Ql^Jorn {'VuStice rernJ?:1ch / ■y 'o/n ‘SS^SEKSD ^•ickIcAN in spmsi [WStGflk HI— HO IWB F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, MDvaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, \ew 'ork, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAT MORNING, MAY 16, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV ^iaerisko-sovjeliki ^Savinski dogovor feo sfera prlpravilen ^ r v i trgovinski sporazum Kied ZDA in ZSSR po za-cttkti m r z 1 e vojne je v Stavnem dosežen, objavili Sa bodo pa predvidoma Prihodnji teden ob Nixo-Rovem obisku v Moskvi. Washington, d.c. — ve- ^ 'lZ uradnih virov trdijo, da je ogovor o trgovini med ZDA in ^-SR v glavnem dosežen. Po-S'-janja o njem so se začela na ^znih ravneh v Moskvi in v ashingtonu, pa prešla v svoje v0nčno razdobje pretekli teden razgovorih med sovjetskim .rS° vinski m ministrom Nikola-v??1 * Patoličevim in ameri-. arR trgovinskim tajnikom Pe-rurn G. Petersonom. 0)2 re^sednik Nixon se je upiral Se^neišemu trgovinskemu tič°ra2UrnU z zaradi poli- pomislekov in zaradi voj-. Vietnamu, kjer je ZSSR dobavitelj orožja in voj-_ Potrebščin, pa tudi promet- :riarnSre^S * * * * *^eV Za ®evern^ Viet-se •’ ^>0 ^uljšern preudarjanju so ''° Preusednik odločil za ta* * * * k S1°^2U™ v prepričanju, da bo prvZl1 urueriškim koristim. To bo sP°razum °d let pred etkom rnrzle vojne pred več kot 25 leti. in 2°Sj je trg0vina med ZDA 2qq0 ^ letno dosegala nekako sr r*laijonov dolarjev vredno-M ° 'le ^ trgovinski tajnik je ' ans Isnsko jesen v Moskvi, Uja^°Vorit o možnostih poveča-bilj'rne^Se,DCdne trgovine na 2 (jeja0ria tetno in celo več. Kaj bo bom11'''^0 iZ vse§a tega nastalo, do ° S6!e Wdeli. Sedijo, da bo-obia ^10V^ trgovinski sporazum tam^1 1 V ^03 *kvi v času, ko bo tprtc predsednik Nixon prihodnji eden na obisku. ^®iri Ra iadagaskarla 'a»ANARIVEA rePubl1ka, kot se Mad. — Ma-seda; j- -ja francoska ko- a ha otoku Madagaskar ot d Afrike, je zac precej ostre nemir Ci-auje nekdani Vzh na otoku 0doživ° 1ali Afrike’ ^ zadnP ihesf°pade v svojem glavnen dneh 7rd^°> ^a Je bilo v dvel lOa nairnanj 12 mrtvih in okol ranjenih. to, koSp0padov Je prišlo v sobo-Policii 86 ^ raz®irita vest, da j( ve-3 V javnem mestu prije-- cle število Rjj-, -------- študentovski! Univer0V’ V zvezt s štrajkom m la. rZl’ kt se je začel 24. apri- §tu zahtov]Gn^e ^rajkajo v podpore tev jla)’fnat se zmanjša nasloni-stVu .^trancosko kulturo v šol- ^ftiač^ °6 da‘|e ve^je priznanje ^ejavr-,1 preteklosti in kulturn ^Vbosti. ^iram3 predsednika Philiberte ^0lP in313 da S0 za ®traj- Risti. Za Vsemi nemiri komu- vesti! dež-ef110 °blačno Wlj'gg t^ajvišja Vremenski prerok pravi: z možnostjo temperatura Nom srobovi Guv. George Wallace foda morda s stalno Theresa Lindič Po daljši bolezni je umrla v Marymount bolnišnici na Garfield Hts., Theresa Lindič, roj. Ferenchak, ki je živela zadnjih 13 let na Maple Hts., preje pa na 3610 E. 81 St. Pokojna je bila rojena pri Krškem na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred nekako 65 leti. Bila je vdova po pok. Louisu, mati pok. Louisa ML, Therese Tornele, Ann Pavic (Colo.), sr. M. Monice (frančiškanka pri Kristusu Kralju v Lemontu), Dorothy Aigler (Colo.) in Mary Louise Weaver (Bedford, O.), 13-krat stara mati in 4-krat prastara mati. Bila je članica Tretjega reda sv. Frančiška, ADZ št. 20, KSKJ št. 146, SŽZ št. 15, Društva Presv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu in Kluba slov. upokojencev za Newburgh. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Venceslava ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob dveh. Družina priporoča namesto vencev darove za Alvernia Manor v Lemontu. — (Članstvo omenjenih društev bo molilo nocoj ob 7. v cerkvi sv. Lovrenca sv. rožni venec za pokojno). Irma R. Marolt Včeraj je nenadno umrla na svojem domu na 827 Bryn Mawr Blvd. 49 let stara Irma R. Marolt, roj. Markusic v Clevelandu, hčerka pok. Vida in Anne, roj. Sintič, žena Ray menda, sestra pok. Edwarda in Williama, zaposlena kot tajnica pri National Acme Co. Bila je članica HBZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek zjutraj ob 8., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9., nato na Kalvarijo. Theresa Goryanes V -Euclid Manor negovališču je umrla 73 let stara Theresa Goryanes s 1005 E. 148 St., roj. Sobolich v Karlovici na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, žena Steva, mati Paula, Steva Gory, Herak in pok. Ann, 8-krat stara mati, prastara mati, v zadovoljivem stanju, omejeno rabo rok in nog Jen koti: Miniranje lev, Vietnama ne bo Iksdile veiem s Kino Dokler traja vojna v Indoki-ni, ni mogoče misliti na vzpostavo rednih diplomatskih o- d n o s o v med Wa-shinglonom in Pekingom. WASHINGTON, D.C. - Sen. Hugh Scott, republikanec iz Pennsylvania, ki je bil nedavno s sen. M. Mansfieldom uradni gost v L. R. Kitajski ter se tekom obiska ponovno razgovarjal s predsednikom kitajske vlade Ču En-lajem, je dejal, da ne verjame, da bo miniranje obale Severnega Vietnama škodovalo odnosom med ZDA in Kino. Sen. Scott ni maral razkriti nobenih podrobnosti razgovorov s Ču En-lajem, pa dodal, da ne verjame, da bi miniranje se-vernovietnamskih pristanišč moglo kaj bolj vplivati na vezi s Kitajsko. Dokler vietnamska vojna ni koinčana, ne morejo ZDA računati na vzpostavo rednih diplomatskih zvez s Kitajske. Tuji opazovalci ugibljejo, da je nemara miniranje Severnega Vietnama Kitajski celo všeč, ker je Severni Vietnam v pogledu pomoči v orožju in potrebščinah spravilo v popolno odvisnost od Kitajske prav v času, ko je bil sovjetski vpliv v Haniou močnejši od kitajskega. Miniranje naj bi dalo Kitajski možnost, da SiSIJsi DM! NitfO mjETSKCi MOŽJE BEJRUT, Lib. — Predno je sovjetski o b r a m bn i minister maršal A. Grečko lončal svoj 4-dnevni obisk v Siiiji in odpotoval v Egipt, je- skbnil s Sirijo dogovor o dobavah aovega sovjetskega orožja v Siiiji. V Egiptu se razgqvarja Greč- V cera j popoldne okoli štirih je neki 21 let star? Arthur Bremer iz Milwaukee, Wis., 5-krat ustrelil v guv. G. Wallacea, ko je po končanem volivnem govoru segal v roke udeležencem shoda. Težko ranjenega kandidata so sinoči operirali in zdravniki trdijo, da je njegovo stanje zadovoljivo, da pa utegne ostati delno paraliziran., LAUREL, Md. Guv. George C. Wallace je včeraj ko O potrebah egipiskih oboro-i popoldne imel tu govor orecej veliki množici. Po končanem Ženih Sil in tudi 0 odnosu med g°voi;u U sel okoh stinh popoldne z govorniškega odra in sovjetskimi vejaškmi svetoval-:se,r°kovaI z k> 1° Sa pnsh poslušat Nenadno je d in vojaki ter mec egiptskimi!nekdo 12 neposredne bližine ustreli štiri ah petkrat v gu- eboroženimi silami. Tf odnosij k,.l®.PadeI na * a- Nastala je zmeda, toda napa- n- nn.phno d0bri in nretekii,aaIca 80 prijeh ,n £a P° kratk; borb) ukrotili in odpeljali. m,o posebno aobn m pretekli povedaj ^ da je 2J jet stari Arthur Bremer jz Milwaukee- ja v Wisconsinu. Skupina zdravnikov, ki je G. C. Wallacea operirala nad pet ur. je priš!a do zaključka, da je njegovo stanje zadovoljivo, da pa utegne ostati delno paraliziran. Vodja guvernerjeve kampanje je po razgovoru z guvernerjevo ženo Cornelio izjavil, da bo Wallace nadaljeval vo- teden so držale egiptske oblasti! več ur visoke sovjetske častnike na letališču, kb so hoteli odnesti s seboj domov zlato, šele po več urah prepirov in posredovanju sovjetskega poslaništva so Ruse pustili in jim pustili tudi zlato. Egiptski viri trdijo, da naj bi bila Moskva dovolila Egiptu poskus z oboroženo roko iztrgati Izraelu zasedeno ozemlje, toda pod pojogem, da jo ne zaplete v odprt spor v ZDA. Predsednik Sadat je dejal včeraj, da je vojna z Izraelom neizbežna in že tudi blizu. livni boj, kakor hitro bo dovolj okreval. Atentatorja Arthurja Breme-rja so obtožili poskusa umora guv. G. C. Wallacea in zveznega uradnika, ki ga je čuval. Ta je namreč tudi težja ranjen. Sodnik je odredil, naj ostane atentator v ječi, razen če položi $200,000 jamščine. Arthur Bremer je dejal, da nima denarja in je prosil za javnega zagovornika, po možnosti koga od Zveže za obrambo državljanskih pravic. V Milwaukeeju trdijo, da je napadalec miren fant, ki Dr. James G. Arnold z University of Mryland je dejal, da je guverner paraliziran na rokah in nogah in da izgledi, da bi se mu vrnila polna raba obojih, niso ugodni. Rus! mislijo na vlake z 200 milj brzine na uro pa se je držal bolj sam za sebe_ MOSKVA, ZSSR. — Sovjet-| Njegov oče je šofer tovornjakov, skl inženirji preskušajo modele toda sin je živel sam za sebe. vlakov, ki bi drseli na zračni j Guv_ George C. Wallace je blazini brez tračnic z brzino 200, dobil 4 ali 5 strelov. Dr. Joseph milj na določenih progah med! Schanno od bolnišnice Holy velikimi mesti Rusije. Cross v Silver Spring, kjer so ranjenega guvernerja operirali, Pavlovich. Bila je članica Hrvaškega upok. kluba. Pogreb bo iz Želeiovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 9.15, v cerkev sv. Jožefa na E. 144 St. in St. Clair Avenue ob sestra Eve Pavet in Elizabeth 10., nato na Kalvarijo. [potisne sovjetski vpliv iz Se-[je danes v zgodnjih urah po kon-vernega Vietnama in vse Indo-^čani operaciji dejal, da je gu-kine, kjer ji gre najbolj na živ- vernerjevo stanje zadovoljivo ce. Utrditev Sovjetske zveze v in da pričakujejo, da bo okreval. Indiji, Bengaliji in posebno v. Povedal je, da trenutno guver-Severnem Vietnamu pomeni za ner ne more polno rabiti ne nog Kitajsko “obkoljevanje” od stra- ne rok, ker je ena od krogel v ni najnevarnejšega nasprotnika, neposredni bližini hrbtenice. Trema umirjenost v usodnih trenutkih rešuje svet Zaprepaščenje Napad na guvernerja G. C. Wallacea je zaprepastil vso de-želoč ki se~nT "požabiTir umora šeni R. F. Kennedy j a v predsedniški volivni kampanji leta 1968. Sen. H. Humphrey je pohitel k težko ranjenemu kandidatu v bolnišnico, sen. G. McGovern je odpovedal vse nadalj-ne nastope in izrazil globoko žalost nad napadom. Tega je obsodil in izrazil upanje, da bo guv. G. C. Wallace ostal pri življenju in okreval. Predsednik Nixon je izrekel osebno sočutje guvernerjevi ženi in izrazil upanje, da bo G. C. Wallace okreval. Odredil je posebno varstvo takoj tudi za preostale predsedniške kandidate in tudi za sen. E. M. Kennedy j a. W A S H I NGTON, D.C. — Prenekateri v naši deželi so se spraševali pretekli teden, kaj pa, če Sovjetska zveza na ameriško miniranje obale Severnega Vietnama odgovori s silo. Kaj če pošlje svojo eskadro v spremtsvu minolovcev v Hajfonsko pristanišče, kaj, če vzpostavi letalski most, kot so ga zavezniki leta 1948 za premaganje blokade Zahodnega Berlina? Koncem koncev prevažajo Rusi del orožja, zlasti rakete v Egipt tudi z letali! Zakaj ne torej v Severni Vietnam? Na kaj takega so mislili tudi v vladi in vojaškem vodstvu dežele, ker je obrambni tajnik Laird povedal jasno, da ZDA ne bodo dopustile kršenja zapore na noben način, ne na morju in ne v zraku. Nastopilo je zatišje, besednim protestom Moskve ni sledil noben dejanski korak naperjen proti ameriški zapori nad Severnim Vietnamom. Ko svet išče vzrok,temu in namiguje na verjetnost tajnega sporazuma med Washing-tonom in Moskvo, pa tudi med Washingtonom in Pekingom, je za razumevanje seda- njega položaja koristno pregledati, kako so ZDA in ZSSR nastopale previdno in s trezno umirjenostjo v kočlji- vih položajih v preteklih desetletjih, odkar sta kot glavni in vodilni sili sveta odgovor- ni za mir na njem. Stalin se je lotil Zahodnega Berlina in ga hotel dobiti v roke z blokado. Zavezniki ni- so poskusili blokade razbiti s silo, pri čemer bi se bil Stalin po vsem sodeč umaknil. U- vedli so “letalski most” in da- li Stalinu možnost premisleka in mirnega umika. Ta jo je tudi uporabil. Stalin je spustil Severno Korejo v napad na Južno junija 1950, ko so se ameriške čete v glavnem od tam u-maknile in je bilo napovedano, da bodo skoro odšle tudi zadnje enote. Ko so bili Severni Korejci sami tepeni in njihova vojska zmleta, je Stalin obljubil vso podporo Kitajski, da je posegla v korejsko vojno. Končala se je z obnovo prejšnjega stanja, komunistični osvajalci so morali odnehati. Ko je prišlo do upora na Madžarskem leta 1956, so ZDA kljub vsem ostrim besedam mirno gledale, kako so sovjetski tanki, ki jih je poslal na Madžarsko Hruščev, drobili upor. Prav tako se niso ganile leta 1968, ko so sovjetske oborožene sile končale “praško pomlad”. FIruščev je poslal rakete na Kubo, pa jih je od tam odpeljal, ko so ZDA nastopile odločno in se začele pripravljati, da Kubo zasedejo, če ZSSR ne umakne z nje svojih raket. Hruščev je klonil in končno zaradi tega tudi izgubil svoj položaj. Ponovno je prišlo do kočljivih ur tekom vietnamske vojne, vendar je Moskva ostala zadržana, da se ne bi zapletla v odprt spor z ZDA. Sličen je bil položaj leta 1967 na Srednjem vzhodu, ko je Izrael zdrobil oborožene sile svojih arabskih sosedov in se polastil večine njihovega orožja, ki so ga dobavili Rusi. Moskva je nekaj godrnjala, pa pustila svoje zaveznike na- cedilu, ko je videla, da bi sicer tvegala spopad z ZDA. Ko se je koncem marca Severni Vietnam pognal proti Južnemu Vietnamu, je vse iz-gledalo, da je to storil s pri- stankom Moskve, ker je bila nekaj pred začetkom vpada v Južni Vietnam v Hanoiu visoka sovjetska delegacija. Moskva je to zanikala in po privatnih poteh zagotavljala Ni-xona, da je Hanoi napadel na svojo roko. Ko je kazalo, da Južni Vietnam ne bo vzdržal, je Nixon poslal nad rdeče v Severnem in Južnem Vietnamu ameriško letalstvo, pa nato objavil zaporo nad Severnim Vietnamom, da bi z u-stavitvijo dobav novega orožja in vojnih potrebščin preprečil nove, kasnejše napade Severnega Vietnama na Južnega, če mu tega uspe sedaj ohraniti. Moskva je razumela Nixonov kočljiv položaj in !ga kljub njegovemu nastopu proti “tovariškemu” Severnemu Vietnamu, povabila, naj le pride na obisk v Moskvo 22. maja, kot je bilo dogovorjeno. Svet rad govori o ameriški neresnosti v mednarodni politiki, res jo je težko posebno hvaliti, toda pri vsej svoji nerodnosti in napakah, je doslej svet uspešno varovala pred novo svetovno vojno, ki bi lahko pomenila strahotno a-tomsko uničenje. Vse tri televizijske mreže, ki so prinašale poročilo o V/alla-ceovi volivni kampanji, so prenašale v domove po vsej deželi tudi napad nanj in zmedo, ki je temu sledila. Kot ob preteklih političnih umorih je tudi včeraj legla na vso dežela žalost. Živimo v svobodni deželi, kjer si svobodno volimo svoje zastopnike in vodnike. Čemu nasilje? Cernu streljanje? Človek se je nehote vrnil v mislih na umor predsednika J. F. Kennedyja. Kdo ve, kam bi krenila Amerika, da je ostal živ? In umor sen. R. F. Kennedyja? Verjetno bi bil dosegel imenovanje za predsednika in verjetno bi bil pri volivah zmagal, da ga ni atentator ustrelil. ZDA bi pod njegovim vodstvom ubrale nemara drugo smer, kot so jo pod Nixonom. Cernu naj o usodi naše dežele odločajo morilci, odločajo krogle? ------o----- Suharto obiskal Japonsko DJAKARTA, Indonez. — Predsednik republike Suharto je v nedeljo končal 5-dnevni obisk Japonske, kjer je sklenil dogovor o tesnejšem gospodarskem j sodelovanju med Indonezijo in Japonsko. ------o----- Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo! j Iz Clevelanda j | i in okolice j Seja— Klub slovenskih upokojencev za St. Clair Avenue okrožje ima v četrtek, 18. maja, ob dveh popoldne kot običajno svojo redno mesečno sejo v SND. Vsi vabljeni! Na seji bodo na razpolago vstopnice za našo proslavo v nedeljo, 21. maja. Obletnica mašništva— Rev. Bonaventura Bandi, benediktinec, praznuje danes 30-letnico svoje posvetitve. Zdravje se mu je popravilo in je na okrevanju pri svojem bratu Louisu v Tucsonu, Ariz. Njegova mati Anna Bandi iz Canon City, Colo., slavi pa danes svoj 83. rojstni dan. Čestitke obema! Sestanek— Jutri, v sredo, ob 7. zvečer je v'dvorani pod staro cerkvijo v Collimvoodu pri Mariji Vnebov-zeti sestanek Misijonske znam-.carske akcije, na katerega so rabljeni vsi člani odbora, pa čudi drugi delavci MZA. cžeko si je zlomila— Frances Kovačič z E. 237 St. v Euclidu si je zlomila levo roko in je sedaj v Conneaut, Ohio, R.D. 2. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. Rokoborba— V četrtek, 18. maja, zvečer ob osmih se bosta znova merila Bruno Sammartino. in Waldo Von Erich, poklicna rokoborca vežke kategorije. Obvestilo— Kdor je na Korotanovem koncertu zamenjal svoje čevlje, naj se obrne na katerega od odbor-likov. -----0----- Iiigliška kraljica 5 e P* «n» fiLzmfa ¥ FraiiSžji PARIZ, Fr. — Včeraj je prišla sem na obisk angleška kraljica Elizabeta II. Francija jo sprejema z vsemi častmi, v duhu prijateljstva, ki je vladalo med o-bema zahodnima silama v tem stoletju, pa se je nekoliko ohladilo v času De Gaulla. Ta je ponovno zaloputnil vrata Britaniji, ko je. hotela v Evropsko gospodarsko skupnost. Velika Britanija je sedaj sprejeta v Evropsko gospodarsko skupnost in bo s prihodnjim letom postala njen dejanski član. Francija ji je odprla vanjo vrata, ko je spoznala, da je sama prešibka, da bi mogla držati ravnotežje naglo rastoči Nemčiji. -------------o----- Florida postaja središče prometa z mamili MIAMI, Fla. — Francozi, Južni Amerikanci, Portorikanci in kubanski begunci so spremenili južno Florido v središče vtihotapi]'anj a heroina in kokaina v ZDA. Zvezne oblasti trdijo, da je vzrok temu v precejšnji meri v tem, da je postala Južna Amerika posrednica tihotapljenja heroina, ki ga predelajo v Evropi, v ZDA, delno pa tudi v tem, da narašča v ZDA uživanje kokaina, ki ga pridelujejo v Južni Ameriki. -----o----- V 3 mesecih 11,880 mrtvih na naših cestah CHICAGO, 111. — V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v prometnih nesrečah na cestah ZDA ubitih 11,880 oseb, več kot kdajkoli v enakem razdobju. h&m&UA Do&ioviim '1-.V1 ■ tt I C-,1 X—117 » \1 ■■ 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $8.00 na leto nil. Priznati je treba, da je v teh letih vse do svoje smrti storil za slovenski narod veliko, storil veliko tudi za Jugoslavijo. Morda bi se bila njena usoda in tudi usoda slovenskega naroda okrenila drugače, kot se je, da ni nenadno v najbolj usodni uri za slovenski narod in za Jugoslavijo umrl star komaj dobrih 68 let. 1 BESEDA IZ NARODA 1 SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.09 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 97 Tuesday, May 16, 1972 ^§1^83 Ob stoletnici rojstva dr. A. Korošca Danes je veliko ljudi, zlasti med mlajšim rodom, ki razmere v Avstriji in v prvi Jugoslaviji ne poznajo ali pa le površno, zelo kritičnih glede slovenskih odločitev v letu 1918. Očitajo dr. Korošcu in njegovim sodelavcem, da so bili preveliki idealisti — to velja zlasti za dr. J. E. Kreka —, da so lepo podirali Avstrijo in prav tako slepo silili v novo državno tvorbo. Ti kritiki pozabljajo, da so leta 1915-1918 drugače presojali mednarodno politiko, kot jo danes, tedaj je bila še vsa Afrika v oblasti evropskih kononialnih sil, pa tudi še dober del Azije. Tedaj ni bilo Združenih narodov in nobene slične organizacije, tedaj ni nihče dosti verjel v možnost obstanka malih državic, tedaj jih v Sloveniji nemara skoro ni bilo, ki bi upali v svoji drznosti, da bi bili Slovenci sami sposobni in zmožni preprečiti gradnjo “nemškega mostu na Adrijo”. Stara resnica je, da politični programi, da cilji revolucij rastejo z njihovim uspehom, stari rek pravi, da “tek raste z jedjo”! Slovenci smo rešili v novo narodno državo le dve tretjini naroda, preostala je bila pod oblastjo Nemcev in Italijanov. Položaj slovenskega naroda se je do neke mere dejansko poslabšal. Do propada habsburške monarhije smo bili vsi Slovenci, z izjemo prekmurskih in beneških rojakov. v Avstriji, v eni državi, četudi v njenih različnih delih. Nacionalizem, ki je postal močna sila v letih po prvi svetovni vojni v vsej celinski Evropi, je stiskal naše brate v Italiji in v Avstriji. _ Pri takem položaju so morali biti odgovorni slovenski vodniki previdni, da bi lahko čim več storili v podporo bratom izven narodne države. Čeprav niso bili zadovoljni z vidovdansko ustavo, so se Slovenci odločili, da vsaj poskusijo živeti z njo. To je ustvarilo pri Srbih, kot je zapisal zadnjič D. Tosič, vtis, da smo bili Slovenci dejansko zadovoljni in da nismo imeli nobenih zahtev... Te zahteve so bile medtem stare že nad 300 let. Prvič so jih postavili slovenski kmetje skupaj s hrvaškimi v času svojega velikega upora, katerega 400-letnico obhajamo letos, v moderni dobi so svoj narodni program Slovenci objavili v letu 1848, v “pomladi narodov” habsburške monarhije. Zedinjena Slovenija je bil slovenski narodni program v vsej moderni politični zgodovini Slovencev in je danes. Dr. A. Korošec je nosil slovenski narodni program v svojem srcu, se boril za njegovo uresničenje na vseh poljih in ravneh trezno in načrtno. V novi državi je bilo vprašanje jezika v uradih rešeno. Slovenščina je bila uradni jezik v vseh državnih uradih, na sodiščih in v šolah. Slovenija je dobila svojo univerzo in s tem dograjen šolski sistem. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je dobila po dr. Koroščevem prizadevanju še Akademijo znanosti in umetnosti. Lepo je napredovala tudi na gospodarskem polju. Urejena in zadovoljna Slovenija naj bi služila v oporo in pribežališče slovenskim rojakom v Italiji in Avstriji, budila naj bi v njih upanje na narodno osvoboditev in združitev. To je dr. A. Korošec jasno povedal v znanih “punk-tacijah”. Ko je prišlo do znane krize Jugoslavije s streli v beograjskem parlamentu 1928, je dr. A. Korošec skušal rešiti državno skupnost, miriti in poravnati spor med Zagrebom in Beogradom, do katerega je prišlo zaradi pomanjkanja razumevanja različne preteklosti, različnih ciljev obeh narodov, pa tudi zaradi pomanjkanja dobre volje in pomanjkanja resnično velikih državnikov in politikov. Dr A. Korošec je videl preko izključno slovenskih narodnih koristi, pa ni imel enako treznih in preudarnih sodelavcev med Hrvati in Srbi. Reševal je Jugoslavijo, ker je bil prepričan, da je to koristno tako za Slovence kot za ostale narode Jugoslavije, v tem naporu je šel celo tako daleč, da je začasno potisnil slovenske narodne zahteve v ozadje, da bi med tem u-stvaril boljše pogoje, boljše okoliščine za njihovo dosego. Zato so mu očitali politični oportunizem, ga označevali le za odličnega političnega taktika, ne pa stratega in odločnega, načelnega narodnega vodnika. Stopil je v znani šestojanuarski režiim v prepričanju, da je to nujno za Slovence. Ko je ta postajal bolj in bolj diktatorski in “jugoslovansko-narodni”, je dolgo premišljal in preudarjal, predno je stopil iz njega. Svojim sodelavcem je povedal naprej, kaj jih čaka in “da ne bo lahko”. Po smrti kralja Aleksandra se je dr. A. Korošec vrnil v vlado junija 1935,- četudi je moral pri tem priznati vsaj Kansaške drobtinice KANSAS CITY, Kan. — Od vseh ljudi na svetu je že samo Kitajcev 780 milijonov. ZDA imajo nad 205 milijonov prebivalcev in od teh nas je bilo pred predzadnjim štetjem okrog 40 milijonov katoličanov. Amerika bi morala biti krščanska dežela, Vsak lajik-iatoličan, ki živi po svoji veri, je tudi apostol, misijonar, v okolju, v katerem prebiva ali dela. V vseh življenjskih okoliščinah bi moral z besedo in zgledom oznanjati Boga. So razmere, so kraji, kamor duhovnik nima dostopa, ne more — lajiku je pot odprta do src , ki iščejo nečesa, a ne vedo, da ravno tako Evropa in Južna A- iščejo Boga. Živimo v času, ko merika. A vendar je na vsem bi moral biti vsak lajik apostol. Protestanti so nam včasih lahko zgled gorečnosti, Gotovo gledate na TV množice, ki se zgrinjajo okrog Billyja Grahama. Večina je mladine. Na njih o-brazih lahko čitamo, kaj se godi v njih srcih. In Jehovci! Enkrat ga odpodite, ko vas hoče “spreobrniti’, pa pride dvakrat nazaj. Porabijo vsa sredstva, vsako pri liko, da pridobijo novih članov svoji cerkvi. In dosegajo uspehe celo v Sloveniji. Ne sramujejo se agitirati za Boga. Včeraj sem čitala v našem dnevniku The Kansas City Star članek, ki mi je zbudil misel, da bi bilo dobro povedati vsaj glavne točke v naši dragi Ameriški Domovini. Je prav, če izvemo, kako se drugoverci trudijo, da bi postali boljši ljudje, boljši verniki, boljši člani človeške družbe. uradno “jugoslovansko narodnost” in ustavo, ki jo je uzakonila. Prenekateri so mu to zamerili, poudarjali so potrebo načelnosti, dr. A. Korošec je dalaj prednost dejanskim koristim naroda in se za obliko pri tem ni vedno dosti me- svetu samo 18% ljudi, ki verujejo v Boga in to skoro po 2000 letih, odkar je Kristus oznanil blago vest. Pomislimo! 82% ljudi Ga še ne pozna; ne ve še nič o pravem Bogu. Kaj je 18% v primeri z 82%? Amerikanci se sprehajajo po Luni, a večina človeštva ne pozna Njega, ki jo je ustvaril. Douglas Hyde, pisatelj knjige “Ena fronta po vsem svetu”, je bil navdušen komunist. Poslušal je govore škofa Sheena na radiu in se je spreobrnil. V o-omenjeni knjigi pripoveduje o dogodku, ki nas sili k razmišljanju. V zadnji korejski vojni je bilo veliko Amerikancev ujetih od Severnih Korejcev. Tristo oc njih je moralo na “smrtni pohod” v Severno Korejo. Lačni, strgani, prezebli, bolni, so morali korakati v vrsti. Kdor se je zgrudil, je dobil strel v glavo ali sunek v trebuh z bajonetom. Med ujetniki je bil tudi katoliški škof in nekaj duhovnikov. Zgodilo se je, da je padel od slabosti mlad ameriški vojak. Takoj je bil duhovnik pri njem. “Fant, na smrt se pripravi! Povej Bogu, da ga ljubiš, da ti. je žal, ker si grešil. Hitro zmoli kesanje in dal ti bom odvezo. Mladec je otožno dvignil svoj obraz k njemu. Na njem je mogel duhovnik razbrati praznino srca. Trudno, z muko, šepetaj e je odgovoril: “Padre, ne razumem, o čem govoriš. Bog — greh — kesanje. Daj mi cigareto.” Le pomislimo: Samo sunek z bajonetom ga še loči od sodbe, pa misli le na cigareto. Žal, da taki zgledi niso redki v naši “krščan ski” Ameriki — ko umirajo ljudje brez Boga. Kardinal Wright pove “najbolj žalostno, najbolj tragično zgodbo iz druge svetovne voj ne. V Parizu, v ulici Rue du Bac, so se spopadli Nemci z nasprotniki iz podzemlja ravno pred Materino hišo usmiljenk. V njih kapeli se je nekoč prikazala Marija sestri Katarini La-boure in ji naročila, naj dajo predstojniki kovati svetinjo Brezmadežne. Ta čudodelna svetinja se je razširila po vsem katoliškem svetu. Vem, da jo vsi Slovenci s pobožnostjo nosijo. Torej v bližini tega svetega kraja je krogla okupatorja zadela mladca. Dve usmiljenki sta pritekli iz samostana in zavlekli ranjenca k vratom. Ena od njiju se je sklonila k njemu: “Kajne, ti ljubiš dobrega Boga z vsem srcem? Osteklenele oči umirajočega šo se uprle v sestro in sunkoma, z veliko muko je dahnil: “Kak naj rečem, da Ga ljubim, tega dobrega Boga, o katerem govoriš. Nimam niti najmanjšega pojma, kdo je On.” In zgrudil se je — mrtev v naročje usmiljenke. In to se je zgodilo v Parizu, v srcu Francije, “hčerki sv. Cerkve”. So duhovniki potrebni? Rabi sv. Cerkev, rabi Bog misijonarje? Takile zgledi so jasen odgo- TWA mehaniki študirajo Sv. pismo Večina mehanikov, ki jih zaposlujejo letalske družbe, da pregledujejo zrakoplove, če naj dejo, da je kaj narobe, so možje vere. Zavedajo se, da zavisi življenje potnikov od njihove natančnosti. Trudijo se, da zvesto vrše svojo dolžnost. Govorijo Bogom o varnosti, o svojem delu, družini in posebnih problemih. Molijo! Ce je kaj katoličanov med njimi — ne vem. Naj brž, da so. Letalska družba TWA zaposluje mehanike, ki spadajo društvu “Krščanski letalec”. Je neodvisna organizacija kristjanov v prometni industriji. Neki višji uradnik TWA je dobil srčni napad. Prestal ga je mirno, brez strahu. Vedel je, da so mehaniki molili zanj in to ga je pomirilo. Ko je bil na potu okrevanja, se jim je zahvalil. To me je podpiralo v tem najtežjem času življenja. Naj vas vse blagoslovi Bog in vam povrne vaše molitve zame.” Smoter “Krščanskega letalca” je gojiti duhovno življenje med mehaniki s čitanjem Sv. pisma. Kakih pet mož se zbere skupaj opoldne. Eden bere Sv. pismo med jedjo in potem razpravljajo o tem. Članstvo ‘Krščanskih letalcev’ narašča. Včasih se zberejo k sejam, pri katerih govore piloti o osebnih dogodkih, o srečno pre-stanih nevarnostih v zraku. Ob takih priložnostih se združijo molitve posameznikov z molitvi jo skupnosti. To blagodejno vpliva na duhovno življenje skupine in posameznikov. Pripovedujejo o raznih doživljajih, ko so se člani poboljšali in spremenili svoje življenje. Neki mož je bil nesrečno poročen in začel piti. Razporoka je sledila. Končno je prišel do sklepa, da si vzame življenje. Njegov prijatelj ga je povabil, naj južina opoldne z mehaniki njegove skupine. “Sem življenjska razvalina. Če mislite, da mi morete pomagati, bom poskusil storiti vse.” Dnev- Apostolat lajika, ljubezen bližnjega. Neki mehanik je mislil, da je orodje, ki ga je rabil pri delu, tudi njegovo. Nabral si ga je že veliko škatlo in ga je mislil ob priložnosti vzeti s seboj. Doma vse prav pride ... Ko se je pridružil skupini, ki je študirala Sv. pismo, so se mu odprle oči. Zavedel se je, da je bil na tem, da krši sedmo božjo zapoved. Vso zalogo orodja je odnesel nadzorniku, češ, tega ne rabim več. Odkrito je vse priznal tovarišem, ki so ga dobro razumeli saj je marsikateri od njih imel enake izkušnje. Uslužbenci, o-sobje, odnašajo domov z dela vse, kar mislijo, da rabijo. Taka je današnja morala. In niti ne vedo, da kradejo. Hoteli, trgovine imajo velike izgube vsled nepoštenosti gostov, uslužbencev. Kdo trpi izgubo? Pošteni gostje in potrošniki, ki morajo vse dražje plačati. In ti mehaniki pri TWA so iznašli sredstvo, ki budi človeku vest. Čitanje, študiranje Sv. pisma, premišljevanje in molitev. To so res kristjani. Pomagajo drug drugemu v potrebi in v času bolezni. Podpirajo drug drugega z molitvijo; žive življenje vernega kristjana. Vredni so po snemanja. Vidim, da knjiga “Slovenian Chapel Dedication” še ni razprodana. Kdor si jo naroči, stori dobro delo: Pomagal bo Slomšku in Baragi na oltar in bo obenem podprl “Slovenik” v Rimu. To knjigo bi morali imeti v vsaki hiši, kjer so otroci. Da bodo naši študenti vedeli vsaj nekaj o Slovencih. Me smo jo dale našemu zdravniku, Ameri-kancu. Z veseljem jo je sprejel, ker se zanima za Slovence. Veliko naših župljanov .zdravi. Knjiga stane $3.50 in se naroča pri Mrs. Mary Mejač 9509 Hale Street Silver Spring, Md. 20910 do ne v letih. Večina še ni dosegla 50. leto. Spomnim se pevskega društva Slovana. Dobre glasove je imel in zares narodne pesmi je pel. Tu je smrtna kosa zares že veliko odkosila. Prav tako pri bivših “Domovina-rjih”, Spomnim se njihovega občnega zbora ob začetku 1947, ko so me povabili. Koliko je bilo življenja in prepevanja, čeprav so v večini peli operetne popevke, ker jih je poprej — in še takrat nekaj časa— vodil Anton Šubelj. Tudi tu je smrtna kosa kosila. Vendar eno ni pozabiti: da je bilo v teh letih rojenih tudi veliko mladih Slovencev. Samo, kako se je razrasla družina ■ Giovanelli. Oče je mrtev, a mati je še zmeraj živa. Pa sinovi so pred par leti — ob očetovi smrti — govorili slovensko, ko sem ga prišel kropit. In ves ta mladi rod se nikdar ne prikaže v srenj sko središče na Osmo. Da tako pešamo v življenjskem utripu skupnosti, nikakor ni vso krivdo zvaliti na čas, na tega sedajnega razje-davca sleherne skupnosti. Nekaj jo je v že omenjeni nenačrt-nosti v tistih letih, ko so bili dani vsi pogoji, pa se jih ni izkoristilo. Preveč se je vse sukalo ob naporih, da “bomo imeli fun”. K temu nesmislu je prišla še ideološka razdelitev: neverni, verni, bolj verni. Pa brezsmisel ni spor pri cerkvi sv. Cirila, katerega rane se niso zacelile. Niti po štiridesetih letih. To je še zmeraj prisotno, čeprav se tega skorajda ne zavedamo. Ampak takrat se je veliko naših ljudi od cerkve odmaknilo in se ji niso nikdar več približali —tudi P. Bernardu Ambrožiču OEM. tudi šolske sestre čestitamo k njegovi 80-letnici. Bog mu daj še zdravja in moči, da bo še veliko napisal za “Misli”. Pater je bil večkrat voditelj naših duhovnih vaj v Lemontu. Morale smo res “misliti”. Ni čudno, da je tako krstil svoj list. Ko boste dosli Fr. Trunka, Vam najbrž ne bom mogla poslati voščilce, pater Bernard, pa sprejmite že sedaj: Vse najboljše še k Vaši stoletnici! In lepa hvala za vse, kar ste kdaj dobrega storili nam, ki smo samotarile in farmale gričku Assisi. s. M. Lavoslava potem ne, ko je “Slovenski na 61mk m »g, kaj hi... v or na to vprašanje. Izprosimo j no je potem skupina mož molila z molitvami in žrtvami novih* 2 njim. Posledica? Mož se je poklicev, da bodo prevzeli mesta' odpovedal pijači, začel je moliti tistih, ki bodo onemogli v božji tudi, kadar je bil sam. Z ženo službi- j sta se spravila. Zopet je srečen. NEW YORK, N.Y. — Resda, čiovek — s tem mislim na slovenskega človeka, živečega v tej ameriški deželi — kaj bi naredil, kaj bi napisal, da bi spet poznal tisto medsebojno povezanost, kakršno je živel še pred četrt stoletjem. To se pravi: nekako po drugi svetovni vojni. Če pomislim, kako je njujor-ška slovenska srenja zgledala ob moji vrnitvi v rojstno deželo, pa kakšna je danes. To je bilo v decembru leta 1946. Spomnim se prvega Svetega večera v naši cerkvici. Spomnim se, ko me je, zdaj že ,umrli John Jurkas vodil v tako zvani Slovenski dom” v Ridgewoodu na vogalu Irving in pa Bleec-kerja. Kakšna gneča je bila okoli bare. In to vsak večer razen ponedeljka. Na petkove večere se skoraj niso mogli zvrstiti v vseh prostorih! Tolika je bila živahnost in delavnost. Vendar, če zdaj pomislim, tako breznačrtna, kot je naša zdajšnja. Vendar tedaj je bila povezava močnejša. Spomnim se Tamborice. Kako so naši mladi vadili to umetnost pod vodstvom Gerjevica. In še danes vsi ti, razen voditelja, so živi in niti dom” propadel — in tako niti njihovi potomci ne pridejo naše srenj sko središče na Osmi. Nekako tri leta po mojem prihodu so začeli prihajati sposobni ljudje. Veliko jih je bilo. Nekaj sprva prav delavnih. A popustili so kot hudournik po nevihti. Danes je samo še par delovnih novih prišlekov, vendar tudi ti nimajo vsi nekega stalnega nagiba za življenje narodne skupnosti. Nekaj jih je, ki poznajo veliko in stalno žrtvovanje, nekaj pa je takih, ki se pomenkujejo le “kaj je novega”, pa so se včasih gledali kot voditelje z mojzevsko vedečnostjo. Nekateri so nas zapustili, ker so se šli uveljavljat drugam. Samo malo kratko razčlembo — in še to nahitro skicirano — sem podal, ker me je ta misel zagrabila ob prvi naši majski prireditvi. Župnik oče Richard Rogan se je odločil zanjo. S sosednimi pevci se je domemil, da pridejo spet med nas. Vendar naših srenj čanov ni bilo, kot bi človek pričakoval. A tisti, ki so prišli, jim ni bilo žal. Razpoloženje je bilo zares majsko! Lepo petje in radostnega plesa, v katerem so proslavili celo rojstni dan znanega umetnika Mira Zupančiča in pa 15. obletnico poroke Karla in Helene Klezin. Skoraj do polnoči sem to naše življenje opazoval, kako je bilo v malem močno razgibano. In razgibanost nam je treba odbržati. Bom videl, kako bo na tretjo nedeljo na Osmi, ko bo prosvetna ura naše srenje. Posvečena materi. V cerkvi pa Mariji. Upam, da se mi ne bo treba spet spomniti na odstavek, ki sem ga bral v zadnji številki ljubljanskega verskega lista “DRUŽINA” od 7. maja, kjer je med drugim zapisano tudi tole: Kraljica apostolov, pozdravljena! — S tem vzklikom pričakujemo letošnje ŠMARNICE, posebno pobožnost v čast majniški Kraljici! — Že skoraj sto dvajset let obhajamo Slovenci to pobožnost. Starejši morda čutite, da jo danes pričakujemo z nekako drugačnim razpoloženjem kot pred petdesetimi leti. Gotovo ŠMARNICE niso več tisto, kar so bile pred leti. NISO1 VEČ TISTO, KER SMO SE SPREMENILI LJUDJE, LJUDJE, NISMO VEČ ISTI. Zadnji stavek tega navajanja iz “Družine” je menda najbolj važen, ker zadene žebelj na glavo in vprav zategadelj sem ga podčrtal. To ugotovitev lahko prenesemo tudi na naše srenj sko življenje, ko vemo za dejstvo, da za Šmarnice na Osmi sploh nimamo več časa, ni v nas več tiste pripravljenosti žrtvovanja, ko pa v tistih urah, ki jih izgubiš, lahko pridobiš nekaj materialnosti za navidezno in minljivo udobnost. Tone Osovnik 0, Stanko Rebek umrl PATERSON, N.J. — Zopet so se duhovniške vrste v stari domovini zredčile. Bog je odpoklical k sebi salezijanskega duhovnika g. Stanka Rebeka. Že dalje časa je bolehal in bil nazadnje v bolnici, vendar nihče še ni pričakoval, da bo odšel. Pišejo: ‘V soboto, 29. aprila, nam je umrl kar tako, brez slovesa, ko niti zdravniki niso pričakovali. Srce ni več vzdržalo. V nedeljo ga je kropila velika množica v cerkvi na Rakovniku, nadškof je bil med prvimi. Pogreb je bil v ponedeljek ob udeležbi velikega števila sobratov in vernikov.” Pokojnik se je rodil leta 1908 v Trstu, študiral nižjo gimnazijo v salezijanskem zavodu v Veržeju, postal salezijanec leta 1926 na Radni pri Sevnici, študiral bogoslovje na Rakovniku in bil v Ljubljani v mašnika posvečen dne 4. julija 1937. Od Boga je prejel poseben dar, da je bil vedno nasmejan in dobre volje, ter krasen glas i? ljubezen do petja, kar je znal spretno izrabiti, da je privabil mladino in jo vodil h Kristusu. Že kot klerik je vneto deloval v Mladinskem domu na Kodelj6" vem in na počitniški koloniji na Otočcu pri Novem mestu, kjer je mladino s svojim petjem navduševal. Kolikokrat je stare i11 mlade očaral s svojo vlogo M1' klavža v dr. Gržinčičevi opereti “Miklavž prihaja”! Leta po vojski je deloval večinoma v dušnem pastirstvu. Nazadnje je bil župnik na Igu pri Ljubljani tet hkrati upravitelj Golega in T°j misija, pa je moral lani zaradi bolezni župnikovanje opustiti-Molimo za pokojnika ter hkrati prosimo Boga, naj pošlje novih delavcev v svoj vinograd n® Slovenskem! Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB- — Okoli 93% ameriških farm ima elektriko. Iz naših vrst Chicago, 111. — Dragi uprav' niki Ameriške Domovine! P°^" Ijam denarno nakaznico za cel°' letno naročnino in prilagam dva dolarja za dar Vašemu listu, ka' terega preberemo do zadnj6 vrste. Želimo Vam še nadaljnih spehov in se Vam obenem za” hvaljujemo za ves trud, ki vlagate v izdajanje slovenske#3 časopisa. Vas iz sra pozdravlja' mo! Ivan Bub * New Smyrna Beach, Fla. ^ Cenjeno uredništvo! Prejel sed1 Vaše pismo, s katerim me obve' ščate, da mi poteče naročnin3' Domovino prejemam redno ^ sem hvaležen za njo. Še vedno sem pri slab®111 zdravju in tako komaj čakam Pr smonošo, da mi prinese list, ^ mi dela kratek čas. Tukaj Vam pošiljam narobni no za celo leto, kar je več, je z3 Tiskovni sklad. Najlepše pozdrave cenjene .rik1 uredništvu in vsem bralcem na šega priljubljenega lista Amr riške Domovine. Joseph Cegln1, HANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta V daljne dežele vodijo pota Baragov misijonski krožek v orontu se je razvil iz male skupine priateljev slovenskih j^isijonov. Postal je lepa in de-avna organizacija, ki je razpredla svoje zveze po širokem Svetu. Te zveze vežejo sloven-Sk° 2aledje v velikem Torontu s fronto “vojske”, ki širi božje raljestvo v daljnih deželah, rozek opozarja zaledje na olžnosti kristjanov do misijon-s ega dela, zbira dejavnosti in sredstva in te pošilja najbolj po-rebnim članom našega naroda, 1 so vse zapustili, da bi se Vs<~ga dali božjemu imenu. r o ž k ov blagajnik-dopisnik §■ Jakob Kvas je v stalni zvezi ^Japonsko, s Formozo, Indijo, lamom, Južno Afriko, srednjo riko, z Madagaskarjem, z ambijo, z Iranom, Malazijo in n onezijo. Pa bi se v njegovem f ivu - verjetno našlo še kako P1,snio iz kake druge dežele. o člani krožka na svojih me-^ecnih sestankih prebirajo ko-®sPondenco in slišijo zahvale |.15'■•Jonskih delavk in delavcev, r mJe toplo v duši. V njih se ši-^ atolištvo, ki je vesoljstvo. ^ ^ zadnjem sestanku je blagaj-gl Poročal, da je znova poslal ečo denarno pomoč: g. Iva-Stan^ na Madagaskar jr^'90- g- F. Buhu prav tako na a?aSkar sestri A. v belj jo nakazal $100.00; o. Jo- s^U$C50 0Ole vIndij° Pa ^ P°' zal ^50'00' Mer j etno torontsko e jo, v katerem deluje Bara-ov misijonski krožek, relativno £• Peva največ denarne pomo-EeZa slovenske misijonarje. Drži ro nainre^ načela, da moraj o da-i za misijonarje čimprej na je ’ ?°vPridejo do blagajnika. To všeč darovalcem in to je aj večjo in naj hitrejšo korist ^ isjonarjem. Naj gredo darovi s a’ karnor so namenjeni in naj nihče drugi ne okorišča z rihmi. Na majskem sestanku Bara-bipe?a misijonskega krožka so 1 olani nad vse veseli, ko se oglasila Slovenka iz Irana. “B°^e Tabriz, Iran. iti ^am obilo poplačaj, vam. ^ vsem dabrotnikom, posebno ]jura^0Vemu misijonskemu krož-je' Za.iaFo lepo darilo. Človek hti ^n''en do srca, ko vidi, da joj o ^ miriijo, čutijo in sodelu-tfes e^ekiivno :z misijonarji raz-kra+en^mi P° celem svetu. Še en-v najlepša hvala. vonk ranu sem nienda edina Slo-tnn a-misijonarka. Ta dežela je ganska, toda verujejo v Z veseljem daruje te malenkosti za vse rojake, ki delujejo po svetu za razširjanje božjega kraljestva. Ko človek vidi, da vi laiki tako požrtvovalno delate, kako ne bi vse storil, kar je mogoče v ta namen — Kristusa svetu! Vidite, v slabi slovenščini sem vam malo napisala moje delo, ki ni mogoče nič primerno z velikimi misijonarji; toda moj namen ni, da bi me publicirali; če le dobri Bog vzame v poštev te male vsakdanje žrtve, to mi je dovolj. V imenu vseh, ki bodo deležni tega vašega darila (gobavi, ubogi), se vam še enkrat iz srca zahvalim. Najlepše pozdrave za vse Slovence v Torontu in vsej Kanadi, posebno za g. Mejača, ki ga osebno poznam. Sprejmite spoštovani gospod in vsi člani Baragovega misijonskega krožka, zelo hvaležne pozdrave od s. Cecilije Rode, misijonarke.” Če bi kdo želel kaj darovati tej osamljeni slovenski duši tam daleč v Iranu, naj pošlje na naslov krožkov ega blagajnika: 43 Pendrith St, Toronto 4, Ont. Slovenski dan v letu 1972 Društvo Slovencev Baraga je že na delu, ker hoče tudi letos pripraviti praznik slovenstva v Kanadi, Sloveiiski dan. Po številu bo to že trinajsti. S temi prazniki je društvo začelo leta I860. Bilo je mnogo težav, nekateri, ki bi želeli spraviti vse pod svoj klobuk, so vedno delali težave, a vztrajnost in ljubezen do slovenstva sta jih premagali. Tako je do sedaj Društvo Slovencev Baraga družil s svojim bratom. Le nekaj dni sta bila skupaj v Vetri-nju. Vrnjen je bil krvnikom! Dobra tri leta si preživel v taborišču Spittal ob Dravi in od tam emigriral 1. 1948 v Kanado. Težak je bil začetek, na kmetiji si delal prvo leto, potem pa se pridružil nam, ki smo bili na Batawi v tovarni čevljev. Kako vesel si bil, ko si zopet našel slovensko družbo in slišal slovensko pesem! Kar hitro smo se zbrali in v zboru dolgo let skupaj prepevali v naši cerkvici. Kako pridno si hodil k pevskim vajam in navduševal tudi nas. Pesem Ti je bila nad vse draga! Ko si s trdim delom zaslužil prve dolarje, nisi mislil nase, pač pa na svoji dve sestri v Sloveniji. Pridno si jima pošiljal pakete in res bratsko zanju skrbel! Prosti čas si najraje preživel ob knjigah, revijah in časopisu. Saj si imel naročeno vse, kar se je izven Slovenije izdajalo v slovenskem jeziku, le to, kar je tudi mir srca! bilo naklonjeno komunistični stvari, si odklonil! V novo domovino se docela' nisi nikoli vživel. Nisi tožil, pa smo vedeli, da nosiš v srcu skrito bolečino. Srčno si ljubil Slovenijo1, tja je želelo Tvoje srce. Dolga leta si se upiral želji srca, a končno niso zmogel več! Pred šestimi leti si se poslovil od nas, zadnjikrat si nam podal roko in odšel na prelepo Gorenjsko, v svojo rodno Gorenjo vas nad Škofjo Loko. Globoko si zadihal sveži zrak gorenjskih planin, srečen, da si zopet na domači grudi! Pa je ta sreča bila le kratka! Ko si se malo razgledal, si videl, da Tvojih nekdanjih prijateljev ni več. Odšli so po isti poti kot Tvoj brat! Čutil si se osamljenega! Sestra Doroteja, pri kateri si živel, je storila vse, da bi Ti življenje napravila čim lepše, a srce ni našlo miru! Brez tožbe, vdan v božjo voljo, si bol prenašal! Niti sestri nisi nikoli potožil! Srce je nemirno, dokler ne počiva v Gospodu! Če kje, pri Tebi veljajo te besede! Dovolj je bilo Gospodu, pa Te je poklical k sebi! Tam si našel svojega tako ljubljenega brata, ki si, ga tako zelo pogrešal. Našel pa si Počivaj, dragi Maks, v miru v slovenski zemlji, katero si tako ljubil! Bil si nam iskren prijatelj in v marsičem v vzgled! Za vse smo Ti hvaležni! Ohranili Te bomo v najlepšem spominu! Tvoji prijatelji ¥ nedeljo, UL naja, lede odprli Sl@wensfe@ pri Torsiti ^ga Boga, ki ga SVUJC a je delo zelo skrito in ni Jo hio po svoje časti- WtoT Publicirati go- ža številk ’ ^e novih katehumenov. V otOJ v je zaenkrat v šoli, vrtcu’ kajti m0'ie je francoščine in iranščine ^0aar.neP0pOlr,°. vsak niisi-Jhvo d Ucenje novega jezika je bejj e °- Iranski jezik je poseda koZara tai- | Imenik raznih društev 1 Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BOUŠTNARJEV Duhovni vodja: Rev. Rudolph Praznik; nadborštnar: David J Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas. 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor, niki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, Henry Gilles. • Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.; 845-4440. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, 2 year Trustee Mrs. Charles Pluscu-sky, 3 year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie. Conductors: Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room. Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Mary Golob. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees CARNIOLA HI VE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St, Cleveland, O. 44103, ^'aone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Ursula Unetič. Representatives cor the Club of Association of the 3.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Wednesday of everjr month at 7 p.m in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Avt Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL-' from 6:30 to 7 p.m. UAKNIOLA TENT NO.' 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlin,ar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St, 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Louis Fink. Chapl. Frank Majer, Sgt.-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Louis Može, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v letu 1971 — jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica m blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, te). HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. niča Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-77G3, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; gadzorniki: Mrs. Josephine Bradaeh, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Poznik. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu n.a Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Ivan Hauptman, podpredsednica Zofi Malovrh, tajnica Roži Dolinar, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-4042, blagajnik France Lovšin, nadzornika Ivan Jakomin in Rudi Lekšan, odborniki: Joe Habjan .France Kovar čič, Peter Dragar, Mira Kosem, Nenca Hočevar, Mary Ann Malovrh. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blaga j ničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor: Sabina Bericic, Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30 v Slovenskem domu, 6818 Denison. Ave. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva DR AM ATS KO DRUŠTVO LILIJA Predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 tel. 531-6196; blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved; programski odbor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Marinka Hočevar; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko Gaser, bara Lojze Mohar, France Ka-stigar, Polde Zupančič, kuhinja Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnji-čar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednica Christine Kovatch, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Josie Mihalich, 768 E. 222 St., Euclid, Ohio, 44123, tel. 731-6332, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor: Ed Leskovec, John Mihalich, Milan Uiyan. Seje se vrše vsak drugi mesec na drugi četrtek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Stanley Pockar, podpredsednik Edward Kenik, tajnica Anr.a Mae Mannion, blagajnik Emil Martinsek, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Michael Dancull, nadzorniki Harry Blatnik, Mary Dolšak in.Louis Sajovic. Seje so vsak drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Albert Pestotnik; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Louis Jartz; nadzorni odbor: Rose Intihar, Anton Mrak, John Tucceri. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1- 1876; blagajnik Martin Komočar zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-1 00 pupuiune v na »t uiair ; šin> Antonija Meklan, Kristina Ko- Ave., soba st 2. Naslov. Pevski zbor i vach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Korotan, 10o3 E. 67 St, Cleveland, Rupert; stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant Ohio 44103. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. “SLOVENSKI FANTJE” Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Pevovodja: Martin. Košnik, Predsednik: Franček Kolarič Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John. Troha, tajnik Stanley Pockar-Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zapisnikarica Mary Kobal. Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds. John Hrovat, Richard Sterle Gospod, odbor: Ed Leskovec, Preds, Ray Bradač, Joe Petrič, Jr. Direktorji:: John Adams, Stephen Kasu-nic, Al Pestotnik, Jos. Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman — Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Joe Somrak, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, Tony Godec, Adolph Kocin; odborniki: Anton Nemec, Anton Medved, Dan Pavšek, August Dragar. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Robert Devlin, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: Jennie Marolt, Stanley Grk, Joe Brodnik, Joe Muzic. Gospodarji: Charles Starman, Frank Grk, Louis Petrič, Frank Videmsek, ostali direktorji John Prir.ce, Fred Marinko. Telefon: 481-5378. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos. in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic. Seje. vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD na Prince Avenue. GOSPODINJSKI ODSEK SDD NA RECHER AVENUE Predsed. Mary Kobal, podpredsed. Josephine Henikman, zapisnikarica Marica Lokar, tajnica in blagajničarka Mary Ster, nadzornice Christine Kovach, Anna Kutcher i11 Danica Hrvatin. Ribe in drugo ob petkih. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. CTair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin-— Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. . GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, por* predsednica Angela Magovec. ta j. Stella Mahnič, blag. in zapis. M-*' Teacher, nadzornice: Anna Krivic, Angela Magovec in Josephine SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; P0”'; predsednika: Franček Rupnik Rudi Lekšan; Tajnik: Vili Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga-Berta Lobe; Odborniki: Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, J°že Leben, Edward Podržaj, Rudi Lekšan, Lojze Lončar, gdč. Marija Lunder, Branko Pogačnik, Franček Rupnik, ga. Vida Rupnik, Ivan Rus, gdč. Mojca Slak, Tone Škerlj, Anton Švigelj. Nadzorni odbor: J°že Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Buries, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež. mmmn nmmm zavoda 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDSNGVA TRSOVIMA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K j slovenska katoliška jednota (K.S.K.X) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu. « izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle tu z.a mladino: • posmrtnine za neomejeno vsoto c sa onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $«<»> o« • ca odrasle člane bolniško podporo e članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .................................................. NASLOV ..............................................- MESTO ................................................ DRŽAVA ................................ CODE ........- ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov; SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Anthony Stanonik, 664 E. 160 St., 'tel.: 681-6898; blagajnik Joe Ferra; MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO