6. štev.
V Kranju, dne 8. februarja 1908. IX. leto.
Političen in gospodarsig list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-nistvo je na pristavi gosp. K. Floriana t »Zvezdi>.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manj ta oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kranjska — gnezda.
i.
— et meminisse juvat —
Ena največjih anomalij zakona o volitvi v državni zbor je ta, da so se za nekatera mesta določile posebne mestne kurije, za druga zopet ne, temveč so se pomešala s kmetskimi občinami. Vobče se sme trditi, da so se napravile mestne kurije povsod, če je prišla v poštev nemška posest. Nikjer ni smela trpeti nemška posest na ta način, da bi se priklopile vasi k mestnim okrajem. Na to je gledala že vlada sama.
Ko se je dr. Sušteršič zaradi napadov glede njegovega postopanja nasproti koroškim Slovencem pral v ljubljanskem «Slo vencu >, je priznal, da je bil minister Bvlaiidt sam mnenja, da sodita koroškim Slovencem dva mandata. To bi se bilo lahko doseglo, če bi se bile za Koroško napravile mestne kurije. Ali potem bi bilo neizogibno, da se napravijo mestne kurije za Kranjsko. Na ta način bi se bila pa varovala posest napredne stranke, in to se je moralo po računih klerikalne stranke preprečiti za vsako ceno. Na noben način ne mestne kurije za Kranjsko. Da se to prepreči, se je žrtvoval drugi koroški mandat, spravil se je celo edini mandat v vrsto bojnih mandatov.
Glede Kranjske same pa je storila klerikalna stranka korak, ki šteje med najsramotnejše, kar je mogoče v javnem in v privatnem življenju. Da dosežejo klerikalci glede Kranjske svoj namen, da vzamejo napredni stranki dva mandata — p onesnažili so lastno gnezdo.
Že, ko je minister in Sukljejev prijatelj Bylandt sestavljal načrt volilne reforme, siknili so mu v uho, da na Kranjskem, če se odšteje Ljubljana,
krajev z mestnim značajem pravzaprav ni, ta kranjska mesta da so pravzaprav gnezda, ki se ne ločijo od vasi, meščani pa, da so kmetje, ki se nekoliko bolj gosposko oblačijo in jedo meso, kulturne razlike pa ni; ta kranjska mesta so le — gnezda. Ta pesem se je pela potem v odseku in v plenumu.
In «Slovenec» je takrat le z njemu lastnim cinizmom pisal, da se mesta nimajo prav nič pritoževati, če jih preplavijo vasi, kajti od liberalizma okužena mesta da le pridobe, če pride mednje nekaj okoliških mežnarjev in ključarjev. In bridko je čutilo takrat kranjsko meščanstvo, kateremu so se sicer pustila vsa bremena, odvzela pa se mu je po zaslugi klerikalnih njegovih prijateljev pravica voliti si poslanca v državni zbor, kako resničen je stari pregovor: Kdor ima škodo, ta ima tudi zasmehovanje.
In ali res med kranjskimi mesti in vasmi ni nobene razlike?
Mi pustimo na stran način pridobivanja, ki se bistveno razločuje med obema strojema na ta način, da kmet proizvaja deželne midelke in ima v mestu odjemalca, mesto zopet dobavlja industrielne in špecerijske pridelke in kmet je najboljši odjemalec. Toda mi vprašamo, ali glede t kulturnega stanja in duševnega razvoja res ni razlike?
Ali mislite, da je slučaj, da na vratu kranjskega meščana ne leži železna pest naše duhovščine z isto pezo, nego na vratu našega kmeta, da naš meščan če je tudi strogo veren, ne prenaša vseh srboritosti Jegličeve duhovščine tako fa-talistično, Kakor naše dobro kmetsko ljudstvo, ki v političnem oziru robota kakor suženj na galeji. Ali je slučaj, da so ta gnezda skozi vso parlamentarno dobo obranila svoj značaj, da so, odkar so otresla
nemškutarstvo, visoko držala prapor narodnosti, in da bo danes edina postojanka v deželi, ki ima še čut za idejo narodnosti.
Kar se je posrečilo klerikalcem za državni zbor, to hočejo sedaj doseči za deželni zbor. Zlomiti hočejo za vsako silo tisto samostojno politično mišljenje, tisto neodvisnost, tisti čut za narodnostin — skoro bi rekli — za politično dostojnost, ki preveva Se veliko večino našega meščanstva. In dunajski krogi, ki so verjeli ali tudi ne verjeli klerikalnim intrigam med debato za volilno reformo v državni zbor, imajo sedaj čudno prikazen. Za tista mesta, katerih pravzaprav ni, za ta toliko zaničevana kranjska gnezda, se bo vršil ves boj med volitvami v deželni zbor. Kranjski meščan je danes središče vsega političnega življenja v deželi in na njem je, da dokaže, ali so imeli klerikalni poslanci prav, ali pa so grdo lagali, ko so pred zunanjim svetom grdili kranjska mesta kot — gnezda.
Kandidature v kmečkih volilnih okrajih na Gorenjskem.
Nn prožen i smo in objavljamo naslednji članek, ki nam je došel iz krogov neodvisnih kmetov:
Čas volitve za deželni zbor se približuje čim« dalje bližje; dva tedna nas še ločita od dne, ko si zopet kranjsko ljudstvo izbere zastopnike, v katerih rokah bode deželno gospodarstvo.
Pregovor pravi: Kakor si postelje*, tako bodel ležal. To je popolna resnica. Tudi našim gorenjskim kmetom velja: Kakršne poslance, kakršne zastopnike si bode to izvolili, take bodete imeli Sicer je resnica, da si kmečki posestnik ne izbira sam
PODLISTEK.
Brodkovskl odvetnik.
Slika iz sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vaclav Beneä-Sumavsky; poslovenil Avgust Petrič. Dalje.
III.
Točno ob devetih je vstopil doktor Kubala naslednjega dne v pisarno, začenjajoč tako svoje pravilno pisarniško delovanje. Mudra je bil že na svojem mestu. PoskočivŠi je naglo naredil svoj poklon in vljudno podal odvetniku, ki se je vsedel v naslonjač pred svojo pisalno mizo, pisma in novine, ki so došle s pošto. Na to je poročal, kaj je prišlo prvi dan v pisarno; tri bagatelne tožbe, dve proti tukajšnjim kočarjem in tretja proti pomožnemu učitelju, in en slučaj motenja posesti, tikajoče se vratic soseda Šimše, skozi katera vozi sosed Kalab neopravičeno na polje.
• Doktor se je nasmehnil: .No, za prvi dan je dovolj. Te dve tožbi spišete, a kar se tiče tretje, povejte tožitelju, da pomožnemu učitelju z osemnajstimi goldinarji mesečne plače ni mogoče ničesar vzeti, naj počaka, da bode postal vsaj definitiven poduči tel j. O motenju posesti mi napišite species facti in mi pripravite akt, da ga pregledam."
„Na uslugo/ je rekel Mudra in se vsedel k svojemu delu.
Ko je doktor pregledal časopise, se je podal
po deseti uri na trg k prvemu svetovalcu.
Gospod Kanjak je stanoval s svojo rodbino v najlepši hiši na trgu, ravno nasproti županovi hiši. Hiša je bila stavljena v slogu italijanskih vil z vrtom okoli in okoli in se je razločevala od ostalih enakomernih, ,olepšanihu hiš in barak s krasno kolonado in ličnimi stolpiči nad škriijnato streho. Vhod je bil skozi mrežnata vrata, pose* jana s pozlačenimi zvezdicami, skozi skrbno negovan vrt, v katerega so vabile tujca ognjevite cvetlice, pestri tulipani, gredice mačeh in grmiči razcvetelega španskega bezga in jazmina z raa-mečim vonjem. Pred vestibulom, slonečim na dveh vitkih ličnih sohah, je šumel vodomet. Pešpoti so bile posute z žoltim peskom. Okoli poslopja se je vlekla kolonada, tvoreča na zadnji strani hiše verando, od koder je bil krasen razgled na obsežen park in čez polje do bližnjega borovega gozda.
Kuhalo je sprejel med vrati vrtnar, ki ga je vedel do prednje sobe in ga oglasil pri Kanja-kovih. Vrnivši se je takoj povabil gosta, da bi vstopil. Doktor je vstopil v prostrani salon, kjer ga je pozdravila domača gospa, nežna, slabotna dama finega obraza, z nekoliko špičastimi ustmi in bodečim pogledom. Obžalovala je, da ne more soprog, ki ima zopet svojo staro bolezen v nogi, priti odličnemu gostu nasproti, in vedla doktorja k naslonjaču, v katerem je sedel gospod Kanjak,
nekako petdesetleten, močan, čokat, rejen mož, ki je podajal s trudom došlecu desnico, katere tolsti prsti so bili polni briljantnih prstanov.
.Pozdravljam, vas, doktor," je pravil Kanjak z bučečim glasom, »oprostite, da sem taka po-kveka, da ne morem vstati. Te preklete noge mi zopet ne dajo miru/ je zastokal, trudeč se, da bi se vsedel ravno. -»No, kako se vam zdi naše mesto? Gnezdo je, kaj? Ne vem, ali vam, bode dopadlo tu. Če bi ne imel tu posestva, že zdavnaj bi bil za gorami. Sicer bodete imeli tu dovolj dela. Sam imam nekoliko ljudi, na katere bi za-vpil vsak trenotek: .Človeče, plačaj, kar si dolžan!' Ne posojujem denarja, ali tu dam tako iz prijateljstva stotak, dva, brez obresti, brez domenka, a oni misli na večno posojilo. — No, a kje sta dekleti, da bi jih predstavila gospodu doktorju," se je obrnil na svojo soprogo. .Milka, Marica, kje zopet čepite, pridite precej sem!*
In že sta mladenki prihajali skozi duri z verande. Obe sta bili blondinki in imeli na sebi elegantne obleke svetle barve. Vse na njih je bilo do zadnjega zobčka popolnoma enako. Vendar je bila na prvi pogled opaziti na njih pri vsej enakosti razlika značajev. Marica je bila vitka in nežna kakor njena mati, imela nekoliko ostre poteze v obrazu in se vedla resno; mlajša Emilija je bila manjša, bolj okrogla, s vednira na« smehom na obrazu, vesela in dovtipna.
svojih zastopnikov; on mora voliti, mora ubogati na viflji ukat črne suknje, sicer: grom in peklo, žveplo in smola!
Ce bi bil nal gorenjski kmet že stanovsko organiziran — kar žalibog le nI — podelili bi zastopstvo tako važnih mest kmetom iz svoje srede, katerim bi zaupal, kateri bi bili porok, da te kmečke razmere enkrat zboljšajo ter nastanejo za kmeta boljši časi.
Da bode gorenjski kmet prišel do samostojne stanovske organizacije, o tem smo trdno prepričani.
To ni več vprašanje časa, temveč bližnje bodočnosti. Važno je povdarjati, da mora biti zgrajena gorenjska kmečka organizacija na trdnem podstavku, močnem temelju, da mora presoditi vse ozire z leve ali desne; vse morebitne ugovore od spredaj in zadaj, da ima na vse strani prosto in odprto pot ter samore s svojimi močmi samostojno in previdno razpolagati.
Iz tega ozira moramo tudi presojevati kandidature klerikalcev, odnosno njih kmečkih zvez. — Klerikalci prav radi mešajo ljudi, primerjamo jih lahko tatu, ki je ukradel klobaso, bežeč pa je na ves glas vpil: primite tatu, primite tatu. Ljudje so se pehali in drenjali med seboj, pravi tat pa je •dnesel srečno pete.
Taka je klerikalna politika že od nekdaj. Kakor hitro čutijo, da bi jim ljudstvo ne zaupalo, takoj premene taktiko. Sleparija ljudstva je ustanavljanje kmečkih zvez pod varuštvom duhovščine in pa hinavsko-pobožnih profesorjev. Ker pa, če se hoče vjeti raka, treba iti po njega v luknjo, moramo prepustiti enkrat klerikalnim kandidatom svobodne, proste roke. Ob gotovem času ne bodo mogli trditi: nasprotovali so nam. Bas ravno brez vsake nasprotne agitacije bodo izvoljeni in tako primorani, delati za vse kmečko prebivalstvo brez izjeme. Sicer pa gorje po njih koži! Zasledovati bode treba vsak njih korak, so li ga storili prav ali ne. Kakor hitro kaj zagreše, treba je to ljudstvu, mas i, dopovedati, da si izbere v prihodnje boljše zastopnike.
Zato pa kandidatoma Zabretu in Demšarju ne bodemo nasprotovali, toda njih delovanje pa prav pazno zasledovali. Tudi od nas bi ne bilo častno, da bi raznašali razpor in netili sovraštvo, ker smo v principu zato, da kmet voli kmeta.
Ravno zato pa mora kmečka stanovska stranka pričeti delovati takoj, da si njeni somišljeniki pridobe one politične izvežbanosti in discipline, katere bode prav kn.alu, kmalu potreba.
Mi prav dobro vemo, da so sedanji kmečki kandidatje samo za slepilo, kakor v cunje natlačen mož v koruzi za strah vrabcem,
Požrešnih, mandatov željuih ljudi imajo klerikalci na kupe, ki komaj čakajo, da pridejo do korit . . .
Takrat se prične ples stanovske kmečke stranke, katera bode posegla med skrivne spletke ter rekla odločno,
Mladenki nista bili boječi in kmalu sta se vedli proti gostu, kakor bi ne bil tt danes prvič. Smelo sta se ž njim zabavali, vpraševali ga, pozna li nemško gledišče v Brnu, katera igra mu ugaja najbolj, govori li nemški z židovskim naglasom, kam je hodil v zadnjem predpustu na ples, ni li izgubil tam svojega srca, se bode li tukajšni enostavni družbi privadil — in tako je šlo brez konca in kraja.
Med tem je ukazala gospa Kanjakova, ki je z vnemo poslušala ščebetanje svojih hčerk, prinesti zajutrek. Pri tem se je prav živahno gibala in se majala z rameni in rokami, kakor bi hotela plesati.
»Včeraj ste bili na posetu pri županu, gospod doktor?" je spregovorila s sladkim nasmehom in malce pomežiknila.
.Da, milostiva gospa," je odgovoril odvetnik. .Smatral sem za svojo dolžnost--*
.Res," je rekel Kanjak hrupno, .Pejčoh je glava mestu in človek ne počasti s tem pravzaprav njegove osebe, ampak mesto samo."
.Kako se vam dopada, gospod doktor, njuna hčerka Karla?" je vprašala gostiteljica zopet sladko namrdnivši z usti.
.Kaj ljubezniva mladenka je," je pravil doktor.
.Ali dote, dote ne bo veliko," je vzkliknila gospa Kanjakova, ne prikrivajoč svoje škodoželjnosti. .Veste, imajo sina —"
„Sina?" je vprašal odvetnik,
pa krepko: Možički le počasi! Do tu in n e d a I j e I Za oni čas, gorenjski kmetje, se pa dobro pripravimo!
Umor portugalskega kralja In prestolonaslednika.
Portugalska kriza, ki se vleče že čez leto dni. je rodila krvav sad: V soboto popoldne so doslej neznani napadalci ustrelili kralja donKarloss in prestolonaslednika Luiza Filipa.
Krvave dogodke je bilo na Portugalskem pričakovati. Vse vesti iz zadnje dobe so poročale o silnem razburjenju med prebivalstvom, o republikanskih zarotah, o progonih in o podobnih znamenjih skrajno nemirnega razpoloženja. Tudi se je primerilo že več dejanj revolucionarnega značaja. Prav za konec januarja je bila celo avizirana oborožena ustaja in kolikor je bilo posneti iz br-zojavov, ki so prihajali izpod stroge cenzure že popačeni v inozemstvo, je bilo gotovo, da je imela policija čez glavo dela. Ministrski predsednik F rane o, ki je od razpustitve parlamenta vladal povsem absolutistično in s tem dajal ljudstvu še več snovi za nezadovoljnost, je v zadnjih dneh izdajal skrajno tiranske naredbe. Tako je n. pr. naložil, da se zapre vse «sumljive» in da se jih izžene, odnosno deportira. Vse ječe so bile polne; mnogo ljudi, ki so vedeli, da jih vlada sovraži, je zapustilo deželo. Izjemna sodišča so delovala.
Prav koncem tedna je Franco predložil kralju nove drakonske kazenske določbe v potrdilo.
S Francovo vlado so bili tudi mnogi monar-histi nezadovoljni. V deželi ima mnogo pristašev don Braganza, ki je bil do nedavnega avstrijski polkovnik in ki bi rad postal kralj na Portugalskem. Močna je pa tudi republikanska stranka. Njene pristaše in socialiste je Franco najbolj krvoločno preganjal, a tudi drugi njegovi nasprotniki niso bili nikdar varni njegov m šikan.
Kralj Kari os se je osebno malo brigal za vladne opravke, a ščitil je Franca, ki se mu je prikupoval, ker je skrbel, da je imel dvor velike dohodke, čeprav vlada v deželi velika beda in so državne finance v popolnem neredu.
Atentat je torej lahko umeti. Vendar pa še ni dognano, od katere strani je prišel napad. Razširjene so različne vesti; večinoma se pa misli, da je imela zarota anarhističen značaj.
•  t •
O dogodku se poroča sledeče:
V soboto ob 5. uri popoldan sta se peljala kralj Karlos in Kraljica Amalija z družino in s spremstvom v odprtem vozu iz vile Viciosa v Li-sabon. Na trgovskem trgu, kjer bi imel voz zaviti v bližnjo avenijo, je naenkrat počilo več strelov iz karabinerjev. Tri kroglje so zadele kralja; ena, ki je zadela vratno žilo, je bila smrtonosna. Kralj je bil takoj mrtev. Tri kroglje so zadele prestolonaslednika Luiza Filipa v glavo. Težko ranjen se je zvrnil. Njegov mlajši brat, infant Manuel, je bil zadet v roko, a ne nevarno.
Kraljevo truplo in ranjenega prestolonaslednika so odnesli v bližnji arzenal, kjer je poslednji takoj umrl.
Na mestu se je razvila prava bitka. Napadalcev je bilo baje šest. Imeli so repetirne karabinke, vsaka za pet nabojev. Ko je padel kralj, je planil ordonančni častnik Francesco Figueira po enem na-
.Vam li niso ničesar povedali o svojem sinu?" se je čudila gospa Kanjakova. .Ničesar."
.Aha, gotovo so zopet prepiri zaradi njega med njimi. In tedaj se ne pohvalijo ž njim, Njih sin je študiral pravo, in napravil izkušnje in se podal k huzarjem. Postal je častnik, a stane ogromno denarja. Oče ne preneha mu dajati, a poleg tega mu še pošlje Pejčohova vsak groš, kjer ga le prihrani. Mladenka pride tako ob vse, kar bi ji nadomeščalo nedostatek vzgoje. Prosim vas, bila je dve leti v samostanu, to je vse —"
»Milostiva gospa," ji je segel v besedo odvetnik, .mislim, da zadostuje, ako ima mladenka prirojen talent in dobro srce in ako je doma vzgojena razumno, tudi taka vzgoja napravi moža srečnega."
»Da, mogoče bi zadoščalo, Če bi le bilo," je odgovorila naglo gospa Kanjakova. »Ali prosim vas, pri tem vodstvu 1 Oče se ne briga za njeno vzgojo, a Pejčohova je, med nami rečeno, pri-prosta ženska. Nerada sicer rečem, vendar tako je. Ne razumem, da se moj mož že zdavnaj ni potrudil, da bi Pejčoh ne bil izvoljen več županom. Vendar tako je pač pri nas: tri leta se govori o tem, da se mora v občini napraviti red in snaga, a kadar pridejo volitve, se zopet govori o edinosti in domoljubju in sklepajo se kompromisi tam, kjer bi najbolj pomogel odločen nastop. Vendar se takrat ne dam več prevarati in zaupam
padalcev in ga je ustrelil 8 samokresom. Policija je tudi streljala ter ubila baje tri ljudi, enega je pa prijela, o katerem se govori, da se je v zaporu obesil.
Napadalci so bili baje tuji anarhisti — eden izmed ubitih je pač portugiški profesor — in atentat baje ni bil v zvezi z domačimi političnimi dogodki. Kako to, da je ljudstvo naskočilo palačo ministrskega predsednika Franco t a in da je mot, o katerem se je prvi dan poročalo, da vzdržuje mir z železno roko, pobegnil iz dežele? Zakaj je Anglija odpravila dve ladji, da bi pomagala, »ohraniti mir na Portugalskem* ?
To so momenti, katerim se pridružujejo še mnogi drugi v dokaz, du atentat ni mogel biti slučajno delo »mednarodnih anarhistov*. Ce je res, da je kraljica, ko je opazila ministrskega predsednika Francota ob krstah, vzkliknila: «Glejte svoje delo!», tedaj je bolje nego policija uganila, kdo je v resnici kriv krvavega dogodka.
Medtem je torej princ Manuel sedel na prestol. A že se javlja monarhistom nova skrb. Manuel je bil ranjen na roki. Začetkoma se je pripovedovalo, da stvar ni nevarna. Toda kmalu se je zasukalo; rana je nevarna in že se govori, da bo potrebna operacija, Če se hoče preprečiti kaj hujšega.
Novi kralj je šele 19 let star. Seveda mu pripisujejo oprode že vse lepe in dobre lastnosti, ki jih ima vsak princ tisti hip, ko seda na prestol. Ali vendar je šele 19 let star. Prava vladarica je vsled tega kraljica Amalija, ki je skrajno reakcionarna. Manuel je hotel začeti nekako liberalno vlado. Odslovil je Francota, sestavil je novo ministrstvo in to je dovolilo prepovedanim časopisom, da smejo zopet izhajati in obljubilo je amnestijo za politične zločince. Toda ta liberalnost je sumljiva. Ministrstvo je sestavljeno iz dveh monar-hističnih strank, ki si politično nasprotujeta v najvažnejših rečeh. V teh strankah ni bilo doslej nikdar garancije za politično svobodo. Začetek v praksi ni podoben liberalnosti. Vodja republikanske stranke, Gosta, je zaprt; odlični republikanec dr. A1-maida je zaprt. Republikanski meščanski klub in naprednjaški kazino je policija zaprla; vse osebe, ki so bile tam navzoče, je aretirala. Doslej so spravili 600 ljudi v zapor. Štiriindevetdeset političnih zločincev je dal novi ministrski predsednik odpeljati v Afriko. Osem revolucionarjev so v pon-deljek ustrelili v neki vojašnici, a njih imena se zatajuje.
*  * *
Vodja republikanske stranke Costa je dna 21. novembra v zbornici ostro napadal vlado in kralja in je dejal:
•Izjavljam, da zahteva dežela, katero zastopa, vodi in upravlja ministrski predsednik, takoj popoln obračun o teh predujmih in da pove osebi, ki je imela dobiček od njih (namreč kralj), da je treba vrniti vse, z obrestmi, ne izvzemši ne ene svote. In tedaj, kadar je vse poplačano, ji (namreč <oni osebi«) mora reči: »Senhor, (tako se pravi kralju), odstranite se; pojdite iz dežele, da mi ne bo treba, vtakniti Vas v ječo!»
Predsednik je zahteval, naj Gosta prekliče te besede. Gosta je odgovoril:
»Ničesar ne preklicem. Za man je, negoje storil kralj don Karlos, je že zatrkljala glava Ljudevita XVI. na moriščeU
Tedaj so Costa z vojaki odgnali iz zbornice. A njegove besede so bile kakor proročanstvo.
v vas, gospod doktor, da se postavite opoziciji na čelo."
Njen glas ni zvenel več sladko, ampak ostro in ogorčeno, a iz oči ji je žarelo sovraštvo.
»Pustite jo, saj veste, ženske imajo vedno: kar na srcu, to na jeziku," se je nasmehnil Kanjak, prežvekuje polagoma kos kuretnine.
Da bi dal pogovoru drugo smer, je počel doktor slikati svoje iznenadenje, ko je zapazil krasni dom Kanjakov. Z ničemer bi se ne mogel tako prikupiti, kakor s to pohvalo. Staremu gospodu so se zaiskrile oči, vzravnal sključeni tilnik, in smeje je govoril ponosno in glasno:
.To je bila, gospod doktor, moja misel. Se vam li dopada? Veseli me, veseli me. Stavba je stala tudi lep groš. Ni li pri nas kakor v kakem plemiškem dvorcu ? Kaj ? Veste, bilo je tako. Bila sva s Klaro pred štirimi leti na potovanju. Na Travenskem jezeru sva videla dokončevati stavbo vile Moji ženi se je dopadla neizmerno. Rekla je, da bi hotela stanovati tam do smrti. Brez dolgega pomišljanja sem stopil v vilo, vprašal po stavitelju, naročil sem ga, in za leto dni smo imeli za las tako vilo, kakršna je na Travenskem jezeru. Prosim vas, človek si mora kaj privoščiti, dokler je živ; po smrti kdo ve, kako bode."
Mahnil je z roko in zdihuje je počel treti si koleno, v katerem ga je zopet zbadalo.
Dalje prih.
priloga »Gorenjcu" it 6 Ig I. 1908.
Gospodarski dei. b
Tedenski lojem v Kranju dne 3. februarja 1908. Prignalo se je — konj, 152 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 4 domačih telet, — hrvaških telet, 28 domačih pra-hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 1175 proso K 775, rž K 9—, oves K 875, ajda K 9—, fižol ribničan K 9-50, mandalon K 750, koks 10 — in krompir 260 za 50 kg,
Mestna hranilnica t Kranju. V mesecu januarju je 541 strank vložilo 137.276 K 26 vin. 494 strank dvignilo 205.527 K 86 vin. 8 strankam se je izplačalo posojil 22*750 K. Stanje hranilnih vlog brez kapitaliziranih vložnih obresti 4,433.851 K 66 vin. Stanje posojil 2,732.876 K 58 vin. Denarni promet 503.098 K 23 vin.
Mestne hranilnica v Radovljici. V mesecu januarju 1908 je 268 strank vložilo 74.292 K 34 vin. 276 strank vzdignilo 77-013 K 28 vin. 41 strankam se je izplačalo posojil 39.602 K. Denarni promet 280.891 K 35 vin.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu .januarju 1908 je 213 strank vložilo 58.660 K 29 vin. 210 strank vzdignilo 34.222 K 06 vin. Hipotečnih posojil se je izplačalo 15-000 K. Stanje hranilnih vlog K 1,654,407 K 55 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,277.077 K 52 vin. Denarni promet 189-679 K 38 vin.
Hotelska družba »Triglav*. Ker se je okoli novega leta priglasilo več novih deležnikov in ker so nekateri češki rodoljubi prosili, naj se rok za podpisovanje deležnikov podaljša, se ustanovni občni zbor hotelske družbe še ni vršil in je torej še vsakemu dana prilika, da pristopi k družbi. Zlasti opozarjamo vse gospode in zavode, ki so obljubili pristop, da drže dano besedo in se odločijo za podpis. Podpisanega je sicer že veliko, toda potrebna glavnica še ni pokrita in dovolj žalostno bi bilo, ko bi ne prišlo do ustanovitve tudi v narodnem oziru tako važnega narodno-gospodarskega podjetja. Čeprav je obrestovanje zasigurano, vendar se apelira tudi na rodoljubnost rojakov in za vzgled navajamo besede iz pisma g. dr. T. z dežele: •Čeprav nisem materijeino bogvekaj dobro podprt, bi si vendar očital, ko bi se za Slovence tako važna zadeva kot hotelska družba »Triglav* ponesrečila, zato pošiljam.....» Kralj, glavno mesto
Praga je tudi brez posebnega povabila pristopilo k družbi ter je župan dr. Groš poslal delež z laskavim pismom, da se bo delala na Češkem propaganda za naše prekrasne kraje in da želi, da bi tudi naše občine posnemale vzgled mesta Prage. Ustanovitev družbe je prav gotova stvar in pripravljalni odbor je Že preskrbel za izvrstnega najemnika hotelov na Bohinjski Bistrici. Sklenil je najemno pogodbo z znanim hotelirjem hotela pri •Južnem kolodvoru* v Ljubljani, g. Alfredom Seid-lom. Seidl je bil veliko let poslovodja in vodja velikih turistiških hotelov na Tirolskem, v Nemčiji, v Švici, na Angleškem in Francoskem ter govori pet jezikov. Pridobil si je tudi že v Ljubljani in na Kranjskem najboljši glas v svoji stroki in odboru je čestitati, da je dobil tako dobro in priznano moč kot najemnika Triglavskih hotelov. G. Seidl bo upravljal in vodil lepo podjetje na oni višini, ki jo zahteva moderni tujski promet. Hoteli bodo celo leto odprti«
Ceno meso. Na dunajski trg prihaja v poslednjem času toliko živine in mesa, da so začele cene živini in tudi mesu pri mesarjih znatno padati. V tednu od 12. do 19. januarja se je izročilo veliki tržnici 560.000 kg mesa in na trg nad 4000 komadov telet, svinj in ovac. Množina mesa in živine je bila tolika, da ni našla dovolj kupcev. Tudi naslednji teden po 19. jan. se dovoz ni zmanjšal. Velika tržnica na Dunaju je prenapolnjena z mesom. Gena živemu mesu je pada za 5 do 8 vinarjev. Vsled tega so morali tudi mesarji iti s cenami navzdol. Pri nas se pa mesarji nič ne zmenijo za to, da je cena živim padla.
Stan raamke se bodo rabile samo še do 31. mejnika 1908 in izginejo s 1. junijem 1908 popolnoma iz prometa. S 1. junijem bodo veljavne samo nove jubilejne znamke in ramorejo stranke vse stare znamke zamenjati do 31. julija 1908 pri vsakem c. kr. poštnem uradu. V letošnjem letu se bodo vse druge poštne vrednotice enako izpreme-nile, kar se bode objavilo pozneje od slučaja do slučaja.
Posledice veliko ameriške krize Ljudstvo se iz Amerike seli nazaj, tudi Avstrija ima že vr-nivših se izseljencev dovolj. Cez četrt milijona ljudi je prišlo samo v Evropo iz Amerike, kjer je denarna stiska zaprla tovarne, da so odpustile delavce. Poroča se, da so železarne odpustile 41.000 izvežbanih delavcev, železnice 64.000, elektrarne 20.000 itd., tako da je vštevši neizučene delavce pol milijona delavcev brez zaslužka. Tu se kale, kako napačno je, da vse ljudstvo beži od poljedelstva k industriji, Ameriški farmerji tožijo, da nimajo delavcev, pri nas kmet niti obdelovati ne more zemlje! ker manjka delavnih rok, po mestih pa zdaj na stotisoče ljudi strada, ker jih je industrija vrgla na cesto. Pa tudi ti stradajoči reveži se bodo težko vrnili k poljskemu delu, ker po mu preveč odtujeni« V celi vzgoji sedanjega rodu je velika napaka | beg s rodne grude v negoto-
vost za mamljivim denarjem provzroča kapitalizem in njegove strašne posledice. V trgovskem ministrstvu se bodo te dni posvetovali,, kako dati dela vrnivSim se izseljencem. Posredovalni uradi za delo dobe državno podporo; v slučaju potrebe bo posredovalna služba vpeljana tudi v Trstu. Konzulati imajo nalogo urediti informačno službo v Novem Vorku, Bremenu in v Hamburgu.
C. kr. okrajni glavar Detela v Radovljici je kleiikalno-iiem-škutarsko- vladni kandidat.
Umetnost in književnost
□ □ □□□
Nov časopis < Slovenski Branik* je ravnokar izšel. Slovenske rodoljube opozarjamo na ta list, ki bode jasno kazal pozicije in boje našega naroda v obmejnih krajih. To bi pač moralo zanimati vsakega zavednega Slovenca, ne smelo bi biti nobene zavedne družine brez tega časopisa, zato upamo, kdor ga ne dobi, da se takoj naroči nanj. Izhajal bo vsak mesec in bo veljal za celo leto 2 K 40 vin.
XIX. letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju je izšlo.
Hrvatski pripovjedačl Tako so imenuje prva knjiga »Književnih izdanj*, katera je lani začelo objavljati »Društvo hrvaških srednješolskih profesorjev v Zagrebu. Knjigo je spisal dr. Milan Ognzovič. V njej je zbranih štirnajst životopisov modernih hrvaških pisateljev; vsakemu životopisu je pridejana slika kakor tudi odlomki najznačilnejših del dotičnega pisatelja. V knjigi so vpisani tile pisatelji: Avgust Šenoa, Josip Evgen Tomič, Ante Kovačič, Evgenij Kumičič, Janko Jurkovič, Vilim Korajac, Juraj Tordinac, Josip Kozarac, Vjen-ceslav Novak, Ksaver Sandor Gjalski, Djuro Turic, Ivan Mažuranič, Josip Draženovič in Janko Lesko-var. Knjigo prav toplo priporočamo v nakup vsem onim, ki se hočejo na kratko in pregledno poučiti v življenju in delovanju najboljših hrvaških pisateljev. — Knjiga šteje 244 str. in stane 2 K.
Dopisi.
Radovljiške novice.
— Društvo »Sokol* r Radovljici. V Radovljici se snuje sokolsko društvo. Dosedaj je prijavljenih že nad šestdeset članov, a gotovo narasle število do sto, ako ne čez, ako pristopi okolica. Tako bo radovljiški «Sokol» eden najmočnejših v domovini. V kratkem se snide ustanovni občni zbor. Preskrbljena je že telovadnica. Da se »Sokol* v Radovljici vendar enkrat ustanovi, je zasluga razuih odličnih narodnih gospodov, ki so za ures-ničbo te lepe ideje zastavili svoj pogum. Hvala jim l K društvu je pristopila malone vsa moška inteligenca in tudi pripro8tejši možje in mladeniči z navdušenjem pristopajo v bratski krog starodavnega slovanskega »Sokola*. Živeli! Ako pojde vse po sreči in ako se izpolnijo krasni načrti vodilnih krogov »Sokola*, dobi it«i še letos svojo zastavo in godbo ter se utegne vršiti letošnje poletje v radovljiškem okraju lepa sokolska slavnost, na kar si drznemo brate »Sokole* v domovini že naprej opozoriti. Dal Divna sokolska ideja naj živil Ideja je to bratske vzajemnosti — ideja domovinske obrambe 1 Na delol Snujmo »Sokola* v vsakem večjem slovenskem kraju! Ako ustanavljajo Nemci svoje »Tura« und Knegervereine* po celem svetu — »za vse slučaje* — zakaj ne bi imeli Slovenci svojega »Sokola* -— <za vsu slučaje* t V »Sokolu* urimo ude, a urimo si tudi srce v ljubezni do domovine 1
— Veliko divjo mačko je te dni ubil s sekiro posestnik Josip tiogala iz Nove vasi pri Lescah, ko je pripravljal drva v gozdu. Za naSe obljudene kraje neka posebnost.
— »Palčke* ponavlja naš marljivi gledališki odsek jutri, v nedeljo, dne 9. L m. ob 6. uri zvečer v gostilni g. R. Kunstelja. Nihče naj ne zamudi te prilike, ogledati si to ljubko otroško igro.
*— Radovljiški mestni z as t op je dovolil v svoji zadnji seji, dne 5. L m., 60 kron podpore družbi sv. Cirila in Metoda ter 30 kron društvu «Prosveta>« Živeli posnemovalci]
Pro domo. — Plimo na naslov Bivšemu županu in načelniku zdraviške komisije na Bledu, |. Jakoba Peterneln.
U Bleda, msteca februarja,
1.
Prav nič, ali pa zelo malo ste razumeli za časa Vašega petnajstletnega župaoovanja, no, in ako nočete verjeti mojemu očitanju, evo Vam sledeče: Kot načelnik zdraviaae komisije ste prevzeli zdra-viški dom v last sdraviske komisije od «Kttrbau»<*
I vereina*, financirali ste dolg na en denarni zavod,
Ile mali del je ostal pri domačem denarnem zavodu, tako da ima sedaj zdraviška komisija skupnega dolga 102 tisoč kronic.
Poleg zdraviškega doma s parkom vred ste kupih od 13 posestnikov velik park na Straži, kateri je vštet tudi v tem dolgu. Spomladi 1. 1906 ste skovali s pomočjo c. kr. deželne vlade zakon o zvišanju zdravniških pristojbin. Ker 102.000 kron vendarle rabijo nekoliko obresti in kje bi seveda teh iskali kakor pri tujcih. Predno ste odložili načelstvo, nabavili ste še stekleno verando pri zdraviškem domu i. L d. Nič, prav nič niste naredili, to vsak zna (sedaj, ko je vse izgotovljeno), no, in da še bolje zna kot vi in vse boljše razume kot vi, Vam pa hočem tudi dokazati.
Čas, zadnji čas je bil, da ste odložili načelstvo, kajti zdra viški park poleg zdraviškega doma je bil tako senčnat, da so se skoro vsi Riklijevi gostje pritoževali, da ne morejo napol oblečeni sedeti na klopeh in poslušati godbo, ker jim je bilo preveč sence. Tudi drevja je bilo preveč in temu so sedaj odpomogli novi gospod načelnik, penzijonirani gospod major. Pustili so posekati drevesa, odpravili so neprijetno senco v poletni vročim in Riklijevim gostom je pomaganol Druge pritožbe pa se bodo bržkone kratkomalo zavrnile, rekoč: mi smo pustili posekati drevesa; sence ni treba in — basta I Tako se mora pa, ne kakor prej, vse, kar v senci..., pa ugovarjajte, ako morete 1 Tudi pri zdravniškem listu niste nič razumeli, ko ste ga izdajali in pustili tiskati v tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju. Slabo je bilo urejeno. List je izhajal v strah vsem tujcem, kateri niso hoteli brati svojega imena, vsak teden vse poletje desetkrat, ter ste plačevali vsega skup samo borih 400 do 500 K za tisk vseh listov. Vse bolje jo je pogodila v poletni seziji 1907 obstoječa zdraviška komisija. Izdajala je list neredno vsaki teden, včasih le na 3 tedne in le v 9 številkah, a plačala bo za to izdajo »Učiteljski tiskarni* v Ljubljani čedno svoto 1000 K. No, ali ste kaj znali, nič in zopet nič. Številke govore, Vi pa morate molčati. Se nekaj. Pred novo določbo pobiranja letoviških pristojbin ste dobili na leto 5000 do 7000 kron dohodkov. A po novem določilu je nabrala sedanja komisija 12.000 K. Vidite, prej zopet niste znali. No, in s temi 12.000 K se je pač lahko delalo, posekalo se je drevesa v parku, raz-kopal se je travnik, razširila so se vsa pota v parku, plačevalo se je na desno in levo, vse po paragrafih. Prišlo je pa novo leto, čas plačila obresti dolga. Vi ste imeli preje vedno zalogo denarja, akoravno ste imeli manj dohodkov, a moderna komisija je znala bolje ukreniti, denar mora proč, delovati se mora in delovalo se je. Plačati se ne more sedaj nič več, za obresti se nas počaka ali pa novi dolg napravi, park pa, razdejan kakor je, in kateri bo veljal do popolne ureditve najmanj 1.500 K, se bo tudi plačal, pa —• kdaj P Nič niste razumeli, manj denarja pa vedno denar, je bilo preje, sedaj več denarja pa — prazno blagajno, to je moderno.
Alfa Separator.
G. kr. okrajni glavar Detela v Radovljioi je kleiikalno-nem-škntarsko- vladni kandidat.
XIII. redni občni ibor »Sokola" v Kranjn
dne 4. januarja 1908. Dalj«.
V kroju je nastopilo društvo 8 krat in sicer pri pogrebih br. Karola Fabianija 5. februarja in Karola Floriana 5. maja z zastavo. Dne 24. marca je bila razdelitev diplom iz I. hrvat. vsekolskegc zleta, dne 26. maja skupno z Sokolom iz Idriji in njega odsekom v Žireh v Poljanah. Tega izleta se je udeležilo 23 članov s zastavo in je nastopila I. in druga vrsta pri prostih vajah in na orodju. Dne 27. junija smo se podali na pot v toliko za-željeno Prago. 7 članic ženskega oddelka in 17 članov v kroju ter 2 civilno. Pričakovanja polni smo videli tamkaj več, kot smo mislili in veselili smo se, da pridobimo mlajše telovadce s vtisi, katere so dobili tam, toda je ravno narobe. Ker ste gotovo vsi brali o tem isletu, ne bodem o njem tu da|je razpravljal, prepričan pa sem, da vsaj onim, kateri so resno mislili, ostane v trajnem spominu. Dne 4. augusta se je podala deputacija 12 članov v kroju (z zastavo) k razvitju zastave bratskega društva v Žalcu, 10 jih je nastopilo pri prostih vajah, I. vrsta pa na orodju. Dne 15. augusta udeležilo se je zvezinega izleta v Domžale 85 Članov. Proste vaje izvajalo je 31, na orodju nastopila je I. in H. vrsta. Dne 1. septembra se je vršil skupni nastop vseh oddelkov na glavnem trgu. Nastopilo je 88 članov s prostimi in vzornimi vajami ter V. vrst na orodju. Skupno je nastopile vseh — 96. Dne 8. septembra je zastopala deputacija 9 članov v kroju (z zastavo) društvo pri razvitju zastave bratskega društva v Ribnici, kjer je nastopila i. vrsta. Deputacija 10 članov v civilni obleki pa se je udeležila vrtne veselice bratskega društva v Skofji Loki. Dne 16. septembra je bila deputacija 9 članov civilno pri telovadbi bratskega društva na Jesenkah, deputacija 11 pa pri telovadbi bratskega društva v Tržiču. Dne 81, decembra vršila
se je ob jfcko slabeča zanimanju članov notranja tekmovalna telovadba, katere se je udeležilo 10 telovadcev i le precej dobrim vspehom. Čuditi pa se ni, da se Člani niso vdeletiU zanimanjem te telovadbe, saj smo pogrešali med tekmovalci mnogo znanih telovadcev.
Ženski oddelek. Dne 13. aprila nastop v telovadnici. Nastopilo je 11 Članic in 81 naraščaja. Posebno so ugajale mnogoštevilnemu občinstvu vaje članic na bradlji. Dne 21. aprila se je vršil pes - izlet članic v Skofjo Loko. Udeležilo se ga je 15 članic Dne 16. maja. Pes-izlet ženskega naraščaja čez Besnico v Podnart Dne 27. junija. Izlet v Prago 7 članic. Dne 30. in 81. julija udeležilo se je izleta na Golico 17 članic. Število izletnikov 32. Dne 1. septembra pri skupnem nastopu je nasto pilo 13 članic na orodju in 15 naraščaja s pro s tirni vajami. Dne 5. septembra peš-izlet naraščaja (18 in 5 članic) v Medvode.
Šolski naraičaj. Dne 24. marca nastopilo je v telovadnici 12 gojencev v dvojicah na bradlji in z vajami s kopji. Dne 14. julija pa je nastopil Šolski naraščaj skupno s obrtno-trgovskim javno v Stražišču. Ogromna udeležba občinstva je pričala o živem zanimanju občinstva za ta oddelek. Dne 28. julija se je vršil peš-izlet v Podbrezje z udeležbo 14 gojencev. Dne 1. septembra je nastopilo 14 gojencev skupno s trgovsko - obrtnim naraščajem s prostimi vajami iz V. zleta pri skupnem nastopu.
Obrtno-trgovski naraščaj. Dne 24. marca je nastopilo 15 gojencev pri notranji telovadbi na orodju. Dne 13. julija se je vršila I. notranja tekmovalna telovadba obrtno-trgovskega naraščaja. Udeležilo se jo je 12 gojencev v 2 (višjem in nižjem) oddelku z jako dobrim vspehom, katerega smo se veselili vsi, vsaj je obrtno-trgovski naraščaj oni glavni del naše organizacije, iz katerega dobivamo redne telovadce. Dne 14. julija pri skupnem nastopu s šolskim naraščajem nastopilo je v II. vrstah 12 gojencev s prostimi vajami in na orodju. Dne 1. septembra pri skupnem nastopu vseh oddelkov našega društva na glavnem trgu je nastopilo 16 gojencev skupno s prostimi vajami iz V. zleta v Pragi posebej pa v preskokih čez orodje. Dne 23. decembra razdelil pa sem med obrtno-trgovski naraščaj diplome, katere so si priborili pri notranji tekmovalni telovadbi.
_ Dalje prih.
2 Oorenjskega. V svoji predzadnji številki je objavil »Gorenjec* uvodni članek pod naslovom •Gorenjski kmetje*, katerega nemen in pomen je razveselil gotovo vsakega napredka željnega kmeta. In tudi resnično. Skrajni in neobhodno potrebni čas je, da se kmetiSki stan združi, ako hoče se obstati. Glavna naloga tega stanovskega združenja bi bila: skupno delovanje pri volitvah, kajti volitev je začetek, seme prihodnjih odnošajev med državljani, toda kmetje se tega ne zavedajo in to je njih prva, obenem odločilna napaka. Skozi celega pol stoletja, odkar obstoji konstitucija, so kmetje volili razne imenitnike in druge mogotce ter jim prepuščali svojo žalostno usodo v rešitev. Toda, o uboga paral Kako more zastopati kmetiški stan poslanec, ki sam spada k drugemu stanu, medtem ko bi on v resnici hotel kmetu kaj koristiti, bi s tem škodoval sebi in svoji enakosti. In tak poslanec, kateri bi tako deloval, bi ne spadal več v zbor, ampak nekam drugam--. Seveda tako nespametnega poslanca ni, pač pa smo nespametni mi, ki ga volimo. Pregovor pravi: zaupaj in glej komu 1 Prva in najimenitnejša Čednost poslančeva je zvestoba do svojih volilcev, in ravno to čednost pogrešamo v vedno večji meri pri naših kmečkih poslancih. Temu je posledica vedno propadanje kmečkega stanu. Neovrgljiva resnica je, da je • sak normalen človek sebi najbolj zvest in zakaj bi tedaj kmet nič ne zaupal svojemu sosedu v stanovskih zadevah več, pri katerih je ravno toliko prizadet, kakor tujcu, ki ga zadeva prav nič ne tiče. Ali ni to melanholično! Ako bomo mi kmetje prepuščali svoje interese v rešitev tistim slojem, kateri so nas reševali dosedaj, bodite prepričani, da ne bomo prej rešeni, kot ob naši smrtni uri. Je sicer neko gladilo, ki naravnost pove: Ako si kmet ne bo pomagal sam, tedaj mu tudi noben drug nikdar pomagal ne bo. Dopolnjeno je 1 Združimo se še pred sedanjimi deželnozborskimi volitvami vsi kmetje brez izjeme pod imenom: •Stanovska neodvisna kmečka stranka* ter nastopimo z geslom: Mi nočemo, da bi se nam ime našega kandidata od kake strani diktiralo, mi hočemo, da si našega poslanca izvolimo sami po naši lastni in prosti volji. Naš poslanec mora biti agrarec, t j. poljedelcu v pravem pomenu besede. Ob času vobtve ima kmet nekoliko dobrih, desetkrat več pa slabih prijateljev-izkoriAeevaloev, ki so mu pri* jatelji le za to, da mu pijejo njegovo kri in teh krvosesov se je absolutno otresti. Naravnost sramotno je, ker kmečki stan predstavlja veliko vedno nasproti vsem stanovom v državi, pravega poslanca pa nimamo nobenega, nekoliko si jih pridobi ta, nekoliko druga stranka, od stanu pa, o katerem se govori, da je podlaga, steber države, pa ni nikogar. Po teh podatkih bi morah imeti čez polovico svojih poslancev ter bi bila tudi vlada na naši strani. Da vsega tega nimamo, ni kriv nihče drugi kakor sami. Streznimo se že enkrat ter stopimo složno m pogumno v borbo v dosego svojih stanovskih pravic, Ne sms nas razdruževaU nobena
sila, nobena moč ne politično mnenje, ne versko prepričanje, kajti politika ni za prazen želodec, najprej je treba ljudstvu kruha, blagostanja, potem sledijo šele višji nazori. Ravno tako morajo ostati na strani vsa verska čuvstva in ko bi se med nami nahajali tudi ajdje in Turki kot posestniki, morali bi biti združeni z nami, ako so pošteni ljudje, ker mi ne bomo našega poslanca poslali v znamenju vere gori, da nam pripravi in nas intabulira na nebeške sedeže, temveč on bo šel le v deželni zbor, da nas ondi zastopa, dokler bivamo na površju zemlje. Za oni svit ne volimo nobenega poslanca, zato si bo že narava sama poskrbela. Ponosno moramo nastopiti ta boj, in ko bi se tudi alarmirale proti nam vse peklenske pošasti, katerih pomoči »d vedno poslužujejo naši častiti izkoriščevalci, ni se jih treba bati, ker se ne zahtevajo žrtve premoženja ali življenja, temveč zadostuje, da vsak ostane mož beseda, dokler ne odda svojega glasu. Ako pa bi se vziic temu kdo med nami nahajal, kateri bi se morda z našimi poštenimi nazori ne strinjal, ah bi celo izpopolnil vrste naših nasprotnikov, za tistega pa znači, da je izdajalec svojega stanu, izdajalec samega sebe in ni vreden, da vživa prosti zrak med svojimi sosedi. In ko bi tudi ne dočakal in ne doživel našega zaželjenega namena; pa storimo to že iz ljubezni in usmiljenja do naših naslednikov, da ne bodo tudi oni enkrat tako nesrečni, da bi morali šele pričeti boj za svoj obstanek, kakor mi sedaj. V dosego vsega tega stori naj vsak kmečki volilec svojo stanovsko in državljansko dolžnost in pomoč iz višave naj bode nam milostna 1
Iz Spodnjih BrnikOV. Pri nas živimo mirno življenje. Imamo pa moža, kateremu pravimo po domače <Peterca», ki skrbi v vasi za smeh in zabavo. Peterca je bajtar na Devencah, a vseeno hoče nositi v vasi zvonec. Gorje mu, kdor se zameri temu možakarju. Pol boga, misli, da je! Takoj teče ves oslinjen in sluzast tožit v farovž, da izgleda kakor kak šekast turopolec. Možiček je večkrat tudi prifrknjem. Tako je bil pred kratkim v obližju kmetijski tečaj. Ne veste, koliko je imel opraviti s svojo jerhovino. Ljudi je ustavljal ter nadlegoval, češ, kaj hodite poslušat take neumnosti. O, Če je pa v izobraževalnem društvu kaj, takrat je živ kakor mlada kožica 1 Tega možička najlepša želja je, priti v občinski odbor. — No, mi vaščani ga ne bodemo volili, o tem naj bode bajtar iz Devenc kar prepričan. Se ni pozabljena neka stelja in zaznamovanje meje.
Troperesna (klerikalno - nem« škutarsko- vladna) Detela še vedno kandidira v radovljiško-tržiško - kamniškem okraju.
V Kranju, dne 8. februarja 1908.
Kako ae bo ustanovilo delavako ministrstvo ?
To je vprašanje, na katero ni mogoče dobiti zanesljivega odgovora. V proračunskem odseku je ministrski predsednik dejal, «da dobi državni zbor pravočasno priložnost, vzeti ustanovitev novega ministrstva na znanje in določiti svoje stališče*. Tako namreč pripoveduje oficiDzno poročilo. Poslanci, ki so bili na seji proračunskega odseka, pa pravijo, da je baron Beck obljubil, da se novega ministrstva ne ustanovi potom naredbe, temveč samo potom zakona. To je razlika in sicer precej velika. Državni zbor ima pravico, ne vzeti ustanovitev novega ministrstva na znanje, ampak odločiti, ali naj se ga ustanovi ali ne in — kako naj se ga ustanovi. Dokazovati pač ni treba, da je to važno vprašanje, zlasti za delavce, katerih se bo novo ministrstvo največ dotikalo.
Gospodarski odsek državnega zbora je imel zadnje dni svojo sejo pod predsedstvom poslanca drja. Cllenbogna. Na dnevnem redu je bil načrt zakona o »službenem ugovoru trgovskih pomočnikov in drugih delojemalcev v podobnih službah*. Poročal je poslanec Du-lemba. Dejal je, da se je vsled izpremenjenih razmer stan trgovskih pomočnikov glede na inteligenco povzdignil, toda njegov materialni položaj se ni zboljšal. Nemčija nas je zakonodajno prehitela. Leta 1903 in pozneje je vlada predlagala načrta glede uredbe službenega ugovora. Predlog poslanca drja. Ellenbogna sega dalje. Vladni načrt obsega samo privatno - pravne določbe, Ellenbognov pa tudi javnopravne. Govornik je vprašal sekcij« skega svetnika drja. Mailer j a, če bi bilo mogoče, potom naredbe raztegniti delokrog obrtnega nadiorniitva tudi na trgovska podjetja. Toda če se ne pomnoži števila obrtnih nadzornikov v izdatni meri, je nemogoče, naložiti jim še to nalogo.
V ogrskem parlamentu se je ustanovil opo-sicijonalni klub, kateremu pripadajo: Odpadniki neodvisne stranke, poslanci, ki doslej niso bili v nobeni stranki in »socialist* Mezoffy. Klub si je dal nalogo, porabiti vsa sredstva, da bi preprečil premembo poslovnika in izda v tem zmislu manifest. Stranke koalicije so pa sklenile, glasovati za reformo poslovnika po željah vlade. Gladko sicer ni šlo. And r assy je moral drugič žugati, da odstopi, brezznačajm klerikalec A p ponvi se
4e pa kesal, da je nekdaj oponiral enaki premembi, 10 jo je zahteval Tista.
Novo bolgarsko ministrstvo je sestavljeno. Predsedništvo in javna dela je prevzel odvetnik Mali nov, notranje zadeve odvetnik Take v, zunanje pa general Papriko v, ki je bil doslej diplomatics agent v Peterburgu.
V Maroku so Mulej Rašidove čete zasedle Se ta t s topovi in hočejo mesto braniti pred Francozi. General d'A made hoče v par dneh marširati pred Setat in ga zavzeti,
Sejmi na Gorenjskem prih. teden:
9. v Mengišu; 12. v Motniku, 14. v Dobu in Žirovnici.
Zgodovinski in slovstveni pregled za prihodnji teden.
9. februarja: 1705. f Janez Žiga Valentin Papo vič v Avalinu. — 1789. * Stenograf France Ksaver Gabelsberger v Monakovem. — 1800. * Slikar Führich. — 1801. Mir v Lunevillu, konec druge koalicijske vojne. — 1827. * Rodoljub Božidar Raič pri sv. Tomažu. — 1871. — Pisatelj France Finžgar na Breznici. — 1881. f Ruski pisatelj Do-stojevskij.
10. februarja: 1630. f Tomaž Hren v Gornjem gradu. — 1787. Cesar Jožef II. odpravi tlako. — 1837. f Ruski pesnik Puškin. — 1847. * Izumitelj Tomaž Edison. — 1904. Začetek rusko-japanske vojne.
11. februarja: 1759. f Pisatelj France Miha Paglarč v Šmartnem v Tuhinjski dolini, kjer je ustanovil prvo hranilnico na Kranjskem. — 1805.
* Karel Rokitansky, slovit zdravnik in anatom v Kraljevem Gradcu. — 1824. * Naravoslovec Simon Robič v Kranjski gori.
12. februarja: 1774. * Pesnik Valentin Stanič v Bodrežu ob Soči. — 1796. Skladatelj Haydn objavi svoj napev naše cesarske pesmi. — 1809.
* Charles Darwin, znamenit naravoslovec. — 1814. Na ljubljanskem rotovžu zopet izobesijo avstrijskega orla.
13. februarja: 1883. f Skladatelj Rih. Wagner v Benetkah.
14. februarja: 869. f Sv. Ciril, slovanski aposte! v Rimu. — 1779. f James Cook, slavni polo valeč po morju, ubit na Owaihi. — 1837. * Dr. Valentin Zarnik v Repnjah pri Vodicah. — 1864. f Pesnik Matej Ravnikar-Poženčan v Predosljih pri Kranju. — 1892. f Pesnik France Cegnar v Trstu.
15. februarja: 1564. * Galileo Galilei. — 1763. Mir v Huberlusburgu, konec sedemletne vojne.
(todovi prihodnjega tedna:
9. Blagoslava; 10. Šolastika, Vojmil; 11. Adolf, Dedoslav, Dobrana, Svetoslava; 12. Evlalija, Deda, Zvonimir, Ciril; 13. Katarina, Vrativoj; 14. Valentin, Bretislav; 15. Fuvstin, Ljuboslava, Pravoslav.
Novičar.
Volilno gibanje, lzvrševalni odbor socialno -demokratične stranke v Ljubljani je sklenil, da se postavita kandidata v mestni skupini Radovljica-Kamnik-Tržič in v kmetskih občinah radovij škega okraja. — V okraju Idrija-Vipava kandidira kot socijalist Ivan Mlinar, zasebni uradnik y Ljubljani.
— V trebanjskem okraju so postavili klerikalci kandidatom dr. Evg. Lampeta, župana Vehovca iz Žužemperka in župana Košaka iz Grosupljega.
Neodvisna kmetska stranka za volilni okraj kmetskih občin Radovljica-Kranjska gora sklicuje volilce na volilni shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. L m. ob 3. uri popoldne v prostorih Wu-chererjeve gostilne v Lescah, pri katerem se bo posvetovalo o razgiašenju svojega deželnozborskega kandidata.
Narodno-napredna stranka je sklicala zadnjo nedeljo zaupni shod v Ljubljano, katerega se je udeležilo okrog 350 zaupnikov iz cele Kranjske. Govoril je na shodu dr. Tavčar, ki je odločno protestiral proti temu, da pomaga klerikalcem v boju proti napredujakom — c kr. vlada. (Klerikalci so namreč v mestni skupini Kamnik-Radovljica-Tržič v dogovoru z vlado inscenirali okrajnega glavarja radovljiškega pl. Detelo.) Dr. Novak je izvajal, da se morajo naprednjaki postaviti odločno v bran nakani Nemcev in klerikalcev, pustiti 53 nemškim veleposestnikom 10 mandatov, druge okraje pa zvariti tako, da bi klerikalni elementi bili v premoči, lzvrševalni odbor je sklenil priporočati te-le kandidature: Za Ljubljano dr. Tavčar in dr. Triller, za Kranj-Škofjo Loko trgovec Pire, za Vrhniko-Postojno-Lož veleposestnik Lenarčič, za Idrijo učitelj Gangi, za dolenjska mesta dr* Plantan, za Kammk-Rado vi jico-Tržič dr. Vilfan.
— Baronu Becku se je odposlala resolucija, v kateri odklanja zbor zaupnikov narodno - napredne stranke na Kranjskem kandidaturo političnega uradnika kot vmešavanje c. kr. vlade v volilni boj. Trgovska zbornica si bo sama določila kandidata.
Občinsko volitve v Cerkljah, ki bi ge imele vršiti ta teden, so prelozeue na 11. in 12. marca. Nazadnjaki dosedaj vladajoče stranke, se nič kaj dobro ne počutgo. Za preteklo nedeljo go hoteli pridobiti dr. Pregana iz Ljubljane, ki pa iz neznanega vzroka m prišel. Pričakujejo ga za po« snejsi čas.
Volilce- je v Radovljici 102, v Tržiču 112, v Kamniku 159.
Kandidaturo okrajnega glavarja radovljiškega
pozdravljajo z velikim zadoščenjem in z iskrenimi simpatijami — nemško-nacionalnimi listi. Najstru-penejši in najhudobneši sovražniki slovenskega naroda se vesele kandidature c. kr. uradnika Detele. To svoje veselje utemeljujejo s tem, da je bil Detela Nemcem vedno pravičen. Mili bože! Cez okrajne glavarje se pač se nikdar ni noben Nemec na Kranjskem pritožil. Tako pravičen kakor Oetela je bil Nemcem še vsak okrajni glavar. Naj bi Nemci le raje prišli s pravo barvo na dan in priznali, da jim je ta kandidatura simpatična in da se vesele, ker je Detela nemškutar, in ker je svojo »pravičnost* pokazal Nemcem s tem, da je po svojih podrejenih organih na Jesenicah spravil vse, kar je bilo v njegovih močeh, d a b i spravil to občino v nemško-nacionalne roke in potlačil Slovenstvo na Jesenicah pod nemški podplat. Si. N.
Kdor zaničuje so sam. . . Slučaj nam je prinesel v roke uradni dopis županstva na Bledu. Gledali smo m gledali in nismo verjeli svojim očem. To pisanje je pisano na uradni poli občino blejske in na čelu stoji debelo tiskano »Ge-meindeamt Veldes (Oberkrain)*. Županski urad slovenske občine Bled ima torej samonemške uradne tiskovine. To je že škandal prve vrste. Če bi občina imela zaradi tujskega prometa že dvojezične tiskovine in jih uporabljala pri dopisovanju i tujci, nezmožnimi slovenskega jezika, bi že nič ne rekli, dasi bi kak drug narod tudi ne trpel kaj takega. Ah da ima ta občina, ki velja za odločno narodno, kar samonemške uradne tiskovine in jih vporabija za dopisovanje Slovencem, to je naravnost sramota.
časi se ispreminjajo! »Kmetovalec* piše: Pred trinajstimi leti je urednik našega lista v »Kmetovalcu* priobčil vrsto spisov o krivici, ki so se godile gorenjskim kmetom pri ureditvi in odvezi pašnih pravic. Zaradi teh spisov je bil »Kmetovalec* celo enkrat zaplenjen in urednika je državno prardništvo tožilo in dalo v sodnijsko preiskavo, in to zato, ker se je potegnil za kmete. Koliko je našemu urednika škodovalo, da je pri vsaki priliki ožigosal krivični lovski zakon! in danes? Očitane krivice se v državnem zboru priznavajo, novi zakoni bodo storjene krivice popravili, kmetijski minister sam vse priznava in posega vmes in konec je oblastnemu nastopanju izvestnih gozdnih uradnikov, ki so si domišljali, da smejo s kmetom početi, kar se jim zljubi. Zahvale za svoje postopanje od prizadetib kmetov sicer nismo nikdar pričakovali, a omenjeni pojavi so nam vendar zadoščenje za marsikatere bridkosti, ki smo jih doživeli vsied svojega nesebičnega potegovanja za kmete in temu sledečega preganjanja, saj se je zaradi tega hotela našemu uredniku vzeti celo služba 1
Trgovski plesni venček je 1. t m. povsem dobro upadel. Udeležba je bila dokaj povoljna dasi bi lahko bila še boljša. Primanjkljaj je malenkosten, ker so nekateri gg. trgovci pripomogli do pokritja velikih izdatkov. Odbor društva slovenskih trgovskih sotrudnikov jim izreka najlepšo zahvalo. Ravno tako tudi gdč. Katinki Jezerškovi in Katinki Krčevi, ker sta se trudili med odmorom z razpečevanjem šopkov. Okrasba dvorane je slavnemu občinstvu povsem ugojala. Godba ni takn pridno svirala, kakor se je pričakovalo.
Kmečka posojilnica v Cerkljah dobro napreduje. — V mesecu januarju je imela prometa 34.765*27 K, to je blizu petintrideset tisoč kron. Lep začetek, kljun temu, da ima ondotna prejšnja posojilnica za lansko leto nad pol miijona prometa. Čeprav so klerikalci dobro ukoreninjeni, vendar so se kmetje sami kljub temu gospodarsko organizirali. Gorenjci, posnemajti Gerkijance v gospodarskem ozira. Postavite se gospodarsko na lastne noge, ker to je predpogoj vsakemu drugemu začetku. Ne bojte se klerikalnih postojank, saj se te dajo oslabiti. Poguma in dobre vulje treba!
Dvojna mara* Iz Bohinja se poroča: Kakor ste že večkrat poročali m opravičeno ožigosali, prezira se v nemškem hotelu ob bohinjskem jezeru na skrajno žaljiv način vse, kar je »lovansso, in skoraj se sme reči, da je Bohinj domena nemške gostilničarke Stčhr. Omenjena gOdUiuičarka ima obrtno pravico le za hotel »St. Johann* ob bohinjskem jezeru za poletje, izvršuje se pa tudi po zimi ta obrt, in sicer ne v hotelu, ampak v drugi hiši, 10 minut oddaljeni, v hiši, katera je last hotelskega hlapca. Kaj bi počeli poklicani organi,,ko bi si to dovolil domačin? In tu? Nobeden tega ne vidi. Nemcu je vse dovoljeno. Domačin.
Kranjskogorski občinski odbor je sklenil v zadnji odborovi seji, da uraduje samoslovenski. Obenem je bilo sklenjeno naložiti ves denar, ki je bil dusedaj še naložen v nemšai kranjski hranilnici, v slovenskih denarnih zavodih.
G. kr. okrajni glavar Detela v Radovljiol jo klorftalno-iiem-iknUrsko- vladni kandidat.
Joitarski klub. XI. občni zbor se vrši dne 15. februarja t. 1. v sedanjem klubovem lokalu pri Končovcu na Javorniku. Pričetek ob petih popoldne.
Is Komende. Zadnjič smo Vam, g. urednik, že nekaj sporučili iz našega kraja. Danes pa vprašamo tudi odbornike naše občine, zakaj so podaljšali lov g. župana. Zakaj ga pa niso dali na dražbo, saj bi nam lov lahko dvajsetkrat več vrgel, kakor nam sedaj. Ali ne vedo, da je tisti denar, katerega dobijo za lov, ravno tako veljaven, kakor oni, katerega plača ubogi kmet pri občinskih nakladah. Zahtevamo, da odborniki delajo v korist ljudstva, ne pa v škodo, saj zato so vendar izvoljeni.
Izžrebani porotniki na Gorenjskem. Za porotne sodbe, ki se prično dne 2. marca L 1., so izžrebani naslednji gospodje: Fran Babic, gostilničar in posestnik v Kropi; Peter Burja, posestnik v Spodnji Šiški; Fran Deu, posestnik v Tržiču; Viktor Engelman, trgovec, Šruartno-Kamnik; Adolf Galle, graščak v Zgornji Šiški; Valentin Jager, posestnik v Št. Vidu pri Ljubljani; Vinko Majdič, veletržec v Kranju; Franc Pevc, tovarnar v Za-jelšah-Brdo; Franc Sajovic, posestnik v Tacnu pri Ljubljani, in Lovro Sušnik, pos. v Škofji Loki.
Zlatui zaslužni krilec je cesar podelil umi-rovijenomu okrajnemu tajniku v Kamniku, g. Jakobu Drakslerju.
Zvedenci v železniških razlastitvenih zadevah na Gorenjskem so za letos sledeči posestniki : Josip Košir v Žejah, Gašpar Garman v Škofji Loki, Franc Omersa v Kranju, Avgust Mally v Beli peči, Adolf pl. Kappus v Kamni gorici, Jakob Žumer v Podhomu, Matija Vilmi k na Križu, Ivan Ltvtc v Mengišu in Avgust Terpinc v Kamniku.
Dobro znamenje bližajoča ae pomladi G. A. Gabnjelčič iz Brezij je vjel dne 6. t. m. živega kljunača. Kaj ga je zmotilo, da nas je tako zgodaj obiskal, je težko dognati. — Edini menda ni, lovci, na noge!
Hotel «Štemarje» v Škofji Loki bo oddan na
prostovoljni zdražbi.
Smrt pijanke. Marija Mav v Motniku pri Kamniku je umrla vsled preobilo zavžite pijače. Pred svojo smrtjo je bila dva meseca nepretrgoma pijana.
Pomiloicena je Marija Rozman iz Tržiča, ki je bila obsojena na smrt, ker je umorila svojega sina; sodišče ji je izpremenilo kazen v 20letno težko ječo.
V Mojstrani se je otvoril nov hotel »Triglav*. Ker na Gorenjsko pnbaja vsako leto več tujcev, je le želeti, da domačini vzamejo tujski promet v svoje roke, dokler je še čas in ne poseže vmes tuji kapital. Saj vidimo povsod, kako tuja podjetja kaze in pačijo narodno lice naših, gorenjskih krajev.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Pokojni misijonar in dekan preč. g. Janez Ženžek iz Amerike je volil družbi sv. Cirila in Matoda v Ljubljani 500 K. Ta znesek je po odbitku pristojbin v znesku 50 K, tedaj 450 K izročil preč. g. Simon Ženžek duhovni svetnik in župnik »Vodiški* naši družbi. — Narodni davek za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral g. Aleksander Hudovernik c. kr. notar, na svojo nabiralno polo za mesec januarij t. L 44 K. — Mesto venca na grob rajnemu misijonarju in dekanu g. Janezu Ženžku darovali sta družini Žužek-Drč družbi sv. Cirila in Metoda 13 K. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala »Družba sv. Mohorja v Celovcu* podporo v znesku 1000 K.
Moravsko pevsko društvo priredi dne 9. svečana v gostilniških prostorih gospe Neže Toman v Moravčah pevski večer s temle vsporedom: 1. »Po zimi iz šole*, mešan zbor. 2. »Za dom med bojni grom*, moški zbor (Satlenerjeva). 3. »Rožmarin*, ženski osmerospev. 4. »Oblaček*, moški četvero-spev. 5. »Nazaj v planinski raj*, mešan zbor. Šaljiva pošta, prosta zabava, ples. —- Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina: za osebo 40 v, za obitelj 1 K. Preplačila gostov, oziroma darila ne-udeleživših se povabljencev se v prid družbe sv. Cirila in Metoda hvaležno sprejmejo; blagovoli naj se jih pošiljati pevskemu društvu.
Veselice. Zabavni klub v Radovljici ima danes zvečer plesni venček, pri katerem svira vojaška godba. — Gasilno društvo na Bledu priredi tombolo v gostilni »pri Kapsu* v Gradu ob 7. uri zvečer dne 9. t m. »Palčki* se ponove v Radovljici dne 9. februarja ob šestih zvečer. — Veselico prirede dne 9. t. m. železniški delavci v prostorih gospe Marije Čopove v Žirovnici. — Plesno veselico priredi dne 9. februarja gostilničar Andrej Herman na Savi. — Gasilno društvo v poljanah napravi dne 16. svečana plesni venček v gostilni »pri Vidmarju*. — Bralno društvo v Tržiču priredi dne 15. svečana plesno veselico v društvenih prostorih.
Nov Odbor) kateremu predseduje g. Fr. Tičar, je dobila kranjskogorska podružnica slovenskega planinskega društva. Ker je Kadilnikova koča na Golici v upravi posebnega odbora, je treba, da prične podružnica delati v onem delu naših planin, ki je najlepši, in ki je pa tudi izpostavljen najhujšemu navalu nemškega planinskega društva. Da bi bilo ddo uspešneje, je novi odbor pozval nekatere druge podružnic* na skupno delo v Julijskih alpah, kajti le na ta način je mogoče, kmalu začeti s kako novo važno napravo, katerih je v tem kraju še toliko treba, ker dosedaj je vse v nemških rokah.
Troperesna (klerikalno - nem-škutarsko-vladna) Detela se vedno kandidira v radovljiško-tržiško - kamniškem okraju.
„Isza kongresa", velika veselica narodnih dam ljubljanskih, združenih v dveh ljubljanskih ženskih podružnicah Ciril - Metodove družbe v »Narodnem domu* ljubljanskem, je končala z velikim uspehom. Veselice se je udeležilo okrog 5000 oseb, čistega dobička v prid družbi bo do 6000 K. Vrhunec veselice je bil nastop dvora, kakor ga opisuje dr. Tavčar v znani povesti »Ljubljanskega Zvona* »Izza kongresa*.
Trirsjredna ljudska iola v Domžalah se vsled sklepa deželnega šolskega sveta razširi na štiri-razredno.
Postopanje nemške tvrdke Heinrich Franck napram slovenskim trgovcem se mora označiti kot skrajno izzivajoče. V zadnjem času pošilja ta tvrdka svojim odjemalcem odprte dopisnice v obvestilo, da pošlje svojega potnika v kratkem na obisk. Obenem pa se ta ultranemška tovarna priporoča slovenskim trgovcem kot najstarejše jugoslovansko podjetje svoje stroka S tako trditvijo se hoče prikupiti slovenskim trgovcem ter škodovati domačemu podjetniku g. Ivanu Jebačinu, H je ustanovil »Prvo jugoslovansko tovarno kavnih surogatov* v Ljubljani. Ako tvrdka Franck imenuje svojo tovarno v Zagrebu najstarejše jugoslovansko podjetje te stroke, tedaj zataji predvsem svoje rajhovsko pokolenje, vdrugič pa hoče zanikati dejstvo, da je že mnogo let prej obstojala v Ljubljani neka druga, tudi nemška tovarna za kavne primesi. Tore, se tvrdka Franck niti po narodnosti niti po letih ne more imenovati ustanoviteljica prve take jugoslovanske tovarne. Edino res narodno podjetje te vrste je »Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate* v Ljubljani, ki podpira slovenska in hrvaška narodna društva in od katere je »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev* zopet prejelo prispevek 100 K. Slovenske trgovce pa opozarjamo, naj se ne dado preslepiti od nemške tovarne in naj v bodoče še z večjo vnemo sebi in slovenskemu narodu v korist naročajo samo izvrstno »Zvezdno* kavino primes (cikorijo).
Pri kongresni veselici v Ljubljani, dne 2. februarja je bil zamenjan klobuk (črn, mehak) s tvrdko Vojtech Skala, Pisek. Pustil pa se je shčen klobuk od firme Ovčjak v Kranju. Najbrž je bil dotičen gospod iz Kranja. Dotičen gospod se prosi, da prinese klobuk v gostilno »pri puščaniku* v Kranju. ,.»**.
Dijaki nabili profesor]s. Več dijakov gimna-, zije v Kolomeji je napadlo nekega zelo strogega profesorja in ga tako preteplo, da bo moral okrog šest tednov ležati.
Orožen umor. V vasi Kišeniov je ubila kmetica Januševič svojo vnuko Pavlino, jo razmesarila, skuhala, jedla sama meso in ga dala tudi drugim vnukom jesti. Sosedje so našli otrokovo roko na gnoju, naskočili s sekirami hišo morilke in razbili vrata. Morilka se je pa tudi branila s sekiro in ranila več kmetov, predno so jo zvezali in izročili sodniji.
Za mesečno razsvetljavo je močno gibanje v Benetkah. Stvar je na prvi pogled nekoliko čudna. Zbira se podpise, v časopisju in drugod se protestira zoper nočno razsvetljavo na Velikem kanalu, ki nadomešča Benetkam glavno ulico. Mestni svet je sklenil, razsvetiti kanal električno, tembolj ker je promet tudi ponoči velik. Toda — pravijo nasprotniki — kanal izgubi tedaj vso svojo poezijo, ker ni lepšega, kakor če sveti mesec na mirno laguno. Voziti se v mesečini s čolnom po kanalu, pa brenkati morda Se na mandolino, je res lep užitek. A kaj bi bilo z mesečino v električni razsvetljavi?
dobi oni, ki more dokazati, da je patini J pondeljek, II. svečana 1907, vstopil & ob*pol O.turi njutraj ▼ gorenjski vlak
na j postajah! Žirovnica akLesoo ter da ve količkaj o nesreči, ki se je na postaji IiOsee pripetila nekemu sopotniku. Naznani naj se nemudoma Franca Demšarju na Jeae-nioah štev. 95.       228 2—2
Barthelovorpoklajno'apno, žve-pleni cvet.Vgrenko sol, rdečo sol, suhe lanene tropine, kostno moko In kalijevo sol
ua drobne in na debelo.
Darila.
Za dijaško kuhinjo T Kranj«: Marija Sieinbauer namesto rane* umrli gospodični Pavlini UUrichovi 4 K.
Zahvala.
Za uinogobrojne izraze srčnega sočutja ob smrti drage sestre
Pavline
kakor tudi za darovane krasne vence in ra obilno častno spremstvo v Železnikih in v Kranju na nje zadnji poti izrekava globoko ginjeoa svojo najsrčnejšo zahvalo.
KRANJ, 4. s-čana 1906.
Viljem u Fruji Ullrid.
Sffii li MjilsejSi
pustni Krofi
(bobi)
se dobivajo vsako
nedeljo in praznik skozi ves prelpssl
Loterijska srečka dne 1. februarja 1908
Trst   16   19   76   67 68
mSmm
Celično deško posteljno perje.
5 kilogramov novega temnega K 9oO, boijega K 12, polbelega, otrebljenega K 18, belega K 24, snežnobelega. puha, otrebljenega K 30, K 36, K 42. Razpošilja franko po povz« t,u. Dovoljujem tudi za-rueno in vzamem nazaj proti povrnitvi poštnine.
Benedikt Sacbsel22,08
Lobes ŠL 37i pri Plznju, Češko.
JOS. WE1BL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, stimio-oižtio It kaismkciisk« M|iCtvu£«rrc.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d
Specijaliteta: 152-14 valjični zastori (Rollbalken).
samo pri
E. grandt, 3(ran].
It Hfisa j tnMii 5»ai
üüíüiü pruc Xutclic iÉgai
Uijudiio naznanjam, da sem
popolno urejeno
214 11-6
trgovino
U Mri ii itljii mm_
pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrminns, načelnika podružnice c. kr. kmetijske družbe v Ru-dolfovem. MTffifr | i'
"'* Vsa semena so preiskana glede kaljivosli in čislote po c kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem tožno izvrševati in ostajam
z odličnim spoštovanjem
Frano Kastelic.
Za vsako gospodinjo Je najkoristnejše ==   darilo =====
PT" Origioal Siogerje? liraloi siroj
SingerKo., *tt*S5
KRANJ.
PAT Al* I ^ lem dovo^ujemo opozarjati naše cenjene jodje-■ uau1 ■ malce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi kupčevalci pod imenom »Original Siuger*. Ker ne oddajamo nikdar n.i-iih strojev na druge trgovce, so isti kvečjemu na*i stan rabljeni ali iz tretje roke kupljeni, za katere pa ne moremo jamčiti in udi ne dati posameznih delov. 35  M—62
1 Slaven
s §
223 16—3
ker čuva prtenino,
vsled bleščeče beline, ki jo dobi prtenina,
ker ne dobi prtenina po pranju prav nihataega ritaha,
ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani nanngo
je
0* **M0Ž SE GA ORltvt^
6
M Absolutno neobhoino potreben je za vsako dobro urejeno goepotJaretvo. — Pazi naj se na zgo<
■3 rajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. —^Dobiva ae ■S w trgovinah x drogerijauai, holnuijalalua blagom !■ milom)
SE Eiigros pri L. ItUHLOS, DUKAJ, L Mdlkerbasidi 3. i
i
Mestna hranilnica v Kranji
I
Splošni rezervni zaklad 185.000 kron
Posebni rezervni zaklad 3.300Jkron.
1
obrestuje hranilne vloge po
liH'llifililÍfilllllililllt>:<Í|g|»Hintilif|«ililílilllÍIWSIilÍI»wililWI»
26-2
Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 3,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron.
Ta najstarejii denarni savod v Kranja nradnje na rotovsn vsak delavnik od 8. do 12. aro dopoldne, eo smanjlh in tržnih dneh pa tndi od 2. do 4, nro popoldne.
'i»»»!<'.i'euiTmw.m»ži
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — tc je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
Za varnost hranilnih vlog Jamči polog lastnega resornega saklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge ros varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico radi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
^^a^^iUM^^n^n^Hn^^i^^a^t^^v^Nn^u^^Mi^M^u^n^^^^^^^a^An^
Hranilnica posoja na zemljišča po 6% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron s obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
35
G. Tön nies
122-33
tovarna za stroje, Železo in kovinolivarna v Ljubljani
priporoča kot posebnost iaga In vsa stroje za
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za zagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno - generaiorski plinski mot or ^ najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
123—4ï
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi Upe, vaze in drage glinaste iadelke t vseh barvah, trpeine in cen« priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peci in glinastih izdelkov v Ljubljani.
'Mavridj 5«ol«j
* h \i\wa fc I)
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vaake vrste, dalje budilke, ur« na in verižice, pu naj niš jih evnuh.
Popravila
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmoten po moji blizn '/0 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do V40 K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precuujsko uro
„.£TJICT".
Kolesarske potrebščine
M H. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarijc niti uničeni niso. 17—63
Ludovik Borovnik
pnikar t Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsa ©vrstnih puš- za lovce in strelce po najnovejših si tesnih pod pope nun jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preizkuševainici in od mene preizkušene 181 62—17 Iluatrovctni oecalui savtonj.
Samo
dni
KaVr«-J(ew-YorH
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
|izcl, pariz is |(aVrc i
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
Sds Smarda
oblast, potrjeaa pottfilu pisarna
v LJnblJani. Dunajska cesta 18
v novi nisi «Kmetske posojilnice*, nasproti znane g ostane pri «F*igoveu>.     lil 86—84
m m
$é
m
*w m m
m m * m m
m m m
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Bazposiljanje švicarskih vse kraje svata I
Urar
in trgrovec
H. Suttner v Ljubljani
<?>
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ar, kakor najbolj slo večin znamk Sainausen, O-
mega, Hoskopf, Urania Ltd. zlatnine is srebrnine, kakor nakras-U. verižice, nhani, prstani, obeski
Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih
cenah. — Doka«, aa je sitje blage sares itne in ceno, Je te, da ga ras-pešiljaai pt celest sveta in iauua on jenulce imel nrarje in slatarje glav nih stesL
Sl 905. Prava
sL 90S.   Nikelnasla aaker-
remontoar Roskopf, trpežno EaVSO JO ÍSS0l nainOVelÜ VfeUM Cenik, der-ramontoar, trpežno ko kolesje, fid. 245, enaka iz frttûpi 'mm¡   «^mT^--**-*   . **— T7~in" iesje in močni pokrovi, fid. pravega   srebra fkL 896, " uta c dvojaaUm trina ste- ¡ 'm.  močnim pokiw?«jm fi660 in naprej.
kateri se posije sasteaj preste.
(Moške ure, S tretjini naravne velikosti.
4-86, uta kolesjem fid. 5-96 hi naprej.
O
►O
O
9-
Najcenejša In najhitrejša vožnja V Antritt ie s pazniki jSeirernonemike^a Xaloyda'
iz Bremena v ]fe%f »Jfork !
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm IL, Kronprinz Wilhelm, Kaiser 9 Wilhelm der Qrosne. — Prekomorska voavja traja 5 do S dnL (P
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega paxobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških ielesnic dobite
r lajnbljani edino le pri
EDVARD TAVCAE -JU v Kolodvorskih nMcah it 85
nasproti obeeznane gostilne «Pri starem Tüierjn».
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reema in solidna.
Potnikom, namenjenim v sapadne države kakor: Colorabe, Mexiko, Qdifornfja, Arizona, Utah, Wyominf, Nevada. Oregon in Washington nudi nase društvo posebno agodao in isvan-redno ceno čez Galdestan. Odhod na tej progi is Bruaeaa enkrat nnsečno,
Tn se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na ves ostale dem sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Ahes, Qdombo, Sinfapore, v Avstralijo itd. itd.
Zlat« $11 lin it : ItrUa, Fariz, |ii tU.
Najboljše kosmetično
ZObOcïstilno sredstvo
Jzdtlovalulj
O.Seydl
/ ubijana, Sp'taL-Stritar.u/. 7
Sivaini stroji m kolesa
Tovarniška talofa
130—30
[v. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznana
šiv. stroje in kolesa
Ceniki aa zabtevanje zastonj.
Največja izberi ïïomli peWli za veselice
kakor : katalijone, korijandoli nove vrste iz hišin, balončke i. t d.
letita izberi
Velika isbera krink! Glace in različne druge rokavice sa taste in gospode!
Najnovejše kravate, ovratniki, man&ete, svileni prsniki in naj no vej le srajce, galose in drugo. gyejT~   Modercl   najnov oblike, ^ajBfi
Krasni dainski pasovi« Stp-46 Toaletni predmeti, fina  mila, parfumi, dišave 2a perilo, Icalodorit, odol 1. t. d. Verisiee sa nre, Donele, sa dame in gospode, vratni kolirji, broški ala „Tndor*S gumbi sa maasete, denarnice, liotnioe, talke sa dame itd. L t i Dobiva  ase  no  senatno  raia&kin  cenah o«*l
Antonu Adamiču v Kranju
galanterijejka in  modna trgovina.
Mm drobno in dobolol     " ■« drohmo 'm stobolol
iytlem laik«
mmmšššmššmimimmm
frtier ta dane in gospoda
IJubljana, Sv. Patra cesta 35. Filijalka na-147 52 26   sproti hotela „Union"
priporoma ta gojitev las in za umivanje gl. ve svoj zdravniško priporočeni   g-orko in mrzlo zračni sušilni aparat. Susi brez nadležne vročine. Me provzročnje ■krošnja Ins» Vpliva dobro na pospeševanje rasti ms.
Zlim nttomiili nlett strOmlt n mest m
Oddelek za dame s separatnim
vhodom.
Saputejo so isteianl in odstrtšeni lasje po naj vtijik cenan.
Klime araJoe(
vr»tt-    roUnvlo,    nogovio    i.  *• **•
t w
Bi
z:
h
m
i* I*
JI
jttfa modna trgovina ga Salon za tanje jgetejg
filialka iz CjnMjane
A. Vivod-Mozetič
v Kranju, Glavni trg št 117
priporoča vse vrste fino modno blago aa dame in gospoda, nadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebičin sa Šivilje, vsakovrstne  boa sa dame, kapos ter garniture vseh vrat oblek sa otroke.       195 52-12 Damske in otročje klobuka, fine hanboe, kapoe i. t d.
Spobftke sprejemam v popravilo. ~w
"Bc
n>p 0)11
W
C
iS
p!
PolrobOine
zu šivilje, vmts vr»te liäpov, svile ter liuriuna v *.* »1,   poaameatrlja, olplce, viotlce, ffumbe 1. t. ca.
Jk QiMim (Xeliztj) \\. Can g Marije Terezije cesti
Bogate zaloga pe-SMtfrs risi« vrste v rase oenaJi. Ogledal*, alike r velikostih.
20 126-81 Saiagatelj društva
c. kr. avstrifsklh državnik uradnikov.
Popolna oprava /s elle. Špecija/iteta : Gostilniški stoli,
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki oenj.
čudovito poceni za hotele, vlls is za letovišča 62 gld.
Modreci Iz žlčne-tega omrežje, afrl-danske trave ali žime, prve vreze redno v zalogi.
le spalno acte od	
180 gld. naprej.	
D/ras z okraski.	
Oprave ze Jedilne	
sobe, salone, pred-	
sobe, cele garniture.	
èpeclJaJItete v nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ZobOtebaičai
Oton 5cyit
pri ar. dr. E. Globodiiikii ▼ Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI ee Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-84 tU 8PECIJAL/8T.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovsas ledrnga z omejenim poroštvom
sj^odrnžiiico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša :
172.135
brez odbitka reatnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obres to vanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«7. ali z 17« amortizacijo, na menice pa po 6*/.. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet v letu 1906.:
1 3,500.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 8. ure pop. isvzemši nedelje pop.
Poštno-hraoilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120—32
"r1 i "     " m   m ■um.......■■iwiiii.^,1......in.......Ml......III..
Itdaja koniorcü «Gorenjcs»,
Odgovorni urednik Lm diIiv Hikul,
Lastnini in osek Iv. Pr. Lamprete v Kranja,