67. številka.
Trst, v ponedeljek 24. marca 1902.
Tečaj XIIXtf
.,3Sdinoat" I ifcats fakrtt » Are. iuun sedel) ta p rrun>fcr>*. ob 4. nri sveder.
>'aročain« inait :
ta celo leto . .......JI kros
ra. pol leta ......... 12 „
za fetrt leta ........ 6„
ra 9V. mesec ........ 2 kiouj
r«o!5aic:o ja plače va'.i naprej. Srn r.J^e or?i pr/loi^n? nar.->rninr ar»ra?s
ic s ra	_
tobakarnah t Trstu »e predajajo po-uio.zne številke po »i Moiink f3 nvć.;: Ift«« Tr-tta pa po H ptotink (4 ev<*,)
Telefon Stv. H70.
G-lasiio političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglasi
*e rcčoca?o po vrstah v petitu. Za »ef-Eratao naroČilo s primernim poput toni Poslana, osmrtnice in javne tnhvalo do-aaći oglasi Itd. se računajo po pogodbe
V-l dopisi naj se pošiljajo uredništvu Jkcfrrnkovani dopisi se ne sprejemajo lvokool-»i se ue vračajo.
V edinosti Je boš!
fiaročmno, relclamacne lu utrinke spre-r. u.x apraTelSt »o. Naročnino in o^las« <• piačevaii loco Trst.
lielntitio tn tisknr:»it se n uhajat«. v
Bik! G&rintia Stv. 12. 1" praTtttSUo, Id
;j»r8j«ma.ije InseratoT v ulici Moliv plcco O *tT, M, lt. llHti-tt.
lj in odgovorni urednik V r a a Cio d e i k.
Lastnik Vonsorcij lista Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edincst" v Trst
Bennati in srednje šole tržaške.
Znan pregovor pravi, da osel pušča dlako, u navade De opusti nikdar! Jo to velja v polni meri tudi o primorskhi, laških poslancih. Oni se Vam kažejo radikalne, nasprotne vladi, navdušene za omiko in napredek, no, svoje prirojene šarlatanerije, svoje, vsakemu resnemu človeku /operne h-navščine ne morejo zatajiti o nobeni priliki.
To je jKikazal zopet na klasičen način, v razpravi o srednjih šjlah, poslanec V. kurije istrske, Srečko Bennati. Ta idejal g. Schattenhauerja in po zaslugi tega gospoda državni poslanec je pravi prototip onih istrskih politikarjev, ki v visokoietečih besedah deklamirajo o svobodi, o kulturi, o omiki, ki pa z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi (»osar uitto«, »o vivo o morto«) sredstvi zatirajo istrskega trpina slovanske in italijanske narodnosti — duševno in materijalno, ker !>i njihova glorija kmalu ugasnila, ako ne bi reveža-kmeta držali v pravem suženjstvu.
No, danes ni naš namen, da bi razpravljali o tein za XX. stoletje in izlasti za .Avstrijo sramotnem razmerju ; tudi se nočemo baviti z g. Srečka protestom [»roti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu, niti ne z njegovo trditvijo, tla vlada na Primorskem glede šolstva protežira Slovence (kar menda jmsebno dokazuje več nego dvajsetletni boj za slovensko šolo v Trstu in v Gropadi itd.), danes hočemo I«* konstatirati neverjetno, a nam, žali-l>og, predobro znano hinavečino v vprašanju srednjih šol v Trstu.
G. Srečko se je postavil v junaško polituro in je grozno napadal vlado, ker vzdržuje v Tr^tu le nemške srednje šole.
Z največo i seveda le hlinjeno) ogorčenostjo je vskliknil, da mora ubogo me?to tržaško trošiti {»reko K 300.<NM) na leto za vzdrževanje italijanskih srednjh šol.
To je smel g. Srečko reči, ker je računal na nevednost in ne poznanje naših razmer od strani -vojih dunajskih poslušalcev; naravnost ostudno pa je, da mu tudi tižaški laški listi pojejo slavo radi tega govora.
Pritožba radi laških srednjih šo! je namreč najveće tarizejstvo, najgrša hiuav-ščina.
Vsi se gotovo spominjajo še, da je v mestnem svetu tržaškem, v razpravi o proračunu za 1. 1902., mestni svetnik dr. Rvbar ravno gled?^ italijanskih srednjih šol opozarjal na dejstvo, daje bila vlada inje še danes pripravljena iste p r e v -zeti v svojo režijo in da bi si torej občina lahko p r i š t e d i 1 a preko K .'»00.000 na leto, da so pa ravno govorniki z laške strani in sicer Be-nussi in cel6 nrrni in navadno treznomisleči Ventura odločno izjavili, da srednjih šol ne dajo iz rok!!!
Ali ni torej najgrša hinavščina, če Bennati očita vladi, da noče vstvariti laske srednje šole v Trstu :n da pušča to breme občini, ko ista občina po svojih zastopnikih izjavlja, da to breme noče izročiti vladi?
Akoravno nismo prijatelji naši vladi — saj nimamo prav nobenega vzroka za to — morali smo to licernerstvo konstatirati, da pokažemo istej vladi, kakemu poštenjaku na ljubo je g. Schelfenhauer o zadnjih volitvah razdelil obSino Milje v sekcijo Plavje — kjer je zmaga Sloveicev gotova — z enim volilnim možem, in sekcijo Škofije — kjer so ugodneja tla za mahinacije — s sedmimi volilnimi možmi ! ! !
Jaz imam tu italijanski spis od 7. febr. t. 1. kakor odgovor na rekurs, ki je bil hrvatski pisan in, gospoda moja, ta spis se tiče stvari, v kateri se je ta bil okrajni glavar zopet pokazal odkritega agitatorja za italijansko stranko, ko je fungiral kakor predsednik neki komisiji za osnovo neke šole, namreč v Sterni. Kar je storil tu, in kar sploh počenja, ne bi mogel nobeden drugi od davkoplačevalcev in vlade plačani uradnik, kakor dela ta mož.
Kakor je razvidno iz rečenega in iz mnogega druzega, noče v nas sploh postati
Politični pregled.
V Trstu, 24. marca 1902.
O položaju. Kdor sodi o »položaju«, ta mora gledati na »Celje«. Ako smemo verjeti razjarjenim besedam po nemških listih, se je po glasovanju, oziroma po porazu Nemcev vsa konstelacija zasukala usodno. Dočim so nemški politični astronomi doslej skozi svoje daljnoglede opažali in naznanjali t ti pa tam kako svitlenje na temnem nebu, je pa sedaj baje hipoma postalo temno in bati se je, da temna noč zagrne naš parlamentarizem in vse
IZ
razprave o
proračunu.
(Govor posl. V. S p i n Č i ć a v seji zbornice poslancev dne 4. marca 1902.)
^Zvršetek.j Je/ik oblasti in uradniki. Kar ee dostaja jezika oblasti — skoro završim — je sedaj v tem pogledu pač boljši od časa Thunovega sem, torej tri štiri leta sem, ko so naša oblastva dobila ukaz, naj rešujejo spise v tistem jeziku, v katerem so dobila spise. Ali še se gode zlorabe in nezakonitosti od strani oblasti, kakor dokazuje to, med drugim, interpelacija od dne 13. 1'ebru-varja 11*01. To je razvidno tudi iz uiadova-nja, izlasti okrajuega glavarja v Poreču. Na čelu temu uradu sloji mož, čegar način postopanja je res obsojati najodločneje, mož sploh, ki se čisto drugačnega kaže. ki se včasih tudi Hrvatom hlini, a mej tem dela vedno za t'ačenje in za postavljenje Hrvatov.
I bolje. Uradniki ostajajo isti i, kakor so bili	(javno življenje. Z veseljem do dela, polni nad,
prej, v zli c vsem cirkularom in okrožnicam	j navdahneni od najbolje volje so pričeli nem-
njegove ekscclence gospoda ministerskega	j ški poslanci to zasedanje. Sedaj pa se vra-
: predsednika.	! v svoje volilne okraje, nejevoljni, s
Več vzrokov je za to, jaz hočem navesti	j prevarjenimi ne.dami in s čutstvora, da je bilo
le enega, da-si bi jih lahko navel več. V	slal>° poplačano njihovo požrtvovalno sodelo
letu 189S sem interpeliral o tem, da je na neki	vanje za zopetno povzdigo —Avstrije. Tako
hrvatski spis prišel italijanski odgovor. Tedaj	stoče »Neue Freie Presse«. In kar jih ogorča
stm dobil odgovor, da se je to le slučajno	najbolj, je to, ker se jim dozdeva, da je bila
zgodilo, da se pa redno odgovarja v tistem	vlada na strani nasprotniko v. To
jeziku, v katerem je uloga sestavljena. Potem	je, g, spoda Kiirberja bi »Neue Fr. Presse«
pa sem s sto in sto dokazi in akti, katere sem	rada razbremenila od te grozne krivde, ali očita
tudi priložil, dokazal, kako nepravo in ne-	mu, da svojih ministrov-tovarišev nima zadostno
resnično se je poročalo tu. (Čujte!)	v pesteh ! Kako je mogel dopustit?, da je mi-
Neresnično poročanje je morda najhuje	nister Pientak glasoval proti Snirgkhovi re-
zlo v upravi pri nas. Gospodje vidijo, da	soluciji!! Seveda, kaj se meni židovski šmok
osrednja vlada vse veruje, kakor poro-	za to, da g. Pientak ni glasoval kakor mini-
čajo oni.	ster, ampak kakor poslanec, in da svojega
Će je uradnikom n. pr. odgovoriti na	mandata ni prejel od g. Korberja, ampak od
kako vprašanje, ne mislijo na nič druzega,	poljskih volilce*-. Ta je pa lepa!! Poslanec,
nego da pokrijejo sebe in ne gledajo na to,	če je slučajno tudi minister, naj bi ne smel
da li govore resnično ali krivo. Kajti nava-	izvrševati svojega mandata; ali če ga izvr-
jeni so že tako, da se veruje le temu, kar	šuje, naj bi vsakokrat šel po instrukcije k
oni govore in pišejo.	Nemcem ! In tu treba tudi umeti svojstvo
Sicer je lepo od načelnika vlade, da ve-	ministrovanja gg. Rezeka in Pientaka. Du-
ruje svojim uradnikom, ali če je enkrat uvi-	najski list pravi, da glasovanje g. Pientaka
del, da ti uradniki neresnično poročajo, potem	ni v soglasju s politiko, katero vedno propo-
mu je pa v dolžnost, da preiskuje, da li po-	veduje gospod Korber. Ali Cehi in Poljaki
ročajo resnico uradniki, ali pa stranka, ki	ne umevajo naloge rečenih dveh gospodov v
gotovo ne govori namenoma neresničnega,	min'sterstvu tako, da bi morala v vsem so-
(Prav res!)	glasati s Korberjem in torej tudi v robova-
O izvestnih okolnostih v Primorju in v	nju nemškim strankam, ampak vidijo v njiju
Istri nočem govoriti. Oe merodajni kr< gi ne	posredovalca med kabinetom in zastopniki,
vidijo in ne slišijo tega, potem jim ni poma-	posredovalca, ki naj germanofilskega svojega
ga ti. Kakor znano, se godi najhuje tistemu,	šefa opozarjata o vsakem slučaju na stali.sče,
ki ima oč: in uše^a, a ki vendar noče nič	ki ju zavzemljejo Cehi in Poljaki. Primerno
videti in nič slišati. Takemu človeku bi mogli	načelu svobodnega izvrševanja man lata, in
zaklicati k večemu: Perditio tua ex te,	v zmislu svoje naloge v kabinetu je bilo to-
Israel ! (Pohvala. — Govorniku so čestitali.)	rej naravno, da je min;ster Pientak glasoval
proti Snirgkhovi resoluciji.
O I) I, I 8
E K
Palmaru m tralarum.
i< rriea. >pi>al Ivan Jakovljevič.)
>I>a na to sem že mislil, morda bi se kaj dobilo, gospod oskrbnik«.
»Stopite pod mrak tja k grajskemu ribniku. tam je dobro mesto. Nekaj moramo storit , sicer bo ta vrag — tu se je gospod Medved jk sebuo krepko izrazil — nergal cel teden.«
»Poskusimo svojo srečo« je odgovoril nekako raztreseno adjunkt Strel in se ozrl v okna prvega nadstropja, od koder se je zaslišal Id n glas. A petje je hipoma utihnilo, gos[>od adjunkt ae je ironično nasmehnil, vdaril s pasjim biče.n ob rjavo gamašo na desnt nogi in počasi olšel mrmrajoč:
»Tedaj jutri je njena — zaroka.« *
& *
Ka<*;h deset do petnajst minut za strm-skim gradom, \ gorskem žlebu, je ležalo malo jezerce, sredi leta. Pohleven potoček si je bil napravil tu mah) večji tolmun, strmski graj-ščak si ga je pa prired.l za ribnik. Na jedni ►trani ribnika se je širila mala precej močvirnata resnica do bukovega in jelovega drevja, na drugi pa se je pričenjal tikom ribnika gozd, tako, da so se vitke jelke zr-
calile v čisti vodici. Okrog je vodila kolovozna pot, katero so grajski vsako pomlad posuli z drobnim peskom. Ob jezeru je stala mala lesena utica, ki je služiia za kopališče, lovcem pa ob jednem nudila izvrstno čaka-lišče za race ali kljunače, ki so hodili brskat ( na ravnico tik ribnika.
Pri tej utici se je tistega popoludne, ko , se je solnce že nag'bilo k zahodu, postavil na prežo gospod Strel. X kam malomarno je slonel ob utici, prekrižal nogi, in leno držal i v desni roki skrbno očejeno lankasterico. Tik za petami mu je sedel pikast, resast fermač »stoj«, — nos obračal proti vetru in zvedavo od strani pogledoval svojega gospodarja, kakor bi ne mogel razumeti kaj je danes sicer tako pazljivemu lovcu. Le-ta se pa ni zmenil ne za kljunače, ne za »Stoja«, da niti posvaril ga ni, ko je ta postajal vedno nemirnejši — tako se je bil zamislil...
Da, baš jedno leto je od takrat. Cvetna sobota je bila, kakor danes. In prav pri tej utici je stal gospod Strel kakor danes. »Stoj« je ležal s prihuljeno glavo pri njegovih nogah, samo bolj mirno nego danes, zakaj njegov gospodar je stal z vnemo na preži in čakal kljunačev. Saj se je pa tudi veljalo potruditi, da se lahko pobaha s svojim plenom pred gospico lilo. D j, Ida ! Štirinajst dnij je bil takrat v službi na Strmc;. Štirinajst, dnij jo
je pvznal in — celo večnest že ljubil, v mi-	pred njo. Le-ta ga je pa tako ljubko gledala,
slih, v željah, v sanjah... več si ni upal novi	in ustnice so ji vztrepetavale...
»adjunkt«, kakor so ga vsi klicali, če tudi	»Zakaj se tako čudite, gospod Strel?
ni bilo na Strtnskem gradu sistemiziranega	Oula sem pok puške iu hotela sem pogledati,
; tega mesta.	če Vam je bilo lovska sreča mila. In danes
In ona ! Gledala ga je tako ljubezajivo	se mi zdi večer tako krasen, prav kakor v
s svojimi plavimi očmi in ustnice so lahno	kacem zaljubljenem romanu, ali ne čutite tudi
vstrepetavale, kakor bi koga vabile, prosile, Vi tega gospod Strel ?« Kako mehko je za-poželele... te polne rdeče sveže ustnice. Pa tegnila zadnjo besedo! Strel je čutil, da more mladi adjukt si ni upal blizu... tako hitro.... nekaj odgovoriti. Čutil je, da je oni pomembni on je bil vendar le ubogi adjunkt... njen slu- trenutek blizu, ki ima odločiti njegovo srečo, žabnik prav za prav. Kes je zal in marsika- j Čutil je, da ta ženska steza roko po njem, tero žensko oko mu je prijazno žarelo, a — j*da čaka jedne same besede iz njegovih ust. ona je vendar le ona... gospica Ida, bogata, | A te besede, gospod adjunkt ni mogel najti, lena hči ffosp. Žagarja.	I Na njenih ustnih je igral škodoželjen
Da, na cvetno soboto je bilo, pomlad se je vračala v deželo, pri utici je stal in mislil na — Ido. Troje kljunaeev mu je ležalo pri nogah — pokloni jih gospici Idi. Obetal se mu je še lov, zato je mirno kakor les čakal na mestu in mislil na — njo. Polagoma se je zmračilo. Tedaj se pa začujejo rahle stopinje... g. Strel se okrene in koga zagleda ? — Ido, da Ido, gospico Ido.
Če bi bil gospod adjunkt tisti hip zagledal medveda pred seboj, ne bi se ga bil tako vstrašil kakor se je nje. Hotel je nekaj reči, a beseda mu je obtičala v grlu, zardel je liki velikonočni piruh in nc-m stal
smeh, kakor bi se radovala nad njegovo zadrego.
Čutil "e je smešnega, kakor se čuti smešnega vsak moški v tacem trenotku.
»Ali se Vam ni zdeio prehladno za tako dolg sprehod, gospica?«
»A, večerni hlad mi dobro dč, saj mi je itak prevroče; poglejte, kako sem segreta«.
In neženirano mu je pomolila svojo mehko, polno roko. — Strel se je z največjo spošt-ljivostjo, kot bi poljubljal najsvetejše relikvije iz svete dežele, dotaknil njenih belih finih prstkov. Po vsem životu ga je pogrelo. ^Pride še.)
Nadalje pravi «Neue Kreie Presse, da nemške stranke vznemirja sedaj vprašanje, ali se jim bo tudi pod ministerstvom Korberje-vim vsaki hip postavljala nasproti koalicija slovanskih strank ? Ta je zopet lepa. Mari naj bi vlada prepovedala slovanskim strankam, da ne sinejo skupno glasovati, ker — imajo večino in bi to Nemce vznemirjalo ?! Ali, kdo more za t.», da imajo Slovani večino v državi in da za morejo majorizirati Nemce?! In vendar apelira dunajski li-t na vlado, na vlado in zopet na vlado! <iospod Korber mora najti sredstva, da prepreči taka »poniževanja Nemcev« ! Mora ! < 'e ne, pride — obstruk-cija, ker Nemci ne bodo dopuščali več m-kake Nemcem sovražne koalicije in jo hočejo preprečiti, naj pride, kar hoče.
Torej Slovani ne smejo majorizirali Nemcev v narodnih vprašanjih ; da pa so Nemci s pomočjo raznih malrnacij hoteli v celjskem vprašanju majorizirati Slovence — o, to je bilo dunajski Židinji čist » prav. A ker se to majoriziranje ni posrečilo, pa kriče Nemci proti — majoriziranju in žugajo s pi »rušenjem parlamentarizma.
V svojem dunajskem poročilu pravi »Politik«. da Slovani in <'ehi mirne duše pričaka ejo pravdo, ki jo Nemci hočejo naperiti proti — Korberju. (iroženj se na desni ne boje \eč, izlasti ne ('ehi, najmanje pa zagrožene akcije za nemški državni jezik. Praški list sodi tudi, da seje politika poljskega »Kola« spremenila in da je Nemcem prijazna struja v njem izgubila nadvladje. \ tem znaislu si je možno tolmačiti tudi, tla se je načelnik »Kola«, g. vitez Ja\vorski, odločno branil posredovati nemškemu predlogu v prilog.
M pa pravimo: to jedno je neizogibno potreb no — da se namreč slovanske stranke tesno združijo za uveljavljenje glavnega parlamentarnega principa, to je, da se neha anomalija, <ia je vlada izvrševateljica volje ljudi, ki so zastopniki velike manjšine državljanov, me-to da bi bila izvrševateljica volje parlamentarne večine.
Celje in Pazin. -Jeza in srd na eni, radost na drugi strani. Ze dolgo ni kakov dogodek tako v globino doli razburkal vodovja politične javnosti, kakor ga je v s peli glasovanja ia li tistih par slovensko-nemški h vsporeduic v Celju. Vzemi v roke katerokoli javno glasilo: ali boš videl tu izbruhe jeze, cg ič<'uja, strasti, sovražtva, ali pa boš čul akorde zadoščenja, zadovoljstva. Tu ti vibrira, buči in zveni še vedno po vsej javnosti.
Nam je seveda srce polno odkritega, iskrenega zadoščenja. Vir temu zadoščenju pa ni le v 1 pi parlamentarni zmagi, ampak tudi v dokazu, ki ga je prinesla ta zmaga, v dokazu, »ia tir-ta tudi od naših strani le prerado zasmehovana slovanska vzajemnost ni taka utopija in sanjarija, ampak da je možna in da se ta idejal takoj spreminja v tvorbo s konkretnimi ot.likami, čim se zastopniki slovanskih plemen kažejo res politike, politike s pogledom, ki vidi nekoliko pod površje, ki se uglobija v stvari in ki sega malce preko današnjega in jutršnjega dne. Tako, kakor to pot, nismo še dokazali nikdar, da moremo proti nemški gemeinbiirgsehaft postaviti nasproti izdatuo proti težje — našj vzajemnost. Vse slovanske stranke so šle to pot v boj za Celje kakor za svojo stvar. Izlasti povdarjajo listi o Poljak'h, da so bili to pot na svojem mestu kakor malok^daj in
da je stari Ja\vorski kar s ponosom gledal na armado svojrga »kola«. Od vseh poljskih poslancev je maujkal en sam, ki je rnučno bolan. Je sicer ljudij, ki sodijo, da je tudi ta impozantni nastop Poljakov bil posledica kakega migljaja od kake strani, kjer so se zbali čeških groženj. No, mi si nočemo greniti veselja s takimi ugibanji. Se večo hvalo smo pa dolžni Čehom. Oni niso šli za nas v boj le na glasovanju, ampak že prej so zastavljali ves svoj vpliv, vso svojo inoč in vso energijo v prilog slovenski stvari. Zihvali, ki so jo naši poslanci izrekli Cehom in Poljakom, se pridružujemo torej iz polnega srca. Iz ljub ljanskih dvevnikov posnemamo, da so se zahvalili tudi Italijanom. Tu pa moramo že postaviti klavzulo. Tirolskim Italijanom a la bonne heure! Saj ti si z nami in bi tudi vsikdar nastopali z nami, ako bi jih ne begali naši primorski nasilniki. Mi smo uverjeni, j da tirolskih Italijanov to pot ni vodila le
zgodo naroda hočejo izrabljati v strankarsko korist in osebni ambiciji v prilog. Nekaj tacega se hoče ponavljati tudi sedaj. To ni lepo, to ni lojalno, to je odijozno in — ne-rodoljubno. Slovenska stvar je dosegla vspeh. Veselimo se ga torej vsi, ki smo Slovenci in čast in hvala vsem, ki so bili na svojem mestu !
Smrt Kolomana Tisze. I z Budimpešte brzojavljajo, da je včeraj ob 7. zj. uri umrl tamkaj Koloman Tisza, ustvaritelj in duša ogerske liberalne stranke.
O tej priliki izvesili so črne zastave na vseh javnih poslopjih, med temi na magnat-ski zbornici na zbornici poslancev, na narodni ogerski palači in na drugih poslopjih.
Ministerski predsednik pl. Szell se je podal v stanovanje pokojnega, kjer je njegovi družini izrekel svoje sožalje in ponudil, da
se truplo pokojnika izpostavi v narodnem muzeju. Predsednik akademije znanosti pa je
maščevalnost, ampak tudi prepričanje, da je v ta namen ponudil akademijsko palačo, pravo na strani Slovanov in da po zmagi j Družina pa je te ponudbe odbila ter sklenila, tega prava dobi tudi njihovo pravo solidno, da Tiszevo truplo izpostavi v njegovi lastui realno podlago. Njim smemo torej izrekati palači.
hvalo. Našim primorskim pa n e. j Pogreb se bo vršil v sredo popoludne. Te je z ene strani nadvladovala jeza laškega Danes ima parliment skleniti glede žaloval-temperameuta njihovega, na drugi pa nam nih manifestacij.
»Slovenec« potrja domnevanje, ki smo je	Koloman Tisza je bil 1. 1861. v De
izrekli zadnjič, da so Tirolci pritisnili nanje in da je njihov »ne« izišel iz »moraš«. Glede teh naših se ne smemo udajati nikakira ilu-
breczinu prvikrat izvoljen v ogersko zbornico. Ko ee je 1. 1875. razkropila Deakova stranka, ustvaril je Tisza novo stranko, še
zijam. Ti nas bodo davili jutri kakor so nas	sedaj obstoječo in vladajočo liberalno stranko, včeraj. Ti nam ostanejo smrtni sovražnikif	katera je imela že o svojem porodu večino tudi če dožive še sto pazinskih sramot. V	v zbornici in so se iz njene srede izbrali parlamentu so jih Tirolci to pot morda mogli	členi kabineta, kateremu je načeloval \Ven-ma!o mojstrovati, ali njihovega postopanja	kheim. Tisza je vstopil v ta kabinet kakor proti nam v domačem praktičnem življenju	minister za notranje stvari, že istega leta pa ne ublaži noben tirolski argument. Sicer pa	je dne 21. oktobra prevzel ministersko pred-ni res, da so Itnlijani odločili glede Celja,	sedništvo. On je tudi pozneje, ko je 1. 1890. Glasovalo jih je 16, večina pa je iznašala	izstopil iz ministerstva, imel velik vpliv na 33] torej tudi v slučaju, da so Italijani	liberalno stranko, kateri je kakor poslanec še glasovali proti nam, bi večina iznašala	vedno pripadal. Ogrskim Slovanom in sploh 1 glas.	vsem ogrskim nemadjarskim narodnostim bil Še par bes*d o socijalistih. Ti so ab-	je Tiaza najhujši zatiralec, ker je stremil za stinirali in so s tem vsaj do neke mere po-	tem> da bi pomadjaril vse nemadjarske napravili, kar je bil zagrešil njihov zastopnik v	ro(*e na ' Ogrskem.
proračunskem odseku, posl. Pernerstorfer, ki	Velik naroden praznik so imeli dne
je bil glasoval za Stii^gkhovo resolucijo. Ali	19. tebruvarja v Moskvi. Slavili so obletnico
tudi to postopanje socij a listo v ni v soglasju	kulturnega in socijalnega dviganja Rusije,
z njihovim programom. Porečejo morda, da	Dne 19. februvarja 1861 je bilo v Rusiji
so morali tako, da pokažejo svojo nepristra-	odpravljeno telesno roboranje. Ta znameniti dan
nost, da pokažejo, tla se nočejo mešati v na-	so torej proslavili v Moskvi. Pred spomeni -
rodno boje, ker jim internacionalno načelo	kom cara AleksandraII.se je zbrala ogromna
zabranjuje to. Ta izgovor na velja. Ce je	množica naroda. Na jeden mah je padlo na
Celje postalo bojna narodno-politična parola,	kolena do 50.000 ljudi, ki so molili za dušo
je to le krivda Nemcev. Ali v resnici je	pokojnega carja osvoboditelja. Ali kar je dalo
'tole eminentno kulturna po-	temu slavju velikanski pom n, je bila okol-
t r e b a Slovencev, Od sooijalistov pa	nost, da je kakor govornik med narodom na-
zahteva njihov program, da se potezajo za	stopil veliki knez Sergej Aleksandrove, ge-
kulturne potrebe! Načelo internacionalizma	neralni guverner v Moskvi. Vse se je izvrštlo
pa zahteva, da o tem ne delajo —- narodne	brez najmanje nepriličnosti. To je najbolji
razlike, da jim morajo biti slovenske kul-	odgovor tistim sovražnikom Rusije, ki že vi-turne potrebe istotako pri srcu kakor vsacega (dijo veliko rusko državo v plamenu na vseh
druzega plemena.	koncih in krajih, ako je kje kakih 10<) ali Sicer smo pa zadovoljni in tacega zado-i^OO razgretih in nezrelih dijaških glav ščenja nismo občutili že dolgo. Le jedno mo- i žugalo z revolucijo.
ramo obžalovati. To namreč, da se tudi sedaj Dogodki na skrajnem vztoku že. mesto da bi zbrali duha in crpili morale	Jedno najvažnejših sedanjih svetovnopolitičnih iz parlamentarne zmage, ki jo je izvojevalo	vprašanj je gotovo kitajsko vprašanje. Kakor avstrijsko Slovanslvo, pojavljajo znaki za^trup-	so se nekdaj vse mogočnejše države zbirale ljenja našega domačega življenja. Ce smo kje	okoli Turčije, da bi si med seboj razdelile zavozili in preti nevarnost, raečeti stranki	njeno ozemlje, tako se sedaj zbirajo okoli krivdo ena na drugo, mesto da bi obe gledali,	Kitaja. Bližnje \stočno vprašanje, t. j. vpra-kako skupno preprečiti nevarnost. Če se nam	šanje glede razdelitve Turčije pa se je poje kaj posrečilo, pa je zopet kreg o tem : kdo	mirilo, ker si države jedna drugi ne privo-ima večo zaslugo. Tako srečo, kakor ne-	sčajo turškega ozemlja, morale so se vse
zadovoljiti s tem, da bo Turčija, kljubit svoji gnjilobi. še nadalje obstajala. Isti proces vidimo sedaj na skrajnem Vstoku glede Kitaja. Starodavna ogromna kitajska država začela je bolehati vsled notranjih bojev in nemirov. To bolezen pa bi hotele druge države izkoristiti v to, da bi si prisvojile kaj kitajskega ozemlja. Rusija je že »provi^orično« zaposela Mandžurijo, a to je vzbudilo zavist Japonske in Anglije, kateri državi sti nedavno sklenili japonsko-angležko zvezo glede kitajskega vprašanja. Tej zvezi je namen preprečiti Rusiji, da bi si definitivno osvojila Mandžurijo : zraven tega pa se Japonska in Anglija nadejat', da jim ta zveza donese tudi pozitivnih koristi.
Seveda ni mogla Rusija ostati brezbrižna v očigled temu. Te dni ste Rusija in Fran-cija doposlali vsem velevlastim skupno noto, katera je seveda povita v vseh potrebnih diplomatičnih ovitkih in nejasna, kakor so sploh vse diplomatične izjave - direktno naperjena proti japonsko angležki zvezi. 1 Vi se pa utis te note nekoliko ublaži, izjavil je francoski minister za vnanje stvari, Delcassć, da sti Francija in Rusija | opolnoma zadovoljni z japonsko-angležko zvezo, katera zveza da zagotovlja obstanek mirti na skrajnem vstoku. V odgovor na to polala je angležka vlada v parlamentu izjavo, da francosko-ruska nota nekako še celo pcpol-njuje garancije glede (»hranjenja sedanjega stanja v Kitaju. To so seveda le neiskrene diplomatične izjave, v resnici pa interesovane države mislijo in delujejo ravno nasprotno ter skušejo, kako bi jedna drugo izpodrinile in se okoristile na račun Kitajske.
Vladimir.
Hrvatski apiaal Avgust Šenoa. prevel M. C-t-Ć.
IV.
Ko bo vsaka hrvatska rodbina taka trdnjava, tedaj bo blizo dan odrešenja. A ti širi ti* zakon lju oezni in poštenja med na-todom — to je dolžnost vseh misleč'h Hrvatov. Kaj maram ja,. za pi-ano surko do-morodkinje, kateri na plesu lete okolo glave narodne vrv ce, ako pod to surko ni živega srca, ko bi ta vredna domorodka radi sladkega pogleda, radi uniforme kakega stranega častnika zavrgla .-urko v i-ti hip? Kaj maram jaz za tiste matere, ki — baje radi do-morodstva — predstavljajo prve junakinje na na^ih dobrovoljnjih predstavah, a doma jim otroci niti »oče naša« ne znajo moliti po hrvatski ? Kaj maram jaz za tiste nadobudne mladiče, ki bi v šoli, v svojem junaštvu in rodoljubiu, tudi zvezde klatili z neba — seveda samo z jezifeom, ki se, ne vedoči nič o življenju in -vetu, drzovito rogajo mislečemu človeku, ali čim so izmuznili iz šole, mislijo samo na debelo plačo, na mastne komisije,
na kratko: na polno kaso, na mastno večerjo V! Povedati ti hočem en primer. Poznam nekega odvetnika. Poprej je bil strahovit rodoljub, govoril je le o narodni sreči, o svobodi, o civilizaciji, stokrat je razlagal, koliko umnega daru je v našem ljudstvu in kako ga treba povzdigati. Cital je Thiersa in Migneta, znai je vse himne na pamet, ali največ je prepeval » marsellai-so«. Jean Jac«
• pies. Rousseau, Mirabeau, Vo!ney so bili ; njegovi svetniki, da, neki prijatelj njegov — ki je sedaj okrajni sodnik — mi je pripovedoval in opisoval, kako je ta svat branil tudi Robespierre-a. Nu, ko je postal odvetnik, ko je vstopil v praktično življenje, kjer se še le vidi, koliko je človek vreden, dere ta goreči rodoljub siromašno kmečko ljudstvo do krvi. — »K/iko to ?« ga je vprašal nekoč prijatelj sodnik, »ti si patrijot, demokrat, prijatelj ljudstva, pa guliš narod tako, da je prava strahota?« »Eti«, je orlgovoril odvetnik na to, »teorija je lepa, tudi jaz sedaj čitam take stvari, ali drugo je praksa. Jaz ti hočem dobro živeti, a moja vest me ne peče nimalo, ker je naše ljudstvo
še neumna živina, ki ne zaslužuje druzega, nego da je človek pošteno guli.« — Takov je precej velik del naših domorodcev.«
»Ti ti obračaš vse na črno. Je plev med nami, ali je tudi pšenice. In z »pet ni tako zlo, kakor misliš ti.«
»Je dobrih ljudij ; saj kje bi bili mi, ako ne bi bilo dobrih ljudij med nami ! Ali ni prečrno kakor sem re cel. Morda se sam uveriš o tem. Ne želim ti tega, ali bojim se, da bi mogel priti čas — — —«
»Ti govoriš vse po zapiskih tistega starega župnika.«
»Da. V njih je pamet. Pa glej ! Drugi narodi se bijejo za svobodo proti nam, mi se hočemo biti za svojo svobodo proti njim ; kdo se bije za pravo svobodo? Drugi grdijo nas, da smo nasilniki, a mi grdimo druge narode, da so nasilniki. Kdo je nasilnik? Ali dosti je tega. Iz srca sem ti govoril, ne jezi se ! Vera, da ni človeku ljubo, ako mu kališ čašo radosti s kapljo resnega pelina, ali uvažuj, te besede so ti popotnica od najboljega prijatelja na dolgem potu življenja.
(Pride še.)
Tržaške vesti.
»Slovenski Narod« in »Primorski list«. Liberalni »Slovenski Narod« je v svoji sobotni številki ponatisnil sodbo o »Edinosti« v latinsko nemško klerikalnem »Primorskemu listu«. Ta latinsko-neraška sodba ugaja »Slovenskemu Narodu« tako silno, da jo je na nekaterih mestih natisnil z razprtimi in na zaključku celo z »mastnimi« črkami.
Tu je videti kaj lepo, kako čudne in temeljito različne svate privajata pod eno marelo edino le sovražtvo do našega lista in — zveza z Nemci.
Pa še nekaj. »Prim. iist« očita vedno »Narodu«, da je brezverski. Mi pa smo dokazali »Prim. listu«, 'la je k rivo verski. Ali pa ju je morda tudi ta sorodnost privela skupaj?! Mi zahtevamo od našega naroda, naj bo ponosen na svoje slovensko poštenje in naj bo zvest blagovestju sv. Cirila in Me-todija. Zato smo si nakopali sovražtvo na »liberalni« in na nemško latinski strani.
Kako se to strinja l Tržaška rodo-ljubka nam piše: aSIovenski Narod o I dne 20. marca tr 1. citira v uvodniku *Slom-'škaricam v premišljevanje« — »rožice iz
vrtov katoliških visokih in najvišjih glav -—
! • . . . . ' , merodajnih pisateljev in učenjakov«, polne
najhujših žalitev za ženstvo. Tu vam kar mrgoli hudičevih smeti, volkulj, umazanesti, strupa, ponočmh ptic, mesenega poželjenja, hudičevih vrvi, iažnjivosti, zapeljevanja, razgaljenih prsi in njih dotikanja in drugih grdih sredstev pohotnosti, sploh kviutesenea gnusobe. Žal, da člankar ne navaja imen dotičnih učenjakov, ki so tako pisali o ženskah. Zal tudi, da pravi, da je te problematične spise »nezmotljivi« papež odobril. Kolikor je meni znano, je papež nezmotljiv ie tedaj, kedar »ex kathedra* odloča o dogma-tičnih stvareh. Toda o tem vara nisem hotela pisati ; pač pa bi rada opozorila na nekaj drugega. Nad črto, v uvodniku, kakor vidite, udriha »Slovenski Narod« po »klerikalcih«, ker baje zasramujejo ženstvo. Sedaj pa poglejmo malo pod črto iste številke »Slov. Naroda« ! Tu priobČuje mladi dr. Ivan Robida svoj govor o »ženski duši«, predavanje, ki je je imel nedavno v »splošnem ženskem društvu« v Ljubljani. Kdor pazno čita to predavanje, m .ra se čuditi, da so si ljubljanske dame pustile predavati kaj takega. Ako so v gornjih neosvedočenih citatih iz katoliških pisateljev zbrani izbruhi ginofobskih duš, ki so, morda še za časa poganskega na-ziranja o ženi, v svojem gorečem boju proti prestopkom 5fSte zapovedi božje, segali pre-da'eč v obsojanju ženske nravi, imamo pa v dr. Robidi pred sabo modernega zastopnika vede, ki v navidezno znanstveni obliki v obraz očita ženski nič manje grde stvari, nego vsi tisti neznani pisci skupaj. Nimam časa, da bi se bavila s podrobnostmi ; le to-
liko naj rečem, da dr. Robida ne najde za las dobre lastnosti na ženi ! Jaz se le kar čudim poslušalkam, ki so vse to mirno uti-kale v žep.
Vseka ko se mi zdi, da vendar obstoji veliko soglasje med uvodnikom in listkom v »Slov. Narodu« od dne 20. marca t. L Tu in tam s£ zasra m nje ženstvo na nezaslišan način.	X.
Škedenjski agenti »Primorske?« lista«. Iz >*ednja nam pišejo: Marsikdo se čudi, da v Skednju v narodnem obziru ni vse tako, kakor bi moralo biti. Ako se pa pomisli, kako nesrečna je naša Vas v narodnem obziru se svojim učiteljstvom in d u h o v n i š-tvom. treba je priznati, da je naše piiprosto ljudstvo do sedaj razmerno miogo doseglo v narodnem boju, v katerem b >ju mu stoji nasproti skoraj vsa inteligenca. Kdo ne pozna g laso v i tega nadučitelja Sovicha, ki je spl< h znan kakor najhujši naš narodni nasprotnik :ned \>?m okoličanskim učiteljstvom ? In kdo ne pozna dalja župnika don Cavalicba, ki je med vso tržaško duhovščino naš najhujši in najnevarnejši nasprotnik in ki v tem daleč nadkriljuje samega župnika — J u r i z z o!!
Don Oavalich je d<» nedavno očitao na-,-topal za italijansko stranko, a ker se je na ta način popolnoma obsovražil vsem župlja-nom. je v zadnji čas začel bolj prikrivati svojo italijanasko politiko in se kazati bolj v slovensko klerikalni krinki. Kakor je bilo že objavljeno v Vašem <-?nj. listu, ustanovil je razne cerkvene bratovščine in začel med našim ljudstvom razširjati strupeni krivoverski Primorski list«, katerega pišejo najhujši nasprotniki našega naroda, znani agentje nemške ■politike na Slovenskem. A da vidimo, kaki Slovenci so ti širitelji »Primorskega iista«! Znana «tvar je že, da se v našem župnišču govori izključno italijanski. Istotako se tudi pri kaplanu Urdiehu ne sliši slovenska beseda. Sicer pa Vam o tem kapelanu ni treba mnogo pripovedovati, saj ga že sami dobro poznate iz onega časa, ko je prinesel v Vaše uredništvo neki popravek in ko ni hotel niti besedice spregovoriti v slovenskem jeziku, dasi je sin slovenskih starisev, kapelan v slovenski i'jri in je takrat došel v uredništvo slovenskega lista ! ! Kam pa je prišla naša zakristija, ona zakristija, kjer so se pred leti shajali domači starešine, ki posebno v prejšnjih dobah niti niso znali laškega jezika? Kdo bi si bil mislil, tla bo v tej škedenjski zakristiji v nedavni bodočnosti vladala sama italijanščina? Iu d» tega smo srečno prišli pod Cavalichevim župni-ku vanje m in pod zaščito Primorskega lista«. V škedenjski zakristiji ne slišiš več* niti jedne slovenske besedice; vsi — župnik, kapelan, •erkovnik, strežniki in sploh, kdor ima posla v zakristiji, občujejo mej seb'j le laški. Taki skozi iu skozi i'alijanaški duhovniki so agentje »Primorskega lista ter skrivni pro-pagatorji bodoče »slovenske« (prositn ne smejte ~ei klerikalne stranke na Tržaškem in v I-tri, catere »Prim. list« tako željno in nestrpno pričakuje. Koliko bo ti stranka »slovenska*, si lahko mislim. >, ako upoštevamo, da jo ustanovljajo nemški hlapci okoli »Prim. lista« n laški fanatiki aia Civalich in l rdich. 1 bogi. ubogi naš narod! Ni dovolj, »in ga sovražni nanuli napadajo od v s* h strani; ne, temveč celo njega lastni sinovi mil hočejo na zvijačen način, pod krinko vere in ob hli-njenju narodnosti, i/.trgati iz srca narodni čut in oropati ga materinega ježka !
O Bartelnovem jubilejnem koncertu
piše »Tiiester Zeituug« : »Zadnje nedelje, dne Iti. t. m., je priredilo tukajšnje »Slovansko pevsko društvo«, v čast 2.~>-leto<-ga delovanja gospoda Srečka Bartel a kakor pevovodja, koncert ob sodelovanju popolne godbe 97. pešpolka. (i. Bartel si je pridobil nevenljivo zaslugo za umetniški razvoj društva, katero zaslugo ve ceniti izlasti oni, ki pozna male začetke, iz katerih je po Bartelovi pridnosti in odlični vrlini prišlo društvo do današnje isposobljeno»ti. Mi smo imeli že opetovano priliko opozarjati na vspehe posamičnih kon-certov »Slov. pevskega društva«. Umetniško najviše pa se je povspel jubilejni koncert od nedelje, na katerem se je društvo ne le lotilo visokih in težkih nalog, ampak je ta koncert izpal tako sijajno, da se z vso pravico more govoriti o velikem voneertu. Mnoga počešče-nja, katerih je bil Bartel deležen, in dragocena častna darila, poklonjena mu tem povodom, naj mu bodo v dokaz zaslužene zahvale, ki se mu poklada. Ne da bi se spuščali v podrobnosti bogatega in jako lepega koncertnega programa, naj iztaknemososebno : efektno glasbeno sliko »Dolazak Hrvata«,
Zajca možki zbor s soli in spremljevanjem orkestra, ki je žel viharno pohvalo : potem Foersterjeve dražestne mešane zbore »Ljubica« in od istega komponista uglasbeni »Venec Vodnikovih in M njega zloženih pesmi« : kakor višek koncerta s jajno točko večera : :>Pomladno romanco« Zdenka Fibicha, v kateri se stavljajo najtežavneje zahteve do mešanega zbora, do solistov basa in soprana, kakor tudi do orkestra. Občudovati se mora precizijo, katero so kazali solisti in zbori v zastavljauju in ne manje posebno Čiste glasove, ki so društvu na razpolago, najbolj pa je občudovati skrbno in po zaslugi moj-ster»kega dela Bartelovega do najmanjše podrobnosti študirano in opiljeno prednašanje. Sijajno izvedenje koncerta pa je bilo možno le ob sodelovanju izbornega orkestra. Naša vojaška kapela, pod vodstvom svojega kapelnika gospoda J. Holuba, pa je bila res izborna. Razun spremljevanja zborov je vojaška godba prevzela tudi izvedenje cele vrste sa-; inostojnih točk in je tudi s tem dosegla viharen aplavz : tako že z uvodno točko, Be-
Vesti iz Koroške-
j~ Darki in pravice. V »Miru« čitamo, da je bilo na vojaškem naboru v Celovcu 195 mladenieev, med njimi 90 Slo-encev. Potrjenih je bilo 47, mej njimi 2b Slovencev. Mej poklicanimi je bila torej skoraj polovica Slovencev, mej potrjenimi pa nad polovico.
Tako bi bilo terej z davkom in sicer z največim davkom, z davkom v krvi ! Tu mora biti in je Slovenec na svojem mestu. Kako pa je z narodnimi pravicami Slovencev na Koroškem?! Tako — da Bog pomagaj !

i <3
m
Prva In največja tovarna pohlStv* vbhIi vrst.
—•J TRST Jt
Srečen zakon potrebuje poleg drugih pogojev tudi glavnega činitelja : z d r a v i a obeh soprogov. Ako očeta in rednika zadržuje dolgotrajna bolezen, da b: skrbel za vsakdanji kruh svoje družine, ako se je v hiši naselila bleda skrb, tedaj zginja kmalu prava zakonska sreča. Isto se zgodi, će je bolezen položila skrbno mater na bolniško posteljo ter jo odtegnila negi otrok in gospodinjstvu. Pa tudi pri ljudeh, ki so obdarovani s posvetnim blagom, neozdravljive bo-thovenovo ouverturo iz opere Prometej. Po- j lezni le prelahko razrušijo zakonsko srečo.
sebno naj povdnrimo Mozartovo ouverturo k iZato Pa na-i l)i. baš	v prvi vrsti
Tri-	., . - i . ,, * skrbeli za zdravje drue drugega. Kako lahko
»bigarovi zenitvi« in sekstet iz »Prodane' , .	J , & ,, . -
J nastane jz navadnega prehlajenja nevarna
neveste« od Smetane. Gospod Hoiub, že bol«zen v vratu ali v pljuč ib, ker se ni pa davno cenjen kakor izboren komponist, je j zdo na prvo nadležnost. Katar v sapniku, tudi to pot izvajal eno lastnih del : »Ogrska bolezen v jabolku, vnetje pljučnih koncev,
fantazija«, kije provzročala viharno pohvalo. I bljuvanje krvi, astma, tesnoba v prsih, pljučni
v-	i____ , ,.	„. ,	katar, influenca, da, cel<5 kašelj in hripa\osti
Kompozicija ne doseza le velikega uciuka do , . ,	... - J « • .
.....	.	r zahtevajo, da se jih začne takoj zdraviti,
umetniški izbornosti dela m blagoglasni har-( Razven tega pa nara je geilaj tako lahko> da
moniji, ampak ie bolj po srečnem črtanju si pomagamo sami, in sicer s čajem, katerega
specifično niadjarskega značaja, ki navdaja to j izborao kakovost dandanes bolj in bolj spo-
glasbeno delo«.	| znavajo vsi sloji prebivalstva. Poskus g čajem J
Na tako pohvalo v listu, ki se odlikuje z I>ecfcora<> ki ga Je uveIa v promet lekarna,
,	,,	. ' »Diana« v Budimpešti, odreči vsakogar, ki
vsem poprej, nego s poaeono naklonienostio ,. • •	/ , ,	& '
'	' '	J J i trpi na imenovanih boleznih.
nam Slovencem, moreta biti ponosna »Slovan ! Kdor hoče naročiti pravi čaj »Pectora«, ' sko pevsko društvo« in njega pevovodja. ] naj se obrne neposredno na lekarno »Diana«
Vremtnskf vestnik. Včeraj: toplomer 'V BadimpeSti, Karolv kornt 5, odkoder ga
u t ; • • en o . . , , i pošiljajo v zavojih po 2 kroni, ob i. uri zjutraj h°.8 ob 2 1 ur- popoludn? < J J	J __
13°.7 C.8 — 1 lake n^r ob 7. uri zjutraj 76«».1
Si
Msamler Levi Minzi |
©
Bi
m
m
m
BSl
TOVARNA:
Via Te«a,
vogal Via Llmitane«
ZAL03E: i Piazza Rosarlo *t. 2
I (Šolsko poslopje! In Via Riborgo it. 21
Telefon it. 670. -MOM-
12?	Velik izbor tapecarij, rrcal in slik. Is-
vršaje naročbc tndi po posebnih načrtih.
Cene bres konkurenoe.
© ILDSTEC? Al I CEIU 2 ASTOMI 11 FEilKO Predmotl postavio so na oa obrod ali železnico mn-o
iS
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v ^katljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tndi po celi Evropi.
Skatljica stane 6O stotink.
i —
♦■♦■♦i +m *m+* ♦a »ta >■ +m
2 ■
■
♦
H
^^•elikanska rastava pohištva in J H | tapecarij. Izvenredno ugodne 2
y
a
A
U U U cene. J4 K U
VILJEM DALLA TO URE	|
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.)	♦
Moje pohištvo donesesrečo. ■ ■	#
— Danes plima ob 7.59 predp. in ob —.— pop.; oseka ol. 1.59 predpoludnn in oh 148 p >poludnp
Dražbe premičnin. V sredo, dne 26. marca ob 10. tiri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeč** drežb<š premičnin : v ulici S. Nieolo štev. 14, hišna oprava in razne vonjave; v ulici Riborgo št. 1, železna blagajna, ogledalo, šivalni stroj ter pisarniški pred meri ; v ulici Riborgo štev. 15, hišna oprava.
Brzojavna poročila.
Kardinal Missia umrl.
GORrCA 24. (15.) Kardinal knezo-nadškof dr. Missia je tunrl ob 1. uri po polunoči brez smrtnega I k vsled otrpnenja srca.
GORICA 24. (B.) Kardinal knozo-

aja
in
Hieronim Zandigiacomo
pok. Apolonla poznani strokovnjak-skopitar na-
nadškof dr. Missija, katerega je zdra- znanja, da se je preselil v Trstu v
Društvene vesti.
(.'itateljem. Radi jutršnjega praznika izide »Edinost« v četrtek ob navadni uri.
Obe n i zbor d«ospo(larske?a društva« v Skeclnj U se bo vršil jutri v torek ob 2. uri popoludne v dvorani Cemot, ker je bil na včerajšnji dan sklican občni zbor nesklep- dV^K^rbeT čen. Dnevni red : a) nagovor predsednika, b) poročilo tajnika, c) poročilo blagajnika, d) dopolnilna volitev odbornikov, e) sprememba pravil, f) razni nasveti in predlogi.
Ta občni zbor bo sklepal ob vsakem Številu navzočih zadružnikov.
Odbor.
Telovadno društvo »Tržaški Sokol«
priredi, kakor že naznanjeno, dne 4. maja t. 1. v dvorani »Narodnega doma« v Barkov-
vil primarij dr. Pontoni, .je umrl vsled srene hibe, na kateri jo trpel nekoliko mesecev izlasti po noči. Po dnevi sicer sposoben za delo, se je moral čuvati in je mogel le redkokedaj masevati.
Zaprisežen je novega dalmatinskega namestnika.
DUNAJ 24. (B) Cesar je zaprisegel danes predpoludne novoimenovaneg* namestnika v Dalmaciji, barona Handela, o čemer sta posredovala najvišji komornik, giof Abendsberg-I raun in ministerski predsednik
ulico S. Nicolo št. 25 ter se i nadalje priparoča Slovencem na deželi in v okolici za vse posle spadajoče v njegovo stroko.
PRVA TOVARNA
za čopiče in
Santa fl' A®
ii
Jezikovno vprašanje na Ceskem. PRAGA 23 (B.) »Narodov listv« prinašajo na uvodnem mestu daljši članek Prokopa Gregra, ki se obrača proti jezikov- Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne
. „	trpežnosti. Bugat izbor scetk, strojev za ci-
TRST. - Via S. Antonio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
nemu načrtu, kakor je bil priobčen »Politiki«. Gregr navaja tri načela od katerih ne sme odstopiti nobena češka stranka in sicer, 1) vsako ulogo stranke je razpravljati in rešiti v jeziku, v katerem je bila
. .	uložena, 2) vsaki uradnik v kraljestvu Ce-
Ijah javno telovadbo s tekmovanjem. Bratje	• ♦ • /• •%«■ i •
.	J	J skem ia mejni grohji Moravski mora poznati
telovadci in gojenci so vabljeni torej za jutri . i - i -	o\ l- -	i
i	° j	j	j j 0|)a de/.elna jez'ka, o) vsaki jezikovni zakon
od 3 — 4 ure popoludne v telovadnico na'	i-	j - i -	t
i	11	mora veljati za vse dežele ces*e krone. —
: skupne proste vaje.	Pryi dye načeli izhHjati iz zakonitih določil,
I »Obrtiiijsko društvo^ pri sv. Mariji	tretje pa iz (lržavnopravnega razmerja dežel
Ma^daltfnl spodnji, \knjiže.ia za lruga z	ggg^g )£roae do avstrijske države. Kakor na-
neomejeno za\ezo, je imela \ nedeljo dne	£jajnje načelo narodno-svobodt>m selne stranke 16. marca 1 i'02 svoj redni občni zbor. V
, odbor so bili izvoljeni : Josip Soaič predaed-I nikom, Ivan Kozlovič po<lpredsednikom, Josip Maršič blagajnikom, Miloš Pahor tajnikom, Josip F ranko v i č, Fran Sugan in Peter Stur-man odborniki. O tej priliki je društvo darovalo 25 kron dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu in 35 kron za dijaško kuhinjo v Trstu.
ščenje parke tov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolČi prah.
Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov itd.
đC Vse po jako nizkih cenah.
V prepričanje se pn
:*osi blagohoten obisk.
XXXXKKKKKXXXKKXK X	X
X MIZARSKA ZADRDGA 7 GORICI X
X X X X X X X X X
Vesti iz Kranjske.
mora veljati nerazdeljivost dežel češke krone. Vojna v južni Afriki.
LONDON 24. (B.) Reuterjeva pisarna javlja iz Pretorije: Členi transvalske vlade Schalk Burger, Reitz, Lukas Maver, Krogk in Vander\vald so dospeli iz Middelburga emkaj s posebnim vlakom in pod parlamen-terno zastavo. Dospevši v Pretorijo so se odpeljali v Kitchenerjevem vozu v glavni tabor, kjer so imeli pogovor s Kitchenerjem. Po razgovoru so se peljali dalje v državo Oranje.
Kriza na Bolgarskem rešena.
SREDEC 23. (B.) Knez Ferdinand je
K
«
X M
* V postojnski jami je instalacija nove izključno električne razsvitljave izvršena. S tem še le je posebna veličastnost in lepota j podpisal včeraj ukaz, s katerim se je kabinet
njenih podzemskih čudežev prišla do prave	sledeče preosnoval: Danev predsedstvo in zu-
veljave.	nanje stvari, Sarafov finance, Lutskanov no-
Poetojnska jama bo oba velikonočna	tranje stvari, Radev ju9tico, general Paprikov
praznika t. j. 34). in 31. marca t. 1. od l/s9.	vojn), advokat Kristo Todorov pouk, advo-
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
prvo slo?, zaloe nMn »
iz odlikovanih in svetovnoznanih to- )C vara v Solkanu in Gorici	9C
x x
Katera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia	X
(Rosario) it. 1.	X
i na desni strani eerkve sv. Petra).	X
}{ Konknrenoa nemogoča, ker Je blago	)( ls prve roke.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Antona Ćernigoj-a
do	ure dopoludne in od 4—6 ure po-
poludne električno razsvitljena in na ogled odprta proti vstopnini 3 K za osebo.
kat Peter Abrašev trgovino in poljedelstvo, trgovec Nikolaj Konstantinov javna dela. Vsi , pripadajo stranki Cankova.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih eenah. Z* enkratno in.-ercijo -e plaća po 1	za
besedo: za večkratno insercijo pa se cen.t primerno zniža. Cglaai za v*e leto za enkrat na teden stanejo i>o IO gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrok;h. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu. Z&Iotra likerjev v soclfih
Perhauc Jakob
m
buteljkah
ulica delle Ac^ue 1 2 Zaloga vsako vr-*tnifc
vin in butfl k. PoBtrežba točna, cene zmerne.
Xepres«rljlre mrežice.
\Mm±	f> T lim. I s 77« ^ rpc: ianti 5t
VIlCZ Um priporoča slavnemu občinstu »Toi" nepregorljive mrežic*1 irettine) ..MeteorJ in vse do;«; priprave za plinovo luč _Auer.-'
Kavarne.
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ti ati shajališči Slovencev. Na razpolago po vsi slovenski in mnogi druiri časniki.
A
Anton Sorli
ADOLF HAUPTMANN
V LJt KLJAM.
Tovarna oljnatih barv, firneža. laka in steklarskega kleja.
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustroviini ceniki so franko 11a razpolago.
3 p3"

>
K r
I
Jak. Perhauc
Ulica štadion »t. 20, pe
tarna in sladcičarna.
Hvež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejenu iudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
Jakoh .TelleD
Pekarna in siadčičarna
v Trstu, ulica Sette Fontane ~t. 13. priporoča 3 kral na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvili ogt-rskih mlinov.
Konrad Jacopich V^ITJ,
Piazza Barriera priporočit svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako mzkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na de-fcelo na debelo in drobno. Ceniki franko.
C3 LU CC
iC CD
MNOŽINA ZAHVAL J£ VSAKOMUR NA UPOGLED. IPOMADA o (J LILJANA.	ANTIRHEUNIN -MAZILO
S	Vse ^^
i Brez olja in irasti! Ne napravi ^^ teiod^oe bo- ^^^ P™*' trganju in zbadanju v ro-I samo vsako lice nežno in po- ^^ ler.oi, t««km preb*»-	Cena 1 lončić t gld.
mlajeno. nego tudi belo ia f" .P"*"^" '50	nvč. 2 lončića 2 gld.,
j brez peg. Solncne pege koicmmu. rm*m >□ i>rui.au]u, gre«	h
I Odpravi vsak z UOO-	in prenapeti želodec. zasliženje. na»al krri ^^^^	4 lOnCICi gld. 3 -0
St-ahn i«to Pim3 »	gla»» (koDgestije), ćre«M»« bolezni. ka«<-:j	s poitaiuo Tr(.,| »t,,
lonr« -iT V^«	P,>te,° Z°bUe ,>0leei,,e■ gliSte'	,C°	Jeoar „apr,j
lonc gi 1 3U,	in *laU> «Io zdrmri o • o o o •
kat*ri)Htnu	____pu>lj>*
X	ŽIVOTNI BALZAM — ^
„S ALVATO H
druge bolezni k. so okačene t navodilu pridejanj«. Tsakemu lonccu.	^
^ Cena omot« 12 .teklenifiiC 2 glđ. SO nov«., t* *efctamčić 4 gld. So
PrOf. ^^	_ ^ 9tetIeui<H* « gl*. » poftt.iBO ako »e deuar naprej^ uj o rnnfifc
Hr PnnriliiP^S^	^	^ Narocbe
lil. bUHblllJO	^ - LVATO H"	naj se pošiljajo na
IN JECTIO	.	X glavno skladišče
VEG ETA BILE	'	/FR. R1EDLA
lekarna k „SALVATORJU*
VARAŽDIN (Hrvatsko)
»t. I., II. 1 III. ter
CAPSULE VEGETABILE
za tajne bolezni
<t M
<n
oo o
co
LiJ
Jakob Kosmer "
T R S T
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
ar T JU 0 V I > A
Jestrin in kolonijaliteirii bla&ra. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Iniam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam ?e p. n. občinstvu in sem naj udanejši
Jakob Kosmcrlj.
Sprejemajo se tudi naročhe za razpošiljanje.
Na prodaj
jt' kampanja ..< >irra<la" ^t. 447. Mizo Lovca, ki obsega .">U(H > si*/.nji*v, in v njt-j nahajajoča s«1 hiša /. '2 velikimi sobami. 1 sobico. 2 kuhinjami. 'J hlevom in vodnjakom. Naslov j»ovo n prava Kdinosti .
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij
ISTRSKI TERAN.
ki se tO}«lo priporoča družinam, gos p. krčniar-jeni in restavraterjem.
Simeon Paviinović, ul. Chiozza 11.
Skladišče vina
ulica Acquedotto 23. Prodaja vina
Bodib in buteljkah. Fine pa^tne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na doni po najugodnej ih in konkurenčnih cenah.
NAJBOLJŠE DOMAČE ZDRAVILO.
Jutam it Fran"
krčma
v ulici Geppa štv. 14.
Joči vina prve vrste:
Bela vipavska	liter po 36 kr.
Crna istrska...... 36 „
Istrski refošk .... „ „ 48 „ Kuhinja dorrača. vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. D. užinu m se pošsija na <loin od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr.
Prij-oroea se tudi kremarjem, katerim dajem vintH.tl 50 btrov naprej po dogovorjeni ceni
Josip Furlan, lastnik.
Čast mi je i.a/.i,aniti «1. občinstvu, da st in — kakc-r prošla leta — tudi letos prejel za velikonočne piazu ke vel k izln^r
praške in iraške pjati
ks.kor tu<?i vsakovrstnega drugega blaga z a t»- praznike. Cene s > jako zmerne. Postrežba točna n:i dom. I dani
Anton Fiirliin
trgovec
Trst. Piazza S. Francesco.
W Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra Piazza Ko^ario pod ljud šolo)
Koluta /;ilo^r;i ra/no vrstnih obmal za gospod«*, tfospr i n otroke.
Po-tne naročhe >e izvr>e takoj. Pošiljat ve so poštnine proste.
1'revzema vsako del" na debelo in drobno ter »e izvršuje z največjo točnostjo iu natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagratelj uradnikov in nsluzbencev konsum-nega skladisca c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orozništva c. kr. pjiv. avstr. Llovda.

3van Angeli
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar eopieev vseli vrst in ščetk, nahajajor- se na tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur.
VELIK J ZBOR velikih šeetk od grive ali
koremk tudi malih. Angleške ščetke za esstin obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke šćetke za zobovje čisti m, specijalitete za partumovanjfc angleškega in d inače-ga udelka \ ^e po jako znižanih centih.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. tiioraniti št. <• — Trst
Trgovina s kulrnjsk" posotio vsake vr>tf is zemlje, porcelana, železu, kosnarja in st"kia; velik izoor pletenin in lesenega blaga Lesene [»ipe iz najboljšega risovega lesa z gobo a! dru tre zbobe.
Odlikovan z dvemi zlatimi iu l»ro-
Alojzij Stolfa
m
Anton Kokoravic
naznanjala slavnemu občinstvu, da sta prevzela Oobro znano
P E k A K X 0
pri sv. Jakobu, ulica Marco Polo štev. 4
F I L I J A L K A
c. Kr. uri?, avstr. MMn zavoda
za trfsroTino in obrt v Trstu.
Novci za	vplačila. / vrednostnih papirjih na V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2V4%	30-dnevni odkaz 2°n0L 30- „ „ x" o
o-mesecni
preskrbljeno z vsem v !<• stroko spadajočiin 'dag ud. S nejema se kruh v pecivo. Prodaja moke. — Trikrat na dan r«vež krifb. — Za j bl.-igohat.no podpor>» f-e najio;>':eje pr poročata svojim rojakom.
na pisina. katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stouijo nove obrestne taks 3 v krepost z dnem junija, 2.S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih. brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, iVšto, Brn i, Lvov, Tropa ve Keko kako v Zagreb. Arad, liielkz, Gablonz. Grade / ■šibinj, Inon.ostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Heicheuberjr, r?aaz in Solnograd. brez troškov. K u p n J a in prodaja bitku l°u0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najuinestnejširni pogoji. Predujmi, aaifievae listine po dogovoru. Kredit na dokumente Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisina na katerokoli mesto. ^^^	Vložki v pohrano.
U t*	^ V	^^	Naša blasajna izplačuje nakaznice narodne banke
Vtti V A A	M JkA v A italijanske" v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem
kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da esrbrni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogod b
Prvo primorsko podjetje za
in prevažanje
liastimi kolajnami
Fran Hlavaty
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvala po angležkem 111 francoskem vzorcu izdeluje j»o meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala.
Spoštovale slovenske gospodinje!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jtietodijevo
cikorijo.
4
tašljn ii tatara
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
katramne past i I jc Kavasfni
skatljica po 80 stotink.
Proti
zagrljenju in grlobolu
se priporočajo
Ravasinijeve pastilje	=
od ogolunjene sladke skorje
škatljica po 60 stotink. Vdobiva se v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu. Piazza della Stazione it. 3.
kakor tudi v lt-karni Picriola Jeruuiti, Luciani, Vi-tAli A Varu»l«tM : v Keki : lekarna Prinlaim ; v Gorici lt-karua C'ri»t«>lo'et»i iu IVmtoai.
Trst. — Via della Stazione — Trst.
Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa kovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in norju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tu«ii iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici < patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kevčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in *am<>r si bodi.
Gostilna „Al Transwaah.
prej >Ant'co Gobbo«) Via dello Scoglio.
(nasproti Drejevi pivovarni)
EJodpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska /in dalmatinska vin:i, refošk, kraški teran, O polo, prošeka r, nadalje Drelierjevo pivo, Plzensko in Sjiaten v hotiljkah.
Domala kuhinja vedno pripravljena. Krogi j išče. Svojim rojakom se toplo pripo n>ea
Fran Benčič, krčmar.
■K
prodajatnica iz^otovljenih oblek
— M citta di Trieste" =
- jjj
tvrdke
■ EDVARD KALASCH
Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia"
s krojaenieo, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnioi ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK izbor
izgotovljenih h!ac za delavce
.kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.

trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, tsr moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja Iranko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenairi.
Riitnione Adriatica rti Sicnrla v Trste
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen*, društva dns 31. d^mfir 1392.:
Glavnica društva..... gld. -i/KJO.OCJO-—
Premij na reserva zavarovanja na
življenje.....- .
Premijna reserva zavarovanja proti
ognj u........
Premijna rezerva zavarovanja '■»Istir.-t
pri prevažanju.....
Rezerva na razpolagauje . . Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov. bilanca Al . Reserva zavarovanja proti preini-
njanju kurzov, bilanca III Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje	.	.. oOO.OOO*— Občna reserva dobičkov . . .. 1,1^4.1 *>4
4<U*i5-07 243.331
l"rad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hišij.