Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. rd desno. Upravni štvc se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na Utfo v Goriški Tiskarni. ». Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi ia poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat, 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 ; vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje m& po prostoru. Reklame in stfis\v uredniškem delu 30 vin. vfctal— Za obliko in vsebino ogpsov odklanjamo vsako odgovornost V Gojrid, f sdbbto dn stiin. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: j S vse leto . . 1« K j ;/• » . . io „ . ; Za Nemčijo*K i«*00t ¦ *^-'*ŠUj Ameriko in inozemstvo K 20.— I Posamične številke stanejo 10 vin. j | „SOGA" ima naslednje izredne ! priloge: Ob novem letu »Kažipot j po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat" v: letu »Vozni red Ž#* * j leznic, parnikov in poštnih zvez". Ha naročila brez doposlane na-I ročnine se ne oziramo. . &— . -,,.,. j Italijanski pogledi na I našo obal. (Konec.) ! »Morje, ki navidezno razdvaja, je največja moč združevanja. Veriga brd je ona večkrat že nepremagljiva zapreka in baroarsKi narodi so živeli v podnožju J>rd, preko katerih je cvetela najdovršenejsa civilizacija, dočim se nikdar ni zgodilo, da pomorski narod ni uplival na drugega, ki je žive! na nasprotni obali. Kakor so valovi prihajali z jedne obali na drugo,, tako so prihajali tudi običaji in civilizacija in ladja je bila most, ki je drutžiil dve obali.« Oceani dandanašnji združujejo kolonije Anglije, raztresene po celem svetu. | Sredozemsko morje je družilo nekdaj vse doniinije Rima in zato ga je Rim nazval »mare nostrum« in napisal politično načelo: »navigare necesse est«. — Primorski narodi imajo povsem druge koncepcije nego zagorski, različni so njihovi živ-1 jonski principi. Na brdih pravijo: živi mirno na svojem polju in pri grobeh svojih prednikov! dočim primorska modrost šepeta: »Dvigni jadra in pojdi, da si 'prilastiš svet!« I Navdušeni italijanski pomorski pot-#fiik Belimi se dotika tudi zunamje politike svoje domovine ter izreče svojo nezadovoljnost. i»Ni modro, pravi, računati na zveze, ker samo močni imajo prijatelje, zveze pa morejo propasti vsled istih do-godljajev, ki privedejo do vojne. Politično ravnotežje je utopija, spoštovanje prava velja še manj, samo jedno'je pravo : ono močnejšega!« Vsled tega umevno priporoča, da naj se neprestano krepi mornarica, toliko vojna, kolikor trgovska. On želi, da* naj bi italijanska zastava večkrat p os e č a 1 a 1 u k e Trst a, P u-Ija in dalmatinskih mest, da vz b u j a n a d e in vzdržuje ver o. Na povratku se je ustavila jahta »Oraziella« 'blizu rta Dolgega otoka, tam, kjer neha severnodalmatinski arhipelag in se otvarja 'pot proti italijanski obali. ČUDAK. Poljsko spisala Eliza Orzeszkova. Prevel Stanko Svetina. j Nisem umetnik, niti ne pravim, da bi bil strokovnjak ali poseben prijatelj umetniških del, zakaj od teti študij so me odvračala predvsem znanstvena dela, potem pa dolžnosti in opravki, izdruženi z mojim poklicem; vendar ko sem hodil po veliki dvorani, ki je tvorila del vladnih Pisaren našega mesta,. sem pogosto obžaloval, da ne morem biti vsaj za nekaj časa slikar. ! To bi bila krasna slika, ki bi predstavljala ta veliki, mračni iprostor, omejen nekoč z rožnato poslikanimi stenami, golimi kakor 'pomanjkanje, grdimi kakor beračeve cunje, grapavami J kakor obraz osivelega starca. Nadi stenami se je razprostiral kakor silno temačno nebo od 'praha pepelast I strop, spakedran sredi "z ogromno I zvezdo, ki naj bi predstavljala po načrtu I nesrečnega slikarja mrežo vzhodnih ara- I hesk, v kateri pa so mnogi videli letečega I netopirja, drugi morskega pajka in zopet I drugi čudovitega zmaja. Kar se mene tiče, I sem videl v oni roži paijka, zakaj' kadar- I koli sem se ozrl slučajno gori na strop ¦ »Tukaj se ustavimo — pravi — pred- I no zapustimo ono sveto zemljo. Vsak iz- 1 med nas je tuižno pogledal na Iztok, vzbu- j dil v sebi spomin in spočel nado, da se I povrne nekega dne ... in m o r d a .1 za vedno!« 1 * I Tako, kakor opisano, ne misli samo I Bellini v Bolonji, marveč tako misli in I takim nadani se udaja vsa Italija, tudi ona I službena, ki se kaže tako udano tmzvezi, I kakor ona druga, ki misli, da treba oprati j »madež z Visa«. I Te italijanske aspiracije se tičejo Av- I strije, v prvi vrsti pa nas, Jugoslovanov I ob morju; tu gre za naše življenje, za na- I šo bodočnost. Zato treba večje pozorno- I sti na našo obal, po kateri razteza Italija I svojo roko. | Z brega na breg, z obali na obal, I spajanje hočejo imeti, italijanska zastava naj vihra večkrat ob naši obali, da podžiga upe na italijansko pridobitev te obali ... Naravno potem, da čuvar na naši obali ne sme biti Italijan. Kajti tu Italijan, tam Italijan in morje je po Bellinijevem mnenju najboljša sila združevanja ... Kaj1 pomeni to za bodočnost, doni že dosti glasno iz besed Bellinijevih. Ali aspiracije z one obali ne smejo doseči naše obali! ... * i V obrambni razstavi v prostorih Narodne iprosvete v Trgovskem Domu je le- j zala na mizi »Oorzer Zeitung«. V uvodnem članku 7. julija 1868. smo či.tali o naši obali in o gospodstvu ob Jadranu. t Člankar je vskliknil: »Ermanne d i c h, Osterreich, noch i s t e s j Zei t, d as s lavi sebe K ii s te nI and als soicihes zu retten und mit i h m d i e H e r r s c h a f ,t a n deri Adria«! (Opogumi se, Avstrija, še je j čas, da rešiš slovansko Primorje kot tako j in ž njim gospodstvo ob Jadranu!) Slovanska mora biti naša obal, trdno J slovanska, potem1 bo ta naravna obramba proti aspiracijam rz .Italije ... »Opogumi se. Avstrija ...« ! na ono spako, vselej sem imel občutek, ; kakor bi hotela iztegniti svoje dolge j kremplje, spustiti jih doli — in oviti, obdati sklonjene tilnike pisarništoh delavcev. Bila je pa tam tudi velika množica teh delavcev črnilnega morja. Po več, po dveh, ali posamezno so sedeli pri mizah, nagosto razstavljenih. Ako so se ozrli na desno, so se potapljale njih oči, ki so gledale Skozi nastežaj odprta vrata, v dolgo perspektivo sivih dvoran, enoličnih in podobnih oni, v kateri so sami delali; ako so se ozrli na levo, se je njih motni pogled odbijal od še motnejšega stekla treh oken, ki so gledala na dvorišče brez solnca in nebeške modrine, obzidano z visokimi stenami, tlakovano z grapavim kamenjem, sredi z vodnjakom, obdanhn s kupom smeti in s skladovnicami razseka-nega .začrnelega lesa okroginokrog. Ako i bi se prenesli na platno s to okolico tudH obrazi in postave vseh teh ljudi, bi ne bila to več slika samo žanrova, ampak tudi psihologiona študija ... da, ne preklicem te besede ... to bi bila ipsihologična Študija. V teh vsakdanijih, suhih, večinoma s slabo obleko pokritih telesih, ki so zrla z motnimi očmi, v teh bledih obrazih, v teh sklonjenih hrbtih, v teh velih ustih, ki so skrivoma zdehala — so životarile duše, izmed katerih Je imela vsaka svojo zgodovino storominih nad in težkih bojev, drob- I 12. oktobra 1912. sPuljski občinski proračun 1912=1913. Proračun za 1912/13 je sestavljen in I se predloži občinskemu sosvetu v posve- I tovanje. finančni položaj mesta Puijskega I ni sijajen seveda. Kdor pa gre par ur po I mestu, se kmalu prepriča na svoje oči, kaj I in kje povsodi manjka. Tako pač, kakor I po UTUgih mestih, ki so v italijanski upra- I vi, n. pr. v Rovinju, zlasti pa pri nas v I Oorici.. I Ni dvoma, da večji del zanikernosti j in pomanjkljivosti v Puljskem mestu gre I na račun lahkomiselnih volilcev, ki so I zaupali upravo za celo monarhijo tako va- j žnega mesta ljudem, ki so se razkrili za E najslabše administratorje, za sleparje in I goljufe. I Sokrivi so pa tudi oni državni faktor- I ji, ki so toliko let tako skrbno negovali I Ualijanstvo v Primorju ter prepuščali I P ulj njega usodi, se n i s o b r i g a 1 i za 1 nobeno kontrolo, dokler se ni I dvignila vojaška oblast in rekla: tako, kot doslej, ne sme biti več v tako važni av- I atrijski luki. Počilo je m na dau so prišle I nečedne reči. Sedaj jih treba odpraviti in j spraviti v red občinsko upravo ter regu- I hrati finance. j a Umevno, da radi razmer, ki so vla- I dale v Puljskj občini, in radi posledic teh i razmer ne more biti drugače nego tako, I da skončuje obravnavani proračun s pre- | cej velikim primanjkljajem, ako- I prav se je štedilo pri sestavi proračuna, j Treba bo kritja, ali »Polaer Tagblatt« me- I ni, da za sedaj ni misliti na kako pomoč I od strani države, marveč da se bo moralo I dobiti kritje primanljkljaja iz dohodkov I mesta samega. j Dohodki so proračunjeni: 65% dokJa- j de na direktne davke, 264.000 K? 160% doklade na-indirelctne davke, 320.000 K, najemninski vinar za velika stanovanja I 5%, za mala 3, 170.000 K, vinski davek: I 6 v za liter, 150.000 K, davek na pivo, 3. j 40 K per hI, 160.000 K, žganje I. vrste J ¦22%, druge 20%, 225.000 K, tržne pri- I nih tolažb in velikanskega dolgočasja, pogostih solza, nadležne oede in redkih nasmehov. Toda kdo razum peščice delavnih raziskovalcev in pedantov bi se hotel ozreti na drobnega, plazečega se črvička? Gotovo strokrat bolj veselo in zabavnejše je slediti s pogledom orlu, ki leti proti nebu — ali iz daljave seveda — gledati, kako se dih vetra igra z valovi levove grive. Naša pozornost se »navadno instinktivno o-brača k vladarjem vsakojakih kraljestev prirode, k valovečim gubaim kraljevskih plaščev, k svetlikajočemu se jeklu oklepa ali vsaj1 k brezmadežnemu, belemu, bati-stovemu robcu, ki gleda iz brezmadežnega fraka. Po svojem značaju ne spadam v ono večino smrtnikov, ki irna dopadajenje nad opazovanjem vsa'ke gube atlasove obleke, vsake kretnje, vsakega vzdiha, in odkrito priznam, da sem dobrih deset let v skrbi za vsakdanje in najvsakdanjejše zadeve, danzadnem sedel v glavni pisarni našega mesta, da nisem poznal od 'blizu nobenega Izmed onih, ki. so tam bili in ki so tam delali, in da n'isem iskal priložnosti, da bi se s kom. izmed njih bližje seznanil razun z onirni, s katerimi sem imel najpotrebnejše stike. Tako tudi Joahimna Činfslcega nisem nele poznal, anupalk si tudi nisem ogledal stojbine 42.000 K, klavnica 26.000 K, razni mali prejemki 200.000 K —' skupaj 1,457.158 K. T roški, pa so preračun jen j, irs , > a redni in izredni, na 1,706.890 t in 123.110 K. Torej troški skupno 1,830.000 K, dohodki pa 1,457.158 K; da prlmajiikliaja 380.000 K. Pokriti ta primanjkljaj, to so zapuščinske dobrote italijanske klike, ki je toliko časa gospodovala v Puilju. Toliko za letos. Posledice lepega italijanskega gospodarstva pa se bodo vlekle še leto* za letom in težko jih bo občutilo meščanstvo. Ko pišemo o Pulju, se vselej spomnimo Gorice, kjer tudi vidimo; če naredimo le par korakov po mestu, kaj in kje manjka, kjer tudi trpimo pod težkimi doklada-mi in nam obetajo še nove, kjer je neznosna draginja in kjer vlada brezvestna klika meščanstvu v neizmerno gorje. Ali v Pulj je že prisijal dan, ko se je začelo zravnavati mestne "finance, v Gorici je še vse pri starem. Kdaj le pridemo do tega. da se pretresejo mestne goriške Bilance na tak način, da krene mesto na pot, ki pelje k razbremenjenju meščanstva?! j Pogozdovanje Krasa. j Dobili smo XXiVHI. poročilo o delo- i vanju komisije za 'pogozdovanje 'Krasa* v 1 naši deželi za leto 1911. I Iz tega poročila posnemamo: ! I. Pogozdovanje. j V letu 1911. se je'pogozdovalo največ spomladi. Manjka pa delavcev, zlasti v Sežanskem političnem okraju. Jeseni se < je le kaj popravilo' ter kaj' malega nase-jalo. j Novo pogozdovanje obsega skupne vršine 130.35 ha; od tega se je nasadilo na 127.95 ha, nasejalo na 2.40 h; število '^ \. rastlin znaša 1,160.100. njegove glave, sklonjene nad kupom papirja, pokrite z gostimi, dolgimi . lasmi, v katerih črnini se Se svetila cela proga sivih las. Gostota in dolžina teh las, posebr no pa črnina, ki, je bila pretkana s nitkami in je bodla v oči, so bili edii nanji znaki, ki so delali to glavo po* < nejso od množice ostalih glav. Njegovo rumenkasto. Čelo, bledo, z nekoliko povprečnimi ubarai upala in skrbno obrita lica. ¦ ¦ ustnice s podotžnfrni kotički smk opp&ii šele tedaj, ko se je z boječo kretnjo dvignil s stola, na katerem ie navadno sedel in rekel z ravno tako boječim glasom: »Ako želite, ako dovolite. \m bi lahko prepisoval!« ,. • . . , To je bil odgovor na vp i ¦ i sem ga stavil predstojn ¦ ne, če ne bi hotel kdo izmed kanceiistov, ..njeinu podrejenih, meni prep'. lec, ki mi je doslej sluz! nejše delo in mu ni biio trel vega sredstva za zaslužek. i ¦¦ bilo dovolj glasno, da so & ljudje, ki so sedeli za mizami. ¦ Ncbeuen izmed n«h ni divgn;i gt.-ve, nihče se ni i>rig:ul za mci p-viv. Morda ?/« nnei; v.si >.c «p*evcč c^a mf-rda so bm l(> ni ali pa premo ¦ ; ' sprej.eti nase nove'dolžnosti. Nasadi se delijo po okrajih občine . parjjele. vtbTk* Gorica 12 37 ' 276.200 Gradišče . ^mm i. 30.000 Tržič 5 ;i*\V* 4> 81,700 Sežana 15 *.62 772.000 TiK2i šele nasadilo nanovo UoO.100 stebelc« Poleg tega je biki vselanega semena 4 kile in pol. ' • Za popravke se je porabilo: • obline pasccJe stebelca Gorica 2- 174 (JOS.OOO; 'Gradišče ^ 4 79 47,000 Tržič' ' J" jT39 217.000 .¦6 374.000 skiipricr L4467/00 šte&lc. Razim lega je , j n državne , 68.000 ste- belc.. Sfouprio je *Mk> -nasajenih -za L 19J1. ;... soo »bele. prevladu- ir-jo "ijcSovci, inaio število je listavcev. t» j,:, 4000 akaci:. Najbolje le 7astopan bcr. i jčič m mecesnov, i :!k; teh slednjih ie 500 •gozdovanje so znašali za l 1911 kakor sledi: a), novi nasadi: ¦ .... «R2213'30 Grad »kraj . . » 195*05 Trži ,..... » 640*60 - Sež aj . . . . » 5667*29 *S*3 Skupno. . . K 8716*34 ' "T'jtl ki so stali po okrajih: »<&V Otorfca ...... K 7681'14 rf*f^ .....» 405'— JzJJJJJ Tržič.......» 2104*46 ZZ3 Sežana......V 383773 Skupno . . K 14028*33 c) Na vseh privatnih posestvih sežanskega okrafa in deloma tudi drugih okrajev je dala kopati pogozdoval-m komisija luknje za stebelca deloma popolnoma deloma polovično na svoje stroške, kar je znašalo 4655 K 52 v. Razum tega je imela komisiia še pomo drugih stroškov. Vsi strogi . o vnašali 29.030 K 90 v in s ¦ -.*-le: t/$ T;orvi ttas.nU in ^me ; . R 8716'34 popravki in seme . . » 14028'33 naprava lukenj . . . i» 4655'52 prevažanje stebelc . y> 375*74 nakup semena . . , » 251*01 izboljšanje nasadov . » 803'94 zatiranje golazni . . » 66*80 naprava poti . . . .. » 128'— razno...... » 5'02 Skupaj. . . K29030'90 K temu pride še 310 K, katere je dala itnhn osebam kot podporo pri zatiranju golazni -in škodljiver ga mrčesa. (PrMeše.) mM si Mohorja. - Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravaakar ;pričda razpoSiat^t^bene knjige ia leto 1912, Gs;ij*.m udje prejmejo letos »lečkiji kajiževjM dar: 1» Z-gthdbe sv, pisma, 16 avezek (i .;. |y 2. Kofodar za leto 1913. ??, Balade in. romance. i je iz misijonskih de; 2 ©z-ek. 5. Slovenske Večernice, 66 zvezek. kega naroda, 2. ¦ Kdor je riopJačaJ 60 vin za broš., ozi-. izan izvod, prejme kot " ;2o: * Razne povesti. Kdor je plačal 80 vin. za vezan izvod: z rdečo Obrezo, oziroma 1 K 30 vin. za -*eean izvod L zlato obrezo, prejm*. kot njigo: Eva.1 i a zakladnica. Družba se bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro. Rčd za letošnjo razpošiljatev je sledeči: 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Lavantinska škofija. 5. Ljubljanska škofija, 6. Goriška nadškofija. . 7. Tržaško-koprska škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v isti dekaniji ali županiji, v kateri se je vpisal. •Na poznejše izpremembe stanovali-šča se pri tolikem 'številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj pošljejo po prejemu »aviza« takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem čč. g gjpoverjenikom, ki prejr mejo po železnici več zabojev, vljudno naznanjamo, da se nahaja zapisnik udov vedno v .zaboju z najnižjo številko. . . Vsakemu zaboju so tudi priložene vpisovakie pole in potrdilni listi za prihodnje leto. i' Stroške, katere so imeli .čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepo-trebnega prostora. Družba sv. Mohorja v Celovcu. ¦" ¦ bi imeli mnogo vese- " " . '- mi je šepetal . >, rdeče Brneče z ¦ - ; i - ki se le sam * - vrno najpozneje in odnajaii naipreje in svoj pod-. ¦ siti z neštevil-•rio;mjiožloo fcrSasUb' črt. v©Bce doJžrne. Hotel sem ie iti s svorlm vprašai^em-v drugo pisarno, ko sem zaslišal iz uvelih -"' ust fcssceltsia že omenjene besed*. •¦ . »'Ba, da^ isStko se nme&&te m Člnf. sfcega!« le vz,k!ikffil predstojnik pisarne, .. »o« |e nalbollši tepopisee m pravaipisec ¦našeg«-} urada« delaven fcikor vol, točen kakor ara! Toda vrag me vzemi če vera, '-. ^t&& bo zmogel še to iwvo delo. Zadto-stitje, 5e -povem, da mi je prMeljen v pomoč, razun tega prepisale že dolgo časa - $vmm ali tre?« Talim tovarišem. Ako M Ml na" -tvolem mestu* CMski, aik^r, ne bi vzel toliko dela na svoja pleča; seveda, zaslužek diši, posebno če kdo rad' nosi v menfefoico dvakrat ali feiterat na leto kupone, da si potem nakupi nove papirje.« , ;.3(o je pnmoMk wM& to &vmtk se je smejal in mi je zacepetal na uho: »Skopuh, kakršnih je malo! kapiw mm Prav! Krez, vma' wč«is,« Vojna na Balkanu. . Črnagora. Nekaj črtic iz zgodovine: Črnagora je bila šele leta 1530. pride-Ijena Sandžaku. Od turške nadoblasti jo je osvobodil vladika Danilo Petrovič Njeguš, ki je prevzel 16. aprila leta 1696. vlado .... .... - Leta 1907. se ie zvezal % Rusijo ia z -Benečani. Leta 1767. je nastal v črniffori boj, !kt-r se je tam pojavil t. zv* Štepan Mali, ki se je izdal za čara Petra (1 - ¦- -. iztorno to ! ¦ r» 'sjorO' proti lue in Bosne— let ;"* bil v neki ustali amorjeu. Na poziv Jožefa 11. hi Katarine ruske so Crr.o^rci zepet prijeli za orožje leta 1/bS. in so se tri leta > 000 Turkom. Nato '.,.,. i -vi. Leta 1812. je 'fvitr L Petrovič osvoji Boko Kotorsko. i 'od i etri n; II. Petrovičem je od leta ld te dobe so evropske velesile določile Črni gori sedanjo mejo. Dne 12. oktobra 1860. je bil ubit knez Nikoia m z? njbn je zavladal sedanji kralj Nikcda I. Petrovič. Pod njim so se iboji s Turki ponovili. Leta 1862. so Turki prestopili mejo, pregnali so Črnogorce k.zasedli Cetinje. Po dogovoru leta 1864. so bile meje Črnegore znova določene. Leta 1876., ko se je pripravljala splošna vstaja na Balkanu, so Črnogorci prvi začeli vojno. Knez Nikita je šel s 15.000 junaki proti Novosinji: moral se je sicer umakniti, toda 28. avgusta je zadal hud poraz Muktar paši pri Volčjem dolu. Dne 21. oktobra si je knez z vojsko osvojil Medun. Na to je posredovala Rusija, da je prišlo do miru. Leta 1877. so velesile zahtevale razširjenje Črnegore — Turčija pa tega ni dovolila — zato je nastala nova vojna. Sulejman paša je na severu vdrl v Črnogoro, toda v Dolgem Klancu je bil po 9 dnevnem boju popolnoma premagan. Kraj Nikoia je torej navajen bojev s Turki. Zato se ni čuditi, da je tudi sedaj tako pogumno napovedal vojno in da se Črnogorci tako hrabro borijo. Bulgarija. Bulgari so tatarskega pokolenja. Iz Azije so se napotili na južno Rusko in leta 675. so prestopili Donavo. V deželi, ki se danes imenuje po njih, so podjarmili sedem slovanskih narodov in ustanovili znatno državo. Kmalu so se turški prema-' gaici popolnoma pomešali s prvotnimi na-'sehnki Slovani in pozabili svoj jezik; od tega časa so Builgari največje slovansko pleme na balkanskem polotoku. Leta 1393. so Turki uničili starodavno buigarsko državo, razdrli glavno mesto Tirnovo in odpeljali najuglednejše Bulga-re s seboj. Od tega leta je bila Bulgarska kot država in kot narodna skupina, skoraj 400 let mrtva, brez pomena. Šele v 19. stoletju so se pričeli Bulgari zopet zavedati svojega narodnega bivstva. ; Njihov prvi boj je veljal osvobojenju cerkve in res je morala porta leta 1870. priznati samostojnega poglavarja bulgarski duhovščini. Osnovali so na to zaroto na najširši podlagi in ko so leta 1875 krščanski Bošnjaki prijeli za orožje, so tudi Bulgari menili, da je prišla njihova ura. V maju prihodnjega leta je prišlo do splošnega upora. Turki so. 60 krajev uničili in nad deset tisoč ljudi pomorili. Te strahote turških bašibozukov so imele za posledico, da je Pogledal sem s posebnim' zanimanjem na človeka, ki mi je bil tako predstavljen. Eno roko je imel oprto na mizo, v drugi je držal pero, do polovice črno od črnila; stal je upognjen in je boječe čakal. Nihče na svetu ne bi mogel biti manj podoben kapitalistu in Krezu. Ravno nad mestom, kjer je navadno sedel, se je vzpenjala ena - ' - . vitejših rok-na^ $«&.» nega morskega pajka. Lahko bi se lel da se je ta krempelj že davno za-" • in izsesal iz njega vso ivljenja, vso mladost, možko zdravje; tako medla> tako mršava je bila .njegova pos* -a pod sivo suknjo, ta-skoro prozorne so bile njegove roke, tako brez kr vi in življenja je barv, -jegovega obličja. — Poleg sledov dda Li muke, težke iudoJge kakor izraz glo-i smrti ~ Izpod - » >rvi so begale upadle -.«' oo mojem obrazu; v globini Črnih o- ' ¦" ' - ¦ Kal pod tiho po- •vrlino celega obh-Čja enoličen: itoda živ svit. Ali fe b?-i to ogcij) strastne pcihlej>no-s-ti, ki je mi ta način podžigal utrujeni punčici in razsvetljeval mrtve obrise kan-celista, Kreza imenovanega? Zdelo se mi je, da to ni tako, da je bilo v oni lučici, ki je migljala v očesu kakor trepetajoča zvezdica, ki sveti sredi oblačnega neba in tudi v ceft postavi, ki je izgledala asketično, da je bilo tam več hrepenenja kakor strasti. Nisem se mogel' motiti. Videlo se je, da je čakal na moj odgovor z živim nemirom, da je srčno hrepenel, da bi sklenila med seboj pogodbo, ki bi mu zagotovila stalen in precejšen dohodek. Ta človek je bil očividno željen denarja, toda čemu? v kak namen? Najbrže ima z rodbino velike skrbi, semi pomislil in sem mu s kratkimi besedami razložil vrsto, množino in pogoje dela, za katero je šlo. Spoznal se je v stvari teme-lito, bil je zadovoljen z vsem in je s počasnim prikimavanjem z glavo dal na znanje, da razume moje zahteve in da iz njimi so- posegda Rusija vmes In tako 'ie prišlo leta . - .rške vojne. 3. marca 1878, Je bil sklenjen mir pri ¦ - . ¦ ¦ mirom je bila ugofcov-lieiui veiikvi k.neževte*. bi?lg4rska s tur-Sko nadoblastjo. Prvi bolgarski knez ie postal princ Aleksander Battenberški. Novi knez se je otresal najprej prijateljstva Rusov in izločil njih upiiv v deželi. S tem- koraikoin si je nakopal besno sovraštvo peterburške vlade in njenih bolgarskih prijateljev. Leta 1885. je izbruhnil v Vzhodni Rumeliji upor, turškega guvernerja so vjeli in razglasili so, da se priklopi Vzhod. Rumelija Bulgarski. 21, septembra 1885 je prišel knez A-lesander v Plodiv in s tem svečano priznal združitev Rumelije z Buigarsko. Srbija je zavistno gledala na rastočo moč Bulgarske, napovedala ji je vojno. 19. novembra 1885 je knez Aleksander premagal Srbe pn Slivn udri ibrjo, dokler ga ni ustavil: 1] '¦ ' je spodri- nila kneza Alek n »povedati se je moral kneštvu in zapi; . . -io. Stam-bulov, ministerski predsednik, je pripravil pot novemu knezu, ki.je bil izvoljen v sobranju leta 1887., Ferdinandu Kobur-škemu. Srbski listi. »S a m o up r a v a« piše: Sedaj se v Turčiji razdaje državno orožje in muni-cija vsem muslimanom brez ozira na to, ali so vojaški obvezanci ali ne; razdaje se orožje posebno razbojnikom in ziikovcem. Ta poteza še podvoji moč balikansklh krščanskih držav in njihove narode še okrepi v odločbi, da pod ceno svoje in vseh žrtev rešijo svoje brate iz rok zlikovcev, katere Turčija oborožuje proti njim z državnim orožjem. »P r a v d a« pravi: Mi Srbi, kakor tudi ostali balkanski narodi smo si svesti težkoč vojne in znamo turško junaštvo prav ceniti, ali uvedeni smo istotako, da navdušenje, morala in število krščanskih vojakov stori, da križ izimaga nad polu-mescem. »Mali Z u t n a 1« pravi: Turška se je preživela in je nesposobna, da se reformira. Evropa je sebična in brezobzirna, ona noče vedeti za pravdo našo in trpljenje naših bratov, potomci Karagjorja in Miloša pa bodo umeli, pogoditi pravo pot. »Politika« pravi: Balkanski narodi so čakali dosti časa na Turčijo in Evropo, njihovi bratje so vzdiihnili pod turškim tiranom. Od velevlasti ni 'ničesar več pričakovati. Balkansko vprašamje morajo balkanski narodi sami rešiti. »Svet«: Vojtna je neizogibna, pa naj skonča, kakor hoče, mora se izvršiti. Bolje Je neuspela vojna nego kukavično zavlačevanje. ¦" »Pijemont«: Evropa danes ni zmožna preprečiti proces, ki ga je izzvala logika zgodovine in sila prirodnih zakonov. Ker je tako, je potreba da se balkanske države požurijo bolnega moža položiti kar najhitreje v krsto ... Srbski patriotizem. Belgradska »Tribuna« poroča: Vredno je zabeležiti, da je cela rodbina Jase Prodanoviča, bivšega ministra, angažo-vana, da služi domovini. Dva starejša sina Prodanoviča sta odšla na vojno, najmlajši v četnike, gospa in hči sta odšli za po-strežnice ranjemcem, Jasa. Prodanovič sam pa se je javil kot navaden vojak, ker je bil v času kralja Aleksandra degradiran iz oficirja v prostaka. PO razgovoru se }e neokretno prikto-' n loh delajo to ljudje, ki so boječi in ki se skrbno ozirajo na dfuzalbn? ugled; na to ie sedel na svoj stari stol in iti svoje kance-lijsko delo, ki ga je za hip prenehal. (Paije prih.) Dalje v prilogi. Moll-ov Seidliti-prašek je r.& na Želodca trpeSe neprenosljivo stedstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra itionimi Čistil, kroglicami in gren&icaml. Cena orig. škailje K2— Ponarejanje se sodnijsko sasledoje. Mollo-vo Franc, žganje in sol L& ribanje tttota. — Bolečine oiajSnjoCe in okrepCojoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. OriK.BtefelenicaK 2*-, Na prodaj po vseh lekarnah [ in mirodilnioah. Glavna lekarna i, H0LL, c. in kr. dvorni salolnik, Dnn&j, TOohlaoben 9. Zaloga v Gorici v lekarni s A. člironooli, G, Cristofoletti. Priloga »Sode" M.117. z dne 12. oktobra 1912. J Okoli FodKorloe. ČrnogOi I ¦ ¦- 9. t. mu dopoldne iiapaula t n t i -k e utrdbe o it k r a j I ij o d g o r i e c. i\» šmiurnem iir-iitrij-sivem- 00*111 so rurki zoezan s hoima nani-jiiUe. -Črnogorci so nato navalili na uečio. H)poiuiie so liirki dooiii ojačenja. Vnel se je ijut m>j, katerega izid še ni znan. Kraterjev biroja: ®A zjui aj j . !^ I ^!1 !*i *^ i'iS™T najmlajši srn krairK^i^^k^kU- I?! , ^f?^^^'0 ^«7:600 K, onega mimsterstva, s katerimi se zahteva 41.6 milijonov za armado In 40 milljonov za vojno riiomaricoi — Treba iK>n,jv, i,irdeb. novih kdn, —-fcrva ped-bgn pom ¦ ¦ no izredno poti no za armado na kopnem, druga izreden kredit za mornarico. — I>a se izvede najnujnejši del zahtev, treba 125 itttlijbnov, ki se razdele na leta 1913—15;-Letošnjega t e r, i aip al i i p r v i t o p o v s k i s t r e 11 na tu r š k e u t r db e. V tem trenotku je vojaška godba v taborišču zasvirala črnogorsko narodno himno: »Onamo, onamo za brda onar« *Po 21 minutah so TUf^j v divjem begu zapustili utrdbe, katere so nato Črnogorci zmagoslavno zavreli. O-krog poldneva so črnogorski voji jeii prodirati proti Dečiču. Ob dveh popoldne so se izkrcale turške čete na bregu Skadr-skega jezera. Započela se je bitka, ki je trajala do večera. Popoldne je prišel k armadi kralj iNikoia s princem Mirkom ter na bregih Skadrskega jezera opazoval vojne operacije. Zvečer se je kralj vrnil v Podgorico, kjer je imel zvečer dolgo- | trajno posvetovanje s prestolonaslednikom Danilom, ki je imenovan za vrhovnega poveljnika črnogorske armade. Borbe pri Gusinju. Pri Gusinju se je pričela ljuta (borba med črnogorskimi in turškimi voji. C e t i n j e, 9. oktobra ob 10. zvečer: Črnogorci so prekoračili reko Vrnroš'0 ter v zmagovitem pohodu prodrli do Gusinja, Na potu so se jim pridružili vstaški Mali-s o r i, Tik pred Gusinjem so naleteli na odpor turških čet. Z a p o č e 1 a se je krvava bitka. Prodiranje Črnogorcev. Črnogorci zmagonosno prodiralo proti Skadru. O bojih pri iPodgorici in Desiču poročajo, da je trdnjava Desič padla v četrtek dopoldne. Kralju črnogorskemu so došle čestitke iz Rusije, Bulgarije in Sribije. Pod iDesičem je padlo 600 Turkov, 400 Črnogorcev. Boji so kruti. Iz Podgorice poročajo, -da so Črhto-gorcj zavzeli Tuzi. Boj 10. t. m. je trajal 15 ur. Matfs©tff se borijo »a ifcaill Črnogorcev. Črnogorski, v južni armadi so pol Martinovičem Bojano prekoračili In vzeli irdm T tboš. General Birkovič je zavzel kraje" feojkovac in Berane. — Črnogorci so zasedli tudi šipčanik in začeli, 'obstreljevati predmestje Skadra, Nikolac. Turška garnteija v Veliki se je udala. Hrabrim Črnogorcem želi vsakdo najlepše uspehe! Rusija mobilizira. Iz Ruske Poljske prihajajo vesti, da je mobilizirala Rusija donsike kozake ter jih odposlala skupaj .z onimi rezervisti, ki jih ie bila poklicala pod orožje pri takozva-ni poskusni mobilizaciji- s .posebnimi vlaki v Odeso. Oblast so ddbiie nalog, naj pripravijo čimprej mobilizacijo, ker namerava vojno ministrstvo tekom enega tedna poslati v ^usko-Paljsko 150 polkov. Z druge stftani se ta vest demontira. Končni arifemur. O vsebini note balkanskih držav ikot Ugovor na avštro-rusko demaršo se še | dpsedaj niso mogli zedin ; pa splo- šno, da odgovorijo do nedelje. ^Poučeni fe^gi velijo, da bo vselboval odigovoi" ža-^evo po a • ¦ ifivni samoupravi v vseh evropskih vi tih" ii njihovi koirtro-]' od strani velesil in balkanskih držav, f* zahteve bodo javili tudi Turčiji potom Posebne note, potem pa se ima podati ul-tfaiatum. na Ogrsko 15,142.000 K , Iziava »rola. Berchtolda. V seji ogrske delegacije je minister za zunanje zadeve grof Berichtold med drugim izjavil: !*$aši prizadevanja merijo vsa na ohranitev miru. Sicer pa se je monarhija sporazumno z ostalimi velevlastmi izjavila za status quo na Balkanu. Avstrija ne zasleduje na Balkanu nobene osvajalne politike. To pa ne pomeni, c|a nismo na dogodkih na Balkanu nič interesirani. Mi imamo ondi eksistenčne interese in smo odločeni jih, na; pride karkoli, varovati. V tržaškem mestnem svetu je sinoči svetnik Cerniutz iinterpeKral župana o razmerah v mestni ubožnici, kjer je neki starec izvršil samomor, ker ni mogel več prenašati mučenja od strani strežnikov. Podžupan dr. Richetti, ki je predsedoval, izroči interpelacijo županu. Dr. Puecher in dr. Vilfan sta zahtevala intervencije pri Lloydu glede iz arzenala odpuščenih delavcev. Izvolili so potem razne komisije*, v anagrafično in požarno komisijo ni izvoljen noben Slovenec in tudi neben socialist. Sprejel se je predlog, da se vzame pri splošnem penzijskem .zavodu posojilo 6 milijonov K proti 51/4% obrestim. Jttklc — obešen? — »Edinost« je dobila sinoči ob 11. iz Zagreba brzojavko, da bo'danes ob 4. >zj, obešen Jukič. Pravi, da je brzojavka iz zanesljivega vira, Štadlerjev »Hrvatski Dnevnik« v Sarajevu je znan posvoji mržnji do Srbov. V svoji fanatični zaslepljenosti piše gledč na dogodke na Balkanu proti Srbom'takole: Politične budalosti so to, da Srbija in Črnagora gresta v boj za osvobcdeiije kristjanov. V boj jih goni prevelik apetit za razširjenjem svojih mej in drugega nič. Katoliki se morejo najmanj veseliti srbskih uspehov na Bialkanu, ker je ka-t.o 1 i k o m ni n o g o b olje n a i m šele o- mogoči, da bomo prav presojali njegove misli o Slovenci. n ki je na BalkaBki ' ¦• ¦" ¦ . ¦ ' mu predavanju pravo ozadje. Ako je bilo jugoslovansko dobe novih odje | .ias bo si občinstvo po-Jfiirai-:., V-iM-* skrbeli, da^se list v vsa: i ¦ i In i in bomo nu- dili še več čtiva in prilog;' • Naš nadškof in knez proti lascivni modi. — H god. ¦ stna duhovščina v na - . čestitat mu. .Nadškof k * &¦• Inein govoru se izrekel proti Jascivni modi pri žen- skah, ki ie na škodo &rainej&ii:vv3a.ti in oi- m& mmmm ter se - vedno Jjojfc Sir-L ¦ Z&askam. v ta!% ie|d naj.-se.fle podeli ^., sbliajiir., «iko inib-vj&in k <*L"ijai-!rHi \i\iz\; lako je -/.e clrudil iwinaih S^cšku Nad* - rezervisti njejga .AAldora '.n-j p-jktaair. v vi.iaiko siuž-!H» a.u -'sC4ii. *•:...* v -K,:i;;a^ i«;l0, ;o nabira, —• ¦Lli^uip iijicanjfc ns4. le^eivistov, je vzročiJ*. nova bramlnid potuvva. Ne j • ¦ •¦».-. v .. ;oma! — V Št. Andrezu se je 41etna j Goni- čeva približata ognju, kjer je bila vrela vo,aa licsea-iciua ju jfji.govc zaročenko ier ju pripekat! V jiC-l.&.;•„ Zdj/UIC. Mliilil it) UUUltet, da SO ujen tistega waka Kos ¦ ¦ Kaire, ki je prooajai v Gorici nekaj časa svoj go,. potem pa izvršil vec golji I .¦ ¦ nii.An v uorici na sodmji se , prepričali, da slepar I tirala. V prisilno delavnico v Ljubljano so odpeljan pisarja Artura Ohiadeza iiz Gorice. • ' "; ': Dezerter. — Finančni straži v Podr vršci v Italiji se je predstavil vojak tukajšnjega 47. p !:i je po-vediti, d j. Je d&zei tiral, ker je diiciplina pn regimentu prehuda. Binginlo mesa je Ližv prenašat., ako ^ospodiHia priieih iz Miig&IJ^\ ih bxi< po 5 \ju. go\ej.> j'-!ii»>, Kaiero pctre&uje za pr.piavo dušnih ^uli, omak, pri-kuh, raijoat iiu. Kskor znano, narejene io ie kocki iz ]iatj»lj>ega mesnega c-k3trai.i in vsebujejo v.se dodatke ridi-ivu;- goveje juhe. Ne samo izvrstna kakovost — ki stoji itak vsakega dv;, i in več obenem in v enaki men, Je v^rok spluiine priijublie-ntosti^olijisfc kavne primesi tudi dejstvo, da -je ta -ic^nu -pridaiek p-.;:';r^ doi*učc-blago. Kolinska tovan _ ¦ - p<. b-#n oližali svojemu 'ideam: S0Sik\ ssmc^i^uoMŽi. Slovenske_go-SiK^iinjc. k; morua fe nibe o4;cin,ai;;t Koiiuske kavne r^imesu iid\ odhze svoje , gotovo -neufcmeiiepe pomisleke ,in naj vstopi«.: v kT-»A (jjenih odiortialk, zlagoiov-J-jenc \a ialfko, cla bodo dobJc rc> l^rsi-n-o-bhgo, i icr, py da bodo /. nakn.pov^j-jem uo:i;:iče Komiske kavne primesi yo& pirale domačo industrijo in trgovi.no, bodo obenem vr dOJŽUf.Si. 0.dprtf leftanii. — Jutri popoludne i>*jstc .odprr-i v Gorici-lekarni črfetoloklti-Ki'.r:MT. V teh Jvolj' ]eian-iwh to iu*ii iwv n.-ičiii. 'Ji&bii v času od ,M d-j 20, t ui. l^Lstn^. preflulstviat ¦ V ¦ K.: .Stemj od- Bn t lača politika ..... Pomično «truS*vo »Edinost« v I"«*** bo žhielo jutri v »Mar. domu« svoj redni občni -zbor. Pctir&t v Gorici. — >Corriere Agri-coIih ¦febJekne navadno vsairiferat, ko izide, fca-k-o *'ku«šimH. Tako je rekel tudi, da LaSiov v Oorfci ne bo Iwnec, raaven rejo v zemljo. ->Gif ric-e,- ii**h. kdo ve kako fino se le odrejal, -ker ;e napovedal potres, ki nai pa je v zmoti. rnii povurno za dane* to, on je & bil ve!> potres v Oorid, ki "«e p>ž.i Labov kar tri tisoče. fPn r-r.d^ktin štetju sob«i! iragistia-sovalci ponašali v laško m alcev preveč. Prišel pa je re^ijs'-! petre* !n stresel ie i/. laške mcl-he 3000 prebivalcev, upisanfti za Lafie, ki m m«. La*ii, Tako le potr« pobral kar 3000 -Lahov-/, Če pridi; se kak tak potre*. koDo rh se >,tane? ..,_ "_ Poročilo o pogozdovanju Krasa v r -ičlni! Z glavarstva smo dobil j poročita o pogozdovanju Kr»*a ti/ katerega prbb-- ,, . .. ijeno v nemškem . . , ¦ -i.; so se taka po- ročila dosedaj po nemško, .zato se se-po nemško. Ali to ni pi di * • samo nemška poro-. o. da se izdajajo tudi slovenska, saj gre za slovenski Kras in slovenske interesente! "Pričakujemo torej, da g, predsednik tzposluje za prihodnje tudi slovensko poročilo! Izgnan iz Aivstriie. '— Evgen Ffare-. (utžbenec pri dr. Baderju v Gorici, je italijanski podanik. (Proti izgonu iz Avstrije se je pritožil na naniestništvo, ta* je pa izgon potrdilo. Ali le na Kranjskem še kak Slovenec? V »Miru« čittamo: »Parkrat sem dobil zadnji čas razglednice z Brezja. Na vsaki pa se na pečatu lesketa na prvem mestu prelepo ime: »Bresiadh«. A ne sliši se nič, da bi se kdo oglasil proti temu. Kak krik pa zaženo Nemci, če vidijo kje slovenski napis, ime, ki je tisočletja, ali vsaj stoletja staro. Torej je vendarle res, kar mi je rekel pred nedavnim neki Nemec: »Slovenec je suženj m ostane suženj!« In tako je na Gorišikem s poštnimi pečati? Tako slabo kakor na Kranjskem. Narodna obramba. Cvetlični dan v Št. Andrežu priredi Ciril-Metodova podružnica jutri dne 13. t. m. »Siidmarka«. — iPosebno pažnjo posveča ^S* ¦ ¦ - " ljudskim; knjižnicam. Lani j« potrosila za 'ljudske ¦ . ¦¦ - »15 L'000 K; sedaj ima knjižnic 270 s 160.065 zvezki. Obiskovalcev knjižnic je bilo tem 27.759; zvezkov izposojenih 235.964. — »Siidmarka« je imela lani 3 potovalne učitelje. Ti so jo stali 28000 K. Imeli so 435 sestankov, osnovali so 140 podružnic in pridobili 4111 članov. Prosveta. Zveza dramatlčnli društev. C. kr. ¦ ekia vlada je z razpisom z dne 5. t. m. dovolila ustanovitev Zveze .dožem v Ljublija-vseh na :em in Pridem v Gradcu, na Dunaju k v Prag dbsto. »h dram; ličnih in pa - - - . - - . ki poleg svoje- »am ¦ jnatlko. K Zvezi ¦ ¦ > . • dopuščeno iruštvo imenova-i tn ! j teli društev so ¦'-¦¦¦¦ sameznški, ki ni- so frani nobenega društva, .ne morejo biti čiani ZvL.:?e. Zve^a bo .prirejala poučna pi ed&vanja k vseh si rok dramatike, predstave, velike slavnosn, sestat»fce, izlete iti v lete, koncerte, poučne tečaj«: za režiser-. Je, *Lzpi.>ov,Ua bo nagrade za izvirne igre »i prevode, fedajate .Talijo (repertoar), gledališki Ifet m &ru&& tiskovine. Prijave društev, v Zve®> sprejema Pran Govefcar, pisatelj v Ljubljani. Ustanovili občni zbor Zveze dramatičnih društev bo dne 27. t. m, ob 10. dopoldne v Ljubgani m sicer v tiaro&ii- re- stavracij! *Zlatorog> Lrr, Krapeš) v Go-sposki ulici, Eventualne predloge za ta ob6ni zbor sprejema i* 5. načelnik anprav-ljamega odbora, Fran Govekar, v Ljubljani. Udeleženci se bodo mogli istega dne . em dežel- nem gledališču. Vse informacije glede Zveze in občnega zbora daje gg. Fr. Go-vekar v Ljubljani. Matici . : • .. ojimp. n. gg. po. . mi bi ¦. om In drugim.,— M::-tičine knjige za 1912. leto so že. deloma tiskane,-deloma gre njihov tisk h koncu, "a članov se je priglasilo dozdaj nenavadno malo. Zato prosi Matica vse tiste mnogoštevilne gg. poverjenike, ki še do zdaj niso pobrali in poslali udnine za tekoče leto, naj to nemudoma store. Enako prosi vse p. n. gg. prejšnje člane, ki ji posojajo udnino direktno, naj se je kmalu spomnijo. Vabi pa tudi vse tiste, ki še niso njeni udje, naj pristopijo v krog njenih članov. Udniira znaša letno za Slovence K Hrvate 3 K. Plačuje se naprej. Knjia i i bo ztost*. kar se letrije, za I.' 1912 jako bogat. Književnost. Izprehod v Belo Krajino. — Janeza Trdine Zbrani Spisi X. knjiga. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Str. 462. Cena foroš. 5 K, eleg. vez. 6f20. — Zopet krasna knjiga iz bogate Schwentnerjeve .zalo-žarne. Trdina nas Vabi v Belo Krajino ter kaže mišljenje in čustvovanje naroda v tako pristni obliki, da človek »kar ne- rhore odložiti knjige iz rok. Kakor se je.pisatelj sam vračal »okrepčan, vesel in zadovoljen nazaj v otožno središče dolenjske birokracije in revščine«, tako se godi čita-telju, ko odloži knjigo iz rok in gre po svoj* poslih. Prepuščamo vredno oceno spretnej-šemu peresu, mi pa knjigo svojim čitate-ijem le toplo priporočamo. — Cena bi se zdela komu visoka. Ali knjiiga je obširna in tudi tiskarski res lepo dovršena. Lahko rečemo, da podobne »knjige danes nit?-v nemški niti francoski literaturi niso, cenejše. Knjiga je na razpolago v knjigarni A. Gabršček v Trgovskem Domu. DOPISI. Iz kanalskega okraja. Anhovo: Imamo občinsko zemljišče, katero smo si razdelili primerno medsebojno. Vknjižba se pa do sedaj ni še izvršila, kljubu temu, .da se vleče vsa ta zadeva kakor kača že desetletja. Kje leži vendar vsa ta zadeva zaprašena? Želimo in zahtevamo, da se nam vročijo v kratkem času sklepi glede vknjižbe. Kje je naše skrbno županstvo, to bi bila njegova sveta dolžnost!! Drugače napnemo .druge strune. — Občiuarji. Sokolski vestnik. Sokol v Št Andrežu vabi k društveni zabavi in k društvenemu plesu, ki se vrši v Št. Andrežu v nedeljo 13. oktobra 1912 v dvorani g. P. Lutman-a. Pri plesu sodeluje orkester c. kr. 47. pešpolka grof Bedk iz Gorice. Pričetek ob 4. uri popoldan, konec ob polnoči. Vstopnina za^ ves čas k plesu in v dvorano za gospod- . za gospe in gospodičnfc 20 vin. Na Telovadno društvo »Sokol« v Št. Andrežu. .'!,". Gospodarske vesti. Za regulacijo Soče in njenih pritokov. Pod . .....:st. princa VlO;»r"!v*:KJ -VC > v ;^i:it'-\ !--»L»>...i»---ll'J nU'1- na komisija za regulacijo Soče in njenih pritokov, Seje so se vdeležili zastopniki poljedelskega ministrstva, ministrstva za javna dela, trgovskega ministrstva, goriškega deželnega zbora in prizadetih državnih poslancev. • Danes in jutri potuje 'komisija ob rekah, ki pridejo v ^>oštev za prvo delavno perijodo, nakar se bodo posvetovanja nadaljevala prihodnji pondeljek. Treski so proračunjeni na 11 milijonov kron, ki so razdeljeni na 15 let. V prihodni gradbeni perijodi se potroši približno 400.000 kron. Gospodarski položaj v balkanskih državah. — »Handelsmuseum« na Dunaju poroča: V Bulgariji je kupčija popolnoma ustavljena, kajti vse je pod orožjem; banke so m • i vSe delo; moratorij je določen nit 3 mesece; Narodna bulgarska banka je pripravljena pomagati trgovcem, ko skonča vojna, in v ta namen najame posojilo. — V Turčiji je situacija nespremenjena, pa tudi tam bo č;m ri-iStk in šipon ie sitibo zo-rita. Mošt ima 12 do 18 stopinj sladkorja. Plačuje se mošt, ki ima 13—14 stopinj sladkorja do 16 v, nad stopnjo za 1 liter, za onega pa, ki ima več kot 14 stopinj, pa se plačuje razmeroma več. Za sortirana vina od silvanca, burgundca in traminca se obljubnje celo po 70—SO v liter. — V Št. Jakobu v Slov. goricah prodajajo mošt v naprej po 40—56 v liter., Vinska kupčija v Brdih je živahna. Letina je še precej dobra. Žito se je zadnje dni vsled vojne na Balkanu precej podražilo. Cena ovsu je poskočila za 86 v pri 100 kg. Pšenica in rž se je podražila za 58 v. Tudi krompir se je podražil na vseh avstrijskih trgih za 40 v pri 100 kg. Na velikih živinskih sejmih se vzdiguje tudi cena živini. - . ' Vrtnarska šola. Kdor bi bil voljan sodelovati za ustanovo, »Vrtnarske šole«, na' se blagovoli priglasiti na naslov: »Goiko-va Vrtnarska 'šola v Kranju«. Graškl jesenski selem (Herbstmesse) je obiskalo 350.000 oseb. Po Vipavski železnici se je peljalo ¦meseca julija 11300 oseb, blaga 5600 kviin-talov; inkaso je znašali7.300 K; od 1. jan. do konca julija 113.700 K. Goriški tramvaj. — !Po goriškem tramvaju se je peljalo meseca julija 108.500 oseb; inkaso je znašal 12.635 K; od 1. jan. do konca julija 84.207 K (od lani za 5574 več.) Razne vesti. Samomor kontreadmirala v Pulju. — V četrtek se je kontreadlmiral Emil Fath ustrelil z revolverjem. Imena novih ladji v naši mornarici. — Tretji »dreadnougiit« bo nosil ime »Princ Evgen«; tri nove križarke: Sai-da, Helgoland,'Novara, med 6 torpedov-kam: so tudi imena: Tatra, Lika, Triglav. Dalje na peti strani. Anton Fofatziy v Gorici naslednik Jos. Terpln. a» aredi a«At«lj» ?. , TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Ntjoeaeje kipivtiiže ilribe;'ikeg« d drabieg« blag« ter tkaili, preje !¦ oltlj. POTREBŠČINE ia piiarnioe, fcaJilcg In popotnike NajboljSe sivanke za Šivalne itroje. POTREBŠČINE ga Arojaii in ievl/at/e. Svetlnjlee. — t0žn! venci. — M»Sn< knjliiee. tišna obuvala za vsa letne $m Semena za zalagava, trave in detelja. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroBnjarje, prodajalce po sejmih in trgih _______ ter nadejali. * 35-8 Sedlarska delavnica Ivan Krauos-Gorica na KornnSt II. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, j kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, .stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Pere* 1 TCSSrc-aartETil ttila od najpriprostejših do 30 kron. — Za običajno rabo priporočamo: »IlnlllH" a K !T60, - ^StUtlčilt" a K 3*20 (priporočamo dijakom). - .Jdfial'* a K 4* - - »Ideal1* ri na K 5*20, — „Rgti Ijullaof* a 11 K in 14. — Fioejša peresa za dame in gospode, z ročnild iz srebra, močno pozlačeni in dr, od 17—30 K, — Vsa peresa, tudi pri onih za K 2*60, so že iz 14-karatovega zlata, Prlparota: knjigarna A. Gabršček, Trgovski dom. III. Slavtibs&ii protlalkohohil koti- : ma tednoma sta se* poj&teino sprla. V tem: greš, — O ! weimt>ra se bo vržil v Ljubljani M. Slovenski protialkotoaki kongres, t ga skupno Slovanska proitiatkohafem sveiza in -pa* DruStvo zdravnikov na K .- • * je na zad-tfjem dbčr. . . rilo obsežen so-cijalni pro- ¦ - lilo poseben odsek za lju ¦ ; . ¦ ¦ ¦ ¦¦ . jeno, ki se iina pečatf tudi s prortialkolialinim vprašanjem. ¦Kongres'-W«f^p0isEi^^a^|^e^3 žbe zdravnikov posebno zanimiv. Kakor čujemo, se bo obširno razpravljalo o vplivu'alkoholizma na razne bolezni, na pr. na duševne bolezni, jstiko, telesne poškodbe itd :if šolniki in drugiksteo-kovnjaki pa bodo poročati o kvarnem vplivu alkohola na socijalne razmere v obče. Vsa prireditev bo zasnovana na široki podlagi in bodo povabljeni vsi sloji naroda, istotako zastopniki hrvaškega i>. •: tialkoholnega gibanja. Narodnosti in izseljevanje. — Tudi najnovejša statistika kaže, da se izseljujejo k Avstrd-Oogrske n • največ Slovani. — V nemških pokrajinah kakor tudi v madjarsklh se niža Število emigrantov vedno bolj in bolj. Tako na primer je izseljevanje iz Tirolske, ki je bilo v 60 letih še jako močno, sedaj popolnoma prenenalo, kar je mogoče posle- i dica velikega tujskega prometa. Olavmi i kontingent izseljencev dajo v prvi vrsti Poljaki, kajiti Poljak hoče imeti kos svoje zemlje, kjer hoče delati in živeti v miru s svojo družino. Stavka v Vevčah na Kranjskem: KeT* je ravnatelj tovarne, v Vevčah hotel odpustiti zopet 5 delavcev, je nastalo med delavci razburjenje in stopili so v stavko. Delavci ne morejo gledati, kako vodstvo tovarne odpušča stare delavce. Bombni napadalec obsojen. — Tvor-ničar Priče je bil poslal bombe državnemu pravdniku in ravnatelju dež. sodnije v Miiindien-Oladbadhu. Razprava proti Pričetu je trajala 7 dni. Obsojen je na 9 let zapora. Najbolj umazano mesto na svetu je Jalta. Krimski guverner je dal mestni u-pravi časa dva meseca, da napravi red1, osnaži mesto in odpravi smrad, ki se po zatonu širi po celem mestu. — In v to mesto hodijo elegantni Rusi in celo carska rodbina. Bulgarski aviatik ponesrečil. — Na letališču Johanistal je ibulgarski aviatik Sarakov zadel ob aeroplan pilota iMihae-lisa. Sarakov si je polomil rebra. Težko če okreva. Pilot Mihaelis je dobil lahke poškodbe. Nemški vojaški zrakoplov, M 3, je dne 10. t. m. zgorel. Pamik se je potopil. — Iz Newjorka: Čuvaj na Sarnbim je brzojavno sporočil, da je videl na morju goreč parnik, ki se je čez eno uro, ko ga je on zagledal, potopil. Ropa osumljen in aretiran. Dne 6. t. m. so orožniki aretirali v Trdnjivasi na Koroškem 39 let starega dninarja Janeza Pitsoherja, pristojnega v 'Pulst, ker je o-sumljen, da je 23. m. m. napadel in oropal v Podknnosu potnika Mohoriča in 25. m. ra. v Trovaskivasi Marijo Resman. Eksplozija. — V Tampiku v Meksiki Se je pripetila eksplozija smodnika, 22 oseb je poginilo. Če se vrže v Belgiji košček papirja na tla. — Te dni je prijel redar na ulici v Bruslju neko žensko, ki je vrgla na tla košček papirja. Ženo je gnal na policijski urajd in listi so zvečer poročali,vda je začeto proti njej kazensko postopanje. Listi omenjajo, da je res tu zakon, ki kaznuje one. ki vržejo kak papir na cesto, ali takega zakona se ne sme interpretirati tako rigorozno kakor v tem slučaju. Taka postava je tudi v Parizu ali sodijo po njej jako milo. V Nemčiji, kjer ni take postave Proti metanju papirja ali drugih reči na cesto, imajo v velikih mestih odmerjene Prostore ob cesti, kamor se vržejo kosi papirja ali kaj drugega. V Hamburgu pa hodijo po ulicah mestni uslužbenci, ki pobirajo s tal, kar odpade pasantom iz rok. Bratomor. Franc Burger, vulgo Lu-tanov, doma v Mestu (Vodice), je že mlad odšel v Ameriko. Pred par mer&ci se je Povrnil domu in pričeli so z njegovim* denarjem popravljati domačo hišo, Njegov starejši bral mu je bil nevoščljiv, da postane mlajši (okrog 24 let stari France) gospodar. Zato je za časa zidanja prišlo wed njima'že večkrat navslcnž. Pred dve- prepiru je ranil starejši mlajšega z nožem v, levo roko, ne da bi ta to opazil. V sredto pa se je ponašal starejši proti zidarju-so-setiu Francetu Bngar, češ, moj brat je sedaj miirn »klal. Ko o teiti izve brat France, se raztogoti in se izjavi zidarju; »A tako, bom tudi jaz nje^ ga, toda takrati ko ne bode tebe traven.« Janez je odšel v mraku tpo lOp-ravkiih v |l^fe^^^^^po^Mia)iiši. brai4EE^ za njim, Vzaiiie js^boj malo sekirico. Ko Se že Janez vrača iz kovačnice. domu, ga na potu doide orat France in po kratkem prerekanju ga'dvrakrat udari z malo sekirico po l^glava tako hudo, da se brat mrtev zgrudi. Nato pa takoj odide na vodiško orožniško postajo in se hiladnokrvno javi, da je premišljeno (nalašč) umoril svojega brata. Prinesel je s sabo 'tudi omenjeno' sekirico. Kazal ni nobenega razburjenja in obžalovanja, ko je vse to pripovedoval orožnikom. iNa Vprašanje orožniške postrežnice: »IKaj bodo pa sedaj mati počeli!« je odgovoril:. »Bodo imeli vsaj mir pred nama. Midva pa bova oba preskrbljena.« To izjavo svojega odposlanca je 'de-* žeta« odbor naznanil c. kr. vladi, toplo priiporočivši ji, da ugodi v njej izraženi . >~ava«. mOJH STHRH izkušnia je in ostane, da je najboljše sredstvo za odpravo poletnih izpahliajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti HUjno nileCnato milo. Znamka konjiček tvrdke Bergman & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumerijah in podobnih trgovinah. Bergmanova liliina krema nManera" slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste. jako nežne in bele roke. i tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. Odgovorni urednik in Izdajatelj ivanKavfiiS v Oorici. Tiskaš lOoriSk« Tiskarnst A. Oabr&ek (odgov. J, Fabiiift, Zalaga; Družb* a« izdajanje listov »Sog»« in tPrtoiP-ic«. Cesta Marija Celj-Britof. V programu državne pomožne akcije glede cestnih zgradb na 'Primorskem je sprejeta pod točko 3. tudi zgradba ceste Marija Celj-Britoi (okraj kanalski). Ta zgradba je proračumjena na 160.000 K; k temu potrošku je vlada obljubila prispevati z izneskom 128.000 K. Dne 9. septembra t. 1. se je vršil komisijski obhod te cestne proge, ki so se ga udeležili zastopnik goriške ekspoziture za trasi ran je cest, zastopnik deželnega odbora, kakor tudi zastopniki cestnega odbora kanalskega in občine Kanal in Anhovo. Zastopnik deželnega odbora, ravnatelj tehničnega urada, inženir Glessig je pred komisijo podal sledečo azjavo: J »Zastopnik deželnega odbora se v* obče strinja z načrtom cestne zgradbe BritoftMarija Celj, ki ga je izdelala c. kr. trasirna ekspozitura goriška. Zgradba te zveze je zelo nujna za' povzdigo gospodarskiih razmer okraja, čigar prebivalstvo se peča fZključno s kmetijstvom in ki je nekako odrezan od' prometnih središč in drugih prometnih žil. Po točki 3. programa državne pomožne akcije, ki se tiče zgradbe cest na iPrimorskem, je obljubljen iza to -cestno zgradbo 80% državni .prispevek k skupni potrebščini 160,000 K. Po tem takem bi bilo od vse potrebščine pokritih 128.000 K, dočim bi morali plačati ostali del potrebščine v znesku 32.000 K krajevni či-niterji. Z ozirom na gospodarsko važnost te cestne zgradbe namerava deželni odbor predlagati visokemu zboru, naj dovoli iz deželnih sredstev 10% prispevek v skupnem znesku 16.000 »K. Uvažujoč pa veliko uboštvo občine Anhovo, ki je pri zgradbi najbolj interesi-rana, bi moral plačati ostalo svoto 16.000 K v prvi vrsti cestni odbor kanalski, ki pa je finančno že preveč udeležen pri mnogih cestnih zgradbah, kakor »tudi pri vzdrževanju skladovnfi cest. Glede na to okoliščino predlaga" zastopnik deželnega odbora, da se pri izvrševanju del kar največ mogoče štedi. Dalje predlaga delegat deželne uprave, da se. če le mogoče, ugodi želji interesentov vasi iPrapošČe in likanje, t. j. da bi se naj deloma premaknila proga. Če bi pa to iz itehinično-gospodarskm ozirov ne bilo mogoče, naj se vsaij dodeli revnim občanom denarna pomoč, iz državnih sredstev za zgradbo zvezne poti od gorenjih vasi do glavne ceste žile.« Mali oglasU „ Rajma^t pristojbina slane 60 vi n. iko je oglas obsetnejll u ratana xa vsako besedo 3 vin. Rajpripravaejle iaserif aaje xa trgovce in obrtnike. it. . ^ Iolttojfm«njini trgoTcev in.obrtnikor TOorloi. Slovenska šivilja SA«™1?- Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipipa Bregantič, ulica Caserma it. 5, III. nad. 417-1 Fotograf A. Jerkič ffiraT^r"v?2 menu in tudi zvečer pri električni svetilki hJupiter". ~ Senzacionalna novost, krasen umetniški efekt! Ostrino gradu Spessa pri Krminu zazpolaga z več tisoči drevesc hrušk, ki imajo debla srednje in velike debelosti, starih 4 —5 let, dobro vzraščena, rodijo takoj sad prve in plemenite vrste, jako pripraven za kupčijo, cene jako ugodne. i Ker se nudi ta prilika le slučajno in ker se bliža Čas za nove nasade, so vabljeni kupci, da se nemudoma zglasijo pri oskrbništvu gradu Spessa pri Krminu. mb~q Ime jamči za izvrstno kakovost lmm kock po O vin. za V4 litra najfinejše goveje juhe. Ue-te so najboljše! Blagovolite to upo ¦• m Odlikovana petarija n nadcicarna Rarol Draščik i Gorici na Komu v (lastni Mil) zvrfiuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, oblikovane velikonočne pince itd. Prodaja razliina fina vina In llknrja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo* brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo m- po Jako zmernih cenah, ~*w IZJ AV A.*) Podpisani preklicujem vse žalitve, ki sem jih govoril o Kolinski tovarni za kavne primesi v Ljubljani, kot vsluž-beni pojasnjevalec firme Heinrich Franck Stthne, letošnje leto zadetkom meseca junija v okolici Moravč, in te žalitve preklicujem. Obenem izjavljam, da so bile moje trditve o kakovosti izdelkov Kolinske tovarne brez vsake podlage. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1912. Lud. Černelič. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. 416—1 Prostovoljna dražba. Dne 17. oktobra t. 1. (četrtek) ob 9. uri dopoldne se prodaja i) RillCIlberkU na. prostovoljni dražbi v zapuščino pok: Emila pl. Pregl iz Rihenberka spadajoče posestvo. I. HlŠa §t. 50 z dvoriščem in vrtom. Zapuščinsko-uradno vgotovljena vrednost, obenem izklicna cena 8622 K. II. Pare. št. 1383|1 gozd v obsegu 2 ha 26 & — Izklicna cena 1QOO K. Hiša leži prav blizu postaje, gozd je zraven vasi. — Dražbeni pogoji so na vpogled pri c. kl% Okrajni SOdlliji l) fljdOUŠČini, pojasnila daje upravitelj zapuščine dr. D, treo, oduetnik u Oorici. «5-2 lo. felberbaum - Gorica Oorso Giuseppe Verdi U — Via Caserma 15. Povodom začetka šolskega leta ponujam obleke za otroke, površnike, pelerine, srajce, jopice, nogovice itd. po izredno nizkih cenah. Velika izber damskih plaščev, kostumov, bluz, drobnarij; perila in robcev. 4#k 1. Druga izdaja jesenske mode prinaša zopet mnogo krasnih modelov, kateri se odlikujejo v francoskem in angleškem kroju. Posebno pozornost nosijo angleški kostumi, t. j. jaket in krilo, katero je bolj preprosto, vendar pa zelo lepo in elegantno oblačilo. — ¦.. j Te vrste obleke izdelujejo večjidel krojači, ker ti imajo posebno spretnost v kroju. — Kroje gori omenjenega oblačila (kostumov) dobe se proti plačilu. — Blago ki se rabi za kostume je zelo različno v kakovosti, vendar pa ima \> prednost angleško blago z malimi efekti v modnih barvah in sicer: rujavo, pe-pelnasto sivo in zelenkaste melange. Površniki (plašči) se izdelujejo večinoma iz „Double Facea to je debelo sukno dvojne barve. Kroj je prav pri-prost, katerega lahko vsaka šivilja napravi. — Kroji se dobe proti plačilu. 2. Francoska fazona oblek, životnik s krilom, ima zopet novi kroj. Kot kakovost za te vrste obleke vporabi se Drap de dam, Votle, Soie, kakor tudi Qachmire, Euliene, itd, Baržun „Liridner Sammt* je najnovejše za jesenske toilete v modnih barvah, zelen (Wienergriin) rujav (Ma-ron) črn in moder (Tegetthof). Okraski so prav "primerni |iz pasemen-terije ter večjidel v črni barvi, katera pristoja na vsako nianco. — Kroji se dobe proti plačilu. 3. Velour, Ratine, Epouge so najmoderneje kakovosti letošne jesenske sezije, iz katerih se napravlja razne vrste obiek. — Kot okrasek vporabi se največ svila Chaugau, barvaste čipke, ter aplikacija z zlatimi niti vezana (Altgoldstickerei). Jesenske obleke so večinoma z modnimi gumbi okrašene iz različne kakovosti n. pr. ribje kosti, galatit, roženi jet in pa iz stekla. Ceniki se dobe zastonj. 4. Promenadna obleka iz srednje vrste popeliua jesenske kakovosti je opremljena z velour baržunom v temno zeleni barvi, z čipkami ter z steklenimi gumbi, kroj je preprost pač pa zelo eleganten. — 5. Damsko perilo (Bidermayer vzorec) kot zadnja novost, srajce iz finega naturel sifona, veznina švicarskih tovaren. Te vrste perilo izdeluje vsaka šivilja, ako dobi primerne priiikHne. -- št f Tvrdka PHEOMAD & CEENETIČ v Gorici fe založfa za lefdšrtjo sezijo po modnih poročilih vse vrste blaga, posebno pa angleške vrste za obleke, plašče itd. ~- Modne knjige in vzorce razpošilja tvrdka poštnine prosto in zastonj. Jesenska mo Razstava modnega blaga. ^ Na novo je a angleško blago za kostume in obleke s površnimi jopcami. Damsko sukno v vseh modnih barvah. Lepi flaneli, barheti, forstanji novo - modni uzorci. Volneno blago, ševijot, kamgarn, poplin krasne jesenske baroe. Nova moda: temno-modra barva JEGETTHOFF". ..Salon Robes" Lastna izdelovalniea lepih oblek po najnovejšem kroju, kostumov, površnih jopic, plaščev itd. modne knjige »Parisiana", pošiljava stalnim odjemalcem gratis in franka na dom. Za obilen obisk se toplo priporočava Pregrad ft Černelič, Gorica. Paientooani sidro-strešniki (Patent flnker Falzzligel) Nova, viharja in dežja kljubujoča kritba. Najednostavnejše, najlažje in najcenejše strešno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne pribijati. Kritba t\oraj dvoinata, vsled tega varaje pired mrazom in vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših stroj h, na najpopolnejši način. GIayni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras : tvrdka z železnino. Q# JiSJBC «" UOflGtflf Gosposka ulica št. 7., telefon št. 107. Izgotovljene Češko posteljno perje po ceni 1 kg sivega perja K 2'—, boljše vrste K 2*40, pol belo po K 3-80, belo K 4--80, prima za pernice K 6-- -, še boljše vrste K 7-20, boljše vrste J^ 8'40, najboljše in suožno-belo K 9-60. iz gostega rdečega, „ ¦ -, , „ modrega, bele,' i rmenega nankinga dobro napolnjena pernica ali blazina 180 cm dolga in 106 cm široka K 10, Is!, 15, 18; 200 cm doiga in 14U cm široka K 13, 15, 18, 21. Blazine za pod glavo 80 cm dolge, 58 cm široke K 3, 3-50, 4-—; 90 cm dolge in 70 cm široke K 4-50, 5-50, 6'—. Nengajajoče se zamenja ali pa vrne denar! — Bogato ilustrovani katalog se pošlje vsakomur zastonj in franko. Benedikt Sachsel, Lobes št. 983 pri Pismu (Češko). Išče se spretne agente in razprodajalce, seveda le marljive osebe, za prodajo neke brezkonkurenčne novosti. — Prednost imajo kolesarji. — Ni treba nikakih shramb. Velikanska patent-novost, ki se jo rabi povsod. — Natančneje se izve v tehnični pisarni g. Friderika Kientz, Gorica — Via Ascoli št. 20. Ušesno ojje višjega štabnega zdravnika in fizika dr. 6. Schmiedta udsiiaii '*¦• ala in popolnoma časno gluhoto, oSesni tok, ašesno brenčanje in nagluho. Tudi pri zastarelih slučajih. Cena steklenice K. 4-— z navodilom vred. Dobiva se vMeiaroi G. Cristofolettt v Gorlel. Pinter & Lenaril, Nagrobne križe in svetilke v veliki izberi se dobi pri znani tvrdki trgovina z železnino 7-9. Nadalje vse potrebščine za zimo, štedilnike, peci, vlite kotle, itd, po najnižji ceni. Cenene in dobroidoče ure vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom kot: NiklastezepneureK4-20 J boljša vrsta . .K 5— srebrne ure . . „ 8*40 :{ niklasti budilniki „ 2-90 kuhinjsko ure .. „ 3-20 j: ure s kuharico . „ 8-50' uro z nihalom . „ 8-50 j| pošilja prva tvornica nr HANN8 KONRAD, e. kr. dvorni dobavitelj v Briix-u št. 1218 (Češko). Glavni katalog s 4000 slikami se pošlje vsakomur na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. Razpošilja po povzetju ali proti naprej poslanem denarju. Nikak riziko! Zamenjava dovoljena ali pa se vrne denar. ,«:«:•.•;• naročajte „Sočo" in »Primorca". Insertrajie o „Soči" in »Primorcu". fffmfff Zobozdravniški in zoboteiiniški atelje Dr. I. Eržen SORICH los. Verdi tekališče šteu. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb. vsake vrste. Ordinira u suojem ateljeju od 9. nre dop. do 5. nre pop- A. vii. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga Brzojavka. V pondeljek, dne 14. oktobra se bode kupovalo v hotelu Cen t.r a 1. v Gorici,. stara in zlomljena umetna zobovja kakor tudi katerikoli množino starega zlala in platina po 'najvišji ceni. Kupi se tudi od zobozdravnikov in pro-kupčevalcev. 418-i Nanut & Bregant autorizooana stavbena turdka $ (JOPICI ulica Adelaide Ristori štev, 5 se priporočata p. n. občinstvu ,- za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. C. kr. priv. k roj i Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blagp na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in , otroke. M. POVERAJ Gorica, Travnik štev. 5. Glavna zaloga Palma podpetnikov ¦1000000000 oljkinega olja prve vrste najbiljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Moliette, Bari in lise s predajo-na drobno in debelo. Prodaja m drobno: Kron —"96, 1-04, 112, 120, 123, 1"36. 1-44, 1*60, T80, 2*-, 2'40 za leči o» *<2 vin. —— Na debelo cene iisrclne. ____ PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga --------_------- miia in sveč. •______-____. Cene zmerne . w \ A. Orufovka Gorica, Raštelj 3. [Zaloga usnja. Elffi mijignj ljudi =z "Vje"'"odpravilo' "™* Kašelj hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s ISP Kaiserjeuimi — — prsnimi karamelami — — z znamko 3 jelke. fil ft fl uotarsko potrjenih priznanj od rasnih zdravnikov UIUU in pnrattvkoT, kateri jamčijo za dober h^P*"- Bonboni so Jako lahko zaužitni in okusni. Zavojčki, so po 20 ali 40 vin., dozo po 60 vin. , Dofeiva se v lekarnah pri G. Cristbfoletti, e. kr. dvomi dobavitelj, L. OHubich, O. B. Pontoni, Ruggiero Kurn^ A. ie Gironcoli, v mirodilnici A. Mazzoli, v lekarn««1 Jurji Hus v Vipavi, L. Kurschen v Ajelu in Maks Kozovrer v Ajdovščini. Podružnica .Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — II Vloge na knjižice obrestuje po 4V|„ vloge v tekočem V računu po dogovoru. _ _ DelnMka gUvnic« K 8,000.000. - - CftUlrala U Ljubljani. - Resservnl zaklad M 800.000. - •*¦¦¦ PODRUŽNICI i Celje, Celovec Gorica, Sarajevo, Split, Trst ============