afuzjaKA BIBLIOTEKA L J UP1 j Ar: A it. si List Izhaja ▼•akl 3 meitce L L 6.50 već. — V Sirokosti 1 kic«, tahvaU, Su njena (C. C. con la posta) V Trsta« t sredo, 4. aprila 1928. - Lato VI. Posam Številka 3t cent. Letnik LIH edeljka. Naročnin«: s* I m«MC L lo Isto L 75.—, v Inozemstvo "30 s L — OgUmin* za 1 oua proctoes govske in obrtne oglasa L I.—, za otmrt* , 1.50, oglase denarnih zavodov L 2«—* prvi strani L 2— EDINOST Uredniitvo in upravnlitvot Trst (3), uUca S. Fraacasco d'Aasisl 20. Te« Ufon 11-57. Dopisi aaf m poHfrto izkijoteo ur*dniltru, oglasi, rekla« ■utctfe In denar pa upravotttvtL Rokopisi so no vračajo. Ne frank iranaT pisma se ne aprefcmajo. — Lasi, zalolba in tisk TIskarne «Edinost»j\ Podnrodnftftvo v O o r i« 11 ollea Gfomi* Cardueei «. 7, I. n. — TeJef. It. 327. Olavni te odgovorni uvodnik*, prof. PQlp Pori«. Politične zanimivosti iz Rušile Senzacija, ki jo je bila vzbudila tnana aretacija nemških in ruskih inženirjev v (Ionski kotlini, je v inozemstvu že pohabljena. V Rusiji ji je seveda usojeno daljše življenje in njeni odmevi se razlegajo vedno močneje po širnih ruskih poljanah. Zaroto je odkrila politična policija (G. P. U.) in sovjetski gospodarski organi so bili po njej iznenađeni, policija jih je postavila nekako «pred gotovo dejstvo». Voditeljem sovjetskega gospodarstva se ni niti sanjalo o kaki zaroti. To dokazuje dejstvo, da se je jedva en teden pred omenjenimi aretacijami sovjet za narodno gospodarstvo v Moskvi prccej pohvalno izrazil o delovanju specialistov, posebno inozemskih. Toda na isti razpravi se je pojavilo značilno nasprotje dveh struj. Član sovjeta za narodno gospodarstvo Šajn je imel govor, v katerem je priznaval lojalnost inozemskih specialistov, medtem ko je rekel, da se ruskim ne more zaupati. Ta izjava je izzvala pri ruskih inženirjih veliko nejevoljo in že na omenjeni seji je odločno nastopil leningrajski inženir Mihajlo v, kateri je rekel, da so se v zadnjem času postavile številne tovarne izključno z ruskimi močmi in se je tudi začela proizvodnja najrazličnejših strojev in motorjev. Dejstvo pa, da se množijo inozemski specialisti — je zaključil Mihajlov —, rodi med ruskimi specialisti nejevoljo in demoralizacijo. To nasprotje je skušal izgladiti predsednik sovjeta za narodno gospodarstvo kujbyšev. V svojem dolgem govoru se jo doteknil tudi vprašanja specialistov ter pri tem naglasa 1, da kljub sprejemanju inozemskih inženirjev ne more biti govora o konkurenci med njimi in sovjetskimi specialisti, ker je pomanjkanje moči veliko in je torej mesta za vse. Radi povečanih potreb — je rekel dobesedno — smo primprani sprejemati tudi inozemce, toda to nikakor ne pomeni nezaupanje napram našim inženirjem Niti en dober teden po tej važni seji sovjeta za narodno gospodarstvo je bila že gotova afera zarotnikov in njej je sledilo veliko gibanje nerazpolo-ženja napram specialistom vseh vrst. Prišlo je torej ravno nasprotno tega, kar se je poudarjalo na gospodarskem sestanku v Moskvi. To protislovje je presenetilo marsikoga in razlagalo se je na najrazličnejše načine. Nekateri so videli v vsej tej a-feri dokaz o skrajno žalostnem položaju nove ruske industrije. Sovjetska vlada, ki se zaveda svojih neuspehov, da se hoče s to afero' izmazati iz nevšečnega stanja ter se opravičiti s tem, da zvali krivdo na inženirje in druge specialiste, ki da so sovjetsko industrijo sabotirali radi protirevolucijskih ciljev. Kot so pokazali poznejši dogodki, ni od vsega tega nič. Izvor nejevolje proti specialistom je ireba marveč iskati drugod, m sicer deloma v notranjepolitičnih razmerah, ali bolje napetostih med .sovjetskimi činitelji samimi, a deloma zopet v dejstvu, da postajajo nedostatki sovjetske uprave z vsakim dnem bolj vidni in da rodijo radi tega čedalje večje nezadovoljstvo javnega mnenja. Kar se tiče pravkar omenjene napetosti, je znano, da se opaža zelo rezek in oster antagoni-zem predvsem med voditelji sovjetskega gospodarstva na eni in političnimi prvaki komunistične stranke na drugi strani. Prvi delujejo na polju praktičnega proizvajalnega življenja in zato vedo bolj nego nikdo drugi v Rusiji, da se ob ostrih razrednih bojih in sovraštvih na gosiH)darskem polju ne pride daleč. Na drugi strani pa so politični veljaki stranke, ki so jim njihove politične ideologije nad vsem drugim. Oni radi u-porabljajo vsako priliko, da prilijejo novega olja v plamen razrednega sovraštva. Neredi, ki so se odkrili v premogokopih In drugod, so jim dali zopet izborno priliko za nastop. Toda spričo splošnega neza- dovoljstva radi slabe uprave se nejevolja, ki j»c je rodila senzacionalna zarota, ni omejila na same specialiste, temveč se je obrnil val proti vsemu sovjetskemu uradništvu. Pojavilo se je geslo «Pod nadzorstvo mase* in moskovski list « Pravda >» je začel objavljati posebno prilogo z imenom «LJstok», ki bo objavljal le informacije o nedostatkih in napakah vesoljne uprave.Na-men te priloge — pravi «PraV-da» — je ojačanje proletarskega javnega mnenja v borbi proti vsem hibam sovjetske države. V njej bo dana prilika vsakemu delavcu, ki je v državđi službi, kmetu in vsem drugim, da potom «Listka» stalno osvežujejo borbo z birokratizmom, nepošte- nim in slabim gospodarjenjem, a korupcijo itd. _ To je naloga «Ltetka» in prva Številka, ki Je iz«a prod kratkim, je polna poročil o «no-statkih sovjetskega mehanizma«. V njej je cela vrsta obtofb proti državnim uradnikom in specialistom, ki ne vrtijo vestno svoje službe. Zarota domskih specialistov je torej vzbudila v Rusiji spWen alarm proti vesoljni sovjetski upravi in pod pritiskom javnoga mnenja je morala vlada začeti korenito čiščenje med komunisti in nekomuniati v državni službi. To j« smisel afere dorcskih specialistov in vseh drugih brezštevilnih afer podobne narave. Razgovor on. Mussolinija s turškim zunanjim ministrom MILAN, 3. Včeraj ob 12. uri je prispel semkaj turški zunanji minister dr. Tevfik RuŠdi beg v spremstvu generala Dževad paše, načelnika svojega kabineta Kemala Azis bega ter Suada Te-fik bega. Na postaji sta ga sprejela cav. Mamelli, načelnik kabineta v ministrstvu za zunanje zadeve, in turški konzul v Milanu Refik Amir beg. Nj. eksc. Tevfik Rušdi beg se je takoj podal v hotel Cavour, kjer se je nastanil. Tekom popoldneva ga je obiskal Nj. eksc. on. Dino Grandi, državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve. Tekom današnjega dne bo turškega zunanjega ministra sprejel načelnik vlade on. Mussolini. Sestanek v Milanu Intimen obed na prefekturi MILAN, 3. Danes se je podal turški zunanji minister v pre-fek turno palačo, kjer ga je sprejel načelnik vlade. Njun razgovor je bil dolg in prisrčen ter se je nanašal na politična vprašanja, ki zadevajo obe državi. Ob 12.30 se je vršil na prefekturi intimen obed, katerega je priredil načelnik vlade na čast turškemu zunanjemu ministru. Poleg obeh državnikov so se udeležili obeda Suad beg, turški poslanik v Rimu, državni podtajnik v ministrstvu zunanjih zadev on. Grandi, gr. uff. Pericoli, march. Paolucci de Calvoli, načelnik kabineta ministrstva za zunanje zadeve kapetan Mamelli ter tajnika cav. Bossi in grof Cippico. RIM, 3. Pod vestjo o prihodu turškega zunanjega ministra v Italijo prinaša rimski «Giorna-le d'Italia» kratek komentar, v katerem pravi, da je poset turškega zunanjega ministra jasen znak obstoječih prijateljskih od-nošajev med obema državama. Vatikansko šlasllo * o papeževem govora in o poslednjih dogodkih RIM, 3. Današnji «0sservato-re Romano» se vrača v svojem uvodnem članku pod naslovom «Objektivne opazke» spet k nedavnemu papeškemu govoru in k odmevom, ki jih je ta govor našel v italijanskih in inozemskih listih. «Kljub ponovnim izjavam, u-danosti in ponovnim splošnim izpovedim o globokem verskem Čustvovanju,* pravi glasilo svete stolice, «je nesporno, da je zavel po poslednjem papeževem govoru precej, oster veter, kar dokazujejo dogodki, ki so se odigrali neposredno po papeževem govoru in komentarji listov, a katerimi je bil govor sprejet, toda kdor se sklicuje na svoje versko čuvstvovanje, ne sme nikoli pozabiti, da je papež Kristusov vikar in oče vseh vernikov. Zato se zelo motijo oni, ki pravijo, da je papež nasprotnik ali sovražnik tega ali onega, kot da bi bil papež poglavar kake države ali predstavnik kake vlade, ki zasleduje posvetne interese. Spričo tega je tudi docela zgrešena trditev, da se papež brez dovoljenja vmešava v notranje zadeve države. Papeževe besede niso bile namenjene nikaki politični skupini kot taki, ampak osebam, ki se proglašajo za katoličane in ki so razpravljalo o delikatnih cerkvenih in verskih vpraša- njih in katerih mnenje bi se bilo lahko zamenilo z mnenjem ki naziranjem sv. stolice. Radi tega ne morejo pomeniti papeževe besede prav nikakega omejevanja politične svobode katolir čanov, ki se hočejo kot državljani uveljavi jati v političnem življenju. Mogoče pa je naletel papežev govor, izvaja glasilo sv. stolice, na tako oster odpor radi onega svojega dela, v katerem se govori o zaprekah, ki se potom monopola na vzgojo postavljajo krščanski vzgoji mladine, do katere ima samo cerkev pravico in za katero razpolaga samo cerkev s potrebnimi sredstvi. Ta del papeževega govora so si mnogi tolmačili tako, kakor da bi si cerkev lastila monopol na vzgojo mladine. Toda tudi to je zmotno, kajti cerkev si ne lasti nikakega monopola, ampak hoče le uspešno in koristno sodelovati z državo pri tem vzvišenem poslanstvu. «Nočemo odgovarjati,* zaključuje list svoj članek, «na ostre in ne umerjene napade nekaterih listov, ampak podfcrtu-jemo rajši globoki odmev, katerega je vzbudila vest o odredbah ministrskega sveta v inozemstvu«, kjer so že napovedovali razpust katoliških organizacij in spor med režimom in cerkvijo. Ni potrebno niti omeniti, da ta vest ne odgovarja resnici. Pač pa je umestno opozoriti, da so dali povod! onim vestem obžalovanja vredni napadi gotovih listov in napovedana revizija zakona o organizaciji «Balilla» ter napoved njene takojšnje izvedbe, kar se je pripetilo neposredno po govoru sv. oče ta.» Pripta?ljasje trgmkiga zakonika Predlogi trgovskih krogov RIM, 3. Pravosodni minister on. Rocco je sprejel danes popoldne Člane predsedništva fa-šistovske konfederacije trgovcev, ki so mu izročili nekoliko spomenic trgovskih krogov k načrtu novega trgovinskega zakonika. "Pravosodni minister se je živo zanimal za posamezne spomenice in je deputaciji obljubil, da jih bo natančno proučil. Zagotovil je tudi, da bo ob gotovi priliki naprošena tudi konfederacija trgovcev za mnenje o definitivnem. besedilu načrta, ki se pripravlja pod njegovim osebnim vodstvom. M Rabile v Milan Pripravo sa ekspedicijo MILAN, 3. Danes zjutraj je prispel iz Rima general Hum-bert Nobile. Na postaji so ga pričakovali ravnatelj astronomskega observatorija v Breri prof. Bianchi in mnogo članov Nobilove ekspedicije. General se je takoj podal na letališče Biag-gio, kjer si je natančno ogledal zrakoplov. Opoldne je priredil Rotary klub na čast generalu obed, po katereem je slavijenec v prijateljskem razgovoru obrazložil načrt svoje poti na severni tečaj. Na Rodu se bo lStauvU« tor Votpl so Jo povrnil v Rim RIM, 3. Danes zjutraj se jo povrnil iz Benetk finančni minister Volpi. Švedski kralj tn danski prestolonaslednik v Rimu RIM, 3. Danes je prispel v Rhn Švedski kralj Gustav V. s svojim spremstvom, da prebije tu velikonočne praznike. Nastanil se je v vili «Svezia», kjer prebiva že dalj časa Švedska kraljica. Ob &50 je prispel tudi danski prestolonaslednik Friderik. Princ se je nastanil v hotelu Vinm na potnih listih mod Italijo in Madžarsko bo odpravljen RIM, 3. Agenciji «Atmo» poročajo iz Budimpešte: «Magya-rorszag» naznanja, da bo v kratkem odpravljen «vizum* na potnih listih med Italijo in Madžarsko. V to svrho so se vršili med rimsko in budimpe-Štansko vlado pregovori. Raosodba proti lastnikom tajno tiskarne RIM, 3. Pred posebnim tribu-nalom za zaščito države se je vršil danes proces proti črko-stavcu Josipu Morellatu iz Vi-ceaze, proti Ivanu GrilMju iz S. Alberta pri Ravenni in proti Humbertu Ghiniju iz Bologne, ki so bili obtoženi zarote proti državni oblasti in da so imeli tajno tiskarno brez predpisanega dovoljenja. Po zaslišanju obtožencev, prič in po govorih državnega pravdnika in zagovornika ao bili obsojeni vsak na 7 let ječe, na dosmrtno izključitev iz javnih služb in na 3 leta posebnega nadzorstva. Deževje in poplave RIM, 3. Kakor poroča agencija «Corrispondenza», bo baje na otoku Rodu ustanovljena univerza. Na ta način bo postal zgodovinski' otok spet kulturno središče. Najprej bosta ustanovljeni medicinska in pravniška fakulteta. im deln Italijo MILAN, 3. Le par dni se je do sedaj pokazala pomlad in je zasijalo solnce. Kmalu pa se je spet pooblačilo nebo in v nedeljo popoldne je skoro po vsej severni Italiji začelo deževati in dežuje še skoro neprestano. Iz alpskih krajev pa prihajajo poročila o velikih snežnih zametih. Adiža in nekateri hudourniki so močno narastli. Z Garskega jezera poročajo, da se je v bližini Torrija vsul tekom noči na pokrajinsko cesto velik plaz skalovja in zemlje, ki jo je razmočilo obilno deževje. Okrog 200 kubičnih metrov materiala je deloma poškodovalo in deloma zaprlo kakšnih sta metrov ceste. Tudi iz Vicenze poročajo o slabem vremenu in o poplavah. Radi dežja je reka Bacchiglione močno narastla in prestopila v nekaterih krajih bregove. Voda je popftavila vasi Caropedello, Deba, S. Pietro Intrigogna in nekatere druge naselbine. Tudi v nižji del mesta je spet vdrla voda. Prebivalci se vozijo iz hiš v čolnih. Naraste! je tudi Pad, a ni nobene nevarnosti, da bi voda vdrla na polja, ker so bili nasipi v bolj izpostavljenih mestih pred kratkim ojačeni. Tudi v pokrajini Brescia so polja poplavljena. Pokrajinska cesta je deloma pod vodo. Voda je poplavila tudi obširna polja v cremonski pokrajini. Prod novimi potrosi? MILAN, 3. «Popolo d'Italia* objavlja naslednje poročilo iz Faenze: V komunikeju za inozemski tisk napoveduje seizmolog Bendandi nove oddaljene in bližnje potrese, ki bodo po njegovem mnenju v kratkem nastopili. Bendandi zatrjuje, da bo potres močnejši v južnem delu Evrope in v jugovzhodnem delu azijske celine, dočim se bodo manjši potresna sunki čutili v severoza padnem delu Meksike. Nesreča na morja. PALBRMO, 3. Dve ribiški ladji, ki sta pred dvema dnevoma zapustili pristanišče, je na odprtem morju zalotil vihar in se nista več povrnili. Pričela so 9e takoj ra»-iskovanja in danes se je posrečilo rešiti tri ribiče, ki so bili vkrcani na eni izmed jadrenic. Našla so se tudi štiri trupla ribičev iste ladje. O drugi ribiški jadrenic! ni še nobenega sledu. MM N ptitfMUmk! Bdi KOVNO, 3. Tolpa, ki je štela kakih 60 mož, se je v predpretekli noči približala poljsko-lt-tovski meji. V bližini vasi Ger-v i niče je pričela s puškami in strojnicami streljati proti litovskemu ozemlju. Streljanje je trajalo tri minute. Litovska brzojavna agencija dodaja v svojem poročilu, da se je hotel s tem izzvati krvav spopad med napadalci in Litovci. O incidentu je poročal Woldemaras na konferenci- v Koenigsbergu, kjer se vršijo pogajanja za sklenitev sporazuma med Poljsko in Litvo. Poljska brzojavna agencija je to vest dementirala. PoslHnji maHHOMki m bo v kratkom poravnan BUKAREŠT, 3. Romunska vlada je na poslednjo madžarsko noto glede obmejnega incidenta, o katerem smo pred dnevi poročali, v svojem odgovoru stavila predlog, naj se predloži zadeva posebni preiskovalni komisiji v proučitev. Madžarska vlada se je z romunskim predlogom zadovoljila. Danes je bil madžarski poslanik v Bukarešti v zunanjem ministrstvu in je zastopniku romunske vlade sporočil, da se madžarska vlada strinja s tem, da romunske oblasti natančno doze ne jo vzroke in posledice incidenta, v katerem so bili kompromitirani romunski obmejni stražniki. Seja logosloveeskgga mlnistrslsega sveta Predvojni dolgovi — Zapretje albanske meje — Poslanik Nešić v E«>o gradu BEOGRAD, 3. V zvezi z zaporo albanske meje je vlada pozvala jugoslovenskega poslanika v Sofiji Nešića v Beograd, da poroča vladi o položaju v Bolgariji. Kakor poročajo iz Sofije, je Nešić danes popoldne odpotoval in dospe jutri v Beograd. Od 9. do 12. ure se je vršila seja ministrskega sveta. Poedi-ni minsitri so po seji izjavljali novinarjem, da je bila seja v glavnem posvečena vprašanju izplačila jugoslovenskih predvojnih dolgov napram Franciji. Vendar pa ni bil tozadevno sprejet nikak definitiven sklep. Poleg tega se je ministrski svet bavil z vprašanjem zapore albanske meje. Tozadevni sklepi so strogo tajni. Zapaženo je bilo, da sta se takoj po seji podala v avdijenco na dvor načelnik vlade Vukičevič in vojni minister general Hadtžič. Po seji ministrskega sveta sta imela finančni minister dr. Markovič in namestnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič dolg sestanek. Kakor doznavamo, je bil ta sestanek v zvezi s skorajšnjim potovanjem finančnega ministra v London, da se regulira vprašanje investicijskega posojila, in v Pariz radi j ugoslovenskih predvojnih dolgov. __ Jugoslavija m Rušila Kaj piše nemški list BERLIN, 3. Moskovski poročevalec lista «Deutsclie Allge-meine Zeitung» piše: »Moskovski politični krogi gledajo z zadovoljstvom na simptone za zbližanje med Nemčijo in Jugoslavijo. Prijateljski odnošaji med sovjetsko unijo, Nemčijo, Jugoslavijo in Turčijo, bi po moskovskem naziranju jamčili za stabilnost v vzhodni Evropi. Zdi se, da upajo, da bo Nemčija postala most, ki bo omogočil spet tesnejše stike z Jugoslavijo. Jugoslovenski poslanik v Berlinu Đalugdžić je baje pripravljen, priporočiti svoji vladi, naj čim prej vzpostavi diplo-matične odnošaje s sovjetsko unijo. Poslanik je že vodil pogajanja s čičerinom, ki jih je pa moral po nalogu jugoslovenskega zunanjega ministra prekiniti. Lataacftj« tnrSko republike ANGORA, 3. 109 poslancev je v zbornici predložilo zakonski načrt, po katerem naj se črta iz ustave določba, da je državna vera Turčije muslimanska in da skrbi zbornica za izvajanje verskih predpisov. Z odobritvijo tega načrta bo turška republika docela laicirana. Italijanski poslanik Anrtti se no vrne ved na Dunaj? DUNAJ, 3. «Neue Freie Pres* se» potrjuje vest, ki se je včeraj razširila * med diplomatičnimi krogi, da se namreč italijanski poslanik Auriti ne bo več povrnil na svoje službeno mesto na Dunaju. dlčerin no bo podal ostavke DUNAJ, 3. V poslednjem času so listi ponovno poročali, da namerava sovjetski komisar zunanjih zadev Čičerin podati ostavko. Iz Moskve pa je dospela sinoči brzojavna vest, glasom katere Čičerin nima namerni podati demisije. Zrtue potresa u Anatolljl 200 človeških žrtev? BERLIN, 3. Iz Carigrada vedno znova prihajajo brzojavne vesti, ki zatrjujejo, da je bila nesreča, ki je nastala povodom poslednjega potresa v zapadni Anatoliji, vse večja, kot se je prvotno mislilo. Spričo okolnosti, da so bile vse telefonske in brzojavne zveze z Anatolijo in predvsem Smirno pretrgane, so doslej primanjkovale vse podrobnejše vesti o človeških žrtvah'in škodi, ki jo je napravil poslednji potres. Glasom omenjenih vesti je mesto Torbali napol poruSeno. V S mirni se je podrlo 260 stavb, med njimi 6 mlinov, 4 Šole in 2 bančni palači. Cele mestne Četrti so docela opustošene. Potresni sunki so se baje ponavljali od petka do nedelje. Ljudje so v divjem strahu zbežali iz hiš in taborijo še sedaj na prostem. Vsi uradi in bazarji so zaprti. V Seidi Kenyju je izgubilo 25 ljudi življenje, 40 ljudi je bilo ranjenih. tno število človeških žrtev znaša baje 200. Predsednik republike je dal oblastem v Smimi 100.000 turških lil* za nujno pomoč prizadetemu prebivalstvu. Ameriška admiralska ladja v Dubrovniku DUBROVNIK, 3. Ameriški admiral Burroge je danes posetil mestnega župana ter velikega župana Knježevića. Zvečer je priredil na svoji ladji velik banket, katerega se je udeležilo veliko število povabljenih gostov. Francija in Amerika WASHINGTON, 3.- Francoski podanik Claudel je danes obiskal v zunanjem ministrstvu državnega tajnika Kellogga in se jo z njim dalje časa razgovarjal o poslednjem Biandovem odgovoru gleda ameriškega predloga za preprečitev vojno. Zagoneten umor v Prllepu BEOGRAD, 3. V noči od 31. marca na 1. aprila je bil v Pri-lepu za vratno umorjen tamošnji ugledni trgovec Ivan Balami ži je vič. Umor je bil izvršen pred vratmi častniškega doma in v neposredni bližini vojaške straže ter orožniške postaje sre-skega poglavarstva. Morilci so pobegnili. V Prilepu in v vsej okolici, kjer je bil pokojnik zelo znan, je izzval umor veliko razburjenje in ogorčenje. Danes je vlada pozvala v Beograd bitoljskega velikega župana, da poroča o dosedanjem, ujspehu preiskave. Zatrjuje se, da bo veliki župan odstavljen. Velik požar v Indiji LONDON, 3. «Tiines» prinaša vest iz Karakija, da je tam po-goretio okrog 36.000 bal bombaža. Skoda se ceni na 50 milijonov lir. Požar se doslej še ni pogasil. Skladišča so še vedno v plamenih. Gasilci in vojaštvo so nasproti ognju brez vsake moči. Pogorišču se je mogoče približati lo na razdaljo petdeset metrov, to pa radi prevelike vročine. Gla-spm poslednjih vesti se je ogenj razširil tudi že na bližnje delavnice. Požar je zahteval tudi več človeških žrtev, katerih število pa se doslej še ni moglo dognati. Ran tava knjige v Firenzah PRAGA, 3. Letošnje mednarodne knjižne razstave v Firenzflh se ho udeležila tudi čehoslovaška republika. Razstavila bo svoje najnovejše in najbolj originalne proizvode na književnem polju. — Poseben oddelek razstave bo posvečen prosvetnim odnošajem raed Cehoslovaško in Italijo. TL V Trstu, dne 4. aprila 1928. DNEVNE VESTI Proslava kruha i*aŠistovska stranka je sklenila, da bo organizirala letos posebno proslavo kruha. Ta proslava, ki ima biti dopolnilo fcitni bitki, se bo vršila 14. in, 15. aprila. Cilj, ki se zasleduje s to proslavo, je, da se poglobi spoštovanje do kruha. Proslava kruha se bo vršila pod pokroviteljstvom načelnika vlade. Tajnik fašistovske stranke poslanec Turati je razposlal o-krožnioo, v kateri napoveduje to proslavo ter določa, da se bo vršila v obliki prodajanja kruha v prid italijanski ustanovi «Pro Oriente». V svrlio organizacije proslave po posameznih pokrajinah se bodo ustanovili posebni pokrajinski odbori. DODATNI SINDIKALNI PRISPEVKI Svetovalna komisija za sindikalne prispevke je imela predvčerajšnjim v prostorih ministrstva za korporacije sejo, na kateri je razpravljala o uvedbi dodatnih sindikalnih prispevkov. Komisija je odobrila načrt odloka o uvedbi teh prispevkov. Novi ukrep bo discipliniral pravico, ki jo imajo sindikati, da lahko naložijo dodatne sindikalno prispevke. Določene bodo v odloku natančno tudi meje, katerih se bodo morali sindikati držati. Čebelarjem Pišejo nam: Čebelarstvo je panoga kmetijstva, ki je od prvih časov tesno združena s prebivalci naše zemlje. Čebelarstvo mu je dajalo edino prvotno sladčico, katera se danes po večini nadomešča s sladkorjem. Čebela je tudi sicer prijateljica kmetovalca, ker mu koristi tudi s tem, da obletu je razno cvetje, s čimer pripomore, da se cvetje oplodi in da se potem razvije sad. PoJeg tega ima korist posamezni čebelar v tem, da se zabava z njimi. V dobrih letih pa donaša čebela čebelarjem pri pravilni oskrbi in negi Še primeren in lahek dobiček. Gotovo se vrste tudi leta, katera prinesejo čebelarju sitnosti, mnogo dela in končno zgubo, a to ne sme vztrajnega človeka oplašiti! Koliko trpljenja, sitnosti in raznih nezgod doleti kmeta pri njegovem vsakdanjem trudapolnem delu?! Ali naj on obupa in zapusti nehvaležno zemljo —? Ne, ko pre-udarja in premišljuje, mu drugega ne kaže kakor se s podvojeno silo in vnemo oprijeti vseh mogočih sredstev, da doseže zalelje-ni uspeh. Enako je pri čebelarstvu. Skrajno slab dohodek minulih zadnjih let naj torej čebelarja vzpodbudi. Pomisliti mora, da se tudi pri čebelarstvu letina, t. j. dohodki in zguba, menja, kakor je pri vsakem podjetju. Vsak čebelar mora imeti pred očmi še zabavni užitek, kar je na vsak način vredno, da nekaj žrtvuje tudi iz idealnih ob-zirov. Čebelarska zadruga via S. Gio-vanni št. 6 v Gorici je sklicevala v preteklem času občne zbore, a Člani so se jih le premalo udeleževali. Sedaj smo pred časom izdelovanja satnic (medsten). Za zadružno delovanje je zelo važno, da se ve v naprej, koliko voska bo treba nakupiti, da se zadosti povpraševanje po satnicah, koliko voska prinesejo posamezni Čebelarji v predelavo satnic. Ker se pričnejo izdelovati satnice s 15. aprila, se prosi, da prizadeti prinesejo nemudoma vosek, oziroma blagovolijo naznaniti količino voska, oziroma predvidevano potrebo novih satnic. V. Oton Župančič med Poljaki Poljska revija «Splošni pregled» prinaša v letošnji februarski Številki na devetih straneh esej o pesniku Otonu Župančiču, ki ga je spisal znani pesnik VojesJav Mole, kateri se nahaja kot profesor na krakovski univerzi. Članek je dober; Mole je predstavil Poljakom Župančiča tako, da je gotovo zbudil pri njih zanimanje zanj. Toplo je pisan izmed člankov ki so IzSli za Zupančičev jubilej, med najboJjfti-mi. Esej je ponatis predavanja, ki ga je imel Aioie ob 50-letnici pesnika O. Župančiča v radiju. Veliki star ©slovenski Že dolgo let pripravljajo izdajo novega in obširnega starosloven-skega besednjaka. Prej ga je sestavljal pokojni profesor Vondrak, zdaj pa je sprejel njegovo uredništvo profesor Miloš Weingast. Za to ogromno delo bo treba še deset let časa. Iz besednjaka bodo izločene vse tiste besede, ki so na Ceh osi o vaškem nastale po enajstem stoletju. Besedila primerov bodo prevedena v latinski in grški jezik. Tolmač besed pa bo v Češkem in nemtkem jeziku. Kako velik bo ta besednjak, si lahko predstavljamo le, če pomislimo, da bo imel tisoč in dve sto strani dvo-stolpnega tiska. Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 1. aprila 1928. Rojeni: 11; mrtvi: 4; poroke: 7. Dne 2. aprila Rojeni: 18; mrtvi: 7; poroke: 4. Iz tržaškega žretfenja r m m m ■ Tobakamarica napadena in ranjena v svoji prodajalni Včeraj popoldne se jo odigral v tobakarni Štefana Staniča v ulici Milano Št. 22 zločin, katerega vzroki so še zaviti v tajnost. Kmalu po 14. uri je stopil v tobakamo, v kateri se je tedaj nahajala za bankom 43-letna prodajalka Krna Holtl, stanujoča v zagati S. Tecla št. 6, neki moški ter naprosil žensko, da bi mu izjnenjaia 5 lir. Holtlova, ki je bila tedaj sama v tobakarni, — Stanič se je nan> reč malo prej podal v svoje stanovanje, ki se nahaja v isti hiši, da bi se po kosilu nekoliko odpočil — je odprla predel, da bi vzela denar, toda v hipu, ko se je sklonila, je neznance nenadoma naperil proti njej revolver ter ustrelil. Krogla je zadela cilj; ranila je Holtlovo na čelu. Čeprav omamljena, je prodajalka začela na vse grlo vpiti na pomoč. Tedaj je zločinec, očividno v strahu, da bi ga ne zasačili ljudje, ki so na ulici gotovo slišali krike, naglo planil iz tobakarne ter se spustil v divji beg; predno so ljudje, ki so se tedaj mudili tam blizu, zaslutili, za kaj pravzaprav gre, je lopov izginil za vogalom bližnje ulice in vsako zasledovanje je bilo zaman. Medtem so nekateri stopili v tobakarno in zaznali, kaj se je zgodilo. Ker je Holtlova krvavela iz rane na. Čelu, je nekdo poklical na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je ugotovil, da rana ni nevarna; krogla je prodajalko samo oprasnila na čelu. Po prvi pomoči je bila Holtlova prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. — Ozdravila bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v 10 dneh. O dogodku je bila obveščena kvestura, ki je takoj uvedla s>knb*-no preiskavo. Vendar pa do sedaj ni bilo še mogoče ugotoviti, gre li za roparski napad ali za dejanje, naperjeno osebno proti Hdlt-lovi. Vsekakor je verjetnejša prva domneva, ki jo podpira predvsem oko&čiim, da Je zločinec hotel pripraviti H61tlovo do tega, da je odprla predal z denarjem. V tem slučaju pa lopov ni dosegel svojega namena, kajti lastnik tobak arne je ugotovil, da denar ni zmanjkal iz predala, razen par sto lir, ki jih je pa Holtlova gotovo imela pri sebi. Policijski organi nadaljuje poizvedovanja z največjo vnemo in brez dvoma se jim bo kmalu posrečilo pojasniti skrivnostni ^ločin, slasti ker si }e baje Hdltlova dobro vtisnila v spomin zunanjost napadalca. Nezgoda pri delu. Pri delu v palači zavarovalnega, zavoda Riunione Adriatica di Si-curta v ulici Mazzini se je včeraj predpoldne ponesrečil 29-letni e-lektrotehnik Alojzij Bonanno, stanujoč v ul. Bosco št. 50. Ko je stoječ na lestvi popravljal električno napeljavo na hodniku, je nenadoma izgubil ravnotežje in padel z višine kakih 4 metrov. Pri tem se je pobil po rokah in nogah ter si si pretresel možgane. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ce ne nastopijo kake komplikacije, se bo izmazal v 14 dneh. Vesti zjjoriškega Goriške cestne vesti Goriška pokrajinska uprava za napeljavo votfrvoda po Vipavskem in ca Kr^r.u. Komisar pokrajinske goriške u-prave cav. dr. Vaicntin Pascoli je ustanovil posege zadruge sporazumno med tržaško m goriSko pokrajino za napeljavo vodovxxiov v Vipavski dolini ter po Krasu. V ta nam®n je tudi določil prispevek 15.000 lir za napeljavo vodovoda pu Vipavski dolini ter 5000 lir na kraški vodovod. Modrin dikaloi odbor določil cer.c živilom. Medsindikalni cdbor je določil na svoji zadnji seji cene živilom na drobno. In sicer so po teh določbah cene sledeče: riž boljše vrste L 2.10 kg, slabše vrste 1.90; po-lenovka 5.G0; kava «Santos» boljša L 2iS kg, slabše vrste L 25 kg; kava «MinaA;> L 23; domača mast 8.40, sirovo maslo IG, koruzna moka 1.35, domači krompir 0.70, uvozni krompir 0 60. Vsa ostala živila so obdržala svojo prejšnjo ceno. Nesreča stare vrste. V goriško bolnišnico je prišel iskat zdravniške pomoči Anton Ferfolja, star 19 let, iz Sela na Krasu. Iz neprevidnosti je povzročil, da je eVspIodir&la granata manjšega kalibra in ga lahko ranila. Zdraviti se bo moral 20 dni. Goriška porota Ivu Ssviifii popolnoma oprotftn Včeraj dopoldne se je na goriškem porotnem sodišču nadaljevala in tudi končala porotna obravnava proti Ivanu Sovdatu ki je na Idrskem, v gosti ini Karla Volari-ča, ustrelil Iv. Manfredo in ranil še svojo ženo Bozo Uršič. Okrog 10. ure je pričel govoriti državni pravdnik cav. Tripani, ki je odgovarjal na predvčerajšnji govor odv. Z en nar a. Držal se je vedno svoje teze, da Sovdat kljub vsemu ne bi smel usnirtiti -človeka. Predlagal je porotnikom, naj v njihovem pravoreku najde odmev pravica. Odv. Zennaro je nato vnovič prevzel besedo in še enkrat pozval porotnik«, naj obtoženca popolnoma oproste, kajti le potem bodo lahko z mirno vestjo praznovali bližnje velikonočne praznike. Po preteku kake poldruge ure je predsednik cav. Ferri na podlagi pravoreka. porotnikov, v katerem so ti izključili, da bi Sovdat storil zločin, ker je ravnal v popolni umobolnosii, razglasil za obtoženca oprostilno razsodbo. So dolgo po razglasitvi razsodbe je stala množica Sovdatovih prijateljev, znancev, ali pa onih, kateri so ga v porotni dvorani spoznali in zvedeli za njegov križev pot, pred vrati goriških zaporov ter Čakali, kdaj zopet pride med nje. Predvsem si videl tam Sovda-tovega brata, ki so ga obkrožali znanci in mu segali v roko. Izpred sodliča Trije Triačani pzed goriškim so-dMem Zadnjič smo poročali o treh Tr-žačanih, ki so prišli v Gorico z namenom, da bi ei napolnili svoje žepe. S svojo tatinsko izvežbanost-jo so izmaknili v neki zlatarni več prstanov, uhanov in zapestnic. Kvestura jih je prijela in morali so pred jjorifike sodnike. So to: Marijan Cioppi, star 22 let, optik po svojem poklicu, Artur Vettorelli, star 24 let, ter Viktor Gegetti, star 25 let. Vsega skupaj so pobrali zlatarici Kristini Gasperinl zlatnine v vrednosti 1000 lir. Obtoženi so tudi, da so poskušali svoje tatinske namere v zlatarnici Brau-nizer in v zlatarnici Watt v Kaštelu. Obtoženci trdijo, da so nedolžni. Posebno proklamira svojo nedolžnost obtoženec Cicppi, ki pokaže tudi izvanredno juridično izobrazbo: posebno mu mora biti dobro poznan kazenski zakonik (mož ima izkušnje!), kajti na podlagi {H. 40 kazenskega zakonika (člen navede sam) zahteva, naj se drž. pravdnik Gaspari odstavi od obravnave, češ da ga je ravno on zaslišal kot preiskovalni sodnik. Predstavljajte si, koliko smeha je ta njegovo juri dična modrost prinesla v dvorano in med sodnike same. Toda vsa zagotovila, da so nedolžni, niso pomagala. Sodišče je obsodilo Cioppija na 1 leto, 6 mesecev in 5 dni ječe, Vettorellija na 1 leto, 6 mesecev ječe in na 100 lir globe; Gaggettija pa na 1 leto in 6 mesecev ječe. Vrh tega pa še vse skupaj na eno leto posebnega nadzorstva. OpioKen, ker so ga spoznali ca umobolnega. Ivan Jeklin, star 21 let, iz Pečin pri Ponikvah, se je moral zagovarjati pred goriškimi sodniki, ker so finančni stražniki našli pri njem kapo od žgalnega kotla ter so ga radi tega osumili, da je na skrivaj kuhal žganje. Ker pa so se psihijatri izrazili, da je Jeklin u-mobolen, ga je sodišče oprostilo. PROCES MIAGOSTOVICH - MEN-OH . BORTOLOTTI Včeraj se je vršil na goriški preturi od 8. do 12. in popoldne do 21. zvečer zanimiv proces Miagostovich - Menghi - Bortolotti. Proces je vodil sodnik Del Giu-dice. Pri odvetniški mizi pa je sedelo nič manj kot šest odvetnikov, in sicer: on. Dudan, kot zastopnik civilne stranke Miagosto-vicha, zagovornika odv. Miago&to-vicha on. Pisenti in Poilluoci odv. Freschi kot zagovornik odvetnika Menghija, kot zastopnik civ. stranke Menghija odv. Paglilla, kot zastopnik civ. stranke gospe Barto-lotti pa odv. Zennaro iz Trsta. Kot drž. pravdnik je nastopil kvestur-ni komisar cav. Tortolani. Pretur-no dvorano je napolnilo radovedno občinstvo, predvsem mnogo odvetnikov in juristov. Zadeva Miagostovich-Menghi je splošno znana. Dne 30. aprila lanskega leta sta se o priliki neke civilne pravde odvetnika Miagosto-vich in Menghi sprla, beseda je dala besedo, žalitev žalitev, dokler ni dvignil odv. Menghi svojo palico in udaril Miagostovicha ter gospo Bortolotti, ki ju je skušala mirili. Ta incident je bil po obojestransko vloženih tožbah predve-den preturi. Prvi je bil včeraj zaslišan odv. Miagostovich. Ta je izpovedal, da je 30. aprila lanskega leta zastopal stranki Lucijo Bortolotti in Matildo D os so proti strankama Viktoriji in Matildi Borolotti, ki ju je zastopal odv. Menghi. Slo se je za neko zapuščinsko zadevo, pred- vsem pa za to, da se imenuje u-pravitelj zapuščinskega premoženja. Stranki sta se bili skoro sporazumeli glede imenovanja zapuščinskega upravitelja, ko je odv. Menghi zahteval, na ji se postavi upravitelj le na eno četrtino skupnega premoŽenja. Temu se je Miago-gostovich uprl. Proti odvetniku Menghi j u je izpregovoril naslednje besede: «Ni tako, dragec, liub-ček moj.» Ouv. Menghi, ki se je čutil radi tega užaljenega, je Miagostovich u odvrnil: «Nehajte s tem zasmehujočim tonom! Danes zjutraj ste izrabili mojo odsotnost, ne bi namreč tega govorili, kar ste, če bi bdi jaz; zraven.» Tedaj pa se je tudi Miagostovich racvnel in zabrusil Mesigiiiju v obraz: <»Kretin, bedak! Ne bodite predrzen!« Menghiju je bik) to dovolj in v ježi je izbruhnil: «Hrvat, suhi Hrvat! Pojdite za Hrvataf» Miagostovich, ki je bil radi tega užaljen, ni hotel Menghiju ostati dolžan in ga je nahrulil: »Strahopetec b> Beseda je dala besedo in končno je Menghi grabil za palico, ki je slonela v kotu in zamahnil proti Miagostovich u. Ta je udarec ubranil z roko, zadobil pa je pri tem precejšnjo rano, radi katere se je moral del j časa zdraviti. Ko je pričel Menghi vnovič udrihati s palico, sta se vme-šaia v prepir sodnik in gospa Bortolotti, ki sta hotela miriti. Pri tem jo je izkupila gospa Bortolotti. Sodnik je prekinil razpravo. Odv. Menghi trdi, da ga je Miagostovich izzval in užalil, ker ga je zasmehljivo nazval: liubček in dragec. Dejal je da sploh ni udaril Miagostovich a, ker je bila med njima razdalja prevelika, le zamahnil je proti njemu. AJ&EVICA Ko je bil še pred dobrim letom med nami zdrav, vesel, poln poštenega veselja, je bila pač tuja našemu srcu misel, da ho veseloigra Evljenja pri našem Bijavcu imela tako tragičen zaključek. Po težkem delu dneva so njegove trudne delavske roke uniele prijeti tudi za prosvetno delo. Mlademu je raslo spoštovanje do starejših, priljubljenost mdajših. Zato je pa jek strašne nesreče v bližini njegovega kraja Ajševice odmeval težko in pretresujoče v srcih vseh nas. Preteklo sredo smo položili v zemljo njegovo iztrpinfeno truplo obenem z obema njegovima no srečnima tovarišema - žrtvama dela, kasnima žrtvama svetovne vojne. RAZNE ZAMIMilfOSTI Zračna poštna slažba med Anglijo in Ameriko. *Morningpost» poroča, da se urede skoraj gotovo s 1. junija po točnem načrtu poštni poleti med Anglijo in Ameriko. V ta namen se je ustanovila posebna družba, imenovana «Transatlantic;>, ki zgradi pet in dvajset veleletal, vsako lcr tal o bo opremljeno s šestimi motorji po 450 konjekih sil. Vsaka vožnja bo zahtevala približno H tisoč litrov goriva. Pozimi bo poštna služba ustavljena, ker ni še nobeno letalo dovolj močno, da bi se uspešno upiralo zimskim vili ir jem. Požar ▼ grški tobačni t**arni V petek je uničil požar veliko tobačno skladišče bratov Papa-straton-ov. Škoda znaša osemnajst mili ionov lir. Osem sto delavcev je okalo radi tega brezposelnih. To je že tretji požar grških tobačnih tovaren v zadnjih štirinajstih dneh. Vlada je napravila potrebne ukrepe proti komunistični propagandi, kajti po njenem mnenju so komunisti požigalci v vseh treh slučajih. Izkopanine na otoku Cipru Švedski starinoslovec profesor Gjerstad je poročal na vseučilišču v Upsali o izkopaninah o Sapito-su, na severni .strani otoka Cipra. Te presenetljivo najdbe so najmanj1 pet tisoč let stare. Učenjak je odkril najprej več grobov in v pet in štiridesetih jo dobil 1750 predmetov, ki izpričujejo relo eta^ ro kulturo, ki gre 3000 let pr*& Kristusom, torej za približno pet tisočletij nazaj. Nrjdbo pričajo, da so bili vdrli Maloazijci na otok, se ga polastili in ga obvladovali celo tisočletje. Se bolj zanimivo je dejstvo, da so se naiili v grobovih moči in sulice it brona, kar, kaže, da so poznali Maloazijvr bron že pred petimi tisočletji. Med najdbami so tudi dragocenosti, kakor biseri in umetnine iz žgan« gline. Nov svetovni rekord Ameriška letalca Haldenian in Stinson sta se v sredo ob 7. uri in 37 min. zjutraj dvignila z letalom v zrak in sta ostala v zraku celih 53 ur in 56 minut. S tem sta prekosila nemški svetovni rekord /m poldrugo uro. Držala sta se s- ulno v višini 3000 metrov in sta se menjavala v krmiljenju letala. Zadnjih Štiri in dvajset ur sta bolehala na Želodčnih krčih. Koj po končanem poletu sta si zaželela hrane. Letalca sta izjavila, da ju polet telesno ni utrudil. BORZNO POROČILO Amsterdam 75y.50-7tio.5U. iMj 263-206, Francija 74.35-7i.oL, London 92.30-02.50, New York 18.fc7J'ž-18.93V*, Španija 315.75-321.75, Švica 303.50-365.50, Atene 24.85-25.35, Berlin -460-456, Bukarešt 11.80-12.20, Praga 55 - 97H -5ti.27 Og rsk a 328.50-334.50, Dunaj 263.50-2^.50, Zagreb 33.18^33.48. Uradna cena zlata (2. 4.) 3t>5.14; Liktorsko posojilo 86.46^ vojnood-škodninske obveznice 77.30. Avtome&iiM ilo pri misli, kako bi prisilila ponosnega človeka, s krepko voljo, da bi Ji padel k nogam in se zaljubil vanjo. Toda že v naslednjem hipu je videla v njem samo sovražnika, zoprnega «Nemca», nadutega in samoljub-nega človeka. — Kako sem nespametna, da tratim čas s tem neprijetnim človekom, ki ga poznam šele nekaj dni in ki ga bržkone ne bom srečala več v livijenju, — je Eamnnrala nevoljno in zaničljivo. ~ Kaj me briga, Če mu ugajam ali ne? Meni je namenjen vi težki in zvesti Igor, ki me ljubi že dve leti, in z njim bom srečna. Kakor hitro pride, ee zaročiva: to bo moj odgovor sirovežu, ki si je drznil reči mi v obraz, da ni mogoče vedeti, kdo bo zmagovalec, kdo premagajiec! Jas naj bi se zaljubila vanj? Nesramni! Naslednjega dne sta se Milica in Berenkl&u neopazno umikala drug drugemu. Po obedu se je Milica podala na jahalni izpiehod, toda vzela je s seboj Kiti, Meli, Gustava in vrzgojitelja. Dasi ni grof nikomur pravil o njenem blaznem skakanju prejšnjega dne, mu ni hotela stopiti pred oči, pa tudi grof se ni maral udeJežiti jahalnega izpre-hoda, za*o se je izgovoril, da mora pisati pisma. Naslednjega jutra je prispel grof Osječki s hčerko in življenje v «gradu» je hkratu oživelo. G®xrf Boleslav je bil lep človek, dostojanstven in postaven, tipičen Poljak, živahen, duhovit in neutrudljrv govornik, viteški vljuden z damami, pravi gospod od pete do glave. Grofica Janina je bila osemnajstletna deklica, nevisoka, vitka, zamolklo blede polti; kdor jo je videl, bi rekel, da nima kaplje krvi pod kožo. Škrlatne ustne in črni lasje so še stopnjevali belino njenega čistega in kakor porcelan gladkega obličja. Velike Črne, vlažne in žametaste oči so gledale zamišljeno, skoraj osorno izpod gostih in dolgih trepalnih. Oblečena je bila s puritansko preprostostjo v črnino in vedla se je zek> zdržno, povešala oči in se skoro ni udeleževala pogovora. Snidenje med generalom in Osječkim je balo na j prisrčne j še; stara znanca sta se prisrčno objela ter obudila spomine na preteklost. Odkrita in neizčrpna grofova živahnost je oživite. Mihaila Petroviča, da se je stresel nevolje, ki jo Je kazal, odkar je prišel na Dembovko. Zvečer, ko sta grof Boleslav in Sastunov ostala sama pri steklenici starega tokajca, ja zadobil njun pogovor bolj intimni značaj in grof je izrazil sožalje Mihailu Petroviču zaradi izgube sina in ga vprašal o podrobnostih nesreče. Ko je zapazil, da se je Mihail Petrovič zdrznil in pobledel, je bil v zadregi, sočutno je stisnil roko tovarišu ter ga prosil odpuščanja, če se je tako neprevidno dotaknil sveže rane, misleč, da se je že davno zacelila. — Daj, ne govoriva več o smrti mojega sina, jaz ne morem mirno govoriti o tem, — je rekel s pridušenim glasom general. Ko se je obvladal, je dostavil: — Govoriva rajši o vas, Boleslav Stepanovič, o vaši očarujoči hčerki; neka posebna dražest sije iz nje. Toda zidi se mi otožna in premolčeča za svojo starost. —• To ni otožnost, ampak stroga, privzgojena zdržnost, neobhodno potrebna bodoči nuni. Janina gre v samostan in prihodnjega leta vstopi kot samostanska sestra v neki samostan bUzu Milana, kjer se je vzgajala. — Čudna misel, zapreti, to lepo dekle v samostan, namesto da bi jo omožil? Premislite se, Boleslav Stepanovič, to je vendar kruto! — Nikakor ne. Janina ima poklic za nunsko življenje; ona dobro ve, da si bo na ta način zagotovila lepše življenje, kakršnega bi imela tu v teh razmerah, v katere jo je postavila usoda; jaz ii morem dati le majhno doto, premajhno, da bi živela v blagostanju. Rodila se je v nepravem času; moja žena ni imela že deset let nič otrok, tatko da nismo več računali nanje; glavni del naftegn premoženja pripada mojemu starejšemu sinu, nositelju mojega imena, ostali det pa mlaj&emu, ki je častnik in potrebuje podpore. Za Jandno je najbolje, da postane nuna; toda predix) se. zavofce, naj poseča družbo pno ali dve leti. Čas je potekal precej enolično. Nekrga večera je Janina na očetov ukaz sedla za klavir in vse navdušila s svojo igro in petjem. Z izvrstno tehniko in zanosom jc igrala Chopina in drugo poljske skladatelje, nato zapela z lepim, žametastim glasom nekaj narodnih pesmi. Ko se je od vseh strani razleglo odobravanje, je v zadregi povesila glavo, toda izpod priprtih vok j*1 vrgla svoj žgoči, poizvedujoči pogled na Berenklau-a. Ko je v odgovor srečala njegov mirni, hladni pogled, se je okrenila. Dasi sta bili Kiti in Meli precej izvežbani v glasbi, sta. daleč zaostajali za Janino; samo Milica se je mogla meriti z njo. Ko sta štiriročno zaigrali Rossinijevo Stabat MJater in Beethovenov Septuor ni bilo navdušenega odobravanja ne konca ne kraja. Berenklau je strastno ljubil glasbo. Stal je nedaleč od klavirja, opazoval obe igralki ter ju primerjal. Primerjanje je izpadlo v izključno Mi liči no dobro. Obe sta bili nesporno lepi, toda Milica, s svojim jasnim, odkritim pogledom, otroškim in očarujočim nasmehom, — je bila vzor resnične deviške nedotaknjenosti; bleda Janina s svojimi demonskimi očmi in s svojo pobožno zdržnostjo, je nosila pečat licemerstva in slabo zatajevane strastnosti, kar je napravilo na grofa zopern vtis. V odmoru je generalka rekla Berenklavu: — Kako pomilujem ubogo Janino, ki je obsojena postati nuna. Tako lepo in nadarjena dekle živo pokopati, to je strašno! ZaniČijfv nasmeh je šinil grofu preko usten.