IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
D
N
I
K
NOVI UST
Posamezna številka 1.280 lir
NAROČNINA Letna 40.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 45.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1781
TRST - ČETRTEK 2. MAJA 1991
LET. XL.
»Kdor zaničuje sesam...«
Tako je v prejšnjem stoletju zapisal v svojem času slaven slovenski pesnik Jovan Vesel-Koseski, ki je še nadaljeval: »... podlaga je tujčevi peti«. Pesnik heksametra in visoko donečih verzov, pesnik pompozne ode »Slovenija cesarju Ferdinandu Prvemu« in sploh nekak glasnik včasih retorič-Uega domoljubja. Vendar prav v naslovu omenjeni verzi lepo tolmačijo občutja pesnika. Služboval je tudi v Trstu, kjer je gotovo doživljal svoja globlja čustva, čeprav Uh je nato izrazil v skoraj baročno-klasi-ristični obliki in ga je že kmalu kritika po ■, tisnila v ozadje ...
Ti verzi so mi prišli na misel, ko sem nedavno na italijanski vsedržavni radijski mreži Radiodue poslušal popoldansko poljudno oddajo »Pomeridiana«. Gre za popularno oddajo, v kateri aktivno sodelujejo tudi poslušalci in zajema tako zabavne kot aktualne ali kulturne probleme. Že pred kakim letom sem v nji zasledil kviz-igro, | ko je recimo poslušalka iz Pistoie odgovorila na vprašanje, kje v Italiji oz. v katerih Pokrajinah živi slovenska manjšina. In gre Predvsem za povprečne poslušalce, gospodinje, obrtnike in druge, ki svoj čas prebijajo predvsem doma in ne sodijo v kaki višji kulturni krog.
No, v prej omenjeni oddaji pa je voditeljica imela zanimiv pogovor o temi, ki je oziroma bi morala biti — nam zelo bli-?u. šlo je za novi zakon o vrnitvi poitalijančenih priimkov in imen v prvotno obliko. Posebej je bilo tu omenjeno dejstvo, da to velja za obmejna področja, zlasti na *?eji z germanskim in slovanskim svetom. ”adijska poročevalka je posebej omenila °Iajšan postopek za spremembo priimka, s Prošnjo na prefekturi itd. V nadaljevanju 3® njen sogovornik omenil še nekatere popačenosti samih tujk v rabi v italijanskem Jeziku (kot npr. film-filmo, garage-autori-?*essa, in podobno), ki jih je vsililo uradno rasistično izrazoslovje. v Vsekakor, lepa lekcija italijanskega dr-zavnega radia vsem tistih, ki si iz enega uli drugega razloga še danes niso popravili °d fašizma popačenih priimkov. Na žalost Moramo namreč še sedaj ugotoviti, da je veliko slovenskih ljudi pasivno in hlapčev-?ko obdržalo svoje poitalijančane priimke, akon sam nam omogoča vrnitev v prvotno slovensko obliko brez težav ali stroškov, j*1* Pa se tega ne znamo ali — morda — njinio poslužiti! Ali morda mislimo, da bodo sosedje večinskega naroda zaradi tega bolj spoštovali? Ali da bomo morda
a. b.
dalje na 3. strani ■
Nabrežinski podžupan Martin Brecelj na proslavi obletnice osvoboditve
;; V človeških morajo obstajati
Tudi letos smo se zbrali pred osrednjim spomenikom padlim v občini, da bi proslavili obletnico osvoboditve izpod nacijašizma. Obstaja nevarnost, da bi se takšno vsakoletno proslavljanje \ sprevrglo v rutino, v povsem zunanjo obrednost. Toda to vztrajno ponavljanje nas po drugi stra- ' ni vabi, da se vračamo k sebi in k dogodkom, j v katere smo vpleteni, da o njih razmislimo. Ravno cikličnost tega početja se lahko izkaže kolj posebno dragocena, bodisi zato, ker nas opozar- ■ ja, da tudi v človeških stvareh obstajajo stalnice in da morajo obstajati stalnice, bodisi zato,
ČESTITKE IN PROTEST Ssk
Slovenska skupnost se je z brzojavko obrnila na novega ministra za reformo državnih institucij in za deželna vprašanja Martinazzolija. Njemu in podtajniku D’0-nofriu je izrazila čestitke ob imenovanju in voščila za uspešno delo. V brzojavki pa je tudi protest, ker vladne programske smernice, ki jih je v parlamentu predstavil ministrski predsednik Andreotti, ne obrav-j navajo zaščitnega zakona in drugih odprtih vprašanj slovenske manjšine. Slovenska skupnost zato zahteva pozitivnih zagotovil o zadevnem vladnem stališču.
ker ob stalnem vračanju k istemu lahko tudi bolje razumemo, katere so resnične novosti in spremembe. Skratka, obletnice so nekakšni obcestni kamni, iz katerih lahko zija dolgčas, lahko pa so tudi učinkovita pomagala za orientacijo na naši življenjski in zgodovinski poti.
Od osvoboditve izpod nacijašizma letos pole ka 46 let, se pravi skoraj pol stoletja, kar je že znatna doba ne samo v življenju posameznikov, ampak tudi v življenju narodov. Tiste dogodke vse več izmed nas, ki se tukaj zbiramo, pozna le posredno, iz pričevanja staršev in dedov ali mo goče samo iz knjig. Zaradi njihove oddaljenosti se je nam pripadnikom mlajših generacij kdai pa kdaj zazdelo, da se nam kaj takega ne mora pripetiti, recimo da nas ne more oplaziti bič vojne. A da stvarem ni tako, smo izkusili pred nekaj meseci ob spopadu v Zalivu. Da, v trrged'ji vojne se tudi mi lahko znajdemo, še več, dejan sko smo se tudi mi že znašli. Dogodki v ZaHvu so nas tudi poučili, da zlovešči liki, kot s‘a bila Hitler in Mussolini, niso nepreklicno rokopam v neponovljivi preteklosti, kot bi radi verjeli.
Letos mineva natanko 50 let od nacifašistične zasedbe Jugoslavije, kakor mineva tudi 50 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskeza ne-
dalje na 7. strani ■
Ssk se klanja spominu žrtev za svobodo
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti j je na seji 23. aprila med drugim razprav-1 ljalo o vladni krizi in novi Andreottijevi vladi. Izrazilo je zaskrbljenost, ker se je( ministrski predsednik v programskem govoru in odgovoru na posege le mimogrede dotaknil manjšinske problematike, o pravicah in pričakovanjih slovenske manjšine pa sploh ni dal kake obvezujoče izjave.
Ssk, ki je že pred dokončno sestavo vlade na te probleme opozorila mandatarja, se je zato obrnila tudi na novega ministra poslanca Mina Martinazzolija, ki je ob ministrstvu za reformo institucij prevzel od ministra Maccanica tudi odgovornost za deželna vprašanja.
Deželno tajništvo Ssk je nadalje razpravljalo o sredstvih množičnega obveščanja in težavah ter pričakovanjih na tem področju, o zakonu za obmejna področja, o ustanovah vsemanjšinskega pomena in o prizadevanjih za utrjevanje pluralizma zno traj slovenske narodnostne skupnosti ob enakopravnosti odnosov in zavračanju monopolov. Po obširni razpravi je tajništvo imenovalo tričlansko delegacijo, v kateri
so deželni tajnik Jevnikar, deželni predsednik Terpin in deželni svetovalec Brezigar, ki naj v stiku s krovnima organizacijama, Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, u-gotovi potrebe in predlaga ukrepe za urav-novešenje odnosov in pluralizacijo v zamejstvu.
Člani deželnega tajništva Ssk so se končno spomnili 50-letnice odpora proti fašizmu in nacizmu ter obletnice osvoboditve Sklenili so, da v sklopu številnih proslav ob okroglem jubileju na primeren način izrazijo spoštovanje do vseh, ki so žrtvo vali svoja življenja za svobodo in ki so iz zvestobe idealom svobode, narodnih pravic, demokracije in pravičnosti stopili v boj. Pri tem je treba še posebej podčrtati, da se je boj primorskih Slovencev za narodne pravice, človeško dostojanstvo, demokracijo in proti fašizmu ter narodnemu zatiranju začel že dolgo pred zadnjo vojno in da je treba to zgodovinsko epopejo naših ljudi, ki je segala od domačega ognjišča preko kulture in cerkve do oboroženega odpora, pravično ovrednotiti.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 5. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder. Marko Sosič: »Zgodba o zaspanem velikanu in njegovih sanjah«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 V studiu z vami: Joži Peterlin; 17.00-18.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 6. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Veselo na otroškem valu«; 16.C0 Zagrebški kvartet; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 7. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Jaz, Mikula-letič; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Zagrebški kvartet; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 8. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Na goriškem valu; 16.00 Simfonični orkester RTV Slovenija vodi Anton Nanut; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 9. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika;
8.10 Slovensko denarništvo v Trstu; 9.30 Obvezna smer — vzhod; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.00 Spoznavajmo Slovenijo; 12.40 Primorska poje; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Učiteljski ženski zbor iz Tolmina in Mešani zbor Svoboda iz Šoštanja; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Trst je klical; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 10. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Človek v mejnih situacijah; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželra kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški knjižni sejem«; 14.30 Od Milj do Devina; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 11. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Pianist Aci Bertoncelj; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bra ni roman; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 16.00 Moč tišine: Emil Adamič; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18 OJ »Polemika Stanka Majcna s komunistično revolucijo in odlomki iz drame Revolucija«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Peterle in Ribičič o »času,
ki ga zdaj živimo«
»Je za vas čas, ki ga zdaj živimo, kaj več kot tragičen, saj veliko znamenj kaže, da sicer vemo, kaj hočemo, v zadregi pa smo, ko je treba formulirati, kako svoja pričakovanja uresničiti?«
Tako se glasi prvo od številnih vprašanj v svojevrstnem in izredno zanimivem intervjuju, ki ga je imelo uredništvo »Sodobnosti« istočasno z Lojzetom Peterletom, predsednikom slovenske vlade, in z dr Ci-' : rilom Ribičičem, vodilnim predstavnikom opozicijske Stranke demokratične prenove, j kot se imenujejo nekdanji komunisti v. Sloveniji. Na pravkar citirano vprašanje je Ribičič odgovoril takole: »Seveda je čas, ki ga živimo, tudi čas razočaranj na osebni in narodni ravni, tudi čas novih, nepotrebnih ' delitev in prej obnavljanja starih kot porajanja novih ideologij, pa tudi čas nezaupanja, sumičenja, ujetosti v preteklost in i neizpolnjenih obljub. Toda za realiste,
! med katere se prištevam, noben čas ni sam po sebi tragičen. Današnji ni tragičen bolj, kot je bil čas utopičnih načrtov in iluzij (tragičnih) herojev. Pripadam skupini ljudi, ki celi rane tragičnega herojstva preteklosti z uveljavljanjem dosegljivih ciljev, potrpežljivo in iznajdljivo. Tudi se ji ne toži po stari enotnosti. In ve danes bolj kot kdaj prej, za kaj se zavzema in kako je to mogoče doseči. Zato ta čas zame ni predvsem tragičen in grozeč, ampak tudi razgiban, zanimiv in spodbuden«.
Predsednik Peterle pa na prej citirano vprašanje odgovarja takole: »Zame ta čas sploh ni tragičen, kvečjemu mogoče malo tragedičen. Kaj hočemo, je jasno, zadrega, j
kako uresničiti to, kar hočemo, pa je razumljiva, predvsem zato, ker ta ”tako” ni odvisen samo od naše volje in razmer v Sloveniji. Pri vprašanju ”kako” je zame najpomembnejša domača fronta: se pravi, kako bomo zmogli uresničiti izredne politične odgovornosti vsi politični subjekti, ki smo to odgovornost po volitvah prevzeli-Tu si človek želi nekaj realizma in poštenja pri presoji razmer, v katerih živimo, in nekaj temeljne politične kulture«.
Zadnja sobotna priloga ljubljanskega »Dela« (izšla je 26. aprila) je objavila izide raziskave javnega mnenja glede osamosvajanja Slovenije. Anketirancem so po telefonu postavili vprašanje, ali štiri mesece po plebiscitu še podpirajo osamosvojitev Slovenije spričo dejstva, da razmere Slovencem niso naklonjene, da gre gospodarstvo vse slabše, da so proti slovenski samostojnosti vsi ostali v Jugoslaviji in lep del tujine in da bo po osamosvojitvi morebiti še huje. V vprašanju so tako omenili celo možnost uvedbe racioniranja bencina in podobno. Kljub temu se je 78 odstotkov in pol vseh vprašanih izreklo dosledno za osamosvojitev. Od tega je skoraj 31 odstotkov ljudi odgovorilo, da se mora Slovenija brezpogojno odcepiti ne glede na vse morebitne posledice. Več kot 47 odstotkov pa jih je reklo, naj Slovenija dosledno vztraja pri osamosvojitvi, v Jugoslaviji pa naj ostane samo, če bo to zveza suverenih držav. 16,4 odstotka anketiranih je bilo mnenja, naj bi ostali v Jugoslaviji, vendar naj bi si izborili čim večjo samostojnost.
Evropska varnost v novih časih
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Tisk: Tiskarna Graphart, Trst, ulica Ros-setti 14, tel. 040/772151.
V Pragi je bila pred kratkim mednarodna konferenca, posvečena evropski varnosti v novih časih. Češkoslovaški gostitelji so pokazali posebno pozornost do Sovjetske zveze, ki bi se ne smela čutiti izvzeta iz varnostnih in drugih tokov nastajajoče nove Evrope. To misel je poudaril tudi ; glavni tajnik Atlantske zveze Woerner, ko' ! je dejal, da Atlantska zveza zdaj ni več nekdanji sovražnik. Pristavil je, da zavezništvo ni brezbrižno za varnost nekdanjih članic sovjetskega bloka, da pa teh držav vsekakor ne misli sprejeti v svoje vrste kot polnopravne članice.
Med pogovori so v Pragi ugotovili, da bo Atlantska zveza še dalje eden stebrov evropske varnosti. Italijanski zunanji minister De Michelis je kot nadaljnja dva stebra označil Evropsko gospodarsko skupnost in Svet Evrope, nad vsemi pa naj bi se raztezala Evropska konferenca za varnost in sodelovanje, kot nekakšen krov od San Francisca do Vladivostoka. De Michelis je omenil tudi bodoča članstva vzhodnoevropskih držav v Evropski skupnosti. Nekako do konca tega desetletja bi bile sprejete Češkoslovaška, Madžarska in Poljska, šele pet let po letu 2000 pa še druge države. Za Sovjetsko zvezo bi članstvo nrišlo v poštev šele čez kakega četrt stoletja.
Italija in Avstrija ter kriza v Jugoslaviji
Italija in Avstrija bosta ustanovili mešano skupino diplomatov, ki naj razpravlja o položaju v Jugoslaviji. Tako sta sklenila italijanski zunanji minister De Michelis in avstrijski kancler Vranitzky, ki sta se srečala na mednarodni konferenci o prihodnosti evropske varnosti.
Več kot enourni pogovor, ki ga je imel De Michelis z Vranitzkim, je bil posvečen južnotirolskemu vprašanju, položaju v Jugoslaviji in avstrijski želji po vstopu v Evropsko skupnost.
Sef italijanske diplomacije je dejal, da imata Italija in Avstrija poseben položaj kot sosedi Jugoslavije, zato bi morali usklajevati svoja stališča do jugoslovanske krize. Mešani odbor diplomatov naj bi onemogočil razhajanja med stališči Evropske skupnosti in Avstrije. Kot je znano, kaže Avstrija previdno, a jasno simpatijo do osa-mosvaianja Slovenije, De Michelis pa še najbolj glasno poudarja stališče Dvanajsterice, da mora ostati Jugoslavija enotna.
Glede Južne Tirolske je De Michelis izjavil, kako se vlada v Italiji trudi, da bi v teh tednih parlament odobril še zadnja dva zakonska osnutka, ki naj izpolnita obveznosti iz južnotirolskega paketa zaščitnih določil za nemško manjšino.
O delovanju MS Ssk
Delegacija Mladinske sekcije Slovenske skupnosti se je v soboto, 20. t.m., na vabilo tridentinske avtonomistične stranke, udeležila dvodnevnega seminarja na temo »Federalizem v Italiji«. Prisotni so bili številni mladi predstavniki manjšinskih in avtonomističnih strank iz severne Italije. Udeleženci so v svojih posegih prikazali de-j lovanje svojih strank. Govora je bilo tudi o hudi \ Politični krizi v Italiji.
Predstavnik Ms Ssk Robert Cotič je v svojem govoru najprej predstavil delovanje, temeljne značilnosti in smernice Slovenske skupnosti. Dotaknil se je tudi problemov, ki jih doživlja Republika Slovenija in težav v njenem procesu osamosvajanja. Vsi prisotni so pokazali veliko zanimanje za probleme slovenske manjšine in so Pozitivno ocenili težnjo Slovenije po neodvisnosti- Na srečanju je prišel na dan tudi kritičen odnos mladih do državnih inštitucij in italijanske politike, ki je brez pravih idealov pa tudi brez posluha za probleme svojih državljanov.
Istega dne je bila v Ljubljani druga seja zbora Mladinskega sveta Slovenije (MSS), ki so Se je iz zamejstva udeležili predstavniki Mladinske sekcije Slovenske skupnosti. MSS združuje mladinske organizacije, ki delujejo med Sloven-oi doma in po svetu. Ustanovljena je bila lansko leto. Na srečanju so prisotni med drugim razpravljali o pripravi zakona o mladinskih svetih in o vključitvi MSS v mednarodne organi-2acije. Sprejet je bil tudi obsežen in zahteven delovni program za leto 1991.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti se je v teh dneh udeležila tudi enotedenskega vsakoletnega seminarja MENS (Mladina evropskih narodnostnih skupnosti), ki je letos potekala v Bre-taniji. Udeležili so se ga številni predstavniki narodnih manjšin. Lani je podoben seminar organizirala MS Ssk v Gorici in Trstu.
kongres svp v meranu
SLOVO dr. MAGNAGA
OD AKTIVNE POLITIKE
V soboto, 27. aprila, je bil v Kurhaus v Meranu kongres južnotirolske stranke Siidtiroler Volkspartei. Slo je pravzaprav Za zgodovinski kongres, saj je s tem prenehalo nad tridesetletno vodstvo dosedanjega predsednika (Obmann) dr. Silviusa Magnaga. Ta je imel dolg govor o vseh Slavnih še nerešenih vprašanjih Južnih Tirolcev. Celotni kongres je bil pravzaprav velik praznik in priznanje dolgoletnemu voditelju. Na njegovo mesto je bil z veliko večino izvoljen senator dr. Roland Riz, e-ven najvidnejših južno tirolskih parlamen-tnrcev.
Afa kongresu je bil tudi avstrijski zunanji minister Mock. Pozdravno pismo sta Poslala Magnagu še predsednik Cossiga in ministrski predsednik Andreotti. Državni Poglavar je ob tej priložnosti podelil Ma-gnaqu najvišje državno odlikovanje (vitez velikega križa republike). Kongresu so pri-s°stvovali. mnoqi vredstavniki političnih strank. Slovensko skupnost je predstavljal deželni podtajnik Andrej Bratuž. Union Vnldotaine pa je poslala pozdravni telegram.
PRILIKA O FRONTI
ALEKSIJ PREGARC
—o—
»kdor zaničuje se sam ...«
nadaljevanje iz 1. strani
bo,1 napredovali v karieri? Ali da bomo L?« dali bolj imenitni? Odgovor na vse to “ zgovorno dal morda preveč kritizirani
Pesnik gornjih verzov.
Bila je to lepa dežela, sam Bog Oče jo je izgnetel in izoblikoval in če bi kdaj božji Sin vanjo zataval, bi se že ob prvih stopinjah spoštljivo sezul, zakaj teptati taka tla bi bilo pravo bogoskrunstvo. Na severu so deželo varovali visoki zasneženi vršaci, nato je pot peljala preko sončnih travnikov, polj in jezerc v kraške globače in vilinske jame, tri reke so jo pojile in četrta je kot obrv zamejevala to lepo obličje; morje je bilo le za streljaj daleč in vse vodne roke so se k njemu vile v nenehnem in nepote-šenem hrepenenju. Božje in človeško oko se je zazrlo v to neznansko lepoto.
Prebivalci te dežele pa niso bili srečni; kot da bi ne bili obsijani z isto radodarnostjo, ki jo je bil Bog namenil njihovi zemlji, bili so čemerni, zadrti in nezadovoljni, večinoma med seboj sprti, njihovi voditelji pa ozkogrudni, hajduško samopaš-ni ali skrajnje prilagodljivi.
Neprijazni mejaši so pozorno sledili neredu in neslogi v tisti rajski deželi in v pravšnjem času strahovito udarili po njej; ljudi in krajino je prekrila tema. V novi grozi je še samo tu in tam šinila iskra krhke molitve, v upanju, da bo Bog prizanesel ljudem in živalim.
Pa se je od nekod, čisto nepričakovano pojavila prelestna lepotica, ki ji je bilo Fronta ime. Samo slutnja nekaterih je razodevala njen rod in kraj rojstva, za premnoge je bila sploh prozorna in nevidna. Dišala je po smreki in morski peni, in kamorkoli je stopila, so za njo ostale izžgane sledi. Polagoma je uročila večji del potrtih in ponižanih ljudi, da so ti začeli dvigovati glave, v njihova srca je vlivala pogum, v noge trdnost. Krog zasvojenih se je širil do neslutenih možnosti, na svoje prsi je prižela celo nekaj zadrtih omahljivcev in pa nekaj skesanih osvajalcev.
V deželi se je polagoma začelo svitati, nato so ljudem zažarele oči in njihov zatajevani stoletni bes je pljusknil čez robove
in nasipe, da je odneslo vsevprek, osvajalce in domače sovražnike ljudstva. Vse je rajalo in se veselilo, da niso ne mladi ne stari pomnili takih praznovanj. Tako je gorelo po vsej deželi, da je izgorel tudi dobri stari Razum in novemu redu so dali naslov Brezumje.
Tudi lepotica Fronta je sčasoma postala objestna. Že zdavnaj se je prekrstila v Rdečo Zvezdo in njen krvavi sij je oblil ves okoliš, nato nekdanja zlata in srebrna polja, in pordečil se je Kras vse do osvojene in osvobojene morske obale. Iz rdečine pa je pognal prevrat. Dekle, nekoč Fronta in kasneje Rdeča Zvezda imenovana, ni zdaj več izbirala med partnerji in ljubimci; tudi stari gadi so ji prav prišli. Menjavala je obleke kot za stavo in poroke in razporo-ke so si kar sledile. Prebivalci rajske dežele pa so v svojem dolgem veseljačenju zasuli potoke in polja z odpadki in smetmi, in ko so končno pogledali v svoje prazne shrambe in kašče, so ugotovili, da jih bodo le s trdim delom in znojem lahko spet napolnili, da bi tako vsaj otroke nanovo nasitili. Napadli so tedaj nekdaj lepo mladenko, strgali so z nje bogata oblačila, jo obsodili zavajanja in prevare ter jo nagnali. Spet so potonili v sivino.
Vendar še danes praznujejo dan prihoda prelestne deklice, imenovane Fronte, v njihovo deželo. Njena mladost, srčnost in lepota je ostala sveta in neizbrisna. In do današnjih dni je tisti žar ostal deviški zametek za nov začetek.
70-LETNICA LABINSKE REPUBLIKE
V Labinu v Istri je bila 27. aprila svečanost ob 70-letnici tako imenovane »La-binske republike«. Tamkajšnji rudarji so se leta 1921 postavili po robu nastajajočemu fašističnemu škvadrizmu. Hrvaške o-srednje oblasti je na slavju zastopal podpredsednik Sabora, Ivica Percan. Glavni govornik pa je bil predsednik domače občinske skupščine Brkarič.
Mladina evropskih narodnostnih skupnosti
V Bretanji pri kraju Lorient je bil v drugi polovici aprila letni seminar Mladine evropskih narodnostnih skupnosti. Na dnevnem redu je poleg spoznavanja Bretoncev v Franciji bila razprava o narodnih skupnostih in novih mednarodnih odnosih.
Bivši predsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti Pierre Lemoine je spregovoril o tej organizaciji in o pomenu njene mladinske sekcije, kar je v bistvu organizacija Mladina evropskih narodnostnih skupnosti. Drugi govorniki so predstavili Bretanjo, ki so jo imeli udeleženci priložnost spoznali tudi med poučnim izletom.
Udeležba je bila letos zelo dobra. Za Slovence v Italiji je bil v imenu Mladinske sekcije Slovenske skupnosti prisoten Peter Rustja. Ostale manjšine pa so bile naslednje: Gradiščanski Hrvati iz Avstrije in iz Slovaške, Katalonci iz Španije, Reto-romani iz Švice, Nemci iz Belgije, Alza-
čani, izseljeni Sudetski Nemci, zahodni Fri-zijci iz Nizozemske, Severni Frizijci iz Nemčije, Danci iz Nemčije, Južni Tirolci, Furlani, prvič pa tudi Litovci, Estonci in predstavniki manjšin iz Romunije.
GORBAČOV OB 5. OBLETNICI ČERNOBILA
Sovjetski predsednik Gorbačov je ob peti obletnici jedrske nesreče v Černobilu zaprosil za svetovno solidarnost in finančno ter intelektualno sodelovanje pri reševanju socialnih, zdravstvenih in psiholoških problemov, ki jih je povzročila katastrofa. Poudaril je, da so posledice še vedno občutne in da Černobil nikakor še ni postal le zgodovinski spomin. V poslanici se je Gorbačov zahvalil glavnemu tajniku Združenih narodov De Cuellaru za delo, ki ga opravlja v okviru mednarodnega odbora za pomoč Černobilu.
PROSLAVA PRED SPOMENIKOM
DANILA ZELENA
Dne 13. maja bo minilo 50 let, kar je na Mali gori pri Ribnici padel v oboroženem spopadu z italijanskim okupatorjem Danilo Zelen, eden izmed vodilnih predstavnikov primorskega odpora proti genocidu in fašizmu.
Boj tigrovcev na Mali gori je bil 13. maja 1941 prvi oboroženi spopad z okupatorjem po zasedbi in razkosanju Slovenije.
V okviru številnih proslav ob 50-letnici slovenskega odpora proti fašizmu in nacizmu je zato prišlo do primorske pobude za ovrednotenje vloge tigrovcev in javno priznanje dolgo zamolčevani epopeji primorskega vsestranskega odpora proti raznarodovanju.
Slovenska skupnost in politične stranke Primorske, združene v DEMOS-u, pripravljajo proslavo pred spomenikom Danilu Zelenu na Mali gori 5 km od Ribnice na Dolenjskem v nedeljo, 12. maja ob 16. uri.
Prireditelji bodo v prihodnjih dneh podrobneje predstavili pobudo tako v Novi Gorici kot v Trstu.
Raziskava	med	slovenskim
Dr. Pavel Medvešček iz Nove Gorice bo v petek, 17. maja, ob 20. uri, predstavil na sedežu društva Jadro v Romjanu svojo najnovejšo knjigo pravljic.
GALLUSOVO LETO 1991 V ZAMEJSTVU
V počastitev 400-letnice smrti velikega slovenskega skladatelja Jacobusa Gallusa so se Deželni sedež RAI za Furlanijo-Julijsko krajino, Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta ter Glasbena matica in Zveza slovenskih kulturnih društev dogovorili, da bodo priredili tri koncerte Gallusovih skladb v Trstu, Gorici in Čedadu.
Na koncertih bodo nastopili— ne samostojno, ampak v raznih medsebojnih kombinacijah — naslednji zbori: mešani pevski zbor Milan Per-tot iz Barkovelj, mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin, Tržaški mešani zbor, dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta, dekliška skupina Vesela pomlad in člani Mladinskega zbora Vesela pomlad z Opčin, dekliški zbor Vesna iz Križa in Tržaški oktet, okrepljen s člani moškega zbora V. Vodnik iz Doline.
Prvi koncert bo v Trstu v petek, 27. maja v stolnici sv. Justa; v Gorici bo koncert, prav tako v stolnici, v soboto, 18. maja, v Čedadu pa v nedeljo, 19. maja, v cerkvi sv. Frančiška.
REPORTAŽE O SLOVENSKI
ZDOMSKI KNJIŽEVNOSTI
V mariborskem dnevniku »Večer« že nekaj časa izhajajo celostranske reportaže o slovenski zdomski književnosti. Pod naslovom »Prepoveda-j ni, zamolčani, zbrisani« jih pripravlja mlajša kulturna delavka Melita Forstnerič Hajnšek. Do zdaj so izšli zanimivi sestavki o dr. Tinetu Debeljaku (20.10.1990), Zorku Simčiču (28.11.1990), Rudi Jurčecu (15.12.1990), Stanku Kocipru (19. ja-( nuarja 1991), Francu Jezi (16.2.1991), Franku Biik-viču (16.3.1991) in Antonu Novačanu (30.3.1991). Vsi omenjeni avtorji — razen Tineta Debeljaka — so se rodili v vzhodnih predelih Slovenije, na Štajerskem ali pa v Prekmurju.	I
V istem mariborskem dnevniku je na Dunaju živeči pisatelj Lev Detela pod naslovom »Štajerska oživljena« začel objavljati spomine na mladost, ki jo je delno preživel pri materi in njenih starših v Mariboru in Prlekiji.
V ponedeljek, 22. aprila, sta raziskoval-, ca dr. Danilo Sedmak in prof. Emidij Su-sič predstavila v Društvu slovenskih izo- j bražencev v Trstu rezultate obširne in poglobljene raziskave med slovenskimi osnovnošolci na Tržaškem. Raziskavo so iz-j vedli zamejski strokovnjaki. Vodilno vlogo je imela Sociopsihopedagoška služba pri | Krajevni zdravstveni enoti. Vsi podatki bodo objavljeni v knjižni obliki.
Kot sta povedala gosta večera v DSI, so informacije, ki jih dobimo iz odgovorov staršev in učiteljev osnovnošolskih otrok, za nas zelo zanimive in dragocene, saj si lahko z njimi naredimo natančnejšo sliko o tem, kar se danes dogaja v slovenskih šolah, o njihovih pomanjkljivostih in odlikah.
Dr. Danilo Sedmak je uvodoma podal nekaj splošnih informacij o tej raziskavi. Predvsem je poudaril, da vse premalo poznamo našo šolsko stvarnost. Raziskovalci, ki so pripravili anketo, so sestavili precej natančen vprašalnik. Izvedeti so hoteli, kaj delajo otroci v prostem času, kateri predmeti jim delajo največ preglavic, kako obvladajo materinščino, v katerem jeziku se pogovarjajo doma, kakšne so njihove družinske razmere in še marsikaj o otrokovem življenju doma in v šoli. Anketiranci — starši in učitelji (skupno približno 1500 o-seb), so skoraj vsi odgovorili. Dr. Sedmak je nato omenil še nekaj naj zanimivejših podatkov, ki jih je bilo mogoče razbrati iz te ankete. Eden od najbolj nespodbudnih podatkov je gotovo ta, da ima kar 48 odstotkov naših osnovnošolskih otrok težave z materinščino. Zanimivo je še povedati, da imajo matere v odstotkih višjo izobrazbo od očetov. To je nedvomno pomemben podatek, predvsem zato, ker imajo matere važno vzgojno vlogo v družini.
Prof. Emidij Susič je ta uvod dopolnil z nekaterimi zanimivimi splošnimi podatki, ki so prišli na dan v tej anketi. Povedal je na primer, da imata skoraj dve tretjini slovenskih družin v zamejstvu po dva:
otroka, edinčkov pa je 25 odstotkov. Življenjska raven slovenskih družin na Tržaškem je precej visoka, saj le majhen odstotek živi v najemniških stanovanjih. Kar zadeva pogovorni jezik v družini je treba povedati, da polovica govori samo slovensko, ostali pa v glavnem mešano (nekateri pretežno slovensko, drugi predvsem italijansko). Otrok iz narodnostno mešanih zakonov, je še povedal prof. Susič, je na naših osnovnih šolah okrog 27 odstotkov. Morda bo zanimiv še podatek, da se ženske, kot kaže, pogosteje odločajo za partnerja italijanske narodnosti kot moški. Kar pa zadeva prosti čas slovenskih osnovnc-šolčkov, je za konec še rekel dr. Susič, slovenski otroci gledajo televizijo približno e-no do dve uri dnevno. Ostali čas porabiio predvsem za športne dejavnosti (nad polovico vseh otrok), precej manj pa za glasbo.
Po predavanju se je razvila zanimiva diskusija, v kateri so poslušalci poglobili nekatere naj zanimivejše ugotovitve raziskovalcev, ki so napravili anketo. Gosta v DSI sta še povedala, da bodo letos podobno anketo opravili tudi v osnovnih šolah na Goriškem, v Beneški Sloveniji in na Koroškem, v prihodnjem šolskem letu pa naj bi jo zaključili tudi v Porabju in v matici. Tako bo slika o stanju naših osnovnih šol popolna in bo torej mogoče u-stvariti pogoje za kvalitetne spremembe v šolskem izobraževanju naše mladine.
SPOMLADANSKO ROMANJE
Dne 25. aprila je bilo tradicionalno spomladansko romanje tržaških slovenskih vernikov, ki ga je pripravila Duhovska zveza. Cilj romanja je bilo znano Marijino svetišče na Monte Bericu pri Vicenzi. V svetišču je bilo skupno bogoslužje, ki ga je ob somaševanju številnih duhovnikov vodil tržaški škofov vikar msgr. Škerl. Ljudsko petje je vodil Dušan Jakomin. Drugače pa so posamezne župnijske skupnosti — skupno deset avtobusov — obiskale še kako versko ali turistično znamenitost.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Nabrežini
V nedeljo, 28. aprila, je ob prisotnosti j lepega števila članov in gostov potekal občni zbor nabrežinskega denarnega zavo-. da. Največji uspeh predstavlja brez dvoma novi, sodobno urejeni sedež, ki ga je po načrtu arh. Kokorovca obnovilo domače zidarsko podjetje Marchesan. V svojem poročilu je predsednik Zidarič podal obračun enoletnega delovanja in poudaril, da se banka vedno bolj utrjuje in postaja važna krajevna skupnost. V kratkem se bo odprla nova podružnica v Sesljanu, kar bo dalo možnost še nadaljnjega razvoja domačega denarnega zavoda. V preteklem letu so se posojila precej povečala, vloge pa nekoliko manj, čeprav dosegajo skoraj 35 milijard lir. Poslovni dobiček se je bistveno zmanjšal zaradi velikih investicij za novi sedež, banka pa je vseeno dosledno posvečala kar naj večjo pozornost dogaia-nju v občini in stvarno sodelovala pri vseh
važnejših pobudah. Tako podpira domača društva, ki delujejo na kulturnem in športnem področju, pred kratkim pa je z občinsko upravo omogočila izdajo knjige Pavla Merkuja o krajevni toponomastiki. Knjigo je na občnem zboru predstavil deželni svetovalec Brezigar, vsi člani pa so dobili v dar po en izvod. Zbor so pozdravili številni predstavniki, med katerimi devinsko nabrežinski podžupan Brecelj in zgoniški župan Budin.
Na koncu je zbor potrdil izvolitev Josipa Miliča in Andreja Spetiča v odbor hranilnice. Oba sta bila kooptirana po odstopu dveh izvoljenih članov na lanskem občnem zboru.
Občni zbor je imela tudi Hranilnica in posojilnica na Opčinah. Bilanco lanskega poslovnega leta objavljamo na drugem mestu. Poročilo o občnem zboru bomo objavili prihodnjič.
Rebula o Kocbekovem Dnevniku
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek, 29. t.m., priredilo uspešno in dobro obiskano srečanje. Govoril je prof. Alojz Rebula, ki je analiziral novi Dnevnik Edvarda Kocbeka. Delo je pred nedavnim v treh knjigah izdala Cankarjeva založba iz Ljubljane. Dnevnik obsega obdobje od 1. septembra 1945 do konca leta 1946 in torej opisuje čas, ko je bil Kocbek v oblastveni strukturi nove Jugoslavije. Nekaj ča-Sa je v Beogradu zasedal tudi mesto ministra za Slovenijo.
Prof. Rebula je poslušalcem posredoval predvsem osebne vtise, ki jih je imel ob prebiranju loga Dnevnika. Omenil je nekaj najznačilnejših odlomkov v tem pomembnem delu, ki pa ima po Mnenju Alojza Rebule večjo zgodovinsko kot pa literarno vrednost. Za zgodovinarje vsebuje ta knjiga res izredno dragocene podatke. Dnevnik Jo izšel po avtorjevi smrti, je opozoril predava-ieIj. Kocbek bi ga verjetno v takšni obliki nikoli ne izdal, če ga ne bi prej literarno obdelal. Kljub temu pa se pozna, da je to knjigo napisala umetniška roka. Tovarišija in Listina, ki sta da izredno visoki ravni, je še rekel prof. Rebula, de vsebujeta toliko podatkov kot Dnevnik 1945 id 1946.
Gost DSI je obenem še opozoril na dejstvo, c'a je bil Edvard Kocbek izredno kontroverzna °sebnost. »Zelo težko je biti do njega pravičen, lahko pa mu je delati krivico,« je dejal prof. Rebula. Po eni strani je Kocbek, kot sam piše, hrepenel po zasebnem življenju (»Toliko poezije le v meni, jaz pa se moram igrati ministra, političnega človeka ...«, je napisano v Dnevniku), po drugi pa ni bil ravnodušen do oblasti. Bil je kristjan, čeprav svojevrsten, istočasno pa je ver-lal, da je prihodnost človeštva marksizem in le-dinizem. Vsekakor pa je treba Kocbeku priznati Veliko intelektualno razsežnost. »Bil je Evrope-lec, kakršnega Slovenci nismo imeli od Kosovela dalje,« je poudaril prof. Rebula, ki je obenem °Pozoril na njegovo etičnost in izredno naveza-dost na slovenstvo. Sanjal je o čim večji sloven-ski avtonomiji in je bil zelo kritičen do beograjskega naraščajočega centralizma.
Prof. Alojz Rebula je v svojem posegu omedli tudi »afero« iz leta 1975. V knjižici, ki jo je °b Kocbekovi 70-letnici rojstva izdal skupno z ®°risom Pahorjem, je bil objavljen tudi intervju z Jubilantom (napisal ga je Pahor), v katerem je bilo prvič govora o pokolih domobrancev po voj-di in o drugih tedaj prepovedanih temah. Inter-v)u je dvignil v tedanji Sloveniji veliko prahu 'd je imel tudi hude posledice za oba tržaška P!satelja in seveda za samega Kocbeka.
Večer se je kot običajno zaključil z debato, 1 je bila tokrat še bolj razgibana kot navadno. a dan so prišli različni pogledi na medvojno dogajanje, na OF in predvsem na kontroverzno oebekovo osebnost. Rebula je med drugim še Povedal, da je ta pisatelj pisal dnevnik tudi po Vojni, vendar to delo verjetno ne bo tako kma-u objavljeno. Prvič zato, ker je Kocbekova pi-sava zelo težko čitljiva, drugič pa zato, ker go-v°l* o številnih danes še živečih osebah.
Glasnik društva Tabor z Opčin
Se nikoli nismo slišali, da bi komu ne tile všeč razobešene slike. Pa so tudi taka mnenja in stališča; o tem nas pouči drobna anketa, na pol igraje opravljena med skupino openskih c-trok, ki obiskujejo takoimenovane interesne delavnice, kjer izvedeni animatorji uvajajo naše najmlajše v svet glasbe, branja in likovne umetnosti. Za to svojevrstno dejavnost skrbi kulturno ! društvo Tabor z Opčin, ki je te dni izdalo novo številko svojega glasila, 29. po vrsti v osmih le tih izhajanja.
Ob tej publikaciji moramo priznati, da je o-pensko društvo izredno delavno. O tem priča že samo pregled dejavnosti za razdobje od lanskega do letošnjega februarja. Kar dve strani gostega tiska obsega seznam prireditev in nastopov, ki so bili bodisi na domačem sedežu ali na gostovanjih, vključeni pa so seveda tudi gostje, ki so društvo obiskali iz drugih krajev. O tej in ostali dejavnosti so podrobno poročali na 23. občnem zboru, ki je bil 15. marca. V publikaciji so tudi podrobnosti o delovanju obeh društvenih zborov Tabor, moškega in ženskega, pa še o mešanem zboru, ki je nastal iz povezave med openskim društvom in sorodnim društvom Primorec iz Trebč.
Za kronista, ki spremlja kulturne dejavnosti v našem zamejstvu, je zelo zanimiv tudi sestavek, ki poroča o delu knjižnice »Pinko Tomažič in tovariši«. Med drugim zvemo, da obsega knjižni fond zdaj že skoraj 4.700 knjig, pred kratkim pa so v knjižnici uvedli sodobno klasifikacijo tudi ob podpori Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V minulem letu je knjižnica organizirala tudi tri srečanja, gostje pa so bili pisatelj Boris Pahor, pedagog Egidij Košuta ter trije udeleženci okrogle mize o Kraškem parku — Miloš Budin, Jože Skerk in Andrea Wehrenfen-nig. Celotni tekst te okrogle mize je tudi ponatisnjen.
V Glasniku društva Tabor zasledimo tudi poročilo o božičnem koncertu, ki je bil v domači j cerkvi na pobudo pevskega zbora Sveti Jernej,!
dalje spominski zapis o pokojni javni delavki Slavi Cebulec - Katri, tekst govora, ki ga je imel Klavdij Palčič v društvu za Prešernovo proslavo, kratka aktualna razmišljanja Stojana Spetiča in prvi del zgodovinske razprave Sama Pahorja o slovenski čitalnici v Trstu ob 130Jetnici njene ustanovitve.
Glasnik ima tudi nekaj slikovnega gradiva, ki je kljub ciklostilni tehniki dovolj dobro.
SLOVENCI IN OBČINSKI STATUT
V TRŽIČU
V ponedeljek, 29. t.m., sta se predstavnika Slovencev v Laškem, predsednik društva Jadro iz Ronk inž. Karlo Mučič in predsednik društva Anton Gregorčič dr. Renco Frandolič, sestala s tržiškim podžupanom Persijem, ki je tudi predsednik občinske komisije za sestavo statuta v Tržiču. Podžupan Persi je vljudno sprejel gosta in obljubil, da bodo v novem statutu vzete v poštev zahteve Slovencev v Laškem.
Na omenjenem sestanku je bil predložen tudi osnutek Združenja za zaščito manj razširjenih jezikov in kultur (AIDLCM), ki naj bi ga upošteval novi statut. Predstavnika Slovencev v Laškem sta med drugim poudarila, da s pravnega in ustavnega vidika ni nikakršne ovire za uvedbo rabe slovenščine v občinske statute. Statutarne komisije bi morale obenem vzeti v poštev, sta še poudarila Mučič in Frandolič, razsodbo št. 28/1982 in razsodbo prizivnega sodišča v Trstu št. 1544 z dne 22.10.1990, ki zadevata rabo slovenščine v poštnih uradih.
Beri - širi - podpiraj
"Novi list«
KMEČKO-DELAVSKA IN POSOJILNICA V
HRANILNICA SOVODNJAH
ŠŽ
BILANCA 31. DECEMBRA 1990
AKTIVA
Blagajna .................................... 167.555.319
Lastne vrednotnice......................... 7.445.687.000
Vloge pri bankah .......................... 3.756.987.727
Posojila................................... 7.671.464.455
Razni dolžniki............................. 1.281.593.282
Prehodna aktiva.............................. 390.045.001
Imobilizacije................................ 342.421.104
Skupna aktiva............................. 21.055.753.888
Razvidnostni računi ...................... 23.602.125.735
Skupno .................................... 44	657	879.623
PASIVA
Vloge in hranilna pisma.................. 17.903.599.444
Razni upniki in cedenti..................... 293.650.583
Pasivni pripisi in izločitve ............... 167.895.790
Razni skladi ............................... 728.603.080
Lastno premoženje......................... 1.539.590.705
Poslovni dobiček ........................... 422.414.286
Skupna pasiva ........................... 21.055.753.888
Razvidnostni računi ........................23J02JJ25735
Skupno .................................. 44.657.879.623
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA POSLOVANJA 1990
DOHODKI
Obresti klientov
Obresti bank..........
Obresti vrednotnic . .
Razni dohodki.........
Izkoriščanje skladov
911.133.604
416.837.028
822.851.252
158.533.072
110.058.319
Skupni dohodki............................  2.419.413.275
IZDATKI
Obresti klientom.......................... 1.085.710.593
Stroški za osebje .......................... 364.347.713
Razni stroški............................... 358.373.378
Knjigovodski odpisi .......................  188.567.305
Skupni stroški............................ 1.996.998.989
Cisti dobiček............................... 422.414.286
Skupno ................................... 2.419.413.275
IZ KULTURNEGA ŽIVLIEN1A
Bogata vsebina Primorskih srečanj
Pred nedavnim je izšla 116. številka revije za družboslovje in kulturo Primorska srečanja. Revija izhaja v Idriji, Kopru in Novi Gorici in vse- j buje zanimive članke in razmišljanja o najpomembnejših dogodkih v tem obmejnem pasu. Nekaj prispevkov je posvečenih tudi Slovencem v zamejstvu, na Koroškem in v izseljenstvu.
Med članki, ki so se pojavili v tej najnovejši številki Primorskih srečanj, naj najprej omenimo zanimivo raziskavo direktorja Inštituta za j geografijo ljubljanske univerze Rada Genoria o naselitvi Slovencev v Buenos Airesu. Avtor ana- ^ lizira socialnogeografske značilnosti razvoja slovenskih skupnosti v glavnem argentinskem me- | stu. Med drugim piše, da so prve večje skupine priseljencev iz Primorske v Buenos Airesu poselile območje v mestni četrti La Paternal. V. drugi polovici dvajsetih let so jim sledile druge in kmalu je postal ta mestni predel ves »slovenski«. Pred letom 1930 je ta prva velika in sklenjeno poseljena naselbina štela okrog 5.000 Slovencev. Paternal je bil pravo etnično središče, kjer so se v prostem času zbirali tudi Slovenci iz okoliških četrti. Na ulicah je bilo slišati le slovensko govorico in tudi tamkajšnji argentinski trgovci so se sčasoma naučili prodajati v slovenščini. To je le eden od zanimivih podatkov, ki jih v svojem članku navaja Rado Genorio.
Omembe vreden je tudi prispevek ekonomista Davida Malniča o gospodarskem vrednotenju obmejne lege Primorske. To lego so hoteli sicer že ovrednotiti Osimski sporazumi (z določili o skupni prosti coni, o pospeševanju višjih oblik sodelovanja v obmejnem prostoru itd.), vendar se je to izkazalo za preuranjeno. Avtor v svo- j
jem prispevku našteva dogajanja v narodnogo-
spodarskem okolju, ki od Primorske zahtevajo, da si zastavi razvojna izhodišča predvsem ob upoštevanju svoje obmejnosti in iz nje izhajajočih gospodarskih možnosti. Avtor piše o strate-
gijah, inštrumentarijih, inštitucijah ter potrebnih ukrepih za ovrednotenje svoje obmejne lege.
Etonologinja iz Nove Gorice Inga Miklavčič-Brezigar piše v tej številki Primorskih srečanj o kulturni dediščini in značilnostih v turistični ponudbi občine Nova Gorica. V tem kraju je namreč arheoloških, etnoloških in drugih spomenikov zelo veliko, niso pa primerno ovrednoteni in so večinoma tudi v zelo slabem stanju.
O »odjugi« avstrijske manjšinske politike pa piše geograf in antropograf Željko Kumar. Velike družbene spremembe, ki so nastale v zadnjem obdobju, ugotavlja avtor, so prepričale avstrijske vladajoče kroge, da se ni mogoče več slepiti z idealno čisto nacionalno državo, pač pa da je treba iti dalje. V sodobnem času je treba predvsem upoštevati, da je Evropa dom številnih narodov, narodnosti in kultur. Kumar še u-gotavlja, da je imel nedavni plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo izreden odmev v sosednjih deželah, še posebej v Avstriji. »Bodoča evropska integracija,« zaključuje avtor zapisa, »bo ponudila Slovencem izredno in enkratno priložnost, da bomo končno vsi, iz matice in zamejstva, pod isto streho nove Evrope z enakimi možnostmi in pogoji razvoja.«
V glosi, ki je objavljena na hrbtni strani revije, Zoltan Jan zaskrbljeno piše o »praznini v šolskih klopeh«. Slovenskih učencev je v zamejstvu vedno manj, ugotavlja, podobno pa se dogaja tudi na drugi strani meje, kjer nataliteta prav tako že desetletja upada. Če se bo tako stanje nadaljevalo, zaključuje Jan, bo treba tudi tam zapreti nekaj šol.
Precej prostora je v Primorskih srečanjih odmerjenega tudi književnosti. V tej številki objavlja revija številne pesniške in prozne prispevke sodobnih avtorjev. Tudi likovna in literarna kritika imata svoje pomembno mesto v tej reviji.
Evangeliji na kasetah
Lev Detela
Messnerjev Koroški triptih
Arhiv Roberta Musila v Celovcu je nedavno izdal zanimivo knjigo. Pod naslovom Koroški triptih jo je napisal znani koroški avtor Janko Messner. Publikacija je trojezična. Slovenski in nemški tekst je napisal pisatelj sam, medtem ko je isto besedilo prevedla v italijanščino Simona Bartoli-Kucher. Zanimive so slikovito razgibane celostranske risbe, ki jih je izdelal koroški slikar Hans Piccottini.
V knjigi so objavljene tri literarne freske o
koroški deželi in njenih slovenskih ljudeh, ki se:
berejo kot parabole o nekem rodu, ki mu skozi
vso zgodovino težavni zapleti usode izpodjedajo življenjske korenine. Vendar sizifovsko in samo-lastno vztraja naprej.
V prvem tekstu z naslovom »Pod Koroško goro« poroča avtor o ustoličevanju koroških vojvod nedaleč od omenjenega hriba in v bližini cerkve svetega Petra. Ta starodavni obred je bil še posebno zanimiv, saj je novi deželni vladar moral sleči dragocena oblačila, se preobleči v kmeta in v posebnem ritualu, ki je potekal v slovenskem jeziku, zapriseči pred ljudstvom svoje dežele.
Messner ob koncu omenjenega teksta ne pozabi poudariti, da danes »političnim oblastnežem
koroške dežele še na kraj pameti ne pride, da bi usmerili zanimanje domačinov ali celo tujih gostov na zgodovinsko zakoreninjenost Slovencev na Koroškem, ko pa so si že davno postavili za cilj njihovo izkoreninjenje...«
V drugem tekstu nas Messner popelje na vrh Koroške gore, kjer je na podstavku velikega pločevinastega spominskega križa tudi posebno besedilo, na katerem med drugim piše, da »povr-njenci iz vojne koroški domovini prinašajo zvestobo, hrabrost in ljubezen«. Avtor ta napis ožigosa kot navadno licemerstvo, oziroma laž, zakaj iz vojne so se vrnili lačni in sestradani invalidi, brezdomci in na smrt utrujeni bolniki, ki so nekaj pred tem nasedli demagogu Hitlerju in njegovemu agresivnemu igračkanju z usodo lastnega in drugih narodov sveta.
Tretje in zadnje besedilo je drobna, a lepa skica. Pisatelj pripoveduje o nekdanjem drevesu v gozdu pri Tucah, ki pa so ga posekali že v dobi cesarja Franca Jožefa. Zdaj pa se je v štoru, ki je še bil ostal, prebudilo novo življenje. Iz starega lesa je pognalo novo drevesce. Pisateljeva prispodoba je jasna. Tudi koroško slovenstvo ima možnost, da požene nove korenine.
Pri koprskem Ognjišču, ki izdaja tudi istoimenski verski mesečnik, in ljubljanski založbi Corona so pred nedavnim izšli Evangeliji, posneti na 12 zvočnih kasetah. Tržaški javnosti so to koristno in zanimivo novost predstavili v petek, 26. aprila, na tiskovni konferenci, ki je potekala v konferenčni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Na srečanju so režiser Marko Sosič, lektor Jože Faganel in avtor projekta Tone Gogala, igralec Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, prisotnim razložili, kako je prišlo do u-resničitve te zamisli. Toneta Gogalo je že dalj časa motilo dejstvo, da evangelije v cerkvah neustrezno berejo. Porodila se mu je torej zamisel, da bi to sveto besedilo posneli na kasetah in njegova ideja je takoj naletela na odobravanje. K sodelovanju so pristopili znani slovenski igralci. Janez Albreht, Danilo Benedičič, Boris Kralj, Ivanka Mežan, Milena Zupančič in seveda sam Gogala berejo na teh kasetah neokrnjeno besedilo vseh štirih evangelijev. Jezusa Kristusa interpretira v vsakem evangeliju drug igralec, prav tako vsakega od evangelistov.
Režiser Marko Sosič je po svoji umetniški presoji razdelil posamezne vloge med igralce, za oblikovanje zvoka pa je skrbela Metka Rojc, nagrajenka iz Prešernovega sklada. Sugestivna glasbena spremljava je delo Janija Goloba. »Naše delo je potekalo pod vtisom velike odgovornosti,« je poudaril lektor Faganel, »ne le za zvestobo živemu, kultiviranemu in sodobnemu govoru ... Ko smo razmišljali, ali bi iz evangelijev izluščili le Jezusovo zgodbo odrešenja brez ponavljanja, smo ugotovili, da bi se s tem odrekli pomembni razsežnosti. Izgubili bi evangelistovo osebno stališče, ki se razodeva iz načina literarne obdelave Kristusove odrešenjske zgodbe ... Odločitev za celoto je bila upravičena, čeprav je šlo za pogumno dejanje: branje vseh evangelijev traja namreč več kot 10 ur.«
Na tiskovni konferenci so še povedali, da so vseh 12 kaset posneli v približno dveh mesecih in to predvsem v prostem času vseh sodelujočih. Delo je šlo res hitro od rok, predvsem zato, ker so se vsi člani »ekipe« med seboj odlično razumeli.
Evangeliji na kasetah niso pomembni samo zato, ker omogočajo mlajšim, ki so bolj navdušeni za slušno in vizuelno dojemanje kot pa za branje, da se približajo temu svetemu besedilu. Izredno so važni tudi iz jezikovnega vidika. Te zvočne kasete so namreč dragocene za ohranjanje živega stika s sodobno govorjeno slovenščino. Zaradi tega bodo še posebno dobrodošle pri Slovencih v zamejstvu in izseljenstvu. Obenem pa bodo prav gotovo potreben pripomoček za vse cerkvene bralce, saj jim bodo za vzgled pri njihovem podajanju tega svetopisemskega besedila, namenjene pa so tudi starejšim osebam in vsem, ki ne morejo ali pa težko berejo.
Evangeliji na kasetah so v Gorici v prodaji v Katoliški knjigarni, v Trstu pa v knjigarni Fortunato.
LITERARNI VEČER
Slavistično društvo v Trstu prireja v petek,
10. t.m., ob 18.30 v Mali dvorani kulturnega doma v Trstu literarni večer »Moje delo je slutnja zarje«. Nastopili bodo A. Brvar, T. Kuntner, B. Hofman, V. Taufer, N. Grafenauer, Z. Tavčar, N. Maurer, V. Pejovič in A. Mermolja.
Potujete v Rim?
Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona!
Obveščamo vas, tla smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona.
Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185-ROMA, Via Statilia 23, Tel. 06-7590328, l'ax: 06-7594747.
Dobrodošli!
Lastnik hotela Emona Vinko Levstik
V človeških stvareh moraio..
UMRL JE WILLI BOSKOVSKY
V Švici je umrl znameniti violinist in; dirigent Willi Boskovsky, imenovan tudi »zadnji kralj valčka«. Star je bil 81 let. V rojstnem mestu Dunaju je zaslovel nred-| vsem leta 1954, ko je prevzel dediščino Clemensa Kraussa kot dirigent tradicional-nih novoletnih koncertov v avstrijski prestolnici. Do leta 1979 je na teh koncertih, ki izvirajo po tradiciji še iz časov Johanna Straussa, sodeloval tudi kot izvrsten vio-iinist.
SPOMINSKA PLOŠČA V ROVINJU
Dne 5. maja bodo v Rovinju v Istri odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši Nekdanjega tržaškega nadškofa Santina. 26. aprila so pobudo skupno predstavili v Rovinju zastopniki krajevne Skupnosti Italijanov kot rovinjski begunci, ki se združujejo v Uniji Istranov v Trstu. Prisotna sta kila tudi predsednik Unije Delbello in Predsednik konstituante Italijanov iz Istre Borme, ki sta med drugim napovedala os-Novanje skupnega predstavniškega telesa i Istranov, ki živijo v Istri in v begunstvu.!
a nadaljevanje iz 1. strani
roda. Le-ta predstavlja mogoče eno izmed najpomembnejših in tudi najpogumnejših dejanj v naši zgodovini. Kot mnoga druga gibanja, ki so se porodila v zadnjih sto letih, pa je OF gojila veliko drznejše načrte, kot je bila osvoboditev izpod nacifašizma, saj ji je šlo tudi in predvsem za uresničitev resnično prometejskega načrta socialne in sploh totalne človekove osvoboditve. Drznila si je preveč. V človeških rečeh namreč ni dokončnih in totalnih rešitev, vsako osvobajanje je nujno nepopolno in torej nujno nikoli povsem dovršen proces. To bi moralo biti posebno razvidno nam, ki smo doživeli leto 1989, leto razblinjenja ene izmed najsmelejših, a zato tudi najnevarnejših sanj v zgodovini človeštva. Saj, nismo bogovi, kot smo se že skoraj pustili prepričati. Pogum moramo imeti, da smo ljudje, kot takšni zmožni resnične veličine, a tudi bistveno zaznamovani s končnostjo.
Včeraj nas je pretresla vest o tragičnem koncu tržaškega občinskega odbornika Eralda Cec-chinija. Čutim potrebo in dolžnost, da tudi na tem mestu izrazim našo zaprepadenost in da v imenu občinske uprave ter sploh celotne naše skupnosti ponovno izrečem sožalje in solidarnost vsem, ki jih je ta nasilna smrt posebno prizadela.
Marsikdo je že pripomnil, kako bi moral ta hudi dogodek predstavljati resno opozorilo, da bi probleme, s katerimi se spopadamo, jemali vselej za to, kar so, ne da bi jih pretirano napihovali in tirali v skrajnost. Opozorilo je brez dvoma na mestu, saj je bil umorjeni odbornik zaradi svojih stališč glede ureditve mestnega prometa tarča daleč preostrih polemik, kar je mogoče l celo prispevalo oborožiti morilčevo roko. Prav v poklon tragično preminulega odbornika pa bi si dovolil pristaviti, da je treba odprte probleme tudi in predvsem pogumno reševati, še zlasti tak- \ šne, ki hudo zastrupljajo življenje celotne skup I nosti in ki bi lahko nepopravljivo degenerirali. V mislih imam ne nazadnje še vedno neurejeni
status slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kar stalno kali tudi odnose z večinskim prebivalstvom, kot smo pred nedavnim posebno ostro izkusili prav v naši občini. Naj na ta stari problem opozorim tudi na tej proslavi, podobno kol so storili že mnogi moji predhodniki na tem mestu, a seveda v upanju, da ne gre za prazno ponavljanje, za votel obred.
Pred spomenikom padlim v Nabrežini,
25. aprila 1991
(v slovenščini in italijanščini)
— O—
NEKAJ SE VENDARLE PREMIKA
Ameriški zunanji minister Baker je moral zaradi smrti svoje priletne matere prekiniti obisk v Izraelu in se 26. aprila vrniti v domovino. Baker je bil tokrat na Bližnjem vzhodu že tretjič v šestih tednih in si je po nalogu Bele hiše spet prizadeval, da bi prišlo do začetka resničnega dialoga med Izraelci in Arabci.
Čeprav svojih pogovorov ni izpeljal do konca, se je vendarle pokazalo nekaj spodbudnih namigov. Izraelci so na primer sprejeli ameriški predlog, naj bi se načrtovane konference za Bližnji vzhod udeležila tudi Sovjetska zveza. Jeruzalem se je glede tega omehčal, odkar je Moskva namignila, da je pripravljena ponovno vzpostaviti redne diplomatske stike z Izraelom.
Ni izključeno, da bo na konferenco imela dostop tudi Evropska gospodarska skupnost. Z njenimi zunanjimi ministri se bo v kratkem v Bruslju pogovarjal izraelski zunanji minister Levy. Izrael vsekakor vztraja pri zahtevi, naj se mu prizna tudi pravica, da se dvostransko pogaja z arabskimi sosedi, ter da mu konferenca za Bližnji vzhod ne bi vezala rok ali vsiljevala kakih mednarodnih sklepov. Nekaj se torej vendarle premika, čeprav je vsem jasno, da pomiritveni proces ne bo ne kratek in ne lahek.
France Bevk HUDA URA
XXI.
»Pavle,« je zinil, ko je bil sin zopet od-Prl oči in zahropel, »kdo te je?«
Zdelo se je, da je sin razumel vpraša-nJe. Hotel je nekaj reči, a so mu besede! utonile v nerazločnem mrmranju. Iz ust j 11111 je znova pritekla kri in se mu cedila brado. Oči so mu nekaj dopovedovale. ( »Kdo te je?« se je Slivar sklonil nad ranjenca. Bilo je, kakor da mu je to vpra-sanje v tistem trenutku zagrnilo vse dru-8°- »Kdo te je zabodel?«
»Pusti ga,« mu je rekla Mlakarica. *Saj vidiš, da ne more govoriti. Kdo ga je,
1 znala povedati Zalka.«
»Kdo je bil?« se je Slivar zazibal proti
Zalki.
»Ne vem, kdo ga je,« je rekla mrzlo. ^Nisem ga videla.«
»Nisi ga videla?« se je sosed razburil. aKako pa si vedela, da ga je nekdo zaklal?« j »Takrat sem bila že pred hišo,« si je liznila izsušene ustnice. »Potem sem ga Pašla, ko je že ležal. Kaj mi hočete?« se Je Nenadoma razburila. Ozrla se je po ra-
njencu, po sveči. »Pustite me!« je pristavila plaho, skoraj tiho.
»Ta nož sem našel v travi,« se je oglasil Blaž.
Tedaj so se vsi spomnili noža.
»Naš je,« je rekel Mlakar, ko si ga je ogledal. »Saj sem ga iskal. Kdo ga je bil vzel?«
Bili so tiho. Ranjenec je bil rahlo za-čumel. Mlakarica je zaprla knjigo in upihnila svečo. V drevju pred hišo je šumelo. Grom je vedno pogosteje spreletaval nebo. Noč so ožarjali bliski.
»Mohor ga je bil vzel z mize,« se je domislil Lovrenc.
Ljudje so se spogledali.
»Tine, hočeš reči«, je zahrkal Slivar.
Povedal je, kar mu je bilo ves čas na jeziku.
»Mohor!« je odsekal Lovrenc. »Ali sem mar slep?«
Ozrli so se v zdič, kjer je ležala harmonika. Saj res, tedaj so se vsi spomnili, da Mohorja ni bilo v izbi, da je igral Blaž. Zdaj jim je čudno, neumljivo leglo na duše, jim zaprlo besedo.
»Tudi Tineta ni nikjer,« se je počasi oglasil Mlakar. »Kdaj je odšel?«
»Ali ni plesal z Lizabeto?«
Lizabeta je stala ob kamri in gledala. Ni ji bilo treba odgovoriti. Pavle je bil zopet odnrl oči, v prsih mu je grgralo, se mu ustavljalo, kot da ga duši.
Slivar se je zavedel. Saj res, sin! Ob misli, kdo je ubijavec, je bil skoraj pozabil nanj. Sklonil je glavo in se nekam ves zrušil vase. Kaj bi s krivcem? Če ga ubije, s tem ne bo rešil Pavleta.
»Pavle ali te hudo boli?« mu je glas trepetal od čudne mehkobe.
Motne oči se niso ozrle po njem.
»Da bi le dotrpel!«
»Ne bo še umrl,« je rekla Mlakarica. »To noč še ne. Morda sploh ne. Dobro bi bilo, da bi kdo šel po duhovnika. In po zdravnika. Morda ga še reši.«
Slivar je dvignil glavo in se ko izgubljen ozrl okrog.
»Pomagajte,« je zaprosil, »da ga prenesemo domov. Naj gre kdo in naj pripravi mater na to, kar se je zgodilo. Kdo pojde po zdravnika?«
Glas mu je rasel od besede do besede. Iskra upanja mu je vlila nove samozavesti. Podvizali so se, da se prej ne ulije ploha.	(Dalje)
Zagate našega jezika
Pisno vabilo ali pismeno povabilo?
Pri rabi pridevnikov pisen in pismen je vedno več zmešnjave kljub temu, da je SSKJ, III., str. 603-4 zelo jasen in navzlic opozorilom v javnosti tostran in onstran državne meje. Zaradi tega se nam zdi primerno, da ponovno opozorimo na ta problem, in sicer z izjavo Jezikovnega razsodišča št. 25 (Delo, 29. maja 1981), za katero so dala pobudo različna pisma bralcev, ki jih bomo navedli v skrajšani obliki iz knjige Janka Modra, Jezikovno razsodišče, 1980-1982, Trst-Celovec 1984, ZTT-Drava, str. 91-92:	I
»Zaposlen sem v pravni službi ... in bi res rad razčistil vprašanje, ali izda upravni organ odločbo pisno ali pismeno.«
»Prosim za pojasnilo, ali je pravilno re-^ či: Prinesite pisno potrdilo ...«
»Končno bi rad še vedel, kdaj se upo-rablja izraz pismen in kdaj pisen. Ali je prav pismena domača naloga ali pisna.' Nekateri izraza pismen sploh več ne dovoljujejo.«
»Najnovejša je: pisna vloga namesto pismena.«
»... Lepo prosim razsodišče, da nas pouči, kako naj rečemo oceni v indeksu: ocena pisnega izpita ali ocena pismenega izpita ali pa je oboje pravilno. Kako se imenuje izpit, ki se opravi z risanjem?«
»Vse, kar je bilo napisano, je šlo pismeno, na primer sodbe, sklepi, šolske naloge, pa tudi domače so bile pismene naloge ... Menim, da je glede tega tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika dovolj jasen, kljub temu pa prosim za vaše pojasnilo, ker se napačna uporaba besede pisen vedno bolj širi.«
»Ljudem je treba jasno in glasno povedati, da imamo govorne organe in torej govorne ure, ne pa govorilne organe in lire, kakor vse prepogosto beremo in slišimo.«
»Razsodišče prosim za pojasnilo glede uporabe pisen in pismen. V zadnjem času opažam, da se vse češče uporablja beseda
CASSA RURAUE KD ARTIGIAMA OPICIMA • TRIIESTE
HRANILNICA IN P0S03ILNICA OPČINE-TRST
BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1990
PREMOŽENJSKO STANJE
AKTIVA
Blagajna..................... 1.529.888.663
Vrednostni papirji........... 60.411.010.400
Banke - T/R in Hranilne	vloge ..	.	24.693.482.802
Posojila strankam............ 74.631.725.487
Menice na inkaso............. 4.782.483.155
Razne postavke ........................... 7.516.880.424
Razni dolžniki ... j ..................... 7.793.613.663
Anticipativna aktiva ..................... 2.047.448.250
Nepremičnine stroji in oprema	..	13.645.271.000
Soudeležbe in večletni stroški .	.	.	592.860.176
Aktivne izločitve................... ........107.629.744
Skupna aktiva ..................... 197.752.293.764
Račun rizikov in obvez....... 9.782.574.323
Razvidnostni računi  ................... 466.052.505.967
Skupaj ............................................... 673.587.374.054
PASIVA
Hranilne vloge in tekoči računi ..	158.897.821.871
Cedenti menic na inkaso................... 2.234.606.070
Banke .................................... 3.072.194.185
Razni upniki ............................. 2.837.391.184
Pasivni pripisi........................... 1.267.582.940
Vezani skladi ............................ 1.930.029.905
Razni skladi ............................. 2.630.910.462
Skladi knjigovodskih odpisov ..	3.012 581.047
Pasivne izločitve ........................... 51.244.910
Cisti kapital............................ 19.121.355.523
Poslovni dobiček ......................... 2.696	575.667
Skupna pasiva......................... _J97V52J93764
Računi rizikov in obvez................... 9.782.574.323
Razvidnostni računi.................... 466.052.505	967
Skupaj ............................. 673.587.374.054
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
DOHODKI
Aktivne obresti......................... 11.998.390.254
Obresti pri bančnih ustanovah . .	2.316.798.641
Obresti in dividende..................... 5.832.294.255
Dobiček pri vrednostnih papirjih .	738.767.144
Dobiček pri menjalnici...................... 62.071.966
Aktivne provizije.......................... 598.404.386
Dobiček pri prodaji nepremičnin in opreme .............
750.000
Razni dohodki.............................. 630.132.333
Uporaba skladov ........................... 693.662.390
Izredni dohodki............................ 256.161.775
Skupni dohodki...................... 23.127.433.144
STROŠKI
Pasivne obresti........................................................... 10.441.932.339
Pasivne obresti na bančne
tekoče račune	 263.359	875
Stroški za osebje ....................... 4.570.539	678
Davki in takse............................................................... 199.382.878
Pasivne komisije ............................................................ 143.872.923
Splošni upravni stroški ................. 2.508.808	811
Izgube pri terjatvah ...................... 573.970	360
Knjigovodski odpisi ........................840	482	187
Višanje skladov ........................... 887	404	626
Izredni stroški	 1	103	800
Poslovni dobiček	2.696	575	667
Skupaj .	.....	23.127433	144
Slovenska kulturno gospodarska zveza
v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, Slovenskim raziskovalnim inštitutom, Zvezo slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine in Kmečko zvezo
vabi na posvet Slovenska pot v globalno ekonomijo.
Pogledi z evropske perspektive«
Posvet bo v soboto, 11. maja, v Kongresnem centru Tržaškega velesejma, Trg De Gasperi 1, Trst.
Spored: 9.00 uvodna beseda Klavdija Palčiča, predsednika SKGZ; 9.15 dr. Lojze Sočan (pooblaščeni predstavnik Republike Slovenije v Bruslju): Slovenija med Evropo in Jugoslavijo; 9.45 dr. Branko Jazbec (tajnik odbora za gospodarstvo SKGZ); Slovenci v Italiji in vključevanje slovenskega gospodarstva v Evropo; 10.15 dr. Kristijan Schellander (Osterreichische Volks-banken AG, Dunaj); Slovensko-avstrijsko zbliževanje in možnosti slovenskega gospodarstva v Avstriji; 10.45 dr. Peter Kraljič (Mc Kinsey & Co. Inc., Diisseldorf); S kakšnim upravljalskim in organizacijskim znanjem v globalno ekonomijo; 11.15 razprava; 13.00 zaključki.
Predsedoval bo dr. Darij Cupin, predsednik odbora za gospodarstvo SKGZ.
pisen v primerih, ko bi se po mojem mnenju morala uporabiti beseda pismen.«
Jezikovno razsodišče je v zvezi s temi dopisi izdalo naslednjo izjavo;
...Je že tako v jezikih: včasih jim besed za nekatere važne stvari manjka, za druge pa kot da jih imajo preveč. Zadnje velja za zgornje sporne dvojice, ki kakor da ena drugo spodrivajo oziroma tekmujejo za iste vloge.
Govorni organi so tisti, ki pomagajo pri govoru (govorjenju), sami pa seveda ne govorijo. Podobno imamo tovorni vlak, to je vlak za tovore. Pridevnik govorilni se bolj veže na glagol govoriti (prim. npr. še gorilni, npr. špirit). Zato sta najprimernejši zvezi govorni organi in govorilne ure (to je ure, ko smo po uradih in ustanovah dostopni strankam za pomenek). Spet pa imamo v šoli govorne ure, to je ure, ki v njih vadimo govor (govorjenje), to je, se učimo lepo in u-strezno delati besedila. Med govorni in govorilni je torej tudi razlika v pomenu.
Podobno je s pisen in pismen. Pisen se nanaša na glagol pisati (kakor tudi pisalen), pismen pa pomeni, da zna kdo prav pisati (ali da sploh zna pisati), poleg tega pa se lahko nanaša še na pismo ali listino (torej pismeni odgovor v pomenu odgovor v pismu ali listini). Nekaj k pogostni rabi pisen namesto pismen prispeva tudi vzporednost z govoren: govorno in pisno izražanje, govorni in pisni kanal ali prenosnik ipd. Tudi v jeziku moramo zmeraj več in natančneje ločevati, zato se ne upirajmo gospodarnosti in zdravim težnjam v njem.
S sozvočnicami torej previdno in preudarno.
Prof. Janko Moder je to izjavo v knjigi dopolnil z naslednjim:
Izjava 25 je mogoče res prekratka in preskopa. Pridevnik pismen uporabljamo v dveh pomenih: 1. biti pismen = znati brati in pisati; od tod pismenost, nepismenost; 2. pismeno povabilo = v napisani obliki; nasprotje ustno povabilo; podobno: pismene naloge, pismeni izpiti, pismeni stiki. Pridevnik pisen se nanaša na zapis: pisna napaka, govorni in pisni kanal.
Mislim, da je s tem dovolj jasno povedano, kdaj uporabljamo pismen in kdaj pisen!
R. Petaros