri Kamčatki, Ni še dolgo tega, ko sta se Sovjetska Rusija in Japonska pogodili radi ribolova japonskih ribičev v ruskih vodah, sedaj pa je sovjetska vlada na podlagi svojih opazovanj sporočila japonskim oblastem, da prepoveduje ribolov v svojih vodah in je obenem tudi razveljavila že vse dane vizume. To je hud udarec za iaj onske ribiče, za katere predstavlja ribolov v sovjetskih vodah edini dohodek. Iz tega bo nastal nov spor. Za japonsko vlado ta spor s Sovjetsko Rusijo ne bo baš prijeten, ako vpo-števamo, da se ie takorekoč ob istem času zapletla tudi z ostalimi velesilami in ji grozi gospodarski bojkot. Japonci zopet ne morejo naprej Njihova ofenziva v ookrajini Šansi je zastala. V južnem delu pokrajine Šansi so Japonci napadli Kitajce s 30.000 možmi. — Po začetnih uspehih je njihova ofenziva propadla. Izgubili so 10.000 vojakov. Isto usodo je doživela njihova ofenziva v zapadnem delu pokrajine Šansi, kjer so se morali zopet umakniti čez reko Jangce. Veljaki srbskih kmetijskih zadrug so ustanovili delniško družbo Centrokoop, ki se bo bavila s trgovinsko-zastopniškimi in komisijskimi posli. — Izgleda sicer čudno, da zadru-garji ustanavljajo delniško družbo, toda dejstvo ie, da so zadruge preokorne za vršenje gotovih trgovinskih poslov »**>► •*«« 1(1 Driave v boju z novo krizo ki je začela že koncem 1. 1937. Dotna ih sveh* V poročilu ravnatelja Mednarodnega | urada dela je zelo važno razmotrivanje o stanju svetovnega gospodarstva, ki J ga je koncem 1. 1937. zajela nova kriza. Države so postale radi tega močno zaskrbljene in pričele razmišljati, kako priti krizi v okom. Pri prejšnjih krizah so bili najznačilnejši pojavi: omejitev kredita, prenehanje investicij, kar je povzročilo brezposelnost in dovedlo do znižanja mezd. Znižanje mezd in brezposelnost pa sta povzročili padec kupne moči prebivalstva in se je na ta način kriza še poostrila. Zedinjene države Severne Amerike so v tej novi krizi šle drugo pot. Od srede 1. 1937. pa do maja 1938. je padla proizvodnja v državi za 35 odsotkov. Cene so padle za 9 točk. Toda1 protivno od onega, kar se je dogodilo v prejšnjih krizah, je obrestna mera to pot padla in naložbe pri bankah so ostale nespremenjene. Vlada je izkoristila zlati dotok, ki je prihajal preko morja v državo. Zvezne državne banke so pričele kupovati vrednostne papirje, z zakonom so zmanjšali višino rezervnih naložb zveznih državnih bank, tako da je bilo na mah na razpolago mnogo cenenega kapitala. V svrho izrabe razpoložljivih kapitalov so bile izdane olajšave za financiranje privatnih podjetij in za javna dela. S tem se je izboljšal položaj. Anglija je bila manje prizadeta od nove krize. Toda cene vsem potrebščinam so bile v primeri z dolarjem visoke, zato je vlada sklenila znižati vrednost funt šterlinga za 5 odstotkov. Za obdržanje tečaja funt šterlinga napram dolarju pa je dala angleška narodna banka znatne vsote zlata v fond za izenačenje tečajev. Obenem je začela vlada z izvajanjem oborožitve v velikem obsegu, kar je dalo zaposlitev veliki množici brezposelnih. V 1. 1938/39 je angleška vlada povečala davke za 274 milijonov funtov šterlingov in najela posojil za 132 milijonov funtov šterlingov; v 1. 1939/40 pa hoče dobiti 380 milijonov funtov šterlingov s posojili, 250 milijonov pa z novimi davki. V Angliji služi oboroževanje obenem gospodarski obnovi države, dočim morajo druge države izvajati javna dela, da bi obdržale kupno moč in preprečile krizo. Neke države iščejo izhoda iz gospodarskih neprilik s povečanjem državnih investicij. Sovjetska Rusija predvideva v novi petletki, ki bo trajala od 1938. do 1942. povečanje industrijske proizvodnje za 14 odstotkov vsako leto. V industrijo bodo investirali skoro 112 milijard rubljev, od tega bo šlo za izdelovanje strojev itd. skoro 94 milijard rubljev, dočim za industrijo življenjskih potrebščin samo 18 milijard. Kai zahtevajo mestne obilne? Nobene zahteve po izvedbi občinskih volitev. V Beogradu se je vršil kongres zveze mest. Na kongresu so sprejeli resolucijo, v kateri občine protestirajo proti temu, da država in banovine prenašajo vedno več poslov na mestne občine, ki so postale že kar izpostave države in banovin, pravi občinski posli pa so postali postranskega pomena. Mestne občine zahtevajo: 1. Zakon o samoupravnih financah oz. financiranju mestnih občin; 2. za posle, ki jih vrše občine namesto države ali banovin, naj se občinam priznajo tudi primerni dohodki; 3. vsi načrti zakonov, uredb in pravilnikov, ki se tičejo mestnih financ, naj se predlože zvezi mestnih občin v izjavo; 4. ukine naj se § 10 uredbe o mestnih hranilnicah, ker bodo sicer ti zavodi upropaščeni; 5. država oz. banovine naj prevzamejo stroške za vzdrževanje sodišč in policije; 6. razveljavi naj se obveznost mestnih občin, da morajo prispevati za vzdrževanje bolnišnic in plačevati oskrbne stroške ter posebni prispevek za centralni zdravstveni sklad za bolnike, ki so brez lastnih sredstev; 7. mestne občine naj se osvobode državnih in samoupravnih davščin in dajatev v zvezi z nakupom ali odtujitvijo nepremičnin; 8. mestne občine naj se osvobode plačevanja stanarine učiteljem, veroučite-ljem, šolskim nadzornikom in prispevka za vzdrežvanje sreskih načelstev; 9. ukinejo naj se državne takse, ki jih morajo mestne občine plačevati za posle po §§ 88 in 89 zakona o mestnih občinah; 10. izda naj se pravilnik za izvedbo določb zakona o državljanstvu; 11. vlada naj odobri podpore oz. posojila vsem mestnim občinam, ki bi jih zahtevale v svrho finančne sanacije, za izdelavo katastrskih seznamov in regulacijskih načrtov. Kongres pa ni sprejel nobenih predlogov glede izvedbe občinskih volitev v mestih oz. spremembe določb o volitvah občinskih zastopstev v zakonu o mestnih občinah, ki Ido že skoro 10 let v veljavi. Kongresu so prisostvovali tudi delegati bolgarskih mestnih občin. Sklenjeno je bilo, da bo prenešen sedež zveze mest, ki je bil letos v Ljubljani, v Beograd. ^delavska VdUtUca" ne dM/a nabeniL subvencij, ' JP č. J. sta dobila težke telesne poškod-trf n!r,Ales,P° 'e stanje K. Pr., ki ima ženo in miiii nnač tanfe G. J., ki ima samo ženo je Vladko in o' ,Sedai leži*° vsi ‘rde *<• Er.. K. nič ne ve kai " V celjski b()lnici' Mladi Vladko mč ne ve kaj Je_z očeton, Upam0) da ob,as, sičjuh nnstaviu uvidela, da je treba na kri- S;*!«. Poverjeniki odbor !kp ki še niso nnnaročn.ike »delavske Poli- prvem obisku poverjenikov strne'^ojo^LlT nost. Kajti delavski list ne more izha a tod -' mih obljub, ker mora tudi sproti nor-v?, ,,, ,n račune. Vsem redno nlačujočbn S £ Priznanje in nlajlepša hvala! irocniKom KRANJ Ali je gospod Hani zaposlen v tovarni »Sem nerlt«? Na to vprašanje delavstva smo se informirali in zvedeli, da je g. 'Ham še vedno V Pisarni g. Zabreta. Kakor nam je znano, je ta domneva pri delavcih nastala vsled neprijetnega položaja, v katerem se je pred kratkim znašel na kranjskem kolodoru. Koga je s ”Setpperit» reklamo zastopal ali delavstvo ali Podjetje, to nam pa še vedno ni jasno... TRŽIČ Sodna razprava radi nadur čevljarskemu podočniku Iz Križ. Pred tukajšnjim sodiščem je ‘ožil nek čevljarski pomočnik za nadure. Pred SQdnijskimi vrati je čakalo 11 Prič, njegovih s°‘rpinov, pripravljenih pričati za mojstra. To-aa niso prišli v poštev. Delodajalec je menda (:e uvidel, da bi take obravnave tudi ostalemu I avstvu utegnile odpreti oči, da bi vedelo, mu po zakonu pripade, t. j. 50 odst. povišek nadure. Zato, naročite si »Delavsko Politi-lavštker Vain I)0fasiude zakone za zaščito de- Dne 20. junija so dobili vsi delavci v tovarni Schonsky odpoved službe. Prizadetih je okrog 100 delavcev in delavk, ki bodo čez 14 dni ostale na cesti kot vsi ostali, ki so ‘bili odpuščeni. Kljub viku in kriku je podjetni g. Schonsky odpeljal svoje stroje v Egipt in kar jih je še ostalo, jih bo spravil pa takrat, ko bo zadnji nesrečni delavec zapustil njegovo tovarno. M.i smo pisali o tej stvari in opozarjali na to, da je nujno treba nekaj ukreniti proti tej demontaži industrije. Po naše bi bilo mogoče izdelati zakon, ki bi tujim tovarnarjem prepovedal preseljevati obrate iz države. Kar je v državi, bi moralo tu ostati. Ako bi tovarnar hotel proč, bi pač moral tovarno prodati komu drugemu. S tem pa, da se dovoljuje tovarnarju odvoz strojev iz države, se obide prepoved o izvozu denarja oz. deviz in valut. Tovarnar, ki bi prodal svojo tovarno, bi ne mogel odnesti, denarja s seboj, ker mu to branijo devizni pre- pisi. Stroji so zanj denar, celo .osnovni kapital in ta kapital v obliki strojev gre preko meje, kljub deviznim predpisom. Izvoz strojev iz države je gotovo dovoljen, toda vsakdo, ki izvaža, sme izvažati samo proti plačilu vrednosti prodanega blaga. V slučaju selitve tovarne iz države pa se država obriše za vse. Ako tovarnar hoče odpeljati stroje, potem bi moral pustiti tu vsaj protivrednost v denarju. To bi bilo tem bolj upravičeno, ker gre v največ slučajih za kapital, ki je bil ali stvorjen v Jugoslaviji s posojili bank ali pa vsaj tu pomnožen. Ko pa tak tovarnar odide iz Jugoslavije, so šli z njim ne samo stroji, ampak tudi čisti dobiček, ki se ga je tekom let nabralo kdo ve koliko milijonov in ki ga gotovo ni zapravil v Jugoslaviji. Tu ostane samo revščina, bedni ljudje, ki so garali za skorjico kruha in prinašali dobiček kot čebele v panju, katerim na jesen čebelar pobere nabrani med. Delavci v mestnih podjetjih ne morejo voliti zaupnikov Banska uprava je na osnovi § 36 zak. o zaščiti delavcev odločila, da se razveljavi razpis volitev delavskih zaupnikov v vseh mestnih podjetjih in pravi: »V smislu § 36 zakona o zaščiti delacev je smatrati, da je služba delavcev in nameščencev vseh državnih in samoupravnih ustanov, če je njihov službeni odnos urejen s statutom, pragmatike in sličnim, javnopravnega značaja. V posledku tega takih uslužbencev ni mogoče smatrati za pomožno osebje v smislu določil cit. zakona, radi česar ti uslužbenci ne morejo biti člani sindikalnih organizacij, kakor tudi ne morejo voliti svojih zaupnikov. Službeni odnos delavcev mestne občine mariborske je reguliran s službenim redom, sprejetim po mestnem svetu mariborskem dne 8. aprila 1937 in velja za vse stalno zaposlene de- lavce mestne občine. Ker je torej službeni odnos teh delavcev urejen s posebnimi predpisi in so mestna podjetja samoupravne ustanove, je smatrati, da je njihova služba javnopravnega značaja. Zato delavci mestnih podjetij mestne občine v Mariboru ne morejo biti člani sindikalnih organizacij in ne morejo voliti delavski! zaupnikov. Izjema velja zadevno le za nestalne delavce, onosno delavce, katerih službeni odnos ni reguliran s posebnimi predpisi. Le- ti zamorejo namreč še nadalje voliti svoje zaupnike, vendar mora znašati njihovo število vsaj 10 oseb (čl. 1 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov).« Tako razglaša Delavska zbornica, ki se s tem strinja. Organizacije so pa drugega mnenja in bo v zadnji instanci odločal državni svet. Kdaj bo prišlo do volitve delavskih zaupnikov v delavnicah državnih železnic? Po službenem redu, ki velja za delavnice državnih železnic imajo delavci v delavnicah pravico do volitve svojih zaupnikov. Ta pravica je torej zajamčena, se pa doslej še ni izvajala, dasi bi bilo tudi za upravo delavnic gotovo dobrodošlo, ako bi se mogla od časa do časa razgovar-jati z zaupniki, ki bi ji tildi tolmačili želje delavstva in obratno. Zborovanje pekovskih pomočnikov. V nedeljo, dne 25. t. m. se bo vršilo zborovanje pekovskih pomočdikov iz mesta in okolice. Razpravljalo se bo o novi kolektivni pogodbi in nočnem delu. Vabijo se vsi pekovski pomočniki, da se jih v čim večjem številu udeleže. — Družnost! — Odbor. Kontrola dimnikarskih rajonov. »Delavska Politika« je svojčas že poročala, da ie v Mariboru premalo dimnikarjev, ker je mesto zad-njih letih pridobilo nebroj novih stavb, zlasfi tudi obrtnih in dimnikarski naraščaj ne more priti do samostojnega kruha. Vsled oddaje izpraznjenega dimnikarskega rajona je prišlo med dvema mojstroma do ostrega konflikta, ker je bil odbit s svojo prošnjo starejši dimnikar in se je pritožil na bansko upravo. Vsled navedb prizadetega dimnikarja je uvedla sedaj mestna občina kontrolo dimnikarskih okrožij v mestu, da^ se ugotovi zaslužek dosedanjih dimnikarskih mojstrov in morebitna potreba novih okrožij. Včeraj pa so prišli dimnikarski mojstri na magistrat ter pri obrtnem referentu protestirali proti eventuelni novi razdelitvi okrožij. Popravite asfalt po hodnikih. Na Glavnem mostu, v Sodni ulici in še po nekaterih ulicah in cestah je telefonska sekcija razkopala as-falt, ker je napravila 'betonske jaške in kopala kanale telefonske kablje. P.o sredini hodnikov manjka sedaj asfalt, radi česar morajo pešci hoditi po blatu, pa tudi sicer ti razkopani hodniki niso v okras mestu. Priporočljivo bi bilo, da se ti nedostatki čimpreje odpravijo, zlasti, ker zato ne bo potreba mnogo investicij. II. deška meščanska šola v Magdalenskem predmestju priredi dne 23, in 24. t, ,rn. razstavo šolskih izdelkov in vabi roditelje ter drugo občinstvo, da si razstavo ogleda. Razstava bo odprta dopoldne in popoldne. Vstopnine ni! Koncert v mestnem parku bo v četrtek, dne 22. junija t. 1. od pol 21. do 22. ure zvečer. — Svira godba Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev pod vodstvom kapelnika gosp. M. Schoherrja. Olje je izmikal. V tovarni Hochmiiller ie izginjalo bučno olje. Lastnik tovarne se je podal na prežo in je zalotil delavca F., ko je v jutranjem mraku odnesel kanto polno olja. F. ie priznal, da je na ta način odnesel olja za okrog din 6000. Izdalo ga je pijančevanje. Mladina na krivih potih. V Trstenjakovi ulici ie bilo ponoči vlomljeno v točilnico Irme Kočnik. Stražnik je zaloti! v notranjosti 16 letnega fantiča, kj se je splazil v lokal skozi okno, na katerem je razbil šipo. Dva njegova tovariša sta čakala zunaj na dobrote, ki jih jima je fantič podajal skozi okno, pa sta ob prihodu stražnika neopaženo zginila. Nastop žižekove igralske družine je bil za • ar or Z0,Pet pomemben kulturni dogodek, ki ie v soboto zvečer napolnil dvorano »Ljudske univerze« do zadnjega kotička. Pred igro je režiser Žižek v kratkem govoru obrazložil kulturni pomen gledališča, ki naj bi bilo izhodišče ■prosvete širokih ljudskih množic, ne pa pridobitno podjetje, ali pa ustanova, kamor sc vriva razne ljudi, da se jim da eksistenco kjer potem z raznimi intrigami dr.ug drugega izpodrivajo. Naloga oficijelnega gledališča bi bila, da prižiga luč naše kulture in dviga narodno zavest po vseh naših nacionalno ogroženih krajih severne meje, kar pa ono ne vrši. Nadalje je razložil stremljenje svojega ailuzio-nističnega teatra, ki navezuje na tradicije starega francoskega teatra de 1' arte, ki so srednjeveški komedijanti nastopali z njim med ljudstvom po podeželju, na proščenjih, sejmih in tako dalje, pri katerem je narod čestokrat sam sodeloval. Tak teater ni vozil s seboj kulis, igral je lahko umljive ljudske igre 'in satire, ki si jih je včasih sestavljal kar ad hoc, upoštevajoč pri tem vedno specifične razmere kraja in dobe. To staro težnjo za ljudskim teatrom želi obnoviti, prilagodeno današnjim razmeram, mladi režiser Žižek, ki se je ravnokar vrnil s svojo igralsko skupino z uspešne turneje po našem severnem podeželju, Prekmurju in Slov. goricah. Sledila je »Burka o jezičnem doktorju«, duhovita satira neznanega francoskega avtorja iz 14. stoletja, ki sta jo v verzih poslovenila prof. Smasek in Justina Vrhovčeva. Igralo se je brez šepetalca, igralci so znali vloge na izust, zato je igra potekala živahno, brez odmorov, na odprtem odru, brez zagrinjala in kulis. Tudi skeptik je moral priznati, da to ni bil diletantizem, marveč res prava umetnost, ki ve kaj hoče. Vsi igralci so se izborno izkazali, pozna se jim vešča in trda roka režiserja, zlasti v prizoru namišljene dohtarjeve blaznosti, ki predstavlja' tehnično dovršen balet. Posrečene so 'bile različne naše narodne pesmi v raznih dialektih, ki jih je imenitno podal z odgovarjajočo mimiko doktor, ki je imel najtežjo, a tudi najbolj dovršeno vlogo. — Tudi ostali, 'doktorjeva žena, trgovec, sodnik in pastir so opravičili naše pričakovanje. Občinstvo se ie izvrstno zabavalo in z navdušenim ploskanjem izražalo svoje zadovoljstvo. — Žižek se je s svojim teatrom uveljavil, želimo mu, da bi tudi pri merodajnih našel potrebno razumevanje, da bi mogel nadaljevati in svoj kulturni smoter razviti. T. M. CELJE Rezultat volitev obratnih zaupnikov v podjetju »Apnenik« v Zagradu pri Celju V soboto 17. junija so bile glasom razpisa banske uprave izvršene volitve obratnih zaupni-Škov, Vse štiri zaupnike je dobila lista rdečih SMRJ, ki je tudi edina postavila kandidatno listo. Tudi pri teh volitvah se je ugotovilo, da je 100 odstotno zaupanje v naše svobodne strokovne organizacije. Kdor se še ni prepričal, se lahko sedaj, da ne pomaga nobena protiagita-cija. Izgleda, da bodo taki rezultati tudi po drugih podjetjih. Časi so minuli, ko so delavci nasedali lepim in medenim besedam, katerim so pa sledila ravno nasprotna dejanja. Delavci in delavke, posnemajte vzgled ap-nenčarjev! Dvojni roparski umor o Medlogu pri Celj'u. V Medlogu pri Celju so zločinci vdrli ponoči v spalnico gostilničarja Antona Ocvirka in so s streli ubili njega in njegovo 42 letno ženo Rozalijo. Služkinja je spala na skednju, kamor jo je gospodinja zaklepala. Šele zjutraj, ko je odtrgala desko od opaža in se splazila na prosto je lahko alarmirala sosede. ZABUKOVCA Praznovanje šihtav in drugo Na tem rudniku se praznuje v tem mesecu po dva dni tedensko. Čudno se nam pa vendar zdi, kako da se ravno na tem rudniku toliko praznuje, ko so pa vsi ostali rudniki, razen Kočevja polno zaposleni. Pri zaposlenju v času praznovanja, bi bilo pač želeti, da bi se v prvi vrsti zaposljevalo tiste, ki so socijalno najpotrebnejši in ne tiste, ki so morda najcenejši ali pa komu bližji. Tu bi se moralo mnenje obratni h zaupnikov bolj upoštevati kot pa se ga. Pa še neko drugo posebnost ima ta rudnik. Namreč to, da nimajo ti rudarji nobenega strojnega dohoda in izhoda iz jam. Več sto in sto metrov morajo peš po položnih lestvah po raznih oipadnikili predno' pridejo vsi zmučeni do delovnega prostora. Toda po delu je že hujše, ko morajo to visočino' zopet preplezati vsi oznojeni, mokri in izmučeni. Bilo *bi dobro, ako bi zdravnik bratovske skladnice odredil za vse rudarje rentgenološki pregled pljuč in srca, pa bi se pokazalo, da nobeden izmed rnjih, ki je že deset let izpostavljen tej torturi, ni več zdrav, o-.— . • . • • • VELIKI PEVSKI KONCERT priredi »Vzajemnost« dne 25. junija ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne Zupanca Ivana v Migojnicah. Sodelujejo: »Vzajemnost« iz Pesjega pri Velenju, »Vzajemnost« iz Liboj, pevsko društvo »Savinja« iz Petrovč, pevsko društvo »Borut« iz Gotovelj in pevsko društvo »Fantje na vasi« iz Št. Pavla. Ker je prireditev kulturnega in propagandnega pomena za širjenje delavske pesmi, vabimo vsa sosednja društva, da se ga udeležijo. Za udeležence iz oddaljenejših krajev ugodne zveze z vlaki. RUŠE Krajevna protituberkulozr.a liga. Iz letnega poročila agilne krajevne protituberkulozne lige v Rušah posnemamo, da je razdelila v mesecih januar, februar, marec in april revni šolski deci 1257 litrov mleka in 1126 hlebov kruha v skupni vrednosti din 4.471.75. Posebno priznanje za to človekoljubno delovanje zasluži marljivi odbor. Protituberkulozni teden. Ker je protituberku-lozni teden že za nami, vljudno prosi PTL v Mariboru vse sotrudnike, da blagovolijo za. ključiti svoje zbirke in obračunati ligi v Mariboru. Čim prejme liga urgirane cbračune, bo javnosti podala celokupen pregled o uspehu svojega tedna. v»' » »V-, IMV ^ Si v Gibraltar Naša predavanja v ljubljanski okolici Proletarijat se prebuja Ljubljanska okolica sicer nima tako izrazitega proletarijata kot .industrijski kraji v Kranju, Jesenicah, v revirjih itd., toda kljub temu živi ogromna večina tega ljudstva od dela svojih rok, po delavnicah, obrti in tudi večjih j podjetij. Zato je imelo svoj čas slovensko so-! cijalistično gibanje ravno v teh krajih svojo krepko zaslombo, ker je vendar segala kultura slovenske prestolice tudi daleč v okolico. Ni čuda, da se je začelo zadnji čas to delavstvo1 strokovno in kulturno prebujati in da rastejo ena za drugo strokovne in kulturne organizacije. Že dolgo si je to delavstvo želelo tudi predavanj o socijalni zakonodaji, ki so se vršila teden za tednom po drugih krajih Slovenije. In tako je prišlo minulo soboto do prvega takšnega predavanja v ljubljanski okolici, v Št. Vidu pri Uubiianl kamor je predavatelja iz Maribora spremil naš agilni gospodarski in kulturni funkcijonar s. Korošec, član predsedstva Zveze »Vzajemnosti«, ki je nedavno prisostvoval kot delegat Zveze »Vzajemnosti« podobnemu predavanju v Sv. Lovrencu na Pohorju in ves navdušen nad tistim uspešnim prosvetnim dopoldnevom pod Pohorjem prvi sprožil željo, da začnemo tudi s to panogo delavsko-prosvetnega dela v ljubljanski okolici. V dvorani gostilne Kratkega je ob izredno lepi udeležbi delavske mladine otvoril predsednik šentviške »Vzajemnosti« in tudi predsednik strokovne organizacije lesnih delavcev, s. Demšar minulo soboto dne 17. t. m. zvečer predavanje o delavski zaščitni zakonodaji, o čemur je govoril s. dr. Avg. Reisman in nato urednik s. Adolf Jelen o današnjih nalogah strokovne organizacije, kulturnega društva delavstva in v zvezi s tem delavskega časopisja. Predavanji sta trajali celi dve uri in čeprav so bili med poslušalci v veliki večini prav mla- di sodrugi in sodružice, je vendar trajalo ves večer živahno' razpoloženje in napeto zanimanj. Delavci so se čudili na posameznih primerih, kaka ogromna sila pravzaprav leži v delavski zaščitni zakonodaji, milijoni delavskega prmoženja, ki pa ga slovensko delovno ljudstvo pušča večinoma neuporabljenega v blagajnah delodajalcev, skoro 90 odst. v rokah inozemstva. Kljub večerni uri so se pripeljali sodrugi na kolesih tudi iz oddaljenejših krajev, delavci, ki so zaposleni v Škofji Loki in v Kranju, pa so se vsi nadvse zadovoljni vračali in ni ga bilo med nami, ki si ne bi želel, da bi imeli čimpreje zopet nadaljevanje s temi predavanji. Predavatelja pa sta tudi obljubila, da bosta prišla ponovno v Št. Vid, kakor hitro prideta s svojimi predavanji »okrog«, ker jih že kličejo tudi drugi kraji, ki še letos niso imeli takega predavanja. Tudi v praktičnem delu za napredek naše izobrazbe smo napravili lep korak naprej: 17 novih naročnikov »Delavske Politike«. Neuspela sprememba ustave na Danskem Nedeljske predavanje v Debruniah Dobrunje so lepa vas ob Ljubljanici, tam, kjer stoji znana papirnica Vevče, znana zlasti tudi po mezdnih bojih njenega delavstva. Dolga leta so tam gospodovali kot vodilna strokovna organizacija skoro izključno krščanski socijalci, katere hočejo sedaj izpodriniti »zelenci«. Toda zadnje zaupniške volitve s,o pokazale krepak razmah naše svobodne strokovne organizacije, ki stalno raste, a ravno-tako tudi tamošnja podružnica »Vzajemnost«. Preteklo nedeljo je imela krščansko socijalna strokovna organizacija jubilejno slovesnost z blagoslovitvijo društvene zastave, katero je prišel blagoslavljat katehet prof. Eržen iz Kočevja. Kljub temu slavju, ki je privabilo seve tudi mnogo radovednežev, saj je bila v sprevodu godba in narodne noše, je bila društvena dvorana g. Jerihe polna delavstva, ki so prišli na naše predavanje o najnovejših soci-jlnih zakonih. Navzoč je bil seve tudi spremljevalec predavateljev s. Korošec iz Ljubljane. Poleg papirniškega delavstva so bili častno zastopani tudi železničarji iz Zaloga. Predavanje je otvoril predsednik domače »Vzajemnosti«, s. Kocjančič s primernim nagovorom o' potrebi izobrazbe delavstva. Predavatelja ss. dr. Avg. Reisman in za njim urednik Adolf Jelen sta se bavila v svojih govorih predvsem z novostmi socijalne zakonodaje v letošnjem finančnem zakonu, v - ■ - > Delavstvo je razumelo, da je to zanj resno svarilo, biti na straži, -• - - m » Sirite naft list! Delavski pravni svetovalec Uporaba obrežne poti (Dravograd) Vsakdo, ki ie tisto obrežno pot uporabljal že preko 30 let in si torej priposestvoval služnostno pravico poti, lahko lastnika, ki to zabranju-je, toži v .30 dneh radi motenja posesti. Če ipa je poteklo že .30 dni od tedaj ko je lastnik za-branil pot, je treba vložiti tožbo na priznanje služnostne pravice. Seveda: je treba imeti za to sigurne priče, do bodo lahko potrdile, da ste že 30 let brez prošnje in brez plačila nemoteno uporabljali dotično pot. Dedščisa (Jelendol) Kot smo na tem mestu večkrat pojasnili, ne morete zahtevati nobene dedščine ali odpravnine po materi, dokler le-ta še živi, ampak bodete lahko zahtevali Vaš dedni delež šele po materini smrti. Na tem ne more ničesar izpremeniti okolnost, da so Vaše sestre že dobile doto. Ako pa bi mati hotela sedaj izročiti posestvo eni od sester, bodete lahko Vi kljub temu zahtevali po njeni smrti, da se tudi vrednost tega posestva glede odmere Vašega dednega deleža vračuna v materino zapuščino. Zamudna sodba (Hrastnik) Vprašanje: Zena mojega sina je napravila' v trgovini večji dolg. Trgovec pa je tožil mene. Zaradi bolezni se nisem mogel udeležiti razprave in sem bil obsojen ter rubljen. Nazad- nje sem bil prisiljen plačati trgovcu terjatev, obresti in precej visoke odvetniške stroške. Ali bi mogel zoper to kaj ukreniti? Odgovor: Zakrivili ste sami vse posledice s. tem, da se niste o pravem času udeležili razprave. Če Vam to ni bilo mogoče osebno, bi bili lahko poslali pooblaščenca, ali pa najeli odvetnika. Četudi' niste bili trgovcu nič dolžni, sedaj proti njemu ne morete nič ukreniti, ampak morete tožiti ie sina na povračilo. Zavarovanje /,a življenje (Goiniljsko) Vprašanje: Dal sem se živijensko zavarovati za vsoto din 15.000 za dobo 20 let. Zavarovalnica mi še ni poslala zavarovalne police. Ker se je moj zaslužek v tovarni zmanjšal, bi rad odstopil od pogodbe. Zavarovalnica pa mi piše, da moram takoj poravnati tri že zapadle mesečne obroke in nato še devet mesečnih obrokov* do preteka 1 leta, na kar šele lahko odstopila če ne plačam mi grozi s tožbo in ru-bežjo. Odgovor: Zavarovalnino za prvo leto ste dolžni plačati v vsakem primeru. Okolnost, da nimate police v rokah ne igra nobene vloge. Če ne morete zavarovalnine plačevati še naprej, odpovejte pogodbo po preteku l leta. Poprej bi bilo to nespametno, ker se dolžnosti plačila ne rešite, a izgubite pravice. V primeru neplačila Vas zavarovalnica lahko iztoži in Vam zarubi mezdo. Na Danskem so volilci dne 23. maja t. 1. odločali o predlogu za spremembo ustave. Predlog za spremembo ustave je predložila vlada, v kateri so socialni demokrati in radikali. Pri. glasovanju o spremembi ustave, dne 23. maja t. 1, je od skupnega števila 2,175.340 volilcev glasovalo za spremembo ustave 966.037, proti pa 85.401 volilcev. V odstotkih je glasovalo za spremembo ustave 44.42 odst, volilcev, moralo bi jih pa glasovati vsaj 45 odstotkov, radi česar je predlog glede spremembe ustave propadel. Še enkrat so vzdržali stebri reakcije naval naprednih sil. Pokazalo se je, da je zelo težko mobilizirati 45 odstotkov vseh volilnih upravičencev, da glasujejo za take reforme, četudi so pozivale h glasovanju tri velike in dve mali stranki. Velika armada indifirentnih še vedno mnogo odtehta. Ker se je s tem v naprej računalo, sta vladini stranki socialnih demokratov in radikalov izdelali svoj predlog o spremembi ustave v sporazumu s konservativci, med tem |ko je stranka velikih kmetov (venstre) vsako spremembo odklanjala. Med kon-: servativci je vprašanje spremembe usta-j ve rodilo hude spore. Konservativci so pristali na spremembo ustave šele, ko je njihov prvak Christmas Moller zagrozil z odstopom. Glasovanje je pokazalo, da je ne majhen del konservativnih volilcev pustil svojega voditelja na cedilu in glasoval ali z ne ali pa se je glasovanja sploh vzdržal. Mjoller je na to zadržanje svojih volilcev odgovoril s tem, da je položil mesto ored-sednika frakcije v parlamentu in sklical strankin odbor z dnevnim redom: Volitev novega strankinega predsednika. V neki svoji izjavi v konservativnih listih izjavlja Moller: »Mislim, da so vsi oni, v in izven konservativne stranke, ki so to spremembo ustave preprečili, prevzeli na sebe veliko odgovornost. Prepričan sem, da ne bo trajalo dolgo, ko bo postalo tudi njihovim somišljenikom jasno, da so s tem izkazali državi zelo slabo uslugo.« Brez dvoma cika konservativni prvak v tej svoji izjavi na močansko razmerje sil v obeh zbornicah, kjer sta obe vladni stranki v večini. Landsthing (senat), ki se voli vsakih osem let in ki je bil toliko časa trdnjava reakcije, je pri poslednjih volitvah postal trdnjava obeh vladinih strank, tako da se bo ta ustanova reakcije izkazala kot sredstvo v boju proti njenim ustanoviteljem. — V spoznanju, da ni več moči podreti pozicij vladinih strank v senatu, je nastopil prvak konservativcev za spremembo ustave, kajti le z odpravo senata bi bila za opozicijske stranke po-stojala slabotna nada, da bodo nekoč zopet pridobile večji politični vpliv. — Vladini stranki sta hoteli odpraviti senat iz načelnih razlogov in istočasno znižati starostno dobo za volilce. — Stvarno pa za njiju ni postojala nobena potreba več, da bi sedaj skušali odpraviti senat, ko sta ga osvojili. Kakor tudi je treba obžalovati, da je ljudsko glasovanje izpadlo negativno, pa vendar nima danska socialna demokracija prav nobenega vzroka, da bi se radi tega kakorkoli žalostila. Dokazala je svojo udarno silo v njenih glavnih trdnjavah, tako v glavnem mestu Ko- j penhagenu in drugih mestih, kjer je do-j segla izredno visoko število glasov za svoj predlog. V Kopenhagenu je 63.4 odstotkov volilcev glasovalo za odpravo senata, v delavskih okrajih je znašal odstotek »da« glasov celo 72.2 do 73.7. Po slabi udeležbi pri volitvah v aprilu t. 1. je bilo to glasovanje neke vrste opravičilo, kot da bi bilo delavstvo hotelo reči: »Mi smo še tudi tu, vi morate ! računati z nami!« j Toda ta sijajen nastop delavstva v mestih ni mogel preprečiti, da bi ne bila j sprememba ustave propadla. V podeželskih okrajih, ki so glavne trdnjave ; venstre stranke, je bilo število »da« j glasov zelo majhno. Na podlagi izidov I v posameznih krajih izgleda, kakor da bi se bili ljudje bali velikih kmetov in da radi tega niso šli glasovat, j Nek konservativni prvak je menil, da mora vlada na podlagi izida glasovanja -izvajati konsekvence in odstopiti. Toda pregled izida tega glasovanja potrjuje, da so volilci ohranili svojo zvestobo vladinima strankama in da torej ni nobenega razloga za kakšno spremembo vlade. Volitve v folkething (parlament) pred dvema mesecema so dale vladi potrebno večino. Še več, vlada ima v parlamentu in senatu tako veliko večino, da more tudi s staro ustavo zadovoljivo vladati naprej. Zadnje nesti Slovenci iz Zedinjenih držav prihajajo na obisk. Danes, dne 21. t. m. zjutraj je prispela v Ljubljano prva skupina 20 izseljencev, ki so povečini iz litijskega okraja. Pride jih pa še več. Turška vlada in egipčanska vlada se pogajata po svojih predstavnikih v Ankari glede ukrepov za slučaj izbruha vojne. V vojni M turške čete zasedle Sueški prekop. Podmornica »Squalus« potopljena od ogleduhov, Ameriški poslanci predlagajo preiskavo radi potopitve podmornice »Squalus«, ker obstoja sum, da se je potopila, ker so imeli ogleduhi svoje prste vmes. Protinemška propaganda narašča na severnem Kitajskem. Japonsko blokado je prodrla pred Tiencinom angleška trgovska ladja, ki je pripeljala v koncesijo sočivja, katerega je najbolj primanjkovalo. Glede pogajanja s Sovjetsko Rusijo vlada velik optimizem v francoskih diplomatičnih krogih. Židje ne smejo v dunajski Prater, je razglasit’ vodja Ostmarke Biirckel. Vodja nacistov na Švedskem, znani raziskovalec Sven Hedin, se je pri vožnji z avtomobilom ponesrečil. r LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, ra«, pon. blagajna znani domača zavarovalna nita-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje te od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Zavaruj« i« pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.0001— ln sa dole mladoletne od 1. do 16. de največ din 25.000-— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI Na« eitateljl Lupo-jej« najcenejie pri n»&ili lnaerentllil Franc Knmnnn nati. Karl Dog? Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija. drobnarija in Igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. vv FOX ii terpentin-krema |e nenadkrlljlva Vazelin in pravi gumitran Vas varuje v snegu dežju in blatu najbolje pred prehladom. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOV1INA Delavski dom i. i. * o. i. Maribor, Frankopanova ulica 1. FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Kdor hoče dobro kavo piti mora h A* VV KAVALIRJU iti. »Kavalir* specljalna trgovina za kavo, čaj In čokoladne specialitete. ZIDAJTE POCENI! Nosilce, betonsko železp, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno vendar zelo dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14 in Ptujsko Tržaška cest ZdUmdli vedno In ngsol kruh In petino Iz DcMie pekarne t Horn. K«5i iš ŠM>trti! U4*l» In urelult Adoll Jelen e Meriboru. -- Tleko: Lindeka litkorno, i. d. w Mariboru, predetooltelt Viktor trten v Mariboru.