Nnroinini mesečno 25 Din, ta ioozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Die U redaiitve je v Kopitarjevi а1.бУШ Cek račun: Ljubljana it. 10.650 i« 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 TelefoBi Izhaja nek den «iw+raj, rasen ponedeljka la dneva po prazniku n I' Et Avstrijska ustava Komaj je bila proglašena nova avstrijska listava, ki je bila tako dolgo napovedovana m v vsej Evropi, posebno pa še v Avstriji, tako težko pričakovana, že so se ob njej razdelili duhovi na levo in desno: na tiete, ki io proglašajo za navudno fašistično ustavo, ki jemlje državljanom bitne človečanske pravice, im one, ki vidijo v njej nadvse posrečeno sintezo demokracije in državne avtoritete. Ker eni in druigi jemljejo dokaze za 9vojo trditev iz ustave same, se nam je zdelo pravilno, da zaenkrat naše čitateljstvo točno informiramo o besedilu ustave, kakor je bila 1. maja uzakonjena. Pri teni pa si bo vsak inteligenten čitatelj že sam brez predsodka mogel ustvariti svojo sodbo. Pravi značaj ustave, tako mislimo, se lx> kmalu okazal po duihu, v katerem se bo izvajala, iajti izkušnje eo nas naučile, da smo postali skeptični Ln nezaupljivi do pisane črke. Zlasti povojna doba pozna več ustav, kjer so narod« na papirju garantirane vee mogoče državljanske in človečanske pravice, pa ljudstvo v resnici trpi pod diktaturo razmeroma maloštevilne in neodgovorne klike — tako, de ima drugod, kjer vlada po črki avtoritaren režim, ljndstvo i javni upravi v resnici vež besede. Absolutnih pojmov v politiki žal nimamo in je blaginja naroda končno pri vsakem režimu odvisna največ od zmožnosti, poštenja itn pravičnosti tistih, ki vladajo. Razlika je le v tem, da je v državah, kjer vlada reenična demokracija, lažje izmenjati politično vodstvo kakor pa v diktatorskih režimih. Kakšna je torej nova avstrijska ustava? Nedvomno je uzakonjen avstrijski režim, ki daje vladi zelo veliko moč m dalekosežna pooblastila; ljuidstvo ni sicer izključeno od sodelovanja pri zakonodaji, toda to sodelovanje se vrši v dragi obliki, kot je običajna pri formalni demokraciji. Predvsem pozna nova ustava štiri posvetovalne organe: Državni svet, ki obstoji iz 40—50 članov »zaslužnih in značajnih državljanov«, katere imenuje 7,vezmi predsednik za dobo 10 let. Deželni svet obsto ji iz dveh odposlancev vsake dežele, to je deželnega glavarja in finančnega referentk. Interese Cerkve, znanost, umetnost, vzgojo družine in mladine bo zastopal kulturni svet, ki bo štel 30 do 40 članov. Končno imamo še Zvezni gospodarski svet, setavljen ia 70 do 80 zastopnikov posameznik gospodarskih •taaov v državi. Tz teh štirih posvetovalnih organov je sestavi jem Zvezni svet (Bumdcstag), ki ima 59 članov in sicer jih vanj delegira 20 državni svet, 9 deželni svet, 10 kulturni svet in 20 gospodarski svet. Zvezini svet je torej tisti forumi, kateremu bo vlada predlagala zakonske osnutke, ki jih je pripravila. Zveizni svet vladne predloge ali sprejme ali pa odkloni, ne more jih pa po svoji volji spreminjati. Za takšen parlamentaren način nimamo dosedaj še prav nikjer primere. Avstrijski vladni listi naglašajo, da bodo s tem odgovorni organi prisiljeni k skupnemu sodelovanja. Je pa s tem dana vladi velika oblast v roke, er edinole orna sama more staviti zakonske predloge. Zvezni svet torej ni zgolj posvetovalen organ, toda sklepati bo smel le o zakonitih predlogih, ki mn jih bo predložila vlada. Ustava pa daje vladi tudi izijemne pravice (Notreelit). V izjemnih slučajih, ki so predvsem nujnega gospodarskega značaja, sme vlada izdajati zasilne naredlbe z zakonsko močjo, tikati pa se ne smejo kakršnihkoli ustavnih določb. Samo zvezni predsednik sme po novi ustavi spremeniti posamezne ustavne določbe, a zopet ne temeljnih, kakor je n. pr. državna oiblika. Zasilne naredbe je treba pozneje predložiti zveznemu svetil. Zvrani predsednik ima pravico razpustiti ustavodajne organe, ali pa podaljšati njihovo funkcijsko dobo. Popolno neodvisno od vlade in prdsednika pe je sodstvo ki vse sodne odločitve. Federativne pravice dežel so po novi ustavi deloma okrnjene. Dosedaj je deželnega glavarja volil deželni zbor. Poslej pa bo imel le pravico, staviti terno predloge, glavarja pa bo imenoval sam državni predsednik. Pač pa mora deželnega glavarja od-klicati državni predsednik, ako zahteva to valificirana večina v deželnem nboru. Tudi za deželne zbore niso predvidene splošne volitve, ampak bodo v njih zastopani delepati gospodarskih stanov in pa zastopniki kulturnih interesov. Zakonodajna pot je ista kot pri zveznem svetu. Deželna vlada bo predložila zakonske osnutke, deželni zbor se o njih v nejavnih sejah posvetuje in lahko tudi predlaga spremembe. Nič bistvenih sprememb ne vnaRa nova ustava v občinsko samoupravo. Zn-pane volijo občinski odbori, potrjuje pa jih okrajni glavar. Ustava predvideva velike naloge in velik delokrog za stanove, kadar bodo organiziramo Tedaj bodo prevzeli v svojo repravo držav- no! K v, marsikaj, kar ima o prevz seaaj v svojih rokah na uprava. Koncentracija stanovskega življenja je pravilno usmerjena po deželah, ne centralistično v državno centralo. Šele z zgraditvijo in samoupravo stanov bo(k> tudi dežele dobile potrebno in odgovarjajočo avtonomijo. To so torej glavni obrisi nove nstave, ki v Avstriji uvaja avtoritaren režim, dasi v in.no-gočem različen tako od italijanskega kakor Domskega fašizma. Fašizem ga ne moremo imenovati, ker mu manjka dveh stvari, ki bistveno označujejo fašizem. Najprvo nima Fiihrerja ali duceja v fašističnem smishi, ki iz sameiga eebc, iz svoje metafizične nadvrednosti in notranje zakonitosti, ki si jo umišlja, izvaja oblnst. in radi tega tudi od naroda zahteva nekakšen božanski kult. Kancler Dollfuss gotovo nima pretenzlj, da bi postal idol Avstrijcev. Knez Starheniberg pa je šef razmeroma male, gotovo ne v narodu zasidrane stranke, in še ta likvidira po novi ustavi. Poleg tega ni človek, ki bi krog sebe ustvarjal mistično razpoloženje. Starhemberg je bolj sredstvo, kot ш cilj. Glav« je DaUfaee, ki je Češkoslovaška republika si utrjuje svoj položaj in svojo moč v Evropi Slovaki manilestirajo za državo in za svojo avtonomijo Dr. Beneš pa slovesno obljublja avtonomijo Podkarpatski Rusiji Ves svet naj ve, da je Češkoslovaška republika edina in da se nihče na svetu ne sme dotakniti njenih mej, ki so postavljene za vse čase Ni dolgo tega, kar je bila še vsa javnost v češki deželi razburjena radi lanskih manifestacij v Nitri, kjer so Slovaki po svojem voditelju Hlinki in drugih zastopnikih odločno zahtevali avtonomijo za Slovaško. Takrat se je oglasila češkoslovaška osrednja vlada sama, češ, da so Slovaki zagrešili čin, ki bi se mogel spričo aspiracij Madjarske na Slovaško tolmačiti v državi neugodnem smislu. Posamezni ministri in politiki pa so imeli govore in podajali izjave, kjer so Hlinko in ostale slovaške voditelje malodane dolžili veleizdaje. Posebno pa je rohnelo češko časopisje, predvsem izvestni organi, ki niso štedili z direktnimi očitki, da avto-nomi stične zahteve Slovakov in, razume se, tudi podkarpatskih Rusov pomenjarjo ali vsaj pospešujejo revizijo. Danes pa je očividno zavel drugi veter. Nedavno je imel Hlinka v sami zlati Pragi velik shod, na katerem je, kakor se to sicer samo po sebi razume, odločno zavrnil očitek separatizma. Slovaki »o za skupno češkoslovaško državo in zahtevajo samo, kar jim je prezident Мавагук v konvenciji v Pittsburgu slovesno obljubil: da dobijo avtonomijo. Rerizionistične namene in aspiracije Madjarske Slovaki ogorčeno odklanjajo in hočejo močno češkoslovaško državo, ki bo kljubovala vsem sovražnim naklepom. Po tem shodu se je vršila po praških ulicah manifestacija, na kateri so Slovaki nosili svoje zastave in vzklikali slovaški avtonomiji. Topot jim tega ni nihče branil in tudi noben časopis se ni oglasil proti temu, kar je gotovo jako značilno. Ta preobrat v češkem mnenju je popolnoma naraven in razumljiv. Merodajni činitelji so uvideli, da je globlja konsolidacija in okrepitev češkoslovaške državnosti najbolj zajamčena, če se ugodi tako Slovakom kakor tudi Ukrajincem Podkarpat-ske Rusije. Po narodni in deželni avtonomiji ined seboj v enem samem granitno trdnem državnem čustva, ki ne izključuje. svoboščin posameznih narodov, ampak jih v najvišji meri ščiti in neguje, krepko povezani deli češkoslovaške države so najmogočnejša bari jera proti madjarski m revizioni-stičnim težnjam kakor tudi proti eventualnim naklepom drugih sosedov proti češkoslovaškemu narodu in državi. Posebno sedanji mednarodni položaj, ko tudi Poljska ni preveč prijazno razpoložena napram Češkoslovaški, z vso silo govori za to, da se vprašanje slovaške avtonomije in avtonomije Podkarpatske Rusije, ki se je I. 1918. slovesno obljubila pa do danes še ni izpolnila, definitivno rešt, kakor to želi in zahteva narod teh dežel. Da se to vprašanje sedaj bliža resnično rešitvi, za to je dokaz, da se je takoi po konierenci s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem dr. Beneš, torej minister, ki vodi zunanje posle države, podal v Podkarpatsko Rusijo, kjer je imel zelo važen govor za nadaljnji razvoj notranje politike CSR. Govor dr. Beneša v Užhorodu i Dr. Beneš je imel govor v mestnem kinu Užho- i roda. Najprej je pojasnil, kako je prišlo do zdru- i ženja Podkarpatske Rusije s Češkoslovaško. To združenje se je izvršilo na podlagi sklepa centralnega ruskega narodnega sveta, ki se je izjavil za spojitev s CSR kot avtonomna provinca. Za spojitev z Madjarsko ni bil nihče. Zgodovina osvoboditve ter priključitve kaže, da ni bil tu merodajen češki imperializem, ampak se je sjx>jitev izvršila na podlagi samoodločbe narodov, ki jo je proglasil veliki ameriški predsednik Wilson. /a Podkarpatsko Rusijo so bile na razpolago za njeno politično bodočnost štiri možnosti: 1. samostojnost, 2. priključitev k Madjarom. 3. priključitev k Rusiji odnosno k Ukrajini in 4. priključitev k demokratični državi Češkoslovaški. Prišlo je do najbolj logične rešitve, to je do priključitve k Češkoslovaški. Danes je vprašanje Podkarpatske Rusije definitivno rešeno in je revizija tega vprašanja |x>polnoma izključena. Sedanje stanje bomo branili do poslednje kaplje krvi. To ni vprašanje samo 12.000 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja in njegovih 700.000 prebivalcev, ampak vse republike. Revizije ne bomo nikdar pripustili in tega dejstva bodite sigurni, ka- kor smo sigurni ter neomajni tudi mi v Pragi. Ne verujte nobenim intrigam, kajti vprašanje Podkarpatske Rusije je rešeno, in sicer definitivno rešeno. Drugi del dr. Beneševega govora se je piečal z avtonomijo Podkarpatske Rusije. Češkoslovaška je prevzela slovesno obveznost, da bo dala avtonomijo v šolskem, jezikovnem in verskem pogledu, dala zaščito manjšinam in postavila avtonomnega gu- vernerja. Vlada te obljube ni pozabila in bo avtonomijo dosledno izvajala v sporazumu z vami. Kmalu bodo volitve v praški parlament. Do tedaj pa bodo sprejeti številni zakoni, ki bodo krog za krogom dali avtonomijo ter jo izvedli v praktičnem življenju. Češkoslovaška noče vsiljevati Podkarpat- ski Rusiji češke narodnosti in kulture, anifiak ji hoče zasigurati njeno lastno rusko, kar velja tuficijskeM prefekta Chiappea je dvakrat dobila denar od Stavijskega. Tudi žena igralca Nigeona je dobila denar in bi morala biti včeraj zaslišana, pa je izvršila samoumor. obiskal Mussolinija, preden ne bo obiskal Bukarešte in Belgrada, zakaj sporazum med Francijo fn Italijo je mogoč le, čc Italija prcokrcne popolnoma svojo politiko tudi, kar se tiče njenih odnošajev do držav Male antante, v prvi vrsti do Jugoslavije. Italija napeto čaka rezultata konference MA v Bukarešti Kako velik interes ima danes Ttalijn na tem, da se neba napetost, ki vlada med njo in med Francijo, oziroma zavezniki Francije, dokazuje tudi pisava fašističnih listov, ki so naenkrat postali prijatelji — Male antante; seveda skušajo obenem zbuditi vtis, kakor da Mala antanta išče stikov z Rimom... Fašistični listi jiovdarjajo v zvezi z vestmi o verjetnem obisku Bnrthouja v Rimu važnost bodočega sestanka zunanjih ministrov držav Male zveze v Bukarešti. Po informacijah fašističnega tiska jc ta redni letni scstailek zunanjih ministrov držav, ki so članice Malo zveze, največjega pomena, ker se spravlja v zvezo s poskusi, ki so se v zadnjem času storili z namenom, da se omogoči zbližanje med Italijo in Malo zvezo. Konferenca v Bukarcštu јж bo po mnenju fašističnih listov lahko rodila konkretne rezultate v tem vprašanju. Že pred to konferenco pa se pričakujejo pozitivni usjjphi, ki bodo pospešili akcijo za zbližanje meil Italijo in državami Male zveze. Ti uspehi bi sc imeli pokazati že v italijansko-jugoslovanskih pogajanjih, ki sc bodo vodila v Rimu glede uvoza jugoslovanskega lesa v I tal jo. Naš dopisnik pripominja k temu, Ла Italijo žene zadnje čase k Franciji posebne njena pasivna trgovinska bilanca, ki dan na (lan pada. Italijanske finance reši lahko katastrofe samo šc francoski kapital. Zate je zdaj g. Mussolini, ki je zastonj trkal na vrata Angleške banke, naenkrat postal zelo vljuden do Francije in njenih prijateljev. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo oblačno. Mestoma, predvsem južno od glavnega 1 grebena Alp, mogoče tudi nevihte in soparno. kak simbolizira« napor Avstrije, da za vsako ceno ohrani svojo samostojnost. Dollfuss se za izvedbo te svoje življenjske naloge ni za-teJkel ne h kaki posebni ideologiji in tudi ne h kaki formirani stranki, da jo zaprosi pomoči in na njej zgradi oblast, ampak je črpal svo- jo moč in pobudo v zgodovinskem poslanstvu, ki ga ima po njegovem mnenju Avstrija, in to je: samostojna katoliška politična tvorba v osrčju Evrope. V ta namen je žrtvoval, čeprav je velik Nemec, Hitlerjevo pangerniansko idejo, ker bi vzela Avstriji samostojnost. Z ustavo je formalno vsaj onemogočil raizredni boj in žrtvoval stranke, ker se je bal, da se 1k> iz njihovega medsebojnega s|H>ra rodil plen za druge države. Dollfuss je nasprotnik vsega, kar ogroža tradicionalno avstrijsko nacionalno dušo, ki ic po njegovem prepričanju religiozna in katoliška. Ko ima pred očmi to zgodovinsko vlogo Avstrije, zbira vse, kar po njegovem mnenju služi tej ideji, ne da bi svojo osebo porival v ospredje ali nn nacionalni altar, kar je tako izrazit pojav v fašizmu. Drugič ne moremo reči, da je z novo ustavo uzakonjen državni alisolutizem ali državna omilipotenra, ki bistveno spada k fašizmu. tudi ljudstvu, ker v s|K>ru med zveznim svetom in vlmlo odloči ljudstvo s splošnim glasovanjem. Tega italijanska ustava ne pozna. Državni predsednik postavlja in odstavlja kanclerja |ki svojem preudarku. Kancler je torej daleč od tega, da bi mogel izvajati osebno gospodstvo nad državo, samo osebno ali |>a s pomočjo kake oborožene stranke, kakor dela to n. j>r. Mussolini. Docela proti miselnosti državne omnipotence jc tudi federativna ureditev države, ki je ne pozna fašizem, kateri jc povsod strogo unitarističon in centralističen. Avstrijska konfederacija bo prišla bolj do izraza stopruv tedaj, ko bodo formirani stanovi, ki bodo svojo aktivnost osredotočali ravno v deželah. Bolj kakor proti sami ustavi, je verjetno, da se bo dvigal odpor proti načinu, kako je bila uzakonjena. I/, parlamenta je bilo izključenih 71 socialističnih poslancev, in le tako je bilo mogoče dobiti kvalificirano večino Državnega predsednika volijo župani, kanclerja Imenuje predsednik, kakor tnoi ministre na kanclerjev predlog. Toda vlada ni odgovorna sjmmo državnemu predsedniku, ampuk odgovarja za novo ustavo. Kar se je zgodilo t. maja, jc parodija demokratičnega režima in sploh ne vemo. čemu je Dollfussu takšna parlamentarna fikcija bila potrebna. Očividno ni hotel otipljivega državnega udara, a tudi po tej poti je prejšnja ustava bila le na videe respekti-rana. Kancler Dollfuss bi liani bržčas odgovoril, da je moral tako ravnati, kor ga je do tegu koraka pognala vis mnior, višja sila; da je mogel voliti samo med alternativo: ali rešiti Avstrijo in pokopali demokracijo, ali jni ohraniti demokratičen režim in izpostaviti nevarnosti avstrijsko neodvisnost. — Ako je bila v resnici le tn alternativa, lo je ležko presoditi, ker smo še preblizu razburljivim dogodkom. Z evropskega stališču, to je s stališča po litičnega ravnovesja v Evropi, je novo ustavo tre-ba le' pozdraviti, ker bo onemogočila mnogo intrig, ki so se dosedaj igrale z avstrijsko neodvisnostjo. Mnogo manj dopadajenja bodo seveda na njej našli prijatelji formalne demokracije, zlasti, dokler korporacije — ki pravilno |K>jmovane nikakor ne izključujejo demokracije — ne bodo stopile v življenje. Dolgost življenja nove ustave, |wi tudi Avstrije sanic, bo sedaj odvisna od tega, v koliki meri lx> novi režim znal pritegniti najširše ljudske plasti k političnemu sodelovanju in si pridobiti odkritih prijateljev predvsem med delavstvom. Ne z diktaturo ampak z dejanji bo treba delovno ljudstvo prepričati, dn je lo. kar mu prinaša nova ustava, boljo od razmlnegii boja, ki se mu ga ponujali marksisti. Stanovski družabni red mora biti takšen, du v korporacijah delovni stanovi ne gledajo korporalizma, kjer komandira korporal in uradnik, kakor je to r Tuši zinit, aiinpuk morajo biti zgrajeni na |к>-Steni samoupravi delovnih stanov. dna. Bolgarija se pridruži balkanskemu paktu - Grčija bo pa izstopila? (Glasovi turških in italijanskih listovj Pomen n vsega Primorca fn pomorstva za naše ■ plačiSno bilanco Ankara, 4. maju. b. Zaradi predvidenega obiska grškega vojnega ministra generala Kondilisa v Ankari je postala opozicija proti balkanskemu paktu v Grčiji vse močnejša, tako da se računa celo z eventuelnlm izstopom Grčije iz balkanskega pakta, in sicer zaradi tega, ker se je šele sedaj pokazalo, kako velike obveznosti ima Grčija še od preje napram Italiji. Tak sklep grške vlade pa •»i ne našel nepripravljenih ostalih podpisnic balkanskega pakta in se zatrjuje, da so v morodajnih krogih ze storjeni resni koraki, ila namesto Grčijo »stopi v balkanski pakt Bolgarija. Naglasa se tudi, da je ravno dejstvo, da je Grčija podpisala balkanski pakt, najbolj onemogočilo pristop Bolgarije k temu paktu, ki je nezadovoljna predvsem zaradi lega, ker ji Grčija onemogoča z versajsko pogodbo zajamčen izhod na Egejsko morje. Rim, 4. maja. b. Vsi tukajšnji listi objavljajo vrr.1, ila je pri zadnjem obisku jugoslovanskega ziiuanjega ministra Jevtiča v Ankari bila upoštevana možnost vstopa Bolgarije v balkanski pakt. Tozadevni položaj se je skrbno proučil in jugoslovanski zunanji minister Jevtič je pričel v tein smi-• Iii pogajanja z Bolgarijo. Kakor poročajo fašistični listi, prevladuje v turških uradnih krogih mnenje, da hi pripravljenost Bolgarije za vstop v balkanski Deželna avtonomija v avstrijski Zvezni državi Dunaj. 4. maja. Zadnjič smo obrisali glavne poteze avstrijske ustave, ki se tičejo Zveze in njenih postavodajalnih organov. Danes navajamo, kaj določa ustava o deželah, ki pripadajo kot federacija Zvezi. V glavnem pripadajo deželam oziroma njihovim organom iste naloge oziroma pravice v zakonodajnem pogledu kakor dosedaj. Lahko se pa stvari, za katere je pristojna Zveza, prenesejo na deželo in narobe. 1'ostavodajn posameznih dežel vršijo d ežel n i zbori. Ti so sestavljeni iz zastopnikov Cerkve, šole in vzgojnih ter izobraževalnih zavodov in društev, znanosti, umetnosti ter iz delegatov poklicnih stanov vsake dežele. Deželni zbor uradnik, tako z van i vladni direktor, ki gn imenuje deželni glavar v soglasju z zveznim kanclerjem. Okrajna glavarstva voli iz svoje srede predsednika in dva podpredsednika. Deželni zbor ima dve zasedanji, eno je posvetovalno, drugo pn o zakonih sklepa. | Vsak zakonski predlog se ima namreč najprej ' obravnavati v posvetovalnem zasedanju deželnega rbora, nakar se vnovič predloži istemu deželnemu zboru, ki se v tem primeru zbere kol sklepajoč organ. Zakon se mora skleniti v roku. ki ga določi deželna vlada. Tudi v deželnem zboru ni de-btit. Preden se zakon objavi, se mora predložili zveznemu kanclerju in pristojnemu zveznemu ministrstvu ter poslane veljaven šele, ce je zvezni kancler soglasen, oziroma, če mu tekom šestih leihiov ne odreče priznanja. Zvezni predsednik pa ima pravico, da deželni zbor razpusti. Občinska uprava Deželna vlada je sestavljena i/, deželnega glavarja, deželnega namestnika (Landesstatthalter) iin kvečjemu iz petih deželnih svetovalcev. — Deželnega glavarja imenuje zvezni predsednik na podlagi terno-predloga deželnega zbora, kar mora deželni kancler sopod-pisali. Zvezni predsednik ima pravico, da deželnega glavarja odstavi, in o r a ga pa odstaviti, če tn zahteva deželni zbor s kvalificirano večino. Deželnega namestnika imenuje sebi deželni glavar sam, vendar pa ga mora potrditi zvezni kancler. — Deželnega namestnika in deželne svetovalce imenuje deželni glavar. Vsak član deželne vlade mora istotako kakor vsak član deželnega zbora biti star najmanj 2H let. Člani vlade ne smejo biti obenem Člani zveznih posvetovalnih organov. Deželnega glavarja in deželno vlado podpira deželno glavarstvo. kateremu stoji na čelu prava vešči upravni Francosko-poljsko prijateljstvo * Varšava. 4. maja. b. Po Testeli tukajšnjih listov l»o Francija ob priliki obiska maršala Pmainn t Varšavi dne 15. avgusta iikazala maršalu Pil sudskemu posebno čast. Maršal 1'etain bo prinesel maršalu Pilsudskemu izkaznico o imenovanju in insignije francoskega maršala. V zgodovini Poljske | j«' to drugi tak slučaj. Prvi Poljak, ki je bil dole- j trn le visoke časti, ej bil knez Josip Poniatovvski. pakt lahko izzvala izstop Grčije iz lega pakta. 0 lem tio turška vlada pričela razgovore z grškim vojni ministrom Koudilisom ob času, ko bo napravil obisk v Ankari. Uspeh teh pogajanj, ki se vodijo z namenom, da se prepreči izstop Grčijo iz balkanskega pakta, lxi sporočil turški zunanji mi nister Teftik Ruždi bej v vseh podrobnostih romunskemu zunanjemu ministru Titulescu tedaj, ko napravi uradni obisk romunski prestolnici. Važna konferenca v Bukarešti (Francija, Pol,teka, Turčija in Mala antanta) Bukarešt. t. maja. b. Konferenca držav Male zveze, ki je bila predvidena za sredi maja, se je odgodila po informacijah bukarcstanskih listov do sredine junija. List »Diinineaca« naglasa, ila ni izključeno. da se bo ravno tedaj niuilil v Bukarešti francoski zunanji minister Barthou. Istočasno prideta v Bukarešto tudi poljski zunanji minister Beck in Ruždi beg. Beck pride II). maja in se bo oii tej priliki razpravljalo luili o vojno-političnili j vprašanjih. Turški zunanji minister Rnžhi beg p.i 1 obišče Bukarešto 11. maja in nihče ne dvomi o tem. da se tio tedaj vršila tuili skupna konferenca rneil Titulescom, Beekom in Teftik Ruždi begom. so podrejena deželnemu glavarju kol predsedniku deželnega glavarstva. Tudi okrajni glavar in tisti uradnik deželnega glavarstva, ki so mu poverjeni posli javnega reda in varnosti, se ne moreta imenovati od deželnega glavarja drugače kakor s pristankom zveznega kanclerja. V kolikor deželni, glavar upravlja posredno zadeve, poverjene od zvezne uprave, je seveda popolnoma odvisan od zvezrf vlade in pristojnega zveznega ministra. Tam, kjer obstoja zvezna policija, ne sme obstojati nobena druga. Šolske zadeve vodi z izjemo visokih šol, ki spadajo pod upravo zveze, dežela, v kolikor se tiče eksekuliive, po posebnih oblastvih, lo je po deželnem, okrajnem, krajevnem in šolsko-nadaljevalnem svetu, ki so sestavljeni vr. vseh interesentov. Predsednik deželnega šolskega sveta je deželni glavar, v okraju okrajni glavar, v občini pa župan. Posebni mini-sterijulni uradnik ima pravico, da nadzoruje stanje in delovanje vseh srednjih in osnovnih šol, ki jih neposredno upravlja dežela sama. Mesta, ki imajo več ko 30.000 prebivalcev, lahko dobijo po deželnem zakonu mestni svet, kateremu se poverijo ludi zadeve okrajnega glavarstva (deželi neposredno podrejena mesta). Organa občine sta občinska skupščina iu župan. Dežela lahko da županu ob stran občinski svet, ki sme obstojati kvečjemu iz petih članov-občinskiih svetovalcev. Te občinske svetovalce izvoli občinska skupščina. Občinskim uradom občin, ki imajo več ko 10.000 prebivalcev, mora bili na čelu prava vešči upravni uradnik, ki ga mora potrditi deželna vlada. Delokrog občine je lastni in od zveze ter dežele poverjeni. Župana izvoli istotako občinska skupščina, mora ga pa potrditi okrajni glavar, v neposredno deželi podrejenih mestih pa deželni glavar. DUNAJ TVORI SAM ZASE DEŽEU1 z županom, podžupanom, dunajskim meščanstvom kot svojim zastopstvom, magistratom in magistralnim direktorjem, okrajnimi glavarji in okrajnimi zastopniki. Zupana imenuje zvezni predsednik sam ua temo predlog dunajskega meščanstva. Ženske za svoje interese Belgrad, 4. maja. m. Na bodočem kongresu Narodne ženske zveze, ki bo 22. maja v zdravilišču Koviljači, bodo predstavnice raznih ženskih združenj ponovno pretresale znano uredbo o ženah v državni službi in bodo sprejele tudi resolucijo, ki jo je do sedaj podpisalo že 0870 žena, in jo predložile vladi in narodnemu predstavništvu. Neurja in suša Pariz, 4. maja c. V južni Franciji trajajo sitne nevihte. Mnogo gozdov gori. Bukarešt, 4. maja. c. Po vsej Romuniji vlada nlna suša. Vsa setev je v nevarnosti in če nc bo kmalu dežja, bo vsa žetev propadla. Budimpešta, 4. maja. c. Po vsej Madjarski i dada silna vročina. Suša jc povzročila, da bodo j vse setve začele zoreti mesec dni prej. Pšenica in | Jruge žitarice so lako dozorele, da jih hodo lahko koncem tega meseca /e po/cli. Nevarnost suše ni lako velika, ker po vsej Madjarski leče mnogo ye-* i k i h rek, ki zemljo zadostno napajajo. Osebne vesti rtelgrad. 4. maja. m. Odlikovana slu: г redom a v. Save 3. stopnje Josip Kožuh, upokojeni profe- ! sor iz Celja, z redom sv. Save 4. stopnje Ivan Bre-/ovšek, dirigent in vršilec dolžnosti ravnatelja belil rajske o|>ere. Napredovali so: v 4. pol. skup. 2. slop. Vladi- i mir t.apajne, prof. na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani; Juš Kozak, prof. na I. realni gimnaziji v Ljubljani; Srečko Brodar. profesor na gimnaziji v Celju: v 3. pol. skup. Viktor Gruntar, profesor na učiteljišču v Mariboru: 1'ilomela šiškovir, predmetna učiteljica na II. realni gimnaziji v Ljubljani: v ti. pol. skup. Maks Stanonik, profesor na realni gimnaziji v Kočevju: v 7. pol. skup. Ivan Molinar. profesor na realni gimnaziji v Ptuju: dr. Peter Zavrtnik, profesor na lil. realni gimnaziji v Ljubljani: Boris Rupnik. profesor na realni gimnaziji v Kranju, in Bajko Pirnat, profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani. — Z odtokom trgovinskega ministra je postavljen za pristava 8. pol. skupine v ministrstvu za trgovino in industrijo Ivan Vrtačnik, pristav iste položajne skunine ori banski upravi rbaske. banovina. Poleg izvozu in 'nvbzri' vplivajo"' tia "'plačilno bilanco države še razni drugi faktorji. Med temi igra pri drža vaji., z last no, morsko obalo pomorski prpiueL listo, vlogo,,Ki .si jo je iloličiiu država oiliinsno li.i.eno gos|i"i:od,>ley. S čim večjim razvojem lastne paroplovlie in s smotreiio pomorsko prometno politiko je mogoče tu odlok deviz do sknijnosti omejiti, oziroma spremeniti v narodnogospodarski aktivum. Kot klasični primeri naj nam v. tem pogledu služijo poleg velikih pomorskih sij tudi male države kot Norveška,.. Ifolaiidijn in (Irska. Spričo našega siromaštva nn kapitalu so dosedanji napori našili paroplovnih podjetij, rla hi uveljavili jugoslovansko zastavo v mednarodnem pomorskem blagovnem prometu priznanja vredni!' Razvoj in proe.vit našega poinnrskega potniškega prometa je pa ozko zvezan ž vprašanjem tujskega prometa, ki .jrmistav-Ija velevažno komponoiilno nase plačjjuo .bilance. Zn našo od prirode, z nfpgpittnit.ili, Ip polarni tako obdarjeno obalo moramo .smatrati ugoden razvoj turizmu v vseli njegovih varijantali kot vitalni problem,., ki zamere kot nobena druga panoga, gospodar-ikp dvigniti vse naše kraje ob Jadranu. N.ar|iviij predpogoji 7,n to so dani v izobilju, )cor.v pogledu naravnih krasot ne .more. z, našo riviero tekmovati lie francoska. Cote d'Azur. niti njej sosedna italijanska obulu. Poleg tega imamo številne starodavne spomenike,, izredne zgodovinske in umetniške vredposti. S tem, da se v prvi vrsti mi Jugoslovani zavedamo lepot našega Jadrana iti posečamo njegova kopališča, mesto da bi nosili svoje dragocene devize v inozemstvo, bomo omogočili razvoj hotelske industrije na jadranski obali in obenem pripomogli paroploviiim družbam, ki oskrbujejo osebni promet, jned našimi Juhami, do boljših uspeliov. Čim več dobrih hotelov z modernim konfortom in čim boljše prometne zveze bo tri o. imeli, tem več inozemskih gostov bomo pridobili, ki bodo prihajali k nam v svrho okrepitve zdravja, oddiha, zabave ali znanstvenih študij. S tem bo že dosedanji dotok tujih plačilnih sredstev močno naraslel in ugodno vplival na plačil no bilanco naše kraljevine. Ne srtieifiO'pTr tem poznliiti še na eno dejstvo« ki je za naše pomoitske kraje iziedne važnosti.. Iz.seljenee v. teli siromašnih krajev najdemo v Južni in Severni Ameriki, v S<>-j?črni ni .Ttizni Afriki" ter "eelo v Avstraliji. Ta. jpegiitiVili tujski promet .je včasih, ko jc vlndaln dobra gospodarska konjunktura ulici tudi ugoden' Vpliv n h nnfin plačilno L laiieb, ker so' Izseljenci pošiljali v domovi - svoje prihranke.. Odkar je pa kriza /.nj-':i vse koiit'inontij;' so fžostale ie pošiljat ve: izseljenci striulaj'o v tujih deželah, njihovi svojci pa. pri nas. Vsi- svoje sinove bi mogla njihoviiTodiia gViuln rediti, če bi se /. r.tVvn-jpiil gospodarskih panog, za katere ima pri-rOiitie predpogoje, št. vo rila zn tO podlaga. Za vsakega, ki mu .ie dobrobit naroda in države na srcu, naj velja načelo čim večjega dotoka ln čitii« il^aujšega odtoka tujih denarnih sredstev. V tein smislu naj glede naše obale veljajo sledeča pravila: Blago, ki ga izvažamo v pomurske države, na .i se prevaža preko naših Ink in ua naših ladjah. Na isti način uvužujmo blago. Poscčajnio mesto tujih morskih kopališč le s> o,i" lastne bisere ob Jadranu ter se poslužiijaio' jirj potovanjih le svojih nacionalnih pamikov. Propagirajmo v inozemstvu obisk naše obale, opoznrjajmo ust naša kopališča, naše zgodovinske znamenitosti in haš'e solnce. ' ' Zavedajmo se, da je našli jadranska obala last celokupnega jugoslovanskega naroda in da so h jen i prebivalci kri naše krvi in meso našega telesa. Če pomagamo njim. pomligamo ludi sebi. J)r. Ivan Slokar. Manifestacija za naše morje Slavnostna manifestacija za čimprejšnjo upo-stavilev železniške zveze Slovenije z morjem po najkrajši črti se bo vršila v nedeljo dne 0. maja na Kongresnem trgu. Spored: Ob 10 proilieuadni koncert v Zvezdi, ob 11 pevski nastop Hubadove pevske župe in nagovori o zvezi Slovenije z morjem. Govorita tudi sušaški iti ljubljanski župan. Hišni posestniki so vljudno vabljeni, da o priliki te manifestacije svoja vrata oznamenjujejo s kolki Jadranske Straže. Zaključna družabna prireditev Jadranskega tedna se bo vršila drevi v dvorani na Taboru. Začetek ob 20, obleka promenadna. Izbrani spored izvajajo:- pevski društvi »Tabor« in »Ljubljanski Zvon*, plesalka Dclakova in dramski igralec Danes. "Postrežba domača; zlasti .opozarjamo na pristno dalmatinsko črnino iz Radoničeve kleti. Konferenca tesne industrije Afera „Edinosti" Zagreb, 4. maja. k. Kakor doznavamo, jo bila danes vročena obtožnica proti ravnateljema Edinosti« Francu Kcndi iu Ignacu Krištofiču. Tretji krivec /ivkovič jc preti kratkim v bolnišnici umrl. Oba sta obtožena po 434 in 337 k. z., ki predvideva kazen do 10 let robije. Razprava sc bo pričela se pred sodnimi počitnicami in bo ta afera ena največjih v povojni Jugoslaviji. lielgraiske vesti Belgrad. L maja. m. 1'red kongresom trgovskih združenj, ki bo kakor znano 12. in 13. maja v Skoplju. je Zveza trgovskih združenj iz Belgrada te dni razposlala okrožnico vsem ostalim zvezani, v kateri jih poziva, naj se v čim večjem številu udeleže kongresa. Belgrad. t. maja. m. Kakor čujemo iz tukajšnjih književnih krogov, bo koncem lega meseca v Belgradu razstava bolgarske knjige, v jeseni pa tio v Sofiji razstava jugoslovanske knjige. Potres Trst, 4. maja. c. Danes so |MilrcHomeri tnaške seizmogralske postajo lainamennvali strašno potresno katastrofo 7800 km daleč od Trsta v severovzhodni snieri. Potres je inornt najhuje prizadeli zapailnn Kolumbijo. Potresomeri so inr.naniciioi ali potres H in jiol ure. Popolna zmaga Ibn Sauda Kairo, i. maja. TG. Vesti o smrti dzemensl.ega kralja niso resnične. Kralj ima namen, da osebno na čelu svojih čel brani prestolnico svojega kraljestva Sanaa pred kraljem lledžasa, Po drugih ve steh pn so heilžaške čete ibn Sauda že zasedle Hodejdo in druga džemenska mesta. Na vsak način je gotovo, da bo Ibn Saud Džeinen zavzel. Angleška križarka Tensunce je prepeljala Kvropce iz Snnae na otok Kamaran. Angležem zrnata llm Sauda ni všeč, ker ogroža njihovo jkjscsI Aden. Belgrad, 4. maja. in. Kakor smo že'poročali, bo t>. t., m. tukaj konferencA predstavnikov lesno industrije iz Avstrije, 'Rumu • nije, naše države iu zastopnikov eksperta ' ruskega lesa v Italijo, na kateri se bodo pre- > tresali vsi momenti, ki so naslopj\< na sve-tovnem lesnem tržišču. Ker je gospodarska kriza izmed vseh panog gospodarstva najbolj zadela lesno industrijo, so se predstavniki' lesne. industrije iz naše države, Romunije, Avstrije, Češkoslovaške n Poljske sestali že 1. J93B na Dunaju in so tedaj ustanovili stalen ko-mitet interesiranih držav s ciljem; da na temelju medsebojnega sporazuma in sodelovanja delajo na rešitvi krize za plasiranje lesa. Po ustanovitvi tega kom i teta: ser se takoj pokazali prvi uspehi in se je sklenil > arnnžman med Romunijo, Avstrijo in Češkoslovaško za lesno tržišče na Madjarskem. Pri tem aranžinanu naša država ni mogla sodelovati, ker bi pred tem morala izvršiti reorganizacijo, ki hi jo stala več. kakor pn bi znašala vrednost izvoznega lesa; Nato sc i je skušalo skleniti aranžman za izvoz, lesa v i Italijo, katere glavni dobavitelji so Avstrija,. Jugoslavija, Rusija in Romunija. Zastopniki teli držav so na konferenci, ki je bila v Zagrebu 1. 1933 in na On naju. ter v Trstu v mesecu februarju leta Ш4, ^jfj^n^i .aranžman za • uvoz lesa- v Italijo, .„„јц^ј lie r naša država še danes .ujma možnost i, da bi garantirala za izvršitev obveznosti, ki so bile prevzete s tem aranžmanom, se' v'celoti aranžman ni mogel zvajati. Uvi-devajoč ut>ravičejnost sporazumov, pn je sedaj niiša'^lada pripravljena, da na podlagi nekega člena v finančnem zakonu izda uredbo b ureditvi i r j kotroli nad izvozom lesa v smislu žel,j.in potreb naše lesne industrije. Po zvišanju' italijanskih Uvoznih carin na les se je položaj želo spremenil, tembolj, ker j c Avstrija od. teli carin dobila prefe-rencijal, ki znaša 45%. Da bi se sedaj tržaški spora/.iun laliko realiziral in prilagodil novemu položaju,, je stalni komitpt predložil centralnemu odboru jugoslovanske lesne ndustrije, da. pozove vse interesente na konferenco v Belgrad, na kateri se bodo proučila vsa. ta .vprašanja. Našo državo bodo zastopali glaviii ravnatelj »Nnšičke d. d.*, g. Zor, inž, Lenarčič i/, Ljubljane in dr. D.espič iz Sarajeva. V imenit ministrstva za gozdove in rudnike pa ho konferenci prisostvoval inšpektor dr. K al i e. Naši novinarji v Nemem Roehm za prisrčno prijateljstvo med Jugoslavijo i it Nemčijo G. M Hoje vi č za medsebojno razumevanje in Monakovo, 4. maja. A A. Nemška vlada je pri- t redita snoči ob 20 v luksuznih prostorih Štirih letnih dob« jugoslovanskim časnikarjem na časi svečan banket, ki so se ga razen Jugoslovanov ude ležili v imenu Nemčije tudi minister in načelnik nacionalno socialističnih oddelkov Boeiiui, predsednik inonakovske občine Filler, visoki funkcionarji stranke in mnogo uglednih MotiakovčanoV. Na banketu je povzel besedo g. Roelint.' V uvodu je dejal, da je sklenil p r i I i ua to večerjo takoj, ko je izvedel, da je prirejena na čast jugoslovanskim časnikarjem. Prišel je v prvi vrsti zato, da se zahvali za vso pozornost in prisrčen sprejem, ki ga je doživel za svojega bivanja v Dalmaciji; la sprejem je bil izredno prisrčen.. Ro'elnn je nadaljeval, da jc vesel, ker je mogel ugotoviti, tla. imajo v Jugoslaviji razumevanje za Nemčijo. Prepričan je, da bodo mogli jugoslovanski časnikarji, katerih obiska je zelo vesel, priti do spoznanja, da so o nacionalnem socializmu razširjene vesti tn n bojaželjnosti Nemčije docela brez podlage, .liigb slovanski časnikarji bodo imeli pri svojem obisku v Nemčiji priliko videti, dn predstavlja nova Netii-čija zedinjen delaven narod, ki zahteva samo svoje pravice, svojo čast in svojo svobodo. Nemški narod in njegovi voditelji so eno. Jugoslovanski narod ima razumevanje za stremljenja nove Nemčije, ker! sme ludi on bili po vsej pravici ponosen na svojo junaško zgodovino in horbu za svobodo. ' ' ; i Dalje je Roehm v zvezi s sklenitvijo jugoslovan- J sko-nemške trgovinske pogodbe izrazil nado. da bi se jugoslovansko-nciuški odliosrtji 'razvijali v kar najbolj prijateljskem duhu: k iemu iio brez dvoma tudi doprinesel ta prijateljski obisk1 jugb-slovnnskih časnikarjev. "... I Na koncu svojega govora je Поећт HvignH č.nšo I na časi Nj. Vel. kralju jugoslovanskega iiaroda, I godba pa je /aitirala jugoslovansko hiniob. To ni prvič, ie rekel t». Milojovič. da Jugoslavija posluša nnpitnico načelnika štatia • iiupudalnib čet in člana sedanje nemške Vtnde Jneoslaviji in jugoslovanskemu narodu. Jugoslovanski narod zna ceniti prijateljstvo, lo se je najbolje pokazalo pri iskrenem sprejemu, ki ga je doživel c. Roehm Ob svojem obisku v Ddinaciji pri tamkajšnjem prebivalstvu. Govoreč o vtisih, ki so si iih jugoslovanski časnikarji pridobili v Nemčiji, je g. Mnojevjc dejal, da duh Aleksandra I. in nemškega nacionalizma; pred katerim $o 'kupfltil leni r vsi parlikularisti, more tiili, pravilno pojmovali, veliko bodrilo za mlade narode, ki še duhovno preživljajo svoje nacionalno štapljanje. Dalje je govoril o prisrčnem sprejemu, ki so gii jugoslovanski novinarji doživeli povsod v Nemčiji in posebno naglasi!, du so bivši iienlški bojevniki, ki so Se v vojni borili zoper Srbe, postali v miru nnjiskre'nejsi zagovorniki bližjega spoznavanja med Nemci ih JugoSlovrini. /,:i lo medsebojno ražiimeVanjS in spoznavanje tiodO ilelali ludi jugoslovanski novrnnrji. ' Na koncu je niiv.'dravil predsedniku reputitike Itindeliburgu in voditeljem nemškega ha rod n ter vzkliknil v Srbohrvaščini: Živeli! (i. Roehm je nato prišel k g. Milojeviču in še iim najprisrčlieje zahvalil za njegov govor. Španija in Vatikan Ma it rid. 4. maja. Iti. Zunanji minister Rorrier^ je danes iiliel sesltfltke z aposlolskim nuncijem., s katerim'sin še razjjovnrjnla o načrtu ko.,' .«rdatn med Španijo in sveto stolico,- Albansko posojilo Rini, t. maja. Iti. Zbornica je sprejela /akoti, dn se kraljestvu Albaniji da brezobrestno posojilo 10 milijonov zlatih, frankov.. Drobne vesli Šliiltgnrt. I. tiiaj«. c. 12. partija saleivskega 11 vo boju zn svetovno šahovsko prvenstvo uioil Bo goljubrtviiH in Aljcliiiioiu je po 10-nrni borbi končala neodločeno. Berlin. 4. iiiaia. AA. Umrl je profesor Maks K r i e d 1 ii n der, znani znanstveni delavec nn polju glasbene zgodovine. Nevvvork, 4. maja. c. V Brooclinu je /.gorelo veliko skladišče kavčuka. Štirje delavci su zgoreli, iiknda znaša 200 milj. Din. Jugoslavija - Nemčija ПО novih DOffh Va*m' govori v Berlinskem klubu na --ш - sprejemu jugoslovanskih časnikarjev Berlin, 2. maja. Danes smo jugoslovanski časnikarji bili sprejeti v Berlinskem klubu. Ta eprejem je bil bil za nas še najbolj stvaren in Koristen, ker nami je pokazal tudi za nae Slovence najbolj zanimivo stvar, kar smo jih doslej tu doživeli in kar jih mogoče še bomo. Predsednik Berlinskega kluba baron Wil-movvski je najprvo kratko in toplo pozdravil jugoslovanske goste, posebno pa jugoslovanskega poslanika dr. Ba.lugdžiča ter zastopnike nemških oblasti. Nato je nemški generalni konzul v Belgradu dr. Heinhold imel nad vse zanimivo predavanje: Nemčija in Jugoslairija V uvodu je omenjal stališče Nemčije do predvojne Srbije. Nemci morajo svoje nazira-nje o sedanji Jugoslaviji spremeniti. Najprvo pa je treba izboljšati politično ozračje med obema državama. Nadalje bo nujno potrebno spopolniti zunanje zastopstvo Nemčije z ustanovitvijo gospodarskih oddelkov v glavnih mestih južno-vahodne Evrope. Potrebna je tudi nemško-j u gosi ova nska trgovinska zbornica. Sedanja trgovinska pogodba je le začetek k ožjim neniško-jugoslovansikm gospodarskim odnosom. Na njeni podlagi bo treba doseči, da bo Nemčija bolj kupovala jugoslovansko sadje, sočivje, krmila, tobak in les. Kar se tiče lesa, bomo Nemci les za svoje potrebe lahko kupovali v Jugoslaviji namesto v Rusiji. Na drugi strani pa do za nemško industrijo v Jugoslaviji široko odprto polje, posebno pri javnih delih, katerih je zelo veliko: treiba oo graditi železnice, izvrševati melijoracije, postavljati žitnice, elektrifieirati deželo, izvrševati kanalizacijo in vodovode ter telefon. Posebno važno je za bodočnost te dežele graditev avtoombilskiih cest ter plovnost Morave in Vardarja, s čimer bi bila dosežena zveza z Egejskim morjem. Predavatelj nato opisuje naravne zaklade Jugoslavije, njene rudnike ter opozarja, da bi nemški kapital imel priložnost izkoriščati velike železne in zlate zaklade na macedonskih tleh. Za vse to bo potrebno mnogo manj kapitala, kakor smo ga vrgli v Rusijo. Domače jugoslovanske banke delajo z velikimi težavami, medtem ko so razmere pri inozemskih ba.nkah mnogo boliše. Popolnoma pa manjka v deželi kake nemške banke. Ta bi bila zelo potrebna, ker bi se z njo zelo okrepilo zaupanje nemških gospodarskih krogov v balkansko trgovino. ?*v Pri vsem tem je treba stremeti za tom, da bi se časopisje medsebojno v teh zadevah podpiralo. Važno bi bilo tudi za politično in gospodarsko zbliža nje, ko bi več mladih Jugoslovanov prihajalo študirat na nemške univerze. Med obema narodoma se razvijajo prijateljska čuvstva in politčnih sporov med njima ni. Zato smemo upati, da se bo po gospodarskem zbližanju doseglo tudi politično prijateljstva obeh narodov. Nemško gospodarstvo in podonavske države Upravitelj državne centralne nemške industrije dr. Herle je nato pozdravil jugoslovanske goste ter poudaril srečno naključje, da so se gostje irz Jugoslavije sešli z vodstvi nemškega gospodarstva istega dne, ko je bila podpisana trgovinska pogodba, katera je nemšiko-jugo-slovanske gospodarske odnošaje postavila na docela novo podlago, in s katero se pričenja najbrže dolga doba iskrenega sodelovanja, Naglaša besede, ki jih je nemlki državni kancler že lansko leto izrekel, ko ie dejal: »Vrat v svet si nočemo zapreti!« Če bomo negovali zunanjo trgovino med na znotraj zdravimi in močnimi narodnimi gospodarstvi, bomo s tem bistveno pripomogli k olajšanju brezposelnosti. Podonavske dežele so nam pogosto očitale, da jih Nemčija zanemarja v korist prekmor-skih dežel. Tega pa je bil kriv trgovinsko-po-litični sistem prednostnih carin, kar pa je bilo ravno tako v škodo Nemčiji kakor podonavskim deželam. Tuintam so kmetje trpeli zaradi Eritiska cen od prekmorske strani, tuintam je ila posledica prezadolženost kmetov. Srednja Evropa ima skupno gospodarsko usodo. Zato moramo v bodoče skupno sodelovati. Evropska celina hna več goeopdarskih središč: srednja Evropa okrog Nemčije, zahodna okrog Francije, severna Evroipa okrog Anglije in južna Evropa okrog Italije. V srednjeevropski skupini pa so Nemčija in podonavske dežele prav posebno tesno povezane. Iz tega tudi sledi potreba sodelovanja Nemčije z Jugoslavijo in drugimi podonavskimi državami, kamor naj Nemčija prodaja svoje industrijske izdelke in kjer naj zopet kupuje južno-evropska živila in sirovine. V tem prizadevanju po ožjem gospodarskem sodelovanju s Podonavjem pa ne smemo videti kakih imperijalističnih namenov. Saj je nova Nemčija vedno poudarjala le zgolj gospodarsko in prijateljsko sodelovanje. Gospodarska vprašanja se dajo rešiti na ta način, da suverenost in nedotakljivost podonavskih držav ostane nedotaknjena. Nemčija si že eno leto prizadeva, da bi s svojimi 65 milijoni konsumentov dosegla tako rešitev. Njen uvoz bi znašal več sto milijonov mark. Posebno važen bi bil uvoz oljnih semen, dalje bakra, svinca, kroma, cinka ter živalskih in rastlinskih sirovin. Nova nemško-jngoslo-vanska pogodba bo vsemu temu dala začetek. Smisel nemške agrane politike je, da bi se dvignile cene in da bi zopet dosegli rentabilnost poljedelstva. Podonavske dežele bodo od te nove politike imele dvojen dobiček: namesto prekmorskih dobaviteljev Nemčije bodo dobavljale one, poleg tega pa bo Nemčija njim bolje plačevala ko oni. Če se ozdravi kmetijsko gospodarstvo v Jugoslaviji in v drugih podonavskih deželah, bo od tega imela dobiček nemška industrija. Končno je imel še skioptično predavanje dr. inž. Schnellbach o uspehih in vtisih svojili dveh potovanj v Jugoslaviji in Romuniji. Predavatelj je potoval po teh dveh državah, da bi ugotovil, ali se nemški industriji splača potegovati se za te trge. Dognal je, da bi bilo v obojestranskem interesu, ko bi nemška industrija posegla v jugoslovanski trg ter predvsem kmetijstvu dobavljala nemške stroje. Po predavanju je srednjeevropski institut pridržal jugoslovanske goste ter 30 nemških odličnikov na kosilu v Berlinskem klubu. * Vza'emna pomoč na dražbi Ljubljana, 4. maja. Za konkurz Vzajemne pomoči, registro-vane pomožne blagajne, se zanima vsa Slovenija. Za danes ob 9 dopoldne je bila napovedana javna dražba pisarniške opreme, ki se je nahajala v II. nadstropju nekdanje Bambergove, sedaj Delniške tiskarne. Naval interesentov je bil že dopoldne velikanski. Ljubljanski trgovci in podjetniki so se zanimali v prvi vrsti za hrastove pisalne mize in razne pisalne stroje, ki jih je imela Vzajemna pomoč kar sedem. Pisalne mize, za katere зе bila vzklicna cena 400 Din, so bile večinoma zdražbane za 700 do 800 Din. Neki mizar je ironično pripomnil: »Saj take mize naredim sam za 800 Din!« Dražba pisalnih miz in druge opreme je trajala do opoldne. Ob 15 popoldne se je zopet nadaljevala in so prišli na vrsto pisalni stroji. Vzklicna oena je bila 1500 Din, toda dražitelji so jih prignali do približno 4000 Din. Moderen tiskalni stroj, s katerim .je mogoče razmnoževati razne propagandne letake, je bil prodan za 15.000 Din takoj, cenijo ga pa najmanj na 45.000 Din. V sobah nekdanje Vzajemne pomoči je vladalo ves čas soparno ozračje in so ljudje bili posebno pazljivi na stroje. Vsakdo, ko je zdražil kak predmet, je moral takoj položiti zdražbeno ceno in sodni organ je nato prilepil na mnoge predmete ime zdražiteljevo. Cenijo, da bo dražba prinesla približno okoli 80.000 Din. Dražba se bo najbrž se v soboto dopoldne nadaljevala. Vzajemna pomoč je mela prav krasne prostore in je inventar veljal okoli i četrt milijona Din. — DoraSčafoči mladini nudimo ziutra- Rašico naravne »Franz Joseiove« grenčice ki doseza radi tega ker čisti kri želodec m čreva pri dečkih io deklicah prav izdatne uspehe S)n£V7UL nega. z ODOL Zobno pasto, prepreči grdo obarvanje zob in neprijeten vonj iz ust ODOI* zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnaga Iz življenja Slovencev na Dunaju Rojakom v domovini je znano, da imamo dunajski Slovenci že sedmo leto svoje društvo — »Slovenski krožek«, ki ima lepe prostore v dveh dvoranicah hotela Fuchs na Mariahilferstrasse 138, štiri hiše nad Giirtlom. Tukaj so le navadni nedeljski sestanki in male zabave, pa tudi knjižnica. Društvena šola za slovenski jezik pa ima svoje prostore v češkem Narodnem domu v Turnergasse 9, XIV. okraj. Tamkaj ima tudi vaje naš tamburaški zbor, ki šteje letos že 40 tamburašev in tamburašic. Učitelj je znani naš glasbenik Klemo Viškovič. Poleg raznih nastopov je tamburaški zbor priredil v ljudski univerzi »Uraniji« od novembra do marca vsako nedeljo jugoslovanske večere, ki so bili zelo dobro obiskani. Na enem izmed teh večerov je predaval tudi neki dunajski profesor. Poleg skioptičnih slik je krožek zlasti podajal lepe j filme iz naših krajev, posebno iz Dalmacije, nasto-j pal je tamburaški zbor bodisi sam ali skupaj z izbranim mešanim zborom v kranjskih narodnih nošah, ki je prepeval narodne pesmi in posebe aranžirani dalmatinski šajkaš. Bilo je tudi res izbornih samospevov ali duetov. Poleg tega narodni plesi. ! — Lepa kompozicija plesov se je kaj lepo podajala z narodnimi nošami, in sicer z moškimi in ženski-| mi. Te predstave so ugajale Dunajčanom tako, da sta po končanem ciklusu predstav bili dodani še . dve predstavi za račun dvornega gledališča in dunajske opere. To je bila za naše kraje ogromna brezplačna reklama. Poleg vsega tega je sodeloval tudi Viškovičev orkester, ki je spremljal del petja in je sviral jugoslovanske melodije med slikami in filmi. V drugi polovici maja nastopi »Slovenski kro žek« s svojim zborom in pevci v dunajskem radiu pod naslovom »Jugoslovanski večer«. Kako težko je vriniti se v program te velike radijske postaje, vedo dobro razne dunajske korporacije, toliko boli kake take, ki so tukaj za propagando tujine ... Krožek je že lani priredil »Jugoslovanski večer«. Al? bi ne bilo mogoče, da bi ta naš dunajski večer prenašale tudi jugoslovanske postaje? Poleg teh veselih vesti moramo sporočiti tudi za krožek neprijetno vest, da nas je te dni zapustil vrli tajnik in učitelj na slovenski šoli g. Zlatko Bisail, po rodu iz Gorice. On je znan strokovnjak-teoretik, konstruktor v avijatiki, ki so ga jako hvalili razni nemški listi, prinašali so celo slike njegovih aviatičnih poskusov in del. Odšel je v Novi Sad k aviatičnemu oddelku, kjer je dobil začasno službo. Krožek se je od njega vredno poslovil. Hvala mu prisrčna za vse, kar je storil zanj I Prepričani smo, da bo tudi v Novem Sadu kmalu našel družbo, kjer bo koristen član, vsem tovarišem v veselje. Po odhodu učitelja bo poučeval v slovenski šoli za zdaj do konca šolskega leta predsednik krožka, ki vsa leta ni zamudil skoro nobenega te-čaja, nobene ure, ko je nadzoroval otroke in po magal, kjer je bilo treba. Tako bo mogel tudi poučevati po dosedanjih najlepših zgledih. —č Požari na vseh straneh Ptuj, 4. maja. Požar je izbruhnil v Rošnji v nočnem času, ko je bilo prebivalstvo že pri počitku. Gorela je domačija posestnika Janeza Kaca. Z velikim trudom so gasilci iz Sv Janža na Dravskem polju ogenj omejili in pogasili. Škoda znaša okrog 40.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen od zlobne roke. V plamenih so bila uničena domovja posestnikov Mariie Bandur, Janeza Hriberška in Alojzija Gorinška Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Ptuja, Maribora, Pobrežja in Sv. Janža na Dr. polju, Dev. Marije v Brezju in Sv, Miklavža. S skupnim trudapolnim naporom so gasilci omejili ogenj v toliko, da se ni razširil na sosednja poslopja, sicer bi lahko postala žrtev požara cela vas. Škoda presega 100.000 Din in je krita le z neznatno zavarovalnino. Ogenj je bil brezdvomno zaneten od zlobne roke, ker je začelo goreti pri navedenih posestnikih skorai istočasno. Tudi so stala pogoreta poslopja na raznih krajih vasi in je popolnoma izključeno, da so ti požari v kaki zvezi med seboj, odnosno, da bi se ogenj razširit na druga poslopja. Istočasno je bilo opaziti s stolpa na mestnem magistratu velike požare v Halozah in Slovenskih goricah. Trenutno šz manjkajo podrobnosti o teh požarih. fel 31-62 kinoYodi^j EVO^^^ Danes ob pol 9 in jutri ob pol 4, pol 6 in pol 9- S. O. S. Ledena gora Konec zadnjega j berlinskega pisma Ko sem zdaj govoril o jeziku, mi nehote prihajata na misel moji zadnji dve pismi jezikoslovne vsebine: »Ne pačite slovenščine!« in »Ne delajte teziku sile!« Ste jih brali? Želel bi vsaj, da bi jih iiii. Dobil sem priznanje, kako sta nekod ugajali. Ali velja, kar sem pisal, ali ne? Menim, da, ker koreninijo moje trditve v ljudstvu, ki je vir jezika. Zato nam poslej ne bo treba več pisati o »preizkušenih tipih«, ker je ta i čisto odveč, ko ga vendar nihče ne izgovarja. Kaj bi se pačili! Čemu bi se šminkali, ko je naravna barva najlepša I Kakor je šminkanje zdravemu okusu priskutno, tako tudi nepotrebno umetničenje jezika. Tudi nikar ne po-veličujmo in častimo več Barage, saj ni bil ona, ampak Baraga, ker še nikoli ni nihče rekel »Bara-gino življenje«, kakor ni še nihče rekel Opekine pridige, dasi jih je že toliko izšlo. Le lepo naravno! Je najlepše! — Nekdo pa me hoče prepričati, da stavek, ki sem ga zapisal »Hiša se ni zidala«, ni pravilen, češ, seveda se ni zidala, ker se sama ne more zidati. A mož se moti. Ne smete misliti, da se besedica »se« v slovenščini ne sme nikoli rabiti, ker sem jo jaz v nekaterih stavkih grajal. Treba je pač znati slovensko, pa človek ve, kdaj sme rabiti »se«, kdaj pa ne. Ali je stavek »Tukaj se deli podpora« pravilen ali ni? Kako pa hočete drugače reči?! In vendar se tudi podpora ne deli sama! Ali naj rečemo: Tukaj delimo (ali: delijo) podporo? V tem primeru je »ae deli« edino umestno. Zato ponavljam: Nikar pretiranega puritma! Je tudi nenaraven. Nekdo je razglabljal o tem, je Ii stavek »stražnik pazi, aH luč gori v pisarni« pravilen, ali pa »če gori«. Nevem ie več, kateri izmed teh dveh stavkov mu ni bil prav. Toda jaz ne razumem, kaka razlika bi bila tukaj med »ali« in »če«; zakaj bi ne bili obe besedici ali oba ta dva stavka dobra. Prosim vas, nikar iskati dlake v jajcu! Človek mora hoditi čedno, ne vegasto in krevljasto, toda naravno; da bi pa pri vsakem koraku pazil, če ga bo prav storil, to pa vendar ne gre! Dokler imamo še toliko debelih »kamel« v slovenščini, ni treba pre-cejati komarjev. Z jezikovnimi napakami je troba ravnati v neicem oziru tako kakor z grehi: Najprej pobijte debele, potem se šele spravite nad drobne! Zdaj pa imamo debelih toliko! Spet sem bral in sicer v »Domoljubu«: »Ko bi se državnega šefa povsod tako sprejemalo.« In istotam po »Učiteljskem tovarišu« — torej tudi učitelji ne znajo več slovensko! — »Časih se nas graja, časih se nas hvali«. In zopet drugod »slovenske fante se pretepa«. Za božjo voljo, ali ste se dogovorili in za-rotili, da boste svoj jezik kolikor mogoče pačili?! Kako je le mogoče tako nerodno govoriti! Ko je vendar tako na dlani, oziroma na jeziku, da bi zapisali: »Ko bi šefa povsod tako sprejemali«, časih nas grajajo, časih hvalijo«, »slovenske fante pretepajo«, pa zavržejo to edino pravilno in lepo obliko in izberejo mesto nje raje grdo spako!! Za-kličimo, da se bo slišalo po vsem Slovenskem, in kličimo tako dolgo, da bodo slišali vsi do zadnjega: To je nemško! In italijansko! Nikoli pa slovensko! Vi Slovenei, ki nemško niti nočete več znati, ne kniite vendar slovenskega jezika z nemškimi bacili! — Marsikaj bi bilo treba še grajati in popravljati. Pred par dnevi sem bral večkrat zaporedoma: »iz zemlje do sonca je tako daleč«. Seveda, ker mnogi pišejo i, kjer ga ni treba: »izpričevalo«, potem je prišlo prepričanje, da mora mesto vsakega »z« biti »iz«!! — Naj bo s tem dosti mojega jezikoslovlie-nja! Priporočam pa še enkrat strokovnjakom: Skrbite vendar sa lepoto slovenščine — holj kakor do zdaj! Driite se pri tem srednje, zlate poti med napačnostmi in tujimi primesmi pa med prevelikim purismom! Od ljudi, ki pišejo časnike, pa moramo že zahtevati, da znajo pravilno slovensko. Pisce ljudskih, zlasti nabožnih listov prosim pa še enkrat, naj ne mučijo svojih dobrih bralcev s kon-vertiti in eremiti, problemi in ekstremi! Pri tej priliki moram pa še eno reči! »Karitas«! To zavarovalnico za male ljudi sem — ne bodi Bogu oponošeno — jaz prinesel iz Nemčije. Komur je to znano, bi me lahko vprašal: Kako pa. da ti, ki grmiš zoper nepotrebne tujke, krščuješ I svoje otroke s tujimi imeni?! Odgovor: Krstili so • ' mi ga drugi. Iz nemške »Caritas — Sterbevorsorge« ! je nastala slovenska »Karitas«. Beseda, ki jo preprosti ljudje poudarjajo na drugem zlogu(H), sklanjali se pa sploh ne da! Torej beseda nerodna, kar le more biti. Pomen je sicer lep, a karitas pomeni še nekaj drugega in tisti nekaj je pristni pomen te besede; dvoumnih besedi, sem pa že zadnjič dejal 1 pri zakonu, nikar nanovo uvajati! Jaz sem hotel za »Karitas« imeti »Preskrbo«, ki jo vsak razume in ki točno izraža to, kar res je. In še danes bi želel to, da bi se s Karitas« prekrstila v »Preskrbo«; ! ali če se že to ne da, da bi se poleg službenega ime- j na »za domačo rabo«: uvedlo tudi ime »Preskrba«, j Mislim, da bi potem tudi stvar sama bolje napre- j dovala. Saj se zdaj marsikdo že čudnega imena j ustraši. »Karitas«. Kaj je to? Ne razumem. »Pre- t skrha«. To pa to! Pa naredimo! Kar zapišite me! J — Nemci imajo za tak slučaj dobro besedo: Treba j je ljudem napraviti stvar »mundgerecht«. Tako ka- j kor se ustom, jeziku prilega! Ta opazka o »Karitas«. hočem reči o »Preskr- j bi«, naj bo obenem mala reklama zanjo. Kaj pra- | vini, mala! Velika naj bo! Na Nemškem je vse za- i varovano. Višina kulture se ne meri več samo po ! tem, koliko kaka dežela mila porabi, ampak tudi i po tem, kako so ljudje socialno zavarovani in pre- j ! skrbljeni. Slišali ste, kako izvrstno je na Nemškem j ! socialno zavarovanje. Pri vas ni tako. Pomagati si morate sami. Radi se Slovenci ponašate, da ste na visoki kulturni stopnji. Resnično. V marsikakem j i oziru niste nič zadaj za najbolj kulturnimi narodi, i V zavarovanju ste pa še zadaj. Na Imenu končno i ! ni vse ležeče. Od imena ne bo nihče sit in bogat. I I Od denarja pa. Če ne bogat, vsaj preskrbljen. Torej I I vse ljudstvo v »Preskrbo« ali »Karitas«! Inteligenca, voditelji ljudstva, ogromno socialno, kulturno in I krščansko-dobrodelno delo boste izvršili, če tn Ijml- | sko lavnrovanje tako pospešujete, da ho zavarovan j kar najbolj vsak Slovence. Preden končam, vas moram še vprašali, zakaj | se pri vas s snegom in dežjem tako strašno zalaga-\ te. Vi niti ne veste, kako zasnežena in /nmoČena | dežela ste v primeri z drugimi I Tukaj aa severu nismo imeli to zimo nikoli nad tri prste visoko snega. Trikrat je skopnel pa spet zapadel; a nikoli toliko, da bi se ne bila po njivah zemlja vsaj malo videla. Tudi dežja imamo prav malo. Pri vas pa ne pridete iz snega in povodnji. Ali to delajo hribje ali kali? V Črni gori je še hujše. Tam so taki nalivi, da v dežju skoro ni mogoče izpod strehe. Napravite novo pogodbo z Jupitrom-deževnikom, da vam ga malo manj pošilja! Končno pa se moram spomniti še svojega zdrav nika-čudotvorca prof. Kojca. Kakor moram sklepati iz pisem, ki so mi došla, je moje poročilo o njem in njegovem zdravljenju vzbudilo pri vas veliko pozornost. Celo iz Mostar ja sem dobil odziv: Da, na ta način bi se človeštvo res pozdravilo. Priglasilo se mi je več bolnikov, ki bi s prof. Kojcein radi v stik stopili. A medtem je g. Kojc Berlin zapustil. Na dve moji pismi ni bilo nobenega odgovora. Šele tretje ga je vjelo. Odgovoril mi je iz Saarbrilckena. 1'ravi. da pojde najbrž v Holandijo. Toda pismeno, pravi, ne more zdraviti, kar som si mislil. Piše pa knjigo, iz katere se bodo mogli bolniki sami zdraviti. To jim povem v tolažbo. Seveda bova oba skrbela, da jo dobe v roko. — Neki prijatelj pa mi piše, da je zelo zanimivo, kar sem pisal o Kojcu, da pa vsega niste mogli verjeti. Na to odgovarjam: Jaz tudi ne. Vsaj zelo težko... In vendar bomo skoro morali verjeli, če bomo hoteli, da nam bo dobro! Medtem sem namreč zasledil že celo literaturo, ki govori o sličnih rečeh in nam odpira takorekoč neki nov svet... Jaz sem že Kojcu rekel: Če je lo res, kar mi pravite, potem je to vsaj toliko, kakor če bi bili Ameriko odkrili... V teh novih knjigah pa dobim slične trditve, dokazovane na vse načine, če je to res, kar ti trdijo, potem se bo začelo na svetu novo, drugačno življenje. Kakor so odkrili in prinesli elektriko, kino in radio svetu čisto nove, prej nepoznane reči, tako bi tudi lo novo »gibanje«, če se izkaže kot upravičeno, odkrilo in prineslo svetu čisto nove velike reči in moči na duhovnem polju. Ali naj vam o tom novem pojavu ob dlugi priliki poveni kaj več? ... Ljubljanske vesii: Kaj bo z rimskim zidom? Ljubljana, 4. maja. Zaradi rimskega zidu na Mirjn jo bilo r Ljubljani zadnja lota obilo raznih debat. Prebivalstvo trnovskega dola mesta in Mirjn zahteva, tla so tn zid odstrani; temu načrtu ]>ii so upira del zgodovinarjev in arliU tektov ter prijateljev starin. Še pred nekaj loti vprašanje rimskega zidu ni bilo aktualno. ker je bilo Mirje pač nezazidano in pusto, toda odkar je lani zrastla krasna četrt prijaznih in tudi razkošnih vil, se zahlove po odstranitvi tega zidu vedno bolj m nože. Nasprotniki toga zidu trdijo, da predstavlja zid v resnici le zgodovinsko laž, ker je bil zgrajen komaj preti desetletji, njegovi branilci pa poudarjajo, tla jo emonsko obzidje ros stalo nekoč nn toni mostu, da jc osnova zidu pristna in tla je zid v resnici samo nekoliko rekonstruiran. NTa drugi struni pu poudarjajo nasprotniki zopet, da jo razvoj mesta v tem koncu tako uspešen in nagel, da ludi pravi in dobro ohranjeni rimski /.iti nc bi smel ovirati tega razvoja, kuj šolo rekonstrukcija ali še ostreje povedano f n I -zifikat. Tudi Srednja tehniška šola. ki njeno ograjo la zid prav zn prav predstavlja, no gleda tega zidu /, najbolj prijaznimi očmi, se vodu. šola .ie namenjena praktičnim poklicem in ta zid ni nič kn.i pripravna ograja. Mest nu občina, ki končno odloča v tem sjmni, se jc sedaj sprijaznila s kompromisno rešitvijo vprašanja. Žo zgodaj spomladi jo mostna vrtnarija pričela odstranjevati rušo ■/. zidu ln zdelo so je, tln bo '/.iti kaj kmalu porušen, luko tla bo okolica sred nje tehniške šole lažje zadihala. Toda brezposelni delavci, ki sti bili zaposleni pri tem delu, so bili bolj potrebni na Gradu in med tem so bile nn tlelu drugo silo, ki so končno izposlov'alt', da se jc podiranje zidu ustavilo. Sedaj pa ,ie zadeva rešena s tem, da zitl končno izgine, v kolikor jc bil pred desetletji zgrajen. Razširili bodo vse ulico, ki vodijo skozi ta zitl, v prvi vj-s 1 i Murnikovo ulico, ostane pa le tisti del zidu, ki je res ( pristen in v kolikor ne bo oviral ne razvoja tega mestnega dela in no prometa. Iz drugih ostankov pristnega zidu in zgodovinsko pomembnih najdb pa bo zgrajen ličen lapi-tlarij spomenika, ki bo na tem kraju v kras. Tam, kjer se sedaj razteza rimski zid, bodo v bodoče lepi vrtovi, na kalem bo Mirje nedvomno bolj jKniosno. Šahovski turnir lz šestega kola je končala partija Cibie-Preinfnlk remis. Kranjc je dobil svojo prv o partijo proti Tavčarju, ki je imel remis že v rokah, lotla je igral na zmago in zgubil. Partija Šorli-M. Vidmar jo bila preložena. V sedmem kolu sta igrala C. Vidmar in Šorli zelo zanimivo partijo, ki je bila v 44. |м>-tezi prekinjena v boljšem položaju za Šorli-j;i. Marek je z dobro izvedenim napadom dobil proti Lougerju. Tavčar .ie prišel proti Furlaniju že v mnogo boljšo pozicijo, toda je zelo sla bo nadaljeval in izgubil. Milan Vidmar je dosegel proti (iubrovsku veliko pozicijsko prednost, nadaljeval pa je prepovršno in partija je končala remis. Preinfal'k in Kranjc sta igrala špansko partijo ter prišla v zapleteno pozicijo, v kateri je Prein-fnlk dobil premoč iu zmagal. Cibic ni igral dtibro otvoritve proti Skošku. toda se jc pozneje dobro branil in Si košek .ie s slabo izvedenim napadom izgubil partijo. Iz Šestega kola je bila odigrana tudi partija Longer-Sikošek, katero .je Sikošek brez večjih težav dobil. — Stanje po sedmem kolu jp sledeče: Furlani .">. Sikošek 4 in pol, Milan Vidmar 4 (1). fjonger 4. Gabrovšek :i in i«)l (1), Cibic in Preinfulk 3 in pol, Šorli '2 in pol (3), Marek 2 in pol, Tavčar 2 in Kranjc 1 in pol. • Jurjev iiranak. Ljubljanska garnizija proslavi Jurjev dan (uranak) fi. t. m. pri letališču. Prebivalstvo je na to proslavo vljudno vabljeno. Na letališču jc restavracija. Začetek ob (i zjutraj. 0 Mnogokratnik za odmero pri rast ka-rine v okolišu mesta Ljubljane se je določi I zn mesece januar, februar in marec 1934 na 7. • V spomin umrlega gosp. Bertla Juga je daroval kegljaški klub Sreda, v »Zvezdi« v korist brezposelnih mestni občini ljubljanski Din 250, za kar se mestno načelslvo iskreno zahvaljuje. • Preiskava proti .Mirku Loskeju. Pre iskovalni sodnik nadaljuje preiskavo proti poštnemu uradniku Mirku Loskeju, ki je bil oddan na opazovalni oddelek'javne bolnišnice. Vest i, tla je bila proti njemu kazenska preiskava ustavljena, so zaenkrat preuranjene. 0 Preklic! J. N. A. K. »E d i n s t v o« v Ljubljani preklicuje pooblastilo za prodajo plaket Nj. Vis. prestolonaslednika Petra« in »narodnega gn-slarja Višniiča Filipa , ki je bilo izdano dne 21. II. 1934 na imeni Drugo v ic Zlatko in čač-kovic Anton iz Zagreba, ker sta imenovana prekoračila možnosti pooblastila ter pobirala prispevke za imenovani klub in za univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Obenem prosi podpisani klub vse, ki so zgoraj imenovanima izdali kakršnokoli vsoto za podpisani klub in za univerzitetno knjižnico v Ljubljani, da to takoj javijo podpisanemu klubu. — J. N. A. K. »Edinstvo«. © Tatvine v mestni pristavi. Preti preiskovalnim sodnikom ljubljanskega okrožnega sodišča se vrši obširna preiskava o tatvinah materijala v mestni pristavi. V tatvino .ie zapleten neki mladenič ler so bili doslej zaslišani nekateri mestni delavci. Zaradi preiskave ni mogoče obširneje i>oro- čati, pač pa bo bodoča kazenska obravnava podala prav zanimive podatke, kako so nekateri izmikali lep stavbni in drug materijul mestne pristave. 0 Številni ponesrečenci. Včeraj je bolnišnica sprejela cclo vrsto ponesrečencev. Najbolj resno je ranjen 39-letni posestnikov sin Andrej Šorli iz Rupe pri Predosljah. Šorli ie s flobertovko streljal vrane, pri tem pa je padel, nakar nui je krogla šla v trebuh. — 23-letni kovač Ivan Rakovec iz Spodnje Besnicc pri Kranju je razstreljeval drevesne štore. Naboj pa se mu je prehitro užgal. Pri eksploziji jc Rakovcu razmesarilo levo roko. — Prijaznega fanta ima 17-letna postrežnica Stanislava Fistrič iz Novih Jarš. Dečko je ponoči vdrl v njeno stanovanje ter jo pričel krepko brcati v obraz. Pri tem ji ie s čevljem izbil iz ust več zob. — V neki gostilni na dolenjski strani je bil pred-| snočnjim med prepirom in pretepom ranjen na glavi 1 35-letni trgovski pomočnik Franc Špitalar. — Pred dnevi je padel z zidarskega odra 53 letni Franc , Zakotnik, tesar iz Kleč ter si poškodoval desno i nogo. Mesto, da bi odšel takoj v bolnišnico, jc ležal doma, poškodba pa se mu je vedno bolj slah-I šala, tako, da je včeraj le moral v bolnišnico. 0 Iz policijske torbe. Med številni prosilci, ki beračijo od stanovanja do stanovania, jc mnogo sumljivcev ,ki izrabijo vsako priliki, da kaj ukradejo. Policija je sedaj izsledila neko tako tatinsko trojico, ki ji je bil glavni dohodek izkupiček iz takih tatvin. Vodja te trojice je bil neki Matiia iz Novih Jarš. Dosedaj so na policiji ugotovili sedem večjih tatvin, ki jih je ta trojica izvršila po hišah v Ljubljani, prav gotovo pa jih je še več, le prijavljene niso. — Včeraj zjutraj je bil aretiran nekdo, ki je imel s seboj 4 kokoši in 6 golobov. Zatrjeval je, da jih je pošteno kupil v Vodicah, toda policija mu ne verjame, ker ji je možakar dohro znan. Policija sumi, da jc perutnino kje ukradel. © Opozarjamo ua oglas tvrdke Veinis . ki otvarja danes novo trgovino nasproti glavne pošte s fotu. parfeini, kozmetiko in liigijenskinii potrebščinami. © Piimparce .modne hlače, najboljše kupile pri Preskerju, Sv. Petru cesta 14. iiiovo mesto Osebna vest. Pisarno v Ljubljano otlišic-ga odvetniku dr. Česniku je prevzel dr. Po-lenšek Jurij, predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča v pokoju in odvetnik. Seja občinskega odbora. Pred kratkim se je vršila občinska seja, na kaleri so pretresali predvsem vprašanje tlcfinilivne ureditve novega pokopališča. Ker mora občina I sezidati na novem pokopališču mrtvašnico, i ki bo odgovarjala vsem predpisom, so v to i svrho vdirali 100.000 Din. Na prostoru se-I danjega pokopališča pa bodo uredili park,-ki bo nosil ime po umrlem pesniku Ketteju. Sklenilo se je tudi, da se mestna občina pogodi /. go. Kozinovo glede nakupa parcele tik starega pokopališča. Na seji se je sklepalo ludi o uporabi mestnega kopališča. Sklenjeno ,ie bilo, da se kopanje na vsakem drugem kraju prepove in da bo vsak kopalec kaznovan z globo 10—500 Din. oziroma 10 dni zapora, ako ga bodo zalotili, da se koplje na prepovedanem prostoru. Mariborske vesti: Priprave v teku Na povabilo mestnega župana se je vršil v četrtek zvečer na mestnem načelstvu sestanek vseli mariborskih gospodarskih, kulturnih in sporlnih organizacij, ua katerem se je razpravljalo o organizaciji letošnjega Mariborskega tedna ter o prireditvah, ki bi prišle v poštev. Maribor je tudi letos pokazal veliko pripravljenost, da sodeluje z vodstvom MT, da bodo letošnje prireditve izpadle kar najbolje. Ta pripravljenost se je zrcalila iz izjav zastopnikov vseh prisotnih organizacij. Rezultat ankete je sedaj širši obris letošnjih prireditev Mariborskega tedna, ki so bo izpopolnil še z nekaterimi tekoči n t i podrobnostmi. V splošnem bo pa program naslednji: Obseg in oblika letošnjega Mariborskega ledna ho ista, kakor lansko leto, kor se je izkazala kol praktična in najprimernejša. Torej: prireditve bodo zopot koncentrirane na kompleksu med Aleksandrovo, Cankarjevo, liazlagovo in Prešernovo ulico. Po potrebi se bodo vzeli v □ Spominska maša za pok. P. H. Sattnerja. V nedeljo, dne G. maja ob 11 dopoldne bo v mariborski stolnici spominska maša za pok. i'. 11. Salt-nerza. Prii maši izvaja Slov. pevsko društvo 'Maribor« samo Sattnerjeve cerkvene skladbe. G. Avg. Živko bo zapel solo i/, oratorija Assumptio. Tem polom vabimo vsa pevska in kulturna društva ter vse prijatelje slovenske kulture, tla se udeležijo It; spominske slave in s tem pokažemo spoštovanje in hvaležnost možu, ki je izročil narodu tako bogato kulturno dedščino. □ Prošnje procesije bodo prihodnji teden po sledečem redu: V ponedeljek ob pol 7 pritle frančiškanska procesija v stolnico, kjer bo peta svota maša Iz stolnice gre procesija po končani blagoslovili sv. maši, ki bo vse tri dni že ob pol ti, v ponedeljek okoli (i v baziliko Matere Milosti, kjer bo ob pol 7 pridiga in nato slovesno sv. opravilo; v torek okoli H gre procesija iz stolnice k sv. Magdaleni, v sredo iz stolnice v cerkev sv. Alojzija. Od frančiškanov gre procesija v ponedeljek v stolnico, v torek k Sv. Jožefu v Studence, v sredo k sv. Barbari nn Kalvarijo. □ lz zdravniške službe. Iz mariborske bolnišnice odhaja zdravnik dr. Janko Benetlik, ki otvori lastno zdravniško prakso na Bledu. Dr. Benedik si je pridobil sloves odličnega zdravnika, priljubljenega tovariša in dobrega družabnika. Na novem mestu niii želimo obilo uspehov. □ Zavrnjena pritožba. Trgovska zbornica v Ljubljani je zavrnila priložbo proti volitvam novega vodstva Združenja trgovcev v Mariboru. □ Nagrajeni osnutki. V četrtek se je sestala žirija za ocenitev osnutkov plakata za letošnji Mariborski teden. V žiriji so bili župan tir. Lipoltl z obč. svetnikom Sabothyjeui, ravnatelj Tujsko-prometne zveze Loos ter inž. arhitekta Jelene in l)ev. Žirija je podelila prvo nagrado (1000 Din) osnutku pod geslom Maribor«, ki ga je predložil Vincenc Steinbrenner iz Maribora. Drugo nagrado (,">00 Din) je dobil osnutek poti geslom -oranž«, čigar avtor ni znan, ker ni priložil nobenega spremnega pisma. Tretjo nagrado (250 Din) je dobil Janez Trpin za osnutek pod geslom J Pohorje I«, četrto nagrado (250 Din) pa Aleksander Wagner iz Gradca pod geslom Jugoslavija 1934«. Vposla-nili je bilo skupno 42 osnutkov, ki so sodaj vsi razstavljeni v spodnji kazinski dvorani. Razstava bo odprta do vključno nedelje. □ Avtokar. V četrtek popoldne je prispel v Maribor avtokar, po katerega vzorcu se bo v kratkem izdelalo prevozno vozilo za mestna podjetja. Ob lej priliki se jo napravila poizkusila vožnja, ki se je prav dobro obnesla in pokazala vse otllike omenjenega vozila, Iti je zbujalo v Mariboru umevno pozornost ne samo zaradi elegantne opreme in iizdelave, ampak ludi zaradi radijskega aparata, napeljanega na vozilu, ki je mod vožnjo sprejemal razne radijske postaje. To je bila za Mariborčane zanimiva novost. Pogon se vrši 7. nafto in je znatno cenejši od bencinskega. Poizkusne vožnje so sc udeležili odlični predstavniki mariborske občine in mariborskega javnega življenja. O Kua številka — premalo, iz tukajšnjih gospodarskih in trgovskih krogov prihajajo pritožbe, ker imata obe mariborski okrajni načelstvi, obe davčni upravi, finančna kontrola in sploh vsa palača okrajnih glavarstev samo ono telefonsko številko. Skoraj nemogoče jo dobiti zaradi tega v zaželjenein času kako instanco, pa najsi je potreba še tako nujna. Bilo bi umestno, da se centralni telefonski postaji v poslopju dodeli še ena številka, ali pa da dobi vsaka ustanova svoj lasten telefon. □ Gasilski praznik. Mariborski gasilci in reševalci so proslavili včeraj god svojega patrona sv. Florijana s sv. opravilom, ki se je vršilo ob 8 j v tukajšnji slolnici. Po sv. maši so odkorakali uniformirani gasilci z'godbo Danice« ua čelu v Tal-lenbachovo ulico k starodavnemu kipu sv. Flori- Kulturni obzornik Tri nove hrvatske knjige Štela Jurkič: Pctnaesl tornjeva. Knjižnica dobrih romana, 64. zvezek. Avtorica knjige »Legende u bojama- in romana »Čipke prodaja v svojem najnovejšem delu analizo duševnih razpoloženj judovske deklice Elizebe, ki radi vzgoje v tradicionalnem duhu svojih prednikov mrzi križanega Krislusa, toda po raznili duševnih peripotijah in razočaranjih k«nčno vendarle najde mir in uteho v njegovi službi. Poleg glavne osebe niza pisateljica celo vrsto živih likov srednjeveške Bosne, kjer se odigrava dobršen del dejanja, in iz provansalskega samostana s petnajste-rimi stolpi (predstavljajočimi pelnajsl skrivnosti rožnega venca), v katerem Elizebe za časa pre-ganjnja Židov preživlja svojo mladost. — Roman ugodno učinkuje predvsem radi globokega katoliškega duha. e katerim je pisateljica prepojila vse svoje delo. V slikanju visoko askeličnih čuvstev pobožnih duš je kakor doma. Sploh roman moralno v resnici dviga in ga jc z vzgojnega stališča naj-topljejc priporočili. — Z umetnostnega vidika pa delo v celoti ne zadovoljuje. Pisateljičina domena je slikanje detajlov in podrobnih situacij; nekateri taki opisi so se ji res izredno posrečili. Globoko je posegla tudi v Elizebm značaj in ga podala v vsej prirodnosli in doslednosti. Toda vsepovsod se opaža nepopolno slikanje kulturnih razmer in, kar je s lem v zvezi: opisano dejanje ne raste iz kulturnega ozadja, kakor n. pr. v klasičnih Manzo-nijevih Zaročencih«, da navedem delo, ki obravnava piibližo isto zgodovinsko dobo. Nasprotno: cela vrsta oseb slopa pred nas izključno zalo, da ie ob njih odbija kulturnozgodovinsko ozadje. Prav zaradi cele galerije oseb in likov, ki nastopaio na-naglem, brez posebne potrebe, in prav tako ne- pričakovano »umirijo«, je vse delo razdrobljeno v celo vrsto epizod, ki jih medseboino druži samo-knjiga in volja pisatcljiec. Tudi zveza med Bosno in Provanso jc prisiljeno nenaravna. — Kralko-malo: pisateljica se znajde v detajlih, celota pa učinkuje prepričliivo le po svoji krepko povdarjeni religijozno-moralni plati. — Knjigo je ilustriral soprog pisateljice, g. Gabrijel Jurkič, Gjuro Vilovič: Pas C v i 1 e k , dječak lvek i dudaš Martin. Binozina omladin-ska biblioteka, 3. zvezek. Pričujoči zgodovinski roman opisuje zgodbo o treh ubogih bitjih, ki se najdejo na poti trpbenja in družno odpravijo sreči nasproti, lvek je ubogi deček iz llcrcegovine, ki ga pripeljejo nekam na Hrvatsko. Tu strada, pa trdoživ, kakor je, si zna uspešno pomagali. Vendar ga nazadnje v prevelikem trpljenju zmaga domoložje in se napoti iskal matet; in rodni dom. A med potjo sc ustavi v zapuščeni kolibi nckie zunaj vasi in tu si prične sprelni dečko znova uslvariati lepšo prihodnjost — tokrat uspešno. — To je osrednja zgodba. Njej sc pridružita šc dve obkrajni — o ščenetu Cvileku in du-dašu Martinu, ki ju najde ubogi lvek na svojem potu. Delo odgovarja programu »Binazinc omladin-dinske biblioteke', ki se drži načela: »Prekinimo s tradicijo, da treba za otroke pisati hajke o čarobnih nemogočih svetovih, in sc lotimo mladinske vzgoje 7. realizmom ter odpirajmo otrokom popol noma stvaren pogled na življenje.« — O tem predmetu smo na tem mestu žc načelno spregovorili, op. ur. — V načelni vrednosti tega programa ne govorim. Priznali mn moramo, da odgovaria menta-litcti modernega človeka in udobnemu vzdušju sploh. Toda v kolikor je lc-to problematično, jc problematičen tudi citirani Bin"»in program, vsaj v kolikor si lasti ekskluzivno pravico do »mladinske vzgoje«. Kajti otroška duša vseh časov si hoče tudi nemogočih svetov in zato so Janje na-avnosl potrebne ludi take zgodbe, ki ee gibljejo v ne- kem romantičnem žanru. — Tako bo tudi Vilovi-čevo delo samo enostransko vzgojno vplivalo — mladinsko literaturo pač vedno motrimo tudi z vzgojnega vidika — zlasti, v kolikor za vse verske momente nc najde besede, ampak kvečjemu ciničen posmeh. — Delo očituje s plati umetniške dogra-jenosti elemente vedrega realizma, ki ga vporablia spreten pisatelj, zlasti dober poznavalec človeške duše. Žal, da se Vilovič ni držal začrtane realistične smeri. V tem primeru bi bila knjiga lahko z umetniškega stališča prvovrstna ustvaritev; sedaj pa radi vnašanja nemogočih »romantičnih« elementov v realističen okvir in nc umetniško nc vzgojno zadovoljiva. Ante Kalunarie: Bog je providio! i druge priče. Split. Knjiga je ponatis 8 novel, ki jih je zbral iz raznih hrvatskih listov splitski žurnalistični novclisl Ante Kalunarie. Delo nc očituje nobene izrazile ; stilne ali vsebinske enotnosti. Pisatelj su giblje v vseh mogočih smereh in na vseh mogočih ploskvah. Nekatere novele so močno realistične — n. pr. prva »Bog ie providio!« je mestoma pisana kar v čakovski ikavščini splitskega narečja; druge pa so ovite v neko sanjavo romantiko (Uzdisaji«, ki oh koncu spominjajo skoro na Klabunda). A ta rahla poenta se stopnjuje naravnost do misterijozne grozne »Mlctačke novele«. — Tudi snovno budi , zbirka vse drugo prej ko vtis enotnosti. Saj za-obsegajo novele vse življenje od splitskih pristaniških delavcev do beneških salonov. Tri med njimi posegajo celo v svetovno volno. Skupna jim je le večja ali manjša sodobnost, južnjaška barvitost in resnično doživetje — saj obdeluje pisatelj motive, ki jih je mogel srečati na svojem pisanem življcmskem potu. — Njih literarna vrednost sc mestoma dvitfne nad vrednost običajnih žurnalisličnih fabrikatov; a delo samo precej kazi nagnjeje k lascivnostni in cinizmu (n. pr. s pretirano ironijo pisana /godba Šlo jc sve šjora Zanze u Rimu vidjela«J. —aš. obseg še drugi deli Prešernove in Razlago ve, ki st) lani niso uporabljali. V glavnem sc bodo uporabili zopet unionska dvorana z verando, vrl Dijaškega doma in otroškega vrtca, poslopje otroškega vrtca in dekliška meščanska šola. Od razstav so žo določene: obrtniška, lilatelistiČnu, tujskoprometna, vinska, vrtnarska in najbrže tudi železniška, ki je. bila nedavno otvorjena v Belgradu. — Gledališče pripravlja dramsko predstavo na Rotovškeni trgu, najbrže pa tudi operno predstavo na prostem, in sicer naj bi se izvajal Gorenjski slavček , s pro-mjnontnimi našimi pevci kot gosli. Zuratli polovične^ vožnje in drugih ugodnosti bo Maribor po-zorišče raznih kongresov. Prijavili so svojo kongrese gostilničarji, skavti in gozdovniki iz vse države, ki bodo imeli tudi svojo razstavo, druge prijave se pa še pričakujejo. Kongres pripravljajo ludi jugoslovanski jadralni letalci, ki bodo izvajali produkcije nu Težim. jana, ki ga je lani postavil g. Gustinčič pred svojo hišo. Tu je Opravil frančiškanski g. župnik in konzist. svetnik p. Valerijan Landergolt pred kipom kratko pobožnost ter imel nato na zbrane gasilce lepo propoved, v kateri jim je slavi! v izvrševanju dolžnosti in ljubezni do bližnjega za zgled njihovega patrona sv. Florijana. □ Viničarija v plamenih. Posestniku Maksu t askolo pri Sv. Kungoti je pogorela stara prazna viničarija. Uničena je zraven tudi velika zaloga sena ter imn lastnik 12.000 Din škode. □ Za kakanjske žrtve. Društvo Schlaraffiu v Mariboru je izročilo tukajšnjemu mestnemu odboru Rdečega križa za svojce žrtev katastrofo v Kaknju znesek 1000 Din. □ Nevaren karbid. Pri eksploziji karbidne svetiljke se je ponesrečil v Kamilici 22 letni slikar Franjo Vogrinec. Zadobil je tako hude opekline po obrazu, da so tga morali spraviti v bolnišnico. □ Od doma. 13 letni Rudolf Bauman, Šolar od Sv. Lenarta \ Slov. goricah, je pobegnil od domu. Ie dni so ga videli v bližini Fale. Fantek hodi po svetu gologlav, ima kostanjeve lase, nad levim ušesom pa bel šop las. [J Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od 0. do 12. maja lekarna M. Konig Pri Mariji Pomagaj : na Aleksandrovi cesti. □ Elektrika in plin. Mestno električno pod-jcljo bo le dni izpopolnilo cestno razsvetljavo v Stritarjevi in Beograjski ulick -- Mestna plinarna bo začela z deli za podaljšek plinovoda po Tomšičevem drevoredu, s katerim bo zajela novo kolonijo vil pod Piramido. ,., Ф Vpisani in izbrisani. V mesecu n|>iilu je bilo izdanih in vpisanih 18 novih obrtnih pravic izbrsanih pa 11. □ Ribe nn trgu. Včerajšnji ribji trg je bil bogato založen. Potroze, borboni, moli. cipli in škombri so se prodajali po 24 Din za kg, sardelice pa po 14 Din. Sladkovodnih rib ni bilo Celje f Podjetni hazardisti. V neki gostilni v i ' avlu i» ti Preboldu s o orožniki zalotili pri delu tn podjetne liazardiste. Eden od teh jc. imel pri sebi 1300 Din priigranega denarja, druga dva pa manjše vsote. Gospodje, od katerih je eden Celjan, dva pa lujcu/so se vozili okrog / avtomobilom, ker so igruli tudi v Celju so bili izročeni celjski policiji, tu jih je pa oddala v zapore celjskega okruj. sodišča. Na naslov železniškega ravnateljstva. Ah |njsta ji C.elje se naklada mnogo lesa. ki ga U" pripeljejo od daleč nu vozovih. Ko sc les preklada ua železniške vozove, bi marsikateri voznik tudi rad nakrmil svoje konje, kar pa posluj ni uradnik prepovedo je. Neki voznik je imel pred dnevi menda radi tega celo opraviti s policijo. Ker stranke, ki naklada jo les, itak plačujejo zclcznici lepe pristojbine za prevoz, nuj bi se z njimi ravnalo uvidevno. Pretiravanje s predpisi tu ni ))otrebno. -er Umrla stn v ccljski bolnišnici Pantucr t ecijijii, 52 letna žena posestnika iz Hrustin pri Zusm.il iu Kodrič Pongrac, 77 letni občinski revež, Socka pri Novi cerkvi. N. v m. p. & Brezplačen tečaj o precepljevanju kostanju bo v nedeljo, dne 6. maja 1954 ob 9 na banov inski kmetijski šoli v Sv. [uriju ob j. /. Posestniki kostanjevih nasadov vabljeni. Guštanj Na /-atln.n občinski seji, ki .je bila v nedeljo dopoldne, je bil nastavljen nov občinski sluga. Glasovali so z listki in je dobil največ glasov gosp; Sadoviiik France, bivši mornariški podčastnik. Tndi cestarja smo dobili. No, pa saj je bil žc zadnji čas! V davem odbor so bili izvoljeni otl strani občine: Pctrič Anton, gostilničar v Kotljah; Hovc Karel, trgovec, in Raspret Alojz, čevljarski mojster, oba iz G listanja. Q Za padle junake Malgaja, lOnuenca in Sapundžiuu, ki so žrtvovali svoje življenje na oltar domovini^ v bojih /,a Koroško leta 191!), se I™ opravila v nedeljo 6. maja sveta maša. Krščanska in narodna dolžnost nas veže, da se udeležimo le maše, ki bo ob 10. Prevalje Gospodarska zadruga ustanovljena. S I. majem ic začela poslovali novo ustanovljena Gospodarska zadruga, r. z. z o. z.< na Prevaljah. Ustanova je bila za naš kraj pač prepolrebna, kajti zadruga bo edina lo vrste, kjer domači produrenti in domaČi konsument trgujeta 7. domačim blagom. Zadruga |>a ni ustanovljena za lo. da hi uničila konkurenco. Najprej se je. ustanovila klavnica. Naš k ni o t žc leta in lela ne dobiva plačanih niti pro dukcijskih stroškov zn živino. Zalo bo naša zadruga skrbela, da se bo kravje meso prodajalo za kravje, volovsko pa za volov.sko. Nadalje bo zadruga tudi preskrbela svojim članom cenejša limclna gnojila, cenejša krmila za piliinje prašičev ild. Sčasoma bodo nn razpolago ludi druge potrebščine za vsako, tudi najmanjše posestvo. Zadruga je pokazala žc prvi dan velik uspeh. Priporočamo, da k zadrugi pristopi vsakdo, saj delež znaša zn koti suinente Ic 5 Din in vpisnina 5 Din, za prodiifonto, lo je krnele, pn znaša delež 100 Din in vpisnina 25 Din. Zadruga posluje v lokalu g. Josipu Rifla prejšnji mesar, g. Josip Amoltl, pa se je preselil v prostore bivše kavarne. Predsednik zadruge je Ivan Plešivčnik, tajnik in blagajnik pa Josip Rifel. Od-bodniki so sumi zavedni kmetje. Si r« n Odrešeni nadloge jecavosli Presenetljivi uspehi metode dr. Lowa Ljubljana, 4. maja. Z vso rezervo smo prejšnji (eden prinesli člunek informativnega značaja o najnovejši metodi za odpravo jecavosti, ki je plod dolgoletnega intenzivnega študija dunajskega jezikovnega pedagoga in psihologa dr. Lči-\va. Previdno smo se izognili slehernemu razglabljanju, ali more dr. Lo\v upati, da s svojo metodo prodre tudi pri nas, kakor je — sodeč po navdušenih slavospevih holand-skih, nemških, ameriških in drugih časopisov — prodrl drugod, odnosno, ali ima njegova tolikanj obetajoča reklama o učinkovitosti novo metode sploh kakšno realno podlago. Naš poročevalec se jc pridružil vrsti skeptikov, ki so bili. priča prvemu predavanju in eksperimentu dr. L6wa pred sedmimi dnevi. Iz tedanjih teoretičnih izvajanj dr. Ldwa jc bilo mogoče sklepati več negativnega kakor pozitivnega, kajti obljube »čudežnega zdravnika« s« bilo le preveč rožnate, da bi mogle imeti nadih verjetnosti. Pa je bil naš poročevalec danes prav tako prijetno presenečen kakor vsi druge neverjetni Tomaži in jc moral brez oklevanja pri; znati, da je metoda dr. Lb\va v resnici nekaj posebnega, občudovanja vrednega, pravi blagoslov za vse one, ki so obremenjeni s tako mučno govorno napako, kakor je jecavost. Preda vatel jeva samozavestna zagotavljanja v prejšnjem tednu, da nam bo že čez nekaj dni postregel z neizpodbitnimi dokazi o uspešnosti svoje metode, so prekosila celo pričakovanja največjih optimistov — jecav-cev, ki so bili najbolj zainteresirani na. njih Zdaj ni nobenega dvoma več: metoda dr. Lova je zmagala in dobila popolno zadoščenje! O tem smo sc ua lastne oči prepričali danes popoldne ob 4 v mestni gluhonemnici vsi, ki smo prejšnji teden prisostvovali uvodnemu eksperimentu. Dr. Low jc držal svojo obljubo n nas spet povabi, da nam pokaže sadove svojega šestdnevnega knrza. Razen Za revni" išlas, olrpeiosl, želodčne .« ženske bolezni! Čatežke loplice (54 5° C) Najbolj vrofce radiotermalno Uopa'išOre v dravski banovini! Otl 1. inn.ia do 30. junija in d l.sep-embra do 31. oktobra 'JD dnevno pavšalno zdravljeni«1 za cono 1100* — Din. 10-dne no «00*- Din Uobn. 1 krat dnevno dobra hrana, dnevno 1 kopel, 1 zdravniški pregled« dovoz in odvo,. od uosla e Brežice ali Do ovn, takso). Prospekt na zahtevo. Kaj pravite? Uazlitni jezikoslovni ideologi imajo pri. nas res smolo. Komaj zinejo, je že po njih. I se časopisje in jar.no mnenje se nanje spravi in besedici n njih. Eni jili hranijo, drugi pa napadajo. Tn o pa čii mo ie lam nd črkarslcili pravd pa do Skokov in Butalov s eni. Rogaška zdraviliška uprava se pa hote napravili v leh borbah nevtralno in je v strahu, da. bi je eni ali drugi ne imeli za pripadnico te ali one s/ru.je, začela v srbskih listih priobievati reklame t podpisom »Rogaška (rojčku) slatina- . V lem vidim lep zgled, naj se zu kraje, ki jih imenujemo Slovenci tako, Srbnhrvati pu drugače, uvedejo kar tujrjezična imena. Koledar Sobola, 5. maja: Pij V., papež: Tvetiej, sko f. Ostale vesti — Vrhbosanski nadškof za kakanjske sirote. Vrh bosanski nadškof dr. Ivan Šarič jc izdal te dni okrožnico, v kaleri poziva vse duhovništvo in lai-štvo svoje nadškofijc, naj zbira darove za sirote kakaniskih rudarjev. »Pomožni akciji naše nadško-fije bomo dali v prvi vrsti znak duhovnega usmiljenja. Zbirali boino potrebna sredstva, da se kakanjske sirote iz katoliških rodbin spravijo v naše katoliške zavode.« Nadškof poziva svoje duhovnike, naj s prižnic prosijo svoja vernike, da darujejo v ta namen. Nadškof dr. Šarič je sam kot prvi daroval 10.000 Din v fond za vzgojo kakanjskih sirot. — Pokojnine družinam ponesrečenih rudarjev. Sarajevska Bralovska skladnica je začela z izpla-čilom pokojnin ponesrečenim rudarjem. Izdelala jc skalo, ki jc takale: družine rudarskih preddelavcev s tremi otroci bodo dobivale 1000 Din mesečno, družine kopačev 850 Din, pomožnih kopačev 675 Din, voznčev 550 Din in zunanjih rudniških dclav-cev 425 Din. treh njegovih pacientov so bili zbrani šc: ravnatelj gluhoneninice g. Germ, dva druga pedagoga, ravnatelj Trgovske šole g. Goga-la in zastopniki dnevnikov. Kontrola javnosti jc bila torej dovolj močna. Dr. Low je uvodno podal nekaj splošnih misli o ječanju in povdarjnl, da je bila ječa vost dozdaj neozdravljva. Nobena druga metoda se ni obnesla, ker ni te psihične nn-pake zgrabila od prave strani. Med številnimi pacienti jc imel že mnogo lakih, ki so preizkusili vse metode in se brezuspešno zdravili tudi na raznih klinikah. Jecači ne morejo govoriti, ker imajo v sobi neprestan strah pred svojo okolico. Dr. Low jecačev nasproti z drugimi metodami ne uči govoriti z dihalno tehniko in drugimi takimi pogre-šonirni pripomočki; uči jih pravilno misliti in jim preobrazi notranjost. Nato je dr. Low in še tn ali oni od povabljenih .zastavil dijakom-pacienlom isla vprašanja, kakor prejšnji teden. Nn njihovih obrazih ni bilo več opaziti onega notranjega nemira, ki jc bil zadnjič lako očiten. Besede, ki so jim prej povzročalo take muke, so .i i m zdaj gladko drsele iz ust. Zlasti viden je bil iis[ich pri sinu ravnatelja Trgovske šole, g. Gogale. 18-letnega dijaka 7. razr. ki. gimn., Evgena Gogale, ki je hudo jecljal že od svojega 5. leta dalje. Dr. Lo\v je k temu naglasi!, da ni to nobena sugestija ali hipnoza, kajti dokazano jc, da se zdravljenje s hipnozo in sugestijo ni obneslo. Tudi povratek jecavosli je po njegovi metodi nemogoč, f'ez nekaj tednov bodo fantje izgubili šc poslednji strah z duše. Glavno za zdaj je, dn imajo zdaj svojo metodo, pripomoček, nu katerega se opirajo. Ravnatelj Trgovske šole g. Gogala se je nato ves ganjen zahvalil gr. Lowu za dobro delo, ki ga je storil njegovemu sinu. Takšnega uspeha ni pričakoval. Izjava g. ravnatelja Gogale, podprta z izjavo ravnatelja gluho-nemnice g. Germa je zlasti merodajna in vzvišena nad vsak dvom. — Dobava trboveljskega prem- n. Iz Belgrada ie prišlo poročilo, da bodo žci z.i-e letos jemale od TPD 80r/< lanske množine premog^, če bo seveda TPD znižala cene rcrr.ugu za 4—5% s čimer bi se trboveljski prei.og pocenil na ceno premoga iz drž. rudnikov. — Radikalno socialna s ranka prepov dano. Notranji minister je prepovedal nadaljnje delovanje le stranke, ker doslej ni izpolnila določb društvenega zakona. — Dvesto let stara fr!" V prijazni vasi Zagric (v primskovški fari) nri rfajčevih (Mrzel) imajo trto, ki je že :tara iiu 200 let. V obsegu meri 56 cm, okroglo 18 cm v premeru. V dobrih letih jc dala gospodarju nad 100 I vina. Seda' se pa glavno deblo posušilo, preskrbelo pa je prej še za naraščaj. Scce iu vivti t/acuje iAčšUadifaa kova Uay>. Najplemenitejša od kofeina oproščena zrnata kava, to je kava Hag. Celo nervozni in na srcu bolni jo smejo brez premisleka piti. — Novi vozili red »Ekspres«, veljaven od 15. maja 1934, .io izšel. Obsega vse železniške vozne rede. vozne rede plovidhe po Jadranskem morju in avtobusne vozne rede. v Dravski banovini. Pred vsem opozarjamo na popolno in najnovejšo potniško tarifo in na konkurenčne vozne cene na železnici. Dobiva so po vseh knjigarnah in večjih večjih trafikah lor pri vseh potniških bla gajnah na postajah. — Dar. Ob smrti Rup Josipjne, posest-nioc in gostilničurke v Nlbvenjgrndeu, je darovala podružnica tvrdke .Icllcnz v Slo-vcnjgrudeu za mestne uboge 2110 Din. — Občinska zakonodaja. Občinski načelniki (župani), odborniki in vsak občan se mora zanimati za one zakone in*uredbe, ki zadevajo predvsem njegovo občino, odnosno pravice iu dolžnosti, ki jih ima občina do občanov in nasprotno občani du občine. Dobrobit obeh je v ločnem izpolnjevanju iitne-njeuih predpisov: Zakon o občinah (o volivnih imenikih in o sestavi kandidatnih list) Din 5; Obrtni zakon, 11. popolnoma pregledana iu popravljena, s pripombami in stvarnim kazalom opremljena izdaja, priredil h'. Sterle, Din 10, vez. Din IH; Zdravstvena zakonodaja (zakoni, uredbe iu pravilniki), priredil Janko Dolžan. I. in 11. zvezek po Din 80; Zakon o narodnih šolah Din 15; Cestni zakon (promet), zbirka zakonov, uredb, naredb in predpisov o zaščiti javnih cest in polov ler prometa na njih ild., zbral in priredil dr. Bogataj, Din 18, vez. 24; Učbenik zaki.na o državnem računovodstvu, pregled zakonskih določb v zvezi s prakso, sestavil Sušeč št., Din 8; Zakon o lovu Din 7; Zakoni o pospeševanju kmetijstva, o vinu, zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin, gozdovih, živinoreji ild.. Din 25; Zakon o državnih in samoupravnih rostah itd.. Din 20; Gradbeni zakon. Din 8; Zakon o ustroju vojske in mornarice. Vojaški kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije, Din 50, vez. Din 62; Zakon o občnem upravnem postopanju. Din 36. —- I Vsi li zakoni in uredbe se naročajo v Jugoslovanski I knjigami v Ljubljani. — Ustoličenje protestantskega škoia. Te dni ie bil v Fekeliču pri Subotici ustoličen novi protestantski škof Aleksander Agošlon. Prisotni so bili delegati protestantskih občin iz vse države. — Kaj bo z dvorcem grofa Szaparyja v Murski Soboti? Nedavno so listi poročali, da sa bo vršila dražba dvorca grofa Szaparyja v Murski Soboti. Grof Szapary je bil svoječasno guverner Reke in pozneje avstroogrski poslanik v Londonu, 1'rcd vojno si ie pri neki dunajski banki najel posojilo več milijonov kron za ureditev svojega velikega posestva v Prekmurju. Po prevratu pa so se razmere spremenile. Ko je stopil v veliavo zakon o agrarni reformi, jc tudi grof Szapary izgubil svoje zemljišče. Pred nekaj časa je kupila njegov dvorec z zelo lepim parkom na dražbi občina Murska Sobota za 2,600.000 Din. Za ta kup je dobila občina posojilo ministrstva financ v znesku dveh milijonov. Ministrski svet pa je ta kup uničil in odredil novo dražbo kakor tudi novo cenitev. Do dražbe pa zopet ni prišlo, ker je dan pred njo pravni zastopnik zahteval njeno odgoditev zaradi prenizke ce-nitve. Dvorec bo verjetno zopet kupila občina, V niem namerava namestiti šolo in nekatere urade, dočim bi bil park okras mesta. Ponovna dražba bo čez nekaj meseccv. — Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Josei« - grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo da sc izborno obnese »Franz-Josef«-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samoolrove kanala debelega črevesa. — Mladi šibeniški Robinzoni. Te dni so imeli v Šibeniku nemalo senzacijo. Gre za sedmorico modernih mladih Robinzonov, ki so z malo ladnjico začeli veliko potovanje, tako rekoč ekspedicijo v daljno Ameriko. Večinoma so to dijaki tretjega in četrtega gimnazijskega razreda in sinovi uglednih šibeniških rodbin, ki so se naveličali dolgočasnega življenja med civiliziranim svetom. Za svoj podvig so se že precej časa pripravljali, Nakupili so si hrano, kanto petroleja, zavo' sveč in manjših stvari, ki bi jih rabili tam doli. S seboj so vzeli velik šotor, ki naj bi jim služil kot novi dom. Pozabili tudi niso revolverja, ki bi jih branil pred divjimi zvermi. Najzanimivejše pa je to, da so si mladi pustolovci kupili najnovejši zemljepisni atlas da ne bi po starih izdajah kam zašli. Vzeli so s seboj tudi nekaj zavojčkov solalinega semena, ki so ga mislili vsejati v Ameriki. Vsa zadeva je prišla na dan, ker se je osmi Robinzon skesal in spuntal in je v zadnjem trenutku sporočil vso stvar svojim staršem. Ti so brž obvestili policijo, ki je telefonično sporočila vojaškim oblastem v šiheniškem kanalu, ki so robinzonsko ladjo ustavili. — V Zagrebu je 5000 psov. V Zagrebu ji prijavljenih oblastem okrog 5000 psov. Vendar cenijo, da jih je še par tisoč, ki sploh niso prijavljeni. — Sprejemni izpit za srednje šole. Prof. dr. Kozina in Mlakar sta izdala brošurico, ki obsega snov za sprejemni izpit v srednje šole. V osnovni šoli ne pripravljaio učencev za srednje šole, saj študira v sredniih šolali le majhen odslolek naše podeželske mladine, zato bo knjižica prav dobro služila vsem, ki so namenjeni v gimnazijo ali meščansko šolo. — Ko predelajo knjižico, si bodo učenci utrdili, oziroma pridobili znanje, ki jim bo fiotrebno za sprejem, še bolj pa bo služila kot pod-aga za dober napredek v prvem razredu. Knjižico je založila Učiteljska kniigarna. Dobi sc tudi v vseh drugih knjigarnah. Cena broširani knjižici je 10 Din. — Vi si prihranite poznejše očitvo, če svoje otroke pravočasno navadite nu redno dnevno nego ust in zob z Odoloni. Des infekcijski učinek te ustne vode, ki jo priporočajo mnogi zdravniki-strokovn.iaki, varuje pred gnitjem zob in njegovim posledicam ter daje listam zdrav in čist duh. Oclol pomeni vrelce zdravja in vesolja, v otroškem življenju! V vsaki kapljici jc moč! — Pri hemeroidaini bolezni, zagatenju, natt-ganih črevih. abcesth. sečnem pritisku odebelelih ietrih. bolečinah v križu, tesnobi v prsih hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olaišame, često tudi popolno ozdravljenje. zdravi vse bolnimi: revmatično, srčne, krvnih slani . poapnenja žil, prevelik krvni orllisk. ženske In živčne lilcznl, skrofulo/.o, tele no slabost In -liihoUrvnost, uol.o, katarc d Umiti t)i irgtiuov ter listino. bolezni prcliavirli organov In žolčnllt kanu nv. KISAl IvA MIN K-KALNA VODA 7, VINOM NK 1'OTIiMNI. Ktspčija s posestvi Ljubljana, H. maja. Itealiletni trg je bil \ aprilu prav živahen, čeprav ni bilo toliko kupnih pogodb ko letos marca. Mesto in okolica -dn aprila prijavila 70 kupnih pogodb za celotno kupninsku vrednost 3,032.359 Din. V Ljubljani sami je bilo precej veliko povpra-! Sevanje po stavbnih parcelah in sploh po večjih , zemljiških kompleksih. Prijavljenih je bilo 20 kup-' nih pogodb za 1,710.450 Diu. Zanimivo je, kako se j gibljejo cene parcelam. Travniki na mestnem barju I so razmeroma poceni, so po 3.50 do 10 Din za ; kvadr. meter. Čim bližje pa so parcele mestu, sc cena takoj poviša in imajo zemljišča naravno tudi večjo vrednost. Prav mnogo parcel je bilo prodanih v k. o. Trnovsko predmestje. Tako je b ila ena parcela prodana za 7000 Din v izmeri 520 kv. in, 1 druga v izmeri 4870 kv. iii za 15.000 Din, tretja s 5000 v. m zu 5000 Din. Dalje je bila v Trnovem : prodana parcela s 1117 kv. tu za 12.000 Din, druga I pa s 1429 kv. m za 35.000 l)in. V trnovskem predmestju sploh je bilo prodanih sedem stavbnih, odnosno drugih parcel za skupno kupnino 04.900 D. V k. o. Kurlovsko predmestje je bil 1 ha mereči travnik prodan za 100.000 Din. Tudi v Spodnji Šiški, ki po zemljiški knjigi obsega ludi Bežigrad, je bilo več kupčij. Neko stavbišče je bilo prodano za 122.000 Din, drugo z 900 kv. m za 19.932 Din, tretje s 1500 k v. m za 40.000 Din, četrto s 714 k v. metri za 4998 Din, pelo v izmeri 713 kv. m pa celo za 70.000 Din, šesto za 5000 Din. V krakovskem predmestju je bil vrt, ki meri 711 kv. m, prodati za 180.000 Din, tako da je prišel kvadr. meter približno ua 250 Din. V k. o. fienlpelersko predmestje je bila prodana neka stavbna parcela v izmeri 144 k v. in za 21.600 Din, druga pa za 18.720 Din. V mestu je kupil hišo št. 69 na Dunajski cesti gostilničar g. Kebec za pol milijona Din. Okolica je aprila pokazala tudi veliko zanimanje za posestva. Bilo ji- prijavljenih 50 kupnih pogodb za kupnino 1,716.450 Din. V Složicah iti na Jezici je bilo pet pogodb za vrednost 165.000 Din. V Vižmarjih štiri za 90.065 Din. V Zgornji šiški je bila ena parcela prodana za 18.000 Din, druga za 61.000 Din, tretja za 25.000 Din, četrta pa za Din 12.150. V Mostah je kupil Anton Oblak iz Krmelja hišo v Predovičevi ulici za 210.000 Din. prodana io bila v Mostah dalje neka parcela za 84.747 Din in druga za 80.000 Din. Realne eksekucije so napram marcu močno pojenjale, kajti aprila jih je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih sutno 86 za vsoto 377.700 Din. Najnižji zneski so bili prisilno vknjiženi v višini (58, 120 in 130 Din. Pri 21 posestvih v meslu in okolici je bilo uvedeno dražbeno postopanje za vsoto 308.621 Din, pri šestih posestvih pa je bila zaznamovana prisilna uprava zu 82.028 Diu. Predloge ua prisilno upravo so zadnji čas močno opustili. Dev. Marita v Po$iu K nedeljski slavnosli, otvoritvi in blagoslovitvi strelišča tukajšne strelske družine sc nam sporoča, da je prevzel pokroviteljstvo, poveljnik dravske divizije g. divizijski general Vladimir Cukavac, ki ki bo prišel na strelišče ob Ц4, nakar bo slovesno otvorjeno in blagoslovljeno po g. duhov, svetniku Martin Poljaku, župniku pri Sv. Lenartu. Zbirališče goslov in zastopnikov ob 2 pred šolo pri Dev. Mar. v Polju, odkoder jc skupen odhod na strelišče. Iz zaloške postsje je 30 minut do strelišča. Za povratek bo Gradov avtobus vozil udciežence v Liubljano. Krapmske toplice ' Najboljši uspehi zdravljenja reume. protina, išiasa, ; ženskih bolezni itd. Radioaktivni vrelci iu blato I 13 C. Sezona april—oktober. Cenene pavšalne kure. j za 55 do 05 Diu dnevno, kakor tudi izredni popusti za časa predsezone. Penzija za časa glavne sezone 50 do 80 Din. — Priznano Izvrstna oskrba, po-pu.sli na drž. železnicah, postaja Zabok—Krapin-ske toplice. Navodila in prospekte zahtevajte t«", uprave kopališča. JSa&nanila Ljubljana 1 7.a jutrišnji nastop srednješolskih, pevskih zborov so vstopnico od 2 do 10 Piit v pretlproduji v Matični knjigarni dunos ves dan, jutri pa od !>—10 pred nastopom pred Un ionsko dvorano. 1 Državna učiteljsko šola. Podmladek .Jadranske straže priredi danes oli 17 v dvorani Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu akademijo s pestrim sporedom. Sodelujejo učenci oholi vndnic in učiteljlgčiiiki. Ko sporedu so dcklninncije, recitue.ije, peljo iu prizor "Sanje mladega mornarja , ki gu je uglushil 11. Svetel. Prireditev na.itoplcje priporočamo, kor jo dohodek na tne nje n zu podporo dijaškim ustanovam. I Delavce postani :opet konzutnent! je zahteva našega čiiMt. O njej se ho razpravljalo nu javnem zborovanju, ki gu priredi društvo < l)elo in okslslonea , v licdolio ti. titnju oh 10.30 v dvorani Kino Kodetjevo v Mostah. 1 Strelska druiinn v Ljubljani obvešča svoje član sivo. da odpade v nedeljo ti. maju strelska vaja radi vojaške proslavo .lurjevcga dneva. Prihodnja vala bo na praznik lil. maja. Obenem pozivamo članstvo, du se v nedeljo v čim večjem številu udeleži vojnikc proslave .lurjevcga dne na vežhališču pri ll. M. v Polju, •lutrl zjutraj oh 4..in zbor na Taboru, odkoder lio skn-n"ii odhod ua vcžhnlišče. Za jutri popoldne pa pozivamo članstvo, da v čim večjem številu prisostvuje otvoritvi strelišču strelske družino v j). M. v Polju. Odhod I/, l.jubljaiiu z vlakom ob 111.55. — Odbor. t Zele:nlški upokojenci, upokojenke, in vdove! V nedeljo ti. linija oh pot HI uotiolduc bo v dvorani Okr. uradu /a znvurovunje delavcev nu Miklošičevi e. 'JU zborovanje železniških upokojencev, na katerem ho podano poročilo o položaju železniških upokojencev z ozirom nn liolniško blagajno ter se bo i u/.pi av ljujo o ustanovitvi samostojne zdravstveno zadrugo. I Kino Kodeljcvn. Danes oh pol !l in jutri ob pol 4. pol t; in pol U SOS ledena gora . V glavni vlogi Lenle Ttlofenstahl. — Ta film nas živo spominja na Coljuskince. 1 Posebni vlak v Celje vozi nu praznik Vnebohodu, v četrtek Ш. t., m. o priliki javnega zbor« bojevnikov kr. Jugoslavije. Odhod iz Ljubljane ob 8.15, povratek iz Celju ob Ki.25. Vozna cona je .10 Din zu osebo /u tja in nazaj. Izkaznico izdajajo pisarna Boj (Kolo dvorska nI. 8) in biljetnrnlea Poročila l:t.(Kl cas, plošče IS.illt Plošče, slutijo uvtoinohilskih cest Is.'tt Zahuvno predavanje (Koš Mukso) Ifi.Ott Zveza Sloveoiie z uiorjont (inž. dr. Klodič) t:i..lil Zunanjepolitični pt-e glod (dr. Jug) 10.45 O generalu Slefaniku llrmler .lani 20.10 Radijski orkester 21.110 ("eto soto, Zlulko Naižct 21.30 Slovenski vokulnl kvintet 22.00 Cas, poročilu, ln hkn gliisbu. Drugi programi t SOBOTA, 5. maj h. Relprail: 20.ihi Dvoržak. kun cerl v a-inolu 211.:io Prenos zborovskega petju i/ Titela — Zagreb: 20.15 Kndljskl orkester 21.15 Narodne pesnil — Dunaj: 17.15 Koncert Ht.t.'i Tirolske pesmi 20.45 Opera • Manon Loscaut«, Ptteolni (iz milanske .Sente t lin dim/ušla: tl>.i'> Igra 21,111 Plošče 22.15 Operni orkester — Milan-Trst: 20.55 Opera Manon Lcsenut . Pue.clni Rim: 20*4."» Godba ua pihala Pragu: 1п.00 Opera Ura niborel na Češkem«, Smetana — llratlslava, Košiei 10.10 šr.uiirl t'arlava: 2(1.50 Lahka glasba 21.5(1 V,, kalni koncert. — Poleg žo omenjenih postni prennSu i« opero Manon Losennl iz MIlana šc telo: Kdiiigsvv.i »terliotisen, Vratlslava, Kranklnt t, Slnttgart iu Hruscti Krvni skupini M in N dasta novo Očetovstvo ugotovijo z analizo kvri t)ttfC M Attons cnfants de ta Patrie . . • Američan Torrance je zboljšal rekord Ly-mansa za 32 centimetrov s tem. da jc vrgel kroglo 16.80 m daleč. * Komodnost Tatova prideti po končanem poslu z bogatim plenom domov. »Ali naj zdaj zračunava. koliko je neslo?« »Ni treba, pojdiva raje spat; jutri bo itak vse natančno v časopisih. W_ lako oriejo v Afriki Komisar Zveze narodov MacDonald, ki predseduje odboru za zaščito nemških beguncev, je v svojem odboru poročal o položaju nemških ubežnikov. Odboru je predsedoval lord Cecil. MacDonald je sporočil, da rabi odbor denarja, kajti število beguncev iz Nemčije nikakor ni upadlo. Danes znaša okoli 60 do 70.000. Judje še vedno prihajajo iz Nemčije, toda bolj mirno, navala ni več. Osrednji odbor velike židovske organizacije v Londonu je odposlal v Lisbono posebno delegacijo, ki naj bi se pogajala s portugalsko vlado, da bi dovolila naselitev židovskim družinam v zapadno afriški koloniji Angola. Odposlance bo predstavil portugalski poslanik v Londonu. Portugalska vlada bo v načelu pristala na prošnjo, vendar bi rada nekaj odškodnine za nove železnice, kanalizacijo, ceste in nove naselbine, ki jih namerava zgraditi. Zato zahteva okoli poldrugi milijon funtov. Prav tako zahteva portugalska vlada, da morajo naseljeni Zidje prositi za portugalsko državljanstvo in ostati pod portugalsko oblastjo, ne da bi se za to vprašanje vtikala Zveza narodov. Podnebje v Angoli je znosijivo tudi za Evropce. V deželi je prostora za 5 milijonov Evropcev. Angola je dvakrat in pol večja kakor Nemčija. »Daily Herald« pristavlja, da bo v deželi dovolj prostora tudi za Jude iz Poljske, Avstrije in Romunije, če bodo prisiljeni izseliti se i iz teh držav Praktično darilo »Draga ženica, za god sem ti prinesel dve steklenici starega, izvrstnega vina.« »Lepo, toda saj vendar veš, da nikdar ne pijem vina.« »Nič zato, pil ga bom jaz, na tvoje zdravje!« Podvig »Da. dragi moj, prebil sem skozi življenje brez pare denarja, edinole s svojo inteligenco.« »Torej ti sodiš med one, ki so z nič začeli.« Prvi majnik je bil v Parizu precej buren V nekaterih predmestjih je moralo nastopiti tudi vojaštvo. Na sliki vidimo, kako francoske čele korakajo skozi Pariz Indijski katoličani na poti v Jeruzalem Ganljivi prizori na ladji gfj jj Rini V tem svetem letu so katoličani v Indiji organizirali veličastno romanje v Jeruzalem, v one kraje, kjer je živel in umrl naš Odrešenik, in k svetemu očetu v Rim. da mu tako izkažejo svojo zvesto sinovsko vdanost. Čeprav so bile že prej manjše skupine indskih katoličanov v svetem mestu, je vendar to romanje po svoji številnosti — 180 romarjev in važnosti edinstveno v zgodovini, kakor pripominja p. Thomas, direktor dnevnika »Catholic Leader« v Madrasu, ki je s slovitim belgijskim jezuitom p. Le Tellier organiziral in vodil to romanje. Romarji so predstavljali skoraj vse indijske katoličane, ker so se rekrutirali iz 22 različnih škofij. P. Thomas popisuje njihovo potovanje in vtise, ki so jih dobili na tem romanju, tako: »Prijatelji so nas spremili na ladjo v Bombayu in ko je ta začela dvigati sidra, smo vsi skupaj zapeli pesem Sveti Devici in na koncu smo trikrat ponovili »Parce, Domine, populo Tuo!« Potem se je vrstilo postavljanje od onih, ki so ostali doma. Oči vseh so bile vlažne in ko se je parnik oddaljil od obrežja. je v pristanišču zavalovilo morje v slovo mahajočih rok in robcev. Počasi nam je izginjala pred očmi suha zemlja. Po pardnevni prijetni vožnji smo zagledali v daljavi obrežje Svete dežele. Bil je veličasten trenutek, ko je množica indijskih katoličanov prvič stopila na tla, kjer je živel in tr|5el naš Zveličar, in jih v glasni molitvi poljubljala. V Jeruzalemu smo ostali dva dni in obiskali smo vse kraje, ki spominjajo na Gospoda. Nepozabni natn ostanejo vtisi, ki smo jih dobili, ko smo na isti poti, kjer je nosil Kristus svoj težki križ, molili pod vodstvom našega patra Le Tellierja križev pot. Od vseh strani so se zbirali Arabci in Judje in z občudovanjem opazovali «Hinde», kakor so nas imenovali. V naslednjih dneh smo obiskali tudi Betlehem, nato smo se zopet vkrcali na ladjo in se odpeljali proti svetemu mestu Rimu, kamor so že tako dolgo hrepenele naše duševne oči.« Za časa svojega bivanja v Rimu so indijski romarji s svojo zbranostjo in pobožnosfjo napravili na vse najgloblji vtis. V Lateranski baziliki se je odigral ganljiv dogodek. Indijci so obiskali to cerkev, da zadobe svetoletne odpustke, iu tam so se srečali s škotskimi romarji, ki so jih prosili, ali se jim smejo pridružiti, da bi skupno z njimi molili za domovino. Indijski romarji so jim to prav radi ugodoli, nakar so jim Škoti predlagali, da bi vsi skupno zapeli Te Deum. Drugje so se jim pridružili francoski romarji, ki so bili ganjeni ob njihovi globoki in iskreni molitvi. Ko so Indijci v cerkvi »Al Gesu« obiskali oltar sv Frančiška Ksa-verija, je bil to dogodek, ki je privabil na stotine vernikov. Ob odhodu iz Rima v severno Italijo in nato v Francijo je p. Thomas gotovo govoril vsem iz srca, ko je opisal občutke in vtise, ki so jih odnesli iz svetega mesta: »Iz Rima jemljemo s seboj neminljive vtise in spomine. Rim ne pomeni samo vladanja Cerkve in discipline, temveč tudi ljubezen in dobroto od namestnika božjega. Solidarnost, enotnost in univerzalnost. pa tudi moč Cerkve nam je prišla tukaj v Rimu jasno v zavest. Vsi narodi sveta se tu sestajajo in tvorijo eno samo družino. Doumeli smo pa ludi notranjo zvezo med Jeruzalemom in Rimom. V Jeruzalemu je bila zibelka krščanstva, Rim je postal niegovo središče in sedež namestnika božjega. V Koloseju in v katakombah smo bolje spoznali trpljenje in junaštvo mučencev kakor iz vseh knjig in pridig. Svetost in bogastvo katoliškega življenja se nam je javljala v velikem številu katoliških spomenikov v Rimu. Bili smo priče vznesenega navdušenja in prisrčne pobož-nosti naših bratov v Kristusu. Zato se vračamo z novim pogumom in gorečnostjo domov, kjer bomo delali za spreobrnitev milijonov Indijcev, ki še ne poznajo Kristusa. Upamo pa tudi, da bo naš obisk na zapadu mnogo pripomogel k temu, da se bodo katoličani še bolj aktivno udejstvovali pri našem misijonskem stremljenju in delu.« Prav gotovo veš (Čevelj in nogavica v zgodovini) da sta bila pred 40 ali 50 leti oba čevlja, levi in desni povsem enaka: da so takrat lahko menjavali čevlje, ki jih moraš danes stalno nositi ali пз desni ali na levi nogi; da so takrat mogli izbirati samo med črnimi in rjavimi čevlji z 10 ali 15 gumbi; da so še pred kratkim nosili sanio volnene pletene nogavice; da so bele nogavice nosili ob nedeljah, to je samo za praznike, da bi s tem pokazali tudi na zunaj spoštovanje do tega dne nasproti drugim, ko so nosili samo črne nogavice; da je bilo treba 2 metra vrvice, da si je ženska zapela visoke škornje; da je gospa rabila 10 minut, da si je takšne čevlje zapela in da se je s tem delom utrudila, še preden je šla na drugo delo; da so poznali tudi škornje z gumbi, ki jih je bilo 30 ali še več na vsakem čevlju. Himalajska ekspedicija ima smolo »Times« poroča iz Srinagarja, da se je morala nemška ekspedicija na Himalajo, ki jo vodi Merkl, ustaviti radi silnih nalivov. Poli je dež tako pokvaril, da niso mogli po njih hoditi nosači, ki jih je po številu 560. Merklova ekspedicija sestoji iz 14 članov, izmed katerih so trije Avstrijci in dva Angleža. Nemci bi radi prispeli na vrh Nanga Parbat, ki je visok 8000 m. Prof. Dyhrenturth vodi drugo ekspedicijo. ki sestoji iz 12 članov. Ta je v torek prispela v Sri-nagar. Namenjena je na ledenik Baltoro. tINStiKIKAJTfc; V »SLOVEML«! Angola - nova obtiubtjena dežela Največja jeklena ptica na sveta To je največje prometno letalo na svelu. Imajo ga Angleži, ki so silno izpopolnili svoje letalstvo. Vzdeli so mu itne »Scylla«. Letalo lahko pelje 30 ljudi. Ženejo ga štirje motorji, izmed katerih iina vsak 600 konjskih sil. Vozilo bo med Londonom (Croydon) in evropsko celino. Nedavno se je znanosti posrečilo poleg krvnih skupin A, B, AB in O odkriti še tri nove skupine, in sicer krvne skupine, skupine M, N in MN. Tudi nove odkrite krvne skupine se podedujejo po določenih zakonih, in sicer tako, da vsaka krvna skupina preide neposredno od staršev na otroke. Ako sodi oče v skupino M, potem se mora pojaviti ta skupina pri vseh njegovih otrokih. Prav tako se podedujeta krvni skupini M in N po materi. Ako je n. pr. materina skupina N, potem najdemo to skupino tudi pri vseh otrokih. Otroci takšnega zakonskega i^ara — oče M, mati N — sodijo po vsem tem v krvno skupino MN ker se pač vsaka krvna skupina podeduje in preide ločeno na dediče. Na tisočih družinah so brez izjeme ugotovili veljavnost tega dednega zakona in po večletnem opazovanju ugotovili, da se krvni skupini M in N, prav tako kakor tudi prejšnje skupine A. B. AB in O, ne izpremenita, temveč ostaneta pri vsakem človeku stalni. Naravno, da so prejšnja odkritja zadobila takoj praktičen |ximen, ker je z njihovo pomočjo mogoče ugotoviti z gotovostjo očetovstvo. Pri procesih za alimentacije so ta odkritja praktično uporabili; krvne skupine A in B je bilo namreč dovolj, da se kri zmeša z drugo človeško krvjo. Kri skupine A ima Ivarino »anf-B«, ki razkroji B. Na drugi strani ima kri skupine B tvarino anti-A, ki razkroji kri A. Povsem tem je torej lahko ugotoviti pripadnost krvi ene izmed skupin A B, AB in O v nekaj minutah, in sicer s |x>močjo človeškega seruma. Kri, ki jo razkroji serum B. mora pripadati skupini A in narobe. Pri novih krvnih skupinah M in N ni temu tako. Čudno, tu človeška kri ne vsebuje anti-tvarin, torej ne anti-M in ne anti-N; obe krvni skupini lahko mešamo, ne da bi kri razkrojila. Iz tega je tudi razvidno, zakaj skupini M in N ne igrata pri transfuziji krvi nikake vloge. Medtem, ko transfuzija krvi A v človeka krvne skupine B privede do hudega chocka, ker vsebuje kri A tvarino anti-B, ki razkroji kri B v krvi operiranega, lahko mirno vbrizgnemo kri M v človeka N ali narobe kri N v človeka M. To zato, ker človeški krvi manjkata anti-M in anti-N. Kako so torej odkrili obe krvni skupini? Domačemu zajcu so vbrizgnili človeško kri in čudno pokazalo se je, da se v zajčji krvi lahko stvorita aiili-M in anti-N. Co torej hočemo ugotoviti, ali kak vzorec človeške krvi sodi v skupino M, N ali , MN, moramo to kri zmešati s krvjo domačega ! zajca, ki so jo prej pripravili s krvjo M ali N. ' Le malo raziskovanih zavodov ima zajce, preparirane z anti-M in anti-N. In ti zavodi ne morejo proizvajati dovolj serumov, ker bi takšni serumi v kratkem zgubili svojo učinkovitost; to zaradi lega, ker jih ni mogoče prenašati. Profesor dr. M. Eisler poroča v reviji »Wiener Klinische Wochenschrift« o zadevnih uspehih dunajskega Seroterapevtičnega zavoda. Temu zavodu se je posrečilo po dolgih |x>izkusih izločiti iz krvi prepariranih zajcev vsa anti-telesa z izjemo anti-N, oziroma anti-M in le serume v najčistejši obliki posušiti ter pripraviti za prevoz, oziroma prenos. Zajčja kri je kvečjemu tri do štiri tedne ohranila svojo učinkovitost, medtem ko ohrani dunajski serum svojo moč najmanj eno leto. Ce hočemo ta serum uporabiti, ga kratkomalo raztopimo v vodi in zmešamo s krvnim vzorcem otrokove matere, otroka in namišljenega ali resničnega očeta. V mnogih primerih se uspešno uporablja serum dunajskega zavoda tudi tedaj, ko določevanje s skupinami A in B odpove. Kot oče otroka MN. ki ima za mater M, pride v poštev samo mož N, po katerem je pač otrok podedoval skupino N v MN. Ali pa: mož M ne more nikdar biti oče otroka N, ker morajo njegovi i otroci pokazati skupino M. Prof. Meixner, ki je izvedenec v teh zadevah pri sodišču v Innsbrucku, meni, da se je s pomočjo teh odkritij posrečilo pri 31% primerov z vso gotovostjo ugotoviti očetovstvo. To je bila zadnja seja avstrijskega parlamenta. Na tej seji je kancler Dollfuss dal izglasovati novo ustavo, ki jx>meni konec parlamenta v dosedanjemsmislu. Kdor količkaj pozna avstrijsko zgodovino, ve, koliko burnih prizorov so videle te stene! Gospodarstvo Kaj bo z izvozom lesa? Sklepi seje magistralnega gremija Doživeli sino ledaj to, česar smo se vsi bali, namreč italijanske zaščitne carino na naš les. Cim se је to zgodilo, smo takoj opazili, da smo se tega samo — bali. Namesto, da bi že tedaj, ko so sc li glasdvi pojavili in izkazali za zelo utemeljene, jii-ipravili vse potrebno, da ta udarec primerno pariranio, moramo na žalost ugotoviti, da so se šele sedai pričele razne konference — hoije ro-čcnfl, prodkonlerence. Zc dalje časa vodi italijanski tisk srdito kampanjo proti državam, s katerimi Ima Italija pasivno trgovinsko bilanco. Med le države spadajo na pr. nordijske države, Nemčija, Francija in seveda tudi lili. Italijani naglašajo, da trgovinska politika teh držav ni fairc, kakor pravijo in jim groze, da bodo kupovali svoje potrebščine drugje, ker danes pač ni ležko dobiti dobavitelja. Med države, Id izvažajo v Italijo les, spadajo na primer tudi nordijsko države (celuloza, rezan les). Prednost Italije jc v lem, da so predmeti, ki jih izvaža, zelo raznoliki; če izvzamemo Nemčijo, za katero misli Italija, da jo lahko nadomesti s Francijo, Švico in Avstrijo, pa obstoja ves ostali uvoz iz par predmetov (poljedelski proizvodi, živin« in les). * (llas o leh carinah sc je začel širiti že proti koncu lanskega leta. Čemu je tedaj Italija toliko časa odlašala, predno je te carine uvedla? Odgovor j« pri prosi: treba je bilo dati prilike lastnim uvoznikom, da se pravočasno preskrbe s potrebnim blagom za gradbeno sezono. Čim je bil torej italijanski trg založen, so sledile carine, kmalu za tem pa povabilo nam na trgovinske — razgovore! V tem povabilu je rečeno, da je Italija pripravljena, priznati tudi nam olajšave, ki jih nudi Avstriji, toda pod gotovimi pogoji. Ti pogoji po nnšem niso nič več in nič manj kot — povečan uvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo. Kakor je italijanska trgovinska politika prozorna, jo tudi spretna in, predvsem, precej učinkovita. Pri tem ji služi Avstrija kot prvi adut, s katerim grozi ne samo nam, temveč tudi državam, ki sem jih zgoraj navedel. Naravno kaže, da ima Italija pravico zahtevati od onih, od katerih kupuje, protiuslugo s tem, da od njih isto zahteva. To hi bilo v normalnih razmerah pravično in v redu. Toda zn nas je ta problem mnogo globlji. Gre za to. da ne pademo v trgovinsko odvisnost od Italije. Denimo, da sprejmemo italijanski pogoj glede povečanja uvoza italijanskega blaga ter tako dosežemo olajšave za izvoz našega lesa: ko bo izmena v najlepšem teku in bomo naravno izgubili vsa druga tržišča (ker se zanje sigurno ne bomo brigali), nas bo naš zapadni sosed zopet postavil pred kako dovršeno dejstvo. In, če bomo hoteli še naprej prodajati naše pridelke (ne samo les), bomo morali zopet ugrizniti v zelo kislo jabolko. Pri predstoječih pogajanjih bodo tedaj morali Vili saš-i delegati silno oprezni, da morebitnih italijanskih koncesij no bomo predrago plačali, kajti Čim bolj bo naraste) italijanski uvoz v Jugoslavijo, lom manjši odstotek doviz bo na razpolago naši Narodni banki. Kaj lo za nas, ki smo navezani na aktivno trgovinsko bilanco, nomeni, si lahko vsak misli. V ostalem bo naše stališče nekoliko lažje, če bo še pred pogajanji funkcijoniralo društvo za izvoz lesa. Treba je namreč kljub vsej črnogledosti naglasiti, da bodo Italijani slej ko prej primorani kupovati les pri na.s. čeprav v omejeni količini, /.a bukovi no in hrastovino na pr. — izvzemši Rusije — nimamo nobenega resnega konkurenta, pa še o Rusiji jc pred dnevi pisala dunajska Nene Freie Presse , dn je proli uveljavljenim carinam protestirala. Upajmo, da ni več daleč čas. ko bomo mogli z Rusi sklenili pameten sporazum glede italijanskega lesnega tržišča ter tako odstraniti pogubno konkurenco, ki obema škoduje. Nadalje kaže, da Rusi opuščajo svoja ogromna skladišča v Italiji, ker se jim les na leh skladiščih le kvari. Italijani so namreč finančno toliko slabi, da ne morejo naenkrat absorbirali ogromnih ko-| ličin, ki prihajajo na njih Irg iz Sovjetske Rusije. To vidimo ludi pri nas, ko se zahteva že skoraj za vse vrste lesa dobave po noti — celo za ne-žamano bukovino in hrastovino! Problem obstoji v tem. da imamo le malo iz-; voznikov, ki bi bili v stanju, izpolniti vse zahteve, 1 ki se slavijo na izvoz našega lesa. Sodelovanje izvoznikov s pritegnitvijo tudi malih produeentov bi položaj mahoma obrnilo na bolje: bili b: v j stanju, prevzeti vsakršno komisijo. Dočim za trd les, kot rečeno, položaj sicer ni rožnat, a vondar še ne brezupan, pa je zadeva s slovenskim mehkim lesom mnogo resnejša. Medlem, ko se bo mogla bosanska lesiia industrija, ki je v rokah države na en ali drug način hitro j prilagoditi novemu položaju, tembolj, ker je pro-j sta raznih dajatev, se moramo mi boriti s skoraj nepremagljivimi ovirami. Visoke dajatve, visoke tovornine, socialno zavarovanje in slično, so komponente, proti katerim smo tako rekoč brez moči. j Ce pomislimo, da znaša italijanska refakcija za i avstrijski les 4 lire na 1(K) kg in da je bila iovor-; nina na italijanskih železnicah za la les ponovno ! znižana, vidimo, da tvorijo samo te prikrite re-| forence razliko od par tisoč dinarjev pri vagonu. Naše železnice niso pasivne: vrše pa deloma i službo, l;i prav za prav ne spada v resor železnic. I Zato je treba najti način, da se izdatki, ki spadajo , v drugo kompeteneo, tja tudi prenesejo, nakar ' bodo naše železnice takoj tudi v stanju, tovornine j občutno znižati. Pri tem dohodki državi ne bodo : izostali, ker se bo poživila lesna trgovina, zapo-' slitev in s tem prispevki za socialno zavarovanje, predvsem pa konzum. Če ga hočemo sanirati, moramo lesnemu gospodarstvu pomagati pred-■ vsem — doma. B. Ljubljana, 4. ma.ia. Danes popoldne se je vršila, seja magistralnega gremija in se je sklepalo o sledečih zadevah: Za izvršitev regularnih del na Gradu se r m 1 k 11 p i od dr. Josipa Sajevca ca fi70 kv. ni sveta po 10 Din /.a kv. meter. Podelijo se stavbna dovoljenja sledečim prosilcem: fligijcnskemn zavodu za gradnjo šolske poliklinike ob Aškerčevi ulici. — Erni Kocbekovi za enonadstropno hišo ob Glinški ulici. — Dr. Frančišku Griv-cu za enonadstropno vilo ob Cinipennanovi ulici. — Dr. Alojziju lvnnstu za enonadstr. vilo na bivšem Pustovern posestvu ob novo projekt i ran i ulici med Klreliško ulico in Vojvoda Mišica cesto. — Mestni občini ljubljanski za gradnjo šale zn Hežigrudom. — Antonu Smolotu za gradu.io železo I i varne ob Opekarski cesti pod pogojem, da si prejo pridobi dovoljenje za ohratova lisec od pristojno obrtne oblasti. — Jakobu Dolinarju za gradnjo prizidka in adaptacije v hiši Rožna ulica št. 37. — Pavli Pleterski za gradnjo prizidka in drvarnic v Korytkovi ulici. — Trgovcu Ivanu Simoneičii na Celovški štev. 62 za gradnjo provizoričnega prizidka in adaptacij. — Josipu Kolbeznu za napravo balkona in gospodarskega poslopja v Pleteršnikovi ulici. — Pranceln Bradaču :jPf7tt Zaposlenost v marcu sjII 1 Po podatkih Okr. urada za zavarovanje del ecv v Jjubljani je znašalo v aprilu število zavai vancev 77.375. To pomeni v primeru z aprilom lani dvig za 3205 oseb, od tega 1896 žensk in 1309 moških. V primeri z marcem letos je število zavarovancev tudi naraslo in sicer za 3269, kar je v veliki meri sezijskega značaja. Pač pa je nerazveseljivo dejstvo, da povprečna dnevna zavarovana mezda še vedno pada; znašala jc v aprilu 22.68 Din (v marcu 22.64), v primeri z aprilom lani je padla za 0.36 Din. Odstolek bolnikov je v aprilu v primeri z lanskim letom narastel za 0.36 na 2.56% (pri moških za 0.47, pri ženskah pa za 0.59%). V naslednjem podajamo pregled članstva OU^O: 1929 1930 1931 januar 84.670 <10.181 86.635 februar S3.520 90.736 86.731 marec 84.620 92.489 86.703 april 89.139 <16.854 90.775 1932 1933 1934 Januar 76.094 69.860 70.591 februar 74.750 08.601 70.822 marec 73.081 70.794 74.106 april 75.033 74.130 77.375 Belgrajska občina se pogaja s švicarskimi up niki. Iz Belgrada poročajo, da namerava belgrajska občina začeti s pogajanji s švicarskimi kapitalisti, ki so ji posodili lela 1929. 26 milij. švic. irankov. Gre za olajšanje obrestne in amortizacijske službe. Zadružna zveza v Splitu je imela lani 186 članic z bilančno vsoto 74.5 milij. Din. Vloge pri včlanjenih zadrugah so padle za 4 milij. Zveza izkazuje 1 milij. Din izgube. Borski rudnik bakra izkazuje ogromno |x>ve-čanje čistega dobička: od 9.4 milij. fr. fr. v I. 1932. jc narastel na 21.5 milij. Irankov (bruto-dobiček od 13.56 ua 23.9 milij. fr. fr.). Glavnica znaša 15 milij. Ir. Irankov. Nove industrije. Kakor poroča milanski list »11 Sole« od 3. t. m. iz Belgrada, je ustanovila neka nemška finančna skupina v Slavonskem Brodu tovarno čolnov, ki se po potrebi lahko razširi v rečno in pomorsko ladjedelnico. — Iz istega vira jjosne-maino dalje, da je bila ustanovljena v bližini Slavonskega Broda lesna industrija z italijanskim kapitalom. Stroji, naročeni v Belgiji, so /e prispeli in se jc pričelo z montiranjem konec meseca apriln tek. leta. Borza Dne 4. maja 1934. Denar Seizprenienjeni so ostali danes tečaji Bruslja, Curiha iu Prage, narasla sta le London in New-york. dočiin so Amsterdam, Berlin, Pariz in Trst |x>pustili. V zasebnem kliringu je bil na ljubljanski borzi zaključen avstrijski šiling po 9.35—-9.45. Anglrški funt je notiral v Zagrebu 251.70 - 253.30 (252.50). Španska pezeta pa 6.15 denar, v Belgradu 6.57 do 6.67. Ljubljana. Amsterdam 2315.96-2327.32, Berlin 1314.5S 1355.38, Bruselj 798.85 802.79, Curih 1108.35—1113.85, London 174 19—175.79, Nevvvork 3377.72- 3405.98. Pariz 225.68-220.80, Praga 142.23 -141.09, Trst 290.46 292.86. Curih. Pariz 20.3625. London 15.755. Newyork 307.25, Bruselj 72.05, Milan 26.25, Madriu 42.225, Amsterdam 208.<>5, Berlin 121.50. Dunaj 73.23 (57.30), Stockholm 81.20, Oslo 70.15 Kopcnhagen 70.35, Praga 12.845. Varšava 58.325, Atene 2.95. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tudi danes jc bila tendenca za državne papirje čvrsta in so lečaji dalje narasli. Promet jc bil slab in je bilo na zagrebški borzi zaključeno 6% begi. obv. 25.000. Ljubljana. 7% inv. |X>s. 70—72, agrarji 36 37. vojna škoda 307 308, begi. obv. 53 - 54, 8% Bler |X>s. 53 - 54, 7% Bler. pos. 50—51, 7% pos. DI iB 65—67, Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 70 den.. agrarji 36.50 —37.50. vojna škoda 307 309. 5., 6.. 7.. 8., 9. 305.50—307, 12. 300 den., 6% begi. obv 53.50 -54.25, 8% Bler. pos. 53.50- 55, 7% Bler. pos. 51 bi., 7% pos. DIIB 65 68, Tobačne srečke 14 den. Delnice; Narodna banka 4050—4200, Priv. agr. banka 210—213, Osj. sladk lov. 130 140 (20 po 130). Impex 50 den.. Trboveljska 102 bi. Belgrad. Dr/, papirji: 7% inv. jx>s. 71 —71.50 (71), agrarji 36.50 37.50, vojna škoda 308- 409 (308.25). 6% begi. obv 54.10 - 54.25 (54.15. 54), $% Bler. pos. 53.50 54, 7% Bler. pos. 50.25— 50.50, 7% pos. DIIB 66 bi. — Delnice: Narodna banka 4090 den., Priv. agr. banka 211.50 213 (212.50. 211). Žitni trg; Tendenca je postala na žitnem trgu zelo čvrsta. lako so narasle cene koruzi za sredo maja Sisek že na 92. banatskeiiiu blagu na 70—72, baš-kemu pa na 75 nakladalna postaja. Tudi pšenica se je podražila in stane baška že 97.50—100, banaška pa 95. Moka jc za enkrat oslala neizpreinenjena. Zaradi suše so namreč dovozi zelo slabi, ker splošno računajo producenti na slabšo letino. Cc bo suša trajala dalje, jx)lem je pričakovati nadalje čvrstih cen za pšenico in moko. II mel,j Savinjska dolina. Pri ugodnem vremenu luiielj-ska rastlina prav dobro in hitro napreduje v razvoju. Večinoma povsod jc že dosegla opore, v nekaterih zgodaj obrezanih nasadih pa je že tudi do 2 in visoko. O kaki bolezni na rastlini ni sledu, od škodljivcev pa so se |>ojavili le bolhači v nekaterih redkih nasadih v večjih množinah, pa jih hmeljarji pridno zatirajo. — V kupčiji je bilo zadnjih 14 dni zopet precej živalmeje. Cene so najprej znatno popustile, pozneje pa se zopet učvrstile Ier se jc plačevalo po 35 45 Din za kilogram. Neprodanih je le še kakih 500 slotov lanskega pridelka. Vojvodina. Vreme je pretežno loplo in suho ier zelo pospešit je razvoj hmeljske rastline. Obrezovanje je končano in se sedaj napeljuje žica. Rastlina jc dosegla v nekaterih nasadih žc nad pol metra visoko. V mnogih nasadili se pojavljajo bolhači. ki pa se uspešno zatirajo. Nemčija. S|iomladanska dela v hnieijskih nasadih so v polnem leku in pri razmeroma ugodnem vremenu hilro napredujejo. Rastlina je sein-lerlja nekoliko pomrznila, vendar v splošnem dobro prezimila. odganja krepke poganjke in v nekaterih nasadih se že pričenja z napeljevanjem. Pač pa se pojavljajo bolhači in tudi že peronospora ter bo treba čimprej jiričcli z obrambnim delom. Poljska. Spomladanska dela v hnieijskih nasadih so v teku. Površina nasadov sc bo najbrž znatno |xivečala. Amerika. V hnieijskih nasadih je vse pridno na delu. Vreme je dosetlaj ugodno. Novih nasadov lio nastalo predvidoma precej, vendar pa zaenkral še ni mogoče točneje ugotoviti koliko. Najvišje cenc, plačane zadnji čas za najboljši hmelj raznih provenienc, so bile naslednje: ... 86 Din za kg . . . 75 Din za kg . . . 60 Din za kg ... 57 Din za kg ... 43 Din za kg ... 41 Din za kg ... 40 Din za kg . . . 37 Din za kg Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane ix) pariteti v Curihu. -Slov hmeljar«. Nemčija (Tetlnang) Anglija (Golding) . . Francija (alzaJkT) . . Češkoslovaška (/atec) Jugoslavija (savinjski) Poljska (vvolinjski) Belgija (Poperinghe) Amerika (kalifornijski) Hermes : ČSK Cakovec Svojo predzadnjo pomladansko prv. tekmo bo obsolviral naš Hermes v nedel jo v srečanju z izvrstnim moštvo Čnkovca na igrišču Hermesa v Ljubljani. Moštvo Hermesa nam ni nc/.nano, kajti uspeli zadnjo nedelji proti Iliriji dovolj dokazuje njegovo izvrstno formo. Cakovečki S K nastopi v nedeljo prvikrat v prvenstveni borbi na ljubljanskih tleli. O moštvu ,je znano, da jc najnevarnejši preten-rlent /u prvo mesto v prv. tabeli. Moštvo jc izvrstno ter goji tipični madjarski nogomet, ki dela našim moštvom dokaj preglavic. Lanskoletno srečanje gornjih klubov v Čukovcu jc končalo neodločeno z 5:5, pri čemer jc imel llcnnes šo dokaj sreče, medtem ko je morala Ilirija v Čakovcu kloniti, kajli znano jc, da je moštvo Čakovca na svojem igrišču silno nevaren nasprotnik. Tekma, za katero vlada izredno veliko zanimanje, sc vrši ob vsakem vremenu s pri-četkom ob 15.45. Oli 14 sc vrši predtekma Hermes >B< : Primorje чlit. Sabljašhi turnir za prvenstvo Dravske banovine 1934 SabljaSka sekcija SK Ilirije priredi jutri snbljaški -turnir /.a prvenstvo Dravske Inmo-\ine pod pokroviteljstvom župana g. dr. Pura. Tekme se bodo vršile v dvorani trgovskega doma od 8—15 in od 15—18. — Po prijavah, ki jili jc prejela Ilirija, jo /o sedaj /ugotovljen nastop Mariborskega akud. sabl.juišlkeiga kluba, HšK Concordia, Zagreb, in ŽGSD Makabi, Zagreb. Skupno bo okrog 50 tckmovulccv, katerim Ik> ta turnir občilom generalna preizkušnja, /ii državno prvenstvo, ki sc vrši ta mesec v Vel. Bcčkcreku. — Tekmovalo so bo v vseli treh orožjih: florctu, meču in sablji. Rorilo se bo na dveh planšali v sledečih skupinah: ob 8.30 1'loret-jiiniorji (izbirna), ob 9.50 Floret-seniorji (finalna) in Sabl ja-junior j i (finalna) ob 15 FJoret-juniorji (finale) in Mcč-juniorji, ob 16 Sablja-scoiorji in Meč-juniorji, ob IS bo razglasitev uspehov in razdelitev nagrad. — Zagrebčani |)ridejo na turnir dobro pripravljeni. Dva poklicna italijanska mojstra sta vež-bulu njihove borilcc preko celo zime. Dr/uvni prvak Podhniški in letošnji prvak Savsko banovine Trctinjak sta v odlični lornii Mariborčani, ki so šele letos pričeli s sistematičnim treningom, imajo v svojih vrstah juniorskega prvaka v meču dr. Pichlcrja in sabljača prof. Cestnika. Kljub temu, da nc nastopi Ilirija s celim svojim moštvom, bo v floretu gostom nevaren nasprotnik. — Na tej tekmi sc bo prvič v Ljubljani preizkusil pri borbah /. mečem električni aparat za javljanje zadetkov, ki popolnoma nadomešča sodnike. Ker sc že leto dni ni vršila v Ljubljani nobena slična prireditev, opozarjamo prijatelje logu športa ti či to-slopja ob Tyrševi cesti št. 14. — Karlu Kosu za postavitev prizidka v njegovi vili oh Levstikovi ulici. — Karolini IJilčič za gradnjo novih drvarnic in odstranitev starih na dvorišču njene hiše na Vidovdanski cesti št. 4. — Edvardu Repovžu, posestniku v Idrijski ulici št. Ifi za gradnjo garaže. — Mnt.ku Hrilčiču za napravo obcestne ograje ob Ja-nežičovi ulici. Francetu Kočijami za na pravo kozolcu na njegovi cesti ob Rakov-niški poti. - Frančiški Lebon na Poljanskem nasipu št. 34 se dovoli provizorioon hlev. Podelijo sc sledeča uporabna dovoljenja: Jakobu in Mari Peric za,enonadstroinio hišo s podstrešnim stanovanjem ob Soški ulici. Alojzu iSuštliku za dvoriščno poslopji: na njegovem posestvu ob Zaloški cesti. Razen tega so sc obravnavale nekatere manjše zadeve, katero so bile deloma načelno sprejete, nekatere pa odloženo. sednik general St. Kncževie, Grund Zdenko1, tajnika: Krančič Zdravko, Sclnvarz Dragutin; blagajnik: Kolin Alko. Poleg tega so se sestavili šc: tehnični, propagandni in finančni odbor iu siccr i/, liujdclavncjših zagrebških sjiort-nikov. Konfercnco jc zaključil g. Ugrinič / /cljo, dn bi V. balkanske igre kar uajliolje i/padie, da bi bile v čast našemu narodu. Natečaj. Jugoslovanska lahkoutlclska zveza razni sil j r natečaj /.u pinkal Hulkauskih iger. ki so vrše v Zagrebu mesecu avgustu t. 1. — Nugurda v denarju se podeli /.a plakat, katerega Izbere posebna žirija. Zveza si pa pridržuje pravico za udkup še dveh ua daljujih osnutkov, ki jih uporabi po svn.ii volji. — Umetniki iu grafiki, ki se hočejo udeležiti lega na tečaja, naj se rudi točnejših podatkov obnejo nn na slov: Jugoslovanska laiikoalletska zveza, Zagreb, Hal-zovu ulica -JI/11. Tajnik: Kruučie Zdravko, s. r. XII. rcrtmi vlačim skupščina JSSSZ, ki je bila sklicana /.u nedeljo li. t. ni., je preložena ua prihodnjo nedeljo П. I. ni. ob pol 0 v beli dvorani hotela Union, z istim dnevnlni redom. Za skupščino .le dovoljena po lovičuu vožnja Ier naj vsi klubi slavijo delegatom na razpolagi, zadnjo objavo, ki so jo prejeli, ker ji- treba to objavo pri nakupu voznega listka dati .potrditi na odhodni postaji, ua skupščini potrdi predsedstvo skupščine udeležbo in liti odhodni postaji se mora objava zopet potrditi, potem velja vnzni listek tndi za p,>-vratek. Konferenca delegatov je v soboto, fine W. t. m. ob 'Л1 v damski sobi Emone. — 1'olovičmt voieja velju od 9. do 15. I. in. Medmestna Itazcnn tclnna Ljubljana : Zar/rcb. Za medmestno bazensko tekmo, ki so vrši v Zagrebu v ne doljo 6. maja so določeno naslednje igralke: Papež Iviea, Hafner Kla. Oman Anien. Papež Darinka. .Ia neHS Vida. Mirti,'- F.lza. Bernik Fančl in snme Spela (rezerva). Vse imenovane igralke naj bodo v nedelje točno oli j (pulili) zjutraj ua kolodvoru ( razen onih igralk, ki potujejo že v soboto rudi treninu tekme državne reprezentance). »Tanežifi Vida naj prevzame o,I lljrijc opremo za vse; obutev pa ua.i vzame vsaka igralka za sebe. Ne pozabite na kopalne drese, fgrn se vrši popol dne kot predtekma nogometne tekme FC- Romu (Ila lija : repre/.onttniea Zagreba, kateri lio prisostvovalo gotovo 51100 gledalcev in bo vsled tega jako zanimiva in najbolj obiskana bazenska prireditev, knr jih jo bilo doseduj v naši državi. SK Ilirija (lahkfiatlctka sekcijul. Danes od iS dalje trening za vse atlete na igrišču. Redili treningi so odslej vsak torek, četrtek in sobulo od 18 dalje. Točna navodila za treningi-, bližnje prireditve ia vse sekeijske objave bodo odslej objavljene vedno v garderobi nu igrišču. — V ponedeljek H. t. m. se vrši na igrišču ob Celovški eesti interni izbirni miting za mete ln skoke. Stari je obvezen za vse atlete, ki trenirajo v teh disciplinah. Prieelek mitingu ob 18. — Naprošajo se gg. 1'olak. Ste.pišnik Mirko, .lurman. major Jane, llabič, Pipenbaehcr. Polajnar. Kušai. Pialtcsar, Ostcrmnn in Sporu, da prisostvujejo današ njemu Ireningu. zlasti za i/.biruemu mitingu v po nedel.lok. V dneh, kadar -e vršijo redni Ireningi, bodo vršili sekeijski odborniki odborniško službo. Pri današnjem treningu vrši to službo g. Polak, v poneile-ljuk g. Pipenbaeher, v torek g. major .lune, \ četrtek g. Baltesar, v soboto g. Sporu. Smučarski l:lub Ljubljana. Tudi lelo- priredi siK Ljubljana svojim tekmovalcem pozdravni \ečer v spodnjih prostorih restavracije Zvezde. T.i zaključna prireditev lio v soboto H. I. lil. ob 'JO. Vabimo poleg tekmovalcev vso članstvo iu vse prijatelje kluba, da se družabnega večera udeležijo v čim večjem številu — Sestanek tekmovalcev bo v torek R. I. m. ob 1S..*MI v klubskem lokalu, kjer se vrši nato ob običajni uri seja upravnoffn odbora namesto v sredo. Smuk! S'ovensha Krajina Pred borzo dela v Murski Soboti čaka vsak dan na stotine delavcev in delavk, ki bi radi dobili delo v Franciji ali pa kje v državi. Delavci prihajajo do 30km daleč in vztrajajo pozno v noč. Vsi bi najraje šli v Francijo. Ta teden je odšlo Ija okrog 400 delavcev, oziroma delavk. Pri nas doma ni zaslužka in srečen je delavec, ki doseže, da lahko odide v Francijo. Domačijo sicer vsi težko zapuščajo in se čutijo v Franciji tujce, pa so prisiljeni, da gredo s trebuhom zn kruhom. V Franciji je zaslužek razmeroma dober. Sedaj jemljejo delavce •na repo in po šeslih mesecih se bodo ti delavci vrnili. Mesečno dobijo 500 frankov brez hrane ali pa 300 frankov in hrano. Prevoznih stroškov ne plačajo delavci. V' Dolnjo Lendavo je prišel za kaplana g. Ua-kan Štefan, ki je bil do sedaj na llolizi ekspozil. Hotiza je oslala brez duhovnika. Vsako nedeljo pride kaplan iz Lendave na Ilotizo maševat in kr-ščevat. Tako stanje ho le nekaj mesecev, polom pa bo zopel Hotiza dobila duhovnika, ki bo lahko shajal. Šoštanj Dobri vojak Svejk je minulo soboto obiskal šoštanjski oder. Pričakovala gaje polna dvorana, In šc naslednji dan, ko ,ie ponovil svoj obisk, ni našel praznih stolov. Pn jc lo zaslužil. Svoj k (g. Tcvž) liani .je podal komika prvega razreda. Sijajen v izgova rjavi, nc prisiljen v dejanjih .ic bil ves zavit v tempe ramcut dobrosrčnega, /.raven pa satiričnega vojaka Švejka. Publika ga je ob konen poklicala na oder. tudi med Igro ga jc vcčkral prekinil aplavz. Dobre soigravee jc imel Svojk posebno v Нпгапуји (g. Uobinščakn), Lnknšii Ig. Vnllnndu). l)oly (gdč. Novakovi) Vodički Ig. Kunirti). V ostalih vlogah .ie bilo opaziti ncka.i občutnih hib in praznin. N"c kateri so zašli luili v odlMjajočo afcklira nosi (Filcika!) Scenerijn jc bila skrbno pri uriivljenn in (lokaj okusno urejena. Odmori klub 121 im spremembam šc ne predolgi. Gn silno društvo jc šoStanjskeiim — kotnedi; željnemu občinstvu, s Švo.jkom zelo ustreglo, MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din 1'—; zenltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Vsakovrstna birmanska darila od pri-prostib do najfinejših, po znatno znižanih cenah pri tt. F. M. Schmltt Lfubliana Pred Škofijo 2 Lingerjeva 4 Pridite! Prepričajte se! Gospodinja srednje starosti, vešča slovenščine in nemščine, poštena, zanesljiva, dobra kuharica, išče mesto k starejšemu, boljšemu gospodu ali zakoncema, najraje na deželo. Dopise upravi »Slovenca« pod šifro »Vestna« št. 5000. a Ш11 Mizarskega vajenca pridnega in poštenega — iščem za takoj. — Anton Zalokar, Št. Vid nad Ljubljano. (v) 1Ш5Ш Zaprto skladišče oddam blizu carinarne. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« štev. 4949. (n) Prvovrst. restavracija se odda takoj v najem v kopališkem kraju. Ponudbe pod št. 1/5023 upravi »Slovenca«. (n) Trgovski lokal, velike poslovne prostore, skladišča, delavnice in stanovanjske prostore — posebno prikladne za trgovino na debelo, oddamo zaradi preselitve tovarne, v celoti ali deljeno, s 1. avgustom t. 1. v Ljubljani, Pred škofijo 19, Tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar, (n) Stanovanja IŠČEJO: Trisobno stanovanje išče za 1. avgust mala, čista in mirna družina. Zaželjeno v frančiškanski fari. Cenj. ponudbe pod »Eska« štev. 5027 upravi »Slovenca«. (c) ODDAJO: Za avgustov termin se odda eno udobno tro-sobno in eno dvosobno stanovanje v »Pegleznu« na Poljanski cesti. Istotako še nekaj trgovskih lokalov. — Poizve se pri polirju. (č) Enosobno stanovanje s kuhinjo takoj oddam. Cerkvena ulica 21. (č) Enosobno stanovanje parketirano, v novi hiši, oddam za 1. junij. Vodnikova cesta 17, Šiška, č Posestva IIIIMIIIIIIIIMIIIMIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHINMIIII Droben oglas »■ 'Hio vencu posestvo ti hitro proda; če te ne i gotovim denarjem ttai kupca ti s kniiiteo da lllllllllllllItlllllllMIllllllHIIIIIIIIUItlll Posestvo v Spodnjem Velovlaku pri Ptuju, obstoječe iz stanovanjske hiše z dvema stanovanjema, gospodarskega poslopja, 14 oralov posestva, naprodaj. (Eventuelno se odda tudi mani oralov pri hiši.l Razen tega se prodajo tudi posamezne parcele, kakor njive, travniki in gozdovi, — Pojasnila daje Brenčič Alojz, Ptuj. (p) I Automofor i Obhaillne slike! Beli moHvenlki! Približuje se doba prvih sv. obhajil, zalo si dovoljujemo opozoriti preč gg katehnte na obbaiilne elike. katerih imamo v dveh velikostih po približno 50 vzorcev. Cene so izjemmo nuke, tako da si vsak lahko nabavi najfinejše vzorce Istotako nudimo edino le mi molitvinik ,.Pri Jezusu" v beli vezavi. Dobi se v okusni izdelavi ter v dveh izpeljavah, prva gladko bela. druga imi-tirana kot bisernica. Cena Din 30'—. Pri večjem odjemu popusti Oglejte si zalogo! H. NIČMAN - Liubliana - Kopitarjeva 2 Šestsedežni auto takoj kupimo proti gotovini. Tudi rabljeni pridejo v poštev. Ponudbe pod »Gotovina« št. 4950 upravi »Slovenca« do 20. maja. (f) ГЛТГГиГ!] 1111111 ■ M11IIIII1111111111111II11111II11II ■ II ■ 1 Ce avto svo/ stari oruaa/ai aV motorja bi znebil se rad brž kuoctv ti тпчцо prižem Sinvmiev na/mani? inserat Priložnostni nakup! Večje število ležalnih stolov naprodaj. Komad 25 dinarjev. Ussar, Plinarni-ška ulica 17 in Glavni trg 1._(1) Krušno moko fn vee mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A & M ZORMAN Liublinna Stan trg Vi. Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Kur j u očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oče som je mast GLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnosi iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnlak lekarnar. Sisak Varujte «e ootvorl /.aščitni znak Radiotermalne, znane, za vse bolezni priporočljive Šmarješke toplice 27 R sprejemajo v predsezoni od 1. maja do 30. junija na 10 dnevno penzijo (3krat dnevno dobra domača hrana, kopeli in zdravniški nasveti) za 400 Din. V glavni sezoni od 1. iuliia do 31 avgusta za 10 dni 500 Din za osebo. UPRAVA KOPALIŠČA - NOVO MESTO КиВШ-JEV MATE ČAJ hrani ter krenCa živce In mišice. — Teli postane odporno in z lahkoto premaga ' vse napoie Kdor ga redno pije, se mu nI bati ne g hta ne revme. Dobi se v vsen lekarnah v originalnih zavo|lh po Oln 15-— ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mitivol Leustek, Ljubljana, KesIJeva c. 1, ако pnSIjete v aprej Din IS'—, Športniki, turisti lovci, nogometaši pijte ga redno I Zelo usoden nakup hotela Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 26. maia 1934 ob 9. url pri tamkajšnem sodišču, Krk soba št. 5 prvovrsten hotel „Vila Lucija" v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo 100 oseb. Hotel se nahaja v neposrednji bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti „Hranilnica kmečkih občin" v Ljubljani Poštni predal 297. Zelo ugoden nakup moderno urejenega hotela Potom sodne dražbe se bode prodajal 28. maja 1934 ob pol 10. url pri sodišču v Radovljici soba štev. 26 hotel „OlymolC" na Bledu. Hotel je na novo zidan s 16 sobami, 3 lokali, 2 kuhinji, kopalnica, v sobah vodovod z mrzlo in toplo vodo, ter elektriko. Hotel stoji na najprometnejši točki ob jezeru, ter je krasen razgled z velikega balkona na jezero. Pojasnila daje iz prijaznosti »Hranilnica kmečkih občin« v Ljubljani Poštni predal 297 Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv Petra cesta 14 Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za stroieo pletenje m ročna dela po najnižiih cenab pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana Židovska ul m Stari trg Najcenejša kurjava so suhi bukovi kratko rezani odpadki od žage. | Dostavlja tudi na dom. Ivan Šiška tovarna par- j ket, Metelkova ulica 4. ' Telefon št. 2244. (1) ! Med cvetlični, zajamčeno naraven, kante 30 kg 345 Din; sveža iajca 400 kom. 170 Din, 1440 kom. 590 Din - franko kupčeva postaja — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) 10 elektromotorjev kratkostičnih, od 'A PS do 3 PS, rabimo. Prosimo pismene ponudbe. Tovarna Vidmar, Ljubljana — Pred škofijo 19. (k) Tračnice za poljsko železnico, kupim. Ponudbe na I. Češenj, elektrarna, Št, Vid nad Ljubljano. (k) Širite »Slovenca«! OTVflRJA DANES nasproti glavne pošte trgovino s foto-, parfumi, kozmetiko in higijenskimi potrebščinami Same svež in kvalitetni materijal I Rekordna vožnja 8 Naslednje dni so zagrnili krov oblaki slikarjev, dekoralerjev, vstavljačev zrcal. Naložili so za celo premoženje porcelana in srebrnine. Nekega jutra je Daviš velel pozvati Haynesa In mu dejal: »Mi smo pripravljeni, kaj ne?« »Skoro, poveljnik. Pravkar sem obhodil skladišča. Jeklene, debele konopljene vrvi, postnoljena jadrovina, držaji, vsi aparati in nadomestno orodje so že na svojih mestih. Jutri in pojutrajšnjeni bodo nalagali barvo. Vretena in vitli so v redu. Prepričal sem se, da priprave za spuščanje rešilnih čolnov dobro delujejo. Potrebujem še tri dni.« »Imamo še mesec dni časa. In v strojnici?« »S stroji se ne pečam.« »Dobro vem. Pa ste videli?« »Nalagajo blago. Videl sem Graysona, vodjo strojnikov.« Oa li poznale?« Nekaj let sva plula skupaj nn krovu .Avstralije'. Govori malo; je dober tovariš.« »In glede strojev?« »Izboren! Sijajen človek, s častniki je bil vedno v najboljših odnošajih. Dobro se boste razumevali ž njint.« Hm, hm! Naj ostane, kjer je. Jaz ostanem, kjer sem. Sicer pa je skoro gotovo, da bomo za časa vožnje imeli na krovu inženerja. Grayson ne bo svobodno delal, kar bi holel. Ne ljubim preveč teh gospodov, ki poidejo na ladjo, ne da bi kaj vedeli o morju, ukazujejo v imenu Družbe in povsod vtikajo svuj nos. Ostal bo spodaj. Obvestil sem Jorgana.« »In kaj je odgovoril?« »Godrnjal je. Vsekakor sva se sporazumela.« »Kaleri častniki bodo na poveljniškem 1110-stiču?« »Gerard, tretji poročnik. Poznate ga. Pravkar je napravil izpit kapitana za dolge vožnje. Jaz sem ga izučil.« »Vem.« »Herwick, prvi poročnik.« >0! je llaynes vzkliknil začudeno. »Hervvick?« »Gn poznate?« »I)a.« »No, in — ?« Наупез se je v zadregi vlekel za kocine v bradi. »Jako dober častnik za vožnje.« »Tako mi je rekel Jorgan.« »Govori veliko. Veste to?« »Z menoj ne bo veliko govoril. Z vami tudi ne, e?« je odvrnil Daviš in ošinil tlaynesa s hudomušnim pogledom. »Najmanj pa z Gerardom, ki je najbolj molčeče bitje, kar jih poznam.« »Torej bo govoril z drugim poročnikom. Kdo bo to?« »Ni še določen. Sedaj grem pregledovat zemljevid in instrumente za krov ter dajat plovna navodila. Današnje jutro so namestili tri krononie-tre, moram pregledati njihov tek. Sestavil sem raz-vidnieo nepravilnosti in seznam, ki sem ga napravil v teku poskusne vožnje. Ne vznemirjajte se! Medtem ko čakam na Henvickov prihod, se bom bavil z vsem, kar se nanaša na plovbo. Imate svoje mornarje?« »Približno vse, ki sem zanje vprašal. Najboljšo posadko Družbe.« »Ne zahtevam drugega, ko da odrinemo. Dovolj mi je tega letanja na vse strani, teh večnih pozivov k ravnatelju, kapitanu za posadke in uradnikom. Ali veste, da so hoteli napeljali telefonsko zvezo od Družbe v mojo sobico? O, ne! Celo obisk nekega časnikarja sem sprejel. Naj živi morje in lahen piš vetra od zapadal« Njegova želja se je izpolnila. Na dan odhoda je zapadnik, polti vlage, ki jo je nabral nad Irskim morjem, nizko nad dimniki vlačil kose razcefranib sivih oblakov. Mešali so se s črnim in gostim dimom parni kov in tovaren. Besen je divjal po ulicah, hlepeč, da bi zasledoval in obkrožil stotine radovednežev, ki so se napotili proti obrežju. Na postaji so ob vratih železniških voz čakali škrlatno oblečeni sluge in sprejemali potnike, ki so jih spremljali v plohi pod ogromnimi dežniki do pripravljenih voz. Moštvo je gromadilo na vozičke kovčege in zaboje z mednarodnimi listki in jih prevažalo k tovornim samovozilom. Ženske so vpile in zahtevale svojo ročno prtljago, svoje psičke. Možje so sledili nosačem in jih izpraševali po hotelu, kjer bi lahko dobro jedli, preden se vkrcajo. »Kosilo bo ob enajstih na krovu,« so tolmačili nastavljenci. »Podajle se naravnost na krov! Poskrbljeno je za vse. Ni vam treba drugega, ko da sedete k mizi. Tudi vaša kopalnica je pripravljena!« Zapriseženi nosači so preganjali postopače, ki so tu in tam pograbili kovčeg, da bi zaslužili kak novec, in pobalini so si nabrali veliko zbirko cigaretnih koncev. Culi so se sami kriki, kletvice, klici, vzkliki, pretrgani 7. žvižgi odhajajočih lokomotiv in včasih sirene s hripavim tuljenjem, ki ga je prinašal zapadnik. Dobro zaprti vozovi so odvažali potnike k potni pisarni, kjer so preobloženi uradniki pregledovali vozne iistke, nato pa k parniku. Težka vozila so stresala hiše, si krčila pot skozi gnečo ljudi in risnla blatne zvezde na izložbena okna. Na nabrež- ju so morala počasneje voziti, ker jih je oklepala I vedno gostejša množica mož in žena, uklenjena med ladjedelnice :n električno železnico. Tedaj so zagledali potniki pred seboj mogočne obrise »Morske zvezde«. Na krovu je Daviš prebil dopoldne na poveljniškem tnosliču, v stražnici in v prostoru, kjer je bilo nameščeno krmilo. Naročil je mornarju, ki je snažil okrove kompasov in usnje krmilnega navora ter z ljubeznijo drgnil pološčene mize, nnj ne dovoli vstopiti nikomur razen upravnikom in poveljniku moštva. Ta je pravkar prišel. Njegova okrogla poslava je izpolnjevala vrata, mali dobrovoljnež je iskal Davisa. »No, poveljnik, to je uspeh!« »Uspeh je, Jorgan!« Stala sta si nasproti, drug drugemu tako malo podobna kakor Don (Juichotte in Sancho. Daviš je kremžil obraz, v katerega je bilo zarisano trdo delo zadnjih dni. Nasprotno je bilo Jorganovo lice okroglo in rdeče kakor kanadka in oči so se mu radostno svetile. »Daviš, ne držite se tako kislo!« »Saj se ne držim kislo in nasmehi niso plačani. Vaše delo je danes dovršeno, moje se nadaljuje!« »Upravni svet me je prosil, naj vam povem .. »O, nikar ničevosti!« »Dobro, nikakih ničevosti. Tukaj je pismo za vas. Moram vam ga izročiti. Citali ga boste, kadar vain bo drago; takoj, če hočete. Ste prejeli vremenska poročila?« »Sem. Naznanjen je pritisk na obrežju Irske, kar obeta precejšen veter na jugu, ki me ne bo več vznemirjal, ko enkrat objadram rtič Clear, kar bo nedvomno okrog polnoči. Ladje, ki so na viso-; kem morju, javljajo valove in meglo, kakor obl i čajno nn Novi Fundlanski.« »Normalno?« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ccč. Izdajatelj: Ivan itakovec. Urednik: Lojie Golobii.