,,Obir" žrtev
zgrešene
koroške
gospodarske
pohtike!
Direktor Tovarne ceiuioze „Obir" na Rebrci dipl. inž. Feliks Wieser je na prireditvi „Dober večer, sosed! - Guten Abend, Nachbar!" na predvečer avstrijskega nacionalnega praznika v Železni Kapli napovedal, da se bo proizvodnja celuloze v tovarni Obir v naslednjih dnevih ali tednih „dokončno in za vedno ustavila".
S tem v zvezi je Wieser poudaril, da vsakdo v kapelski občini in širši podjunski okolici ve, da so zaposleni v tovarni storili prav vse, da bi proizvodnjo celuloze ohranili naslednjim generacijam, „da pa smo morali v zadnjih letih spoznati, da je koroška deželna politika z vsemi sredstvi in za vsako ceno hotela sanirati in rešiti tovarno celuloze v Beljaku".
„Tri koroške stranke so v podjetje, ki je prav tako pred zaprtjem, zabetonirale več kot milijardo šilingov", je dejal direktor „Obirja" in pri tem kritiziral tudi zadržanje lastnika tovarne „Slovenija papir", ki da je „vse preveč poslušal koroške deželne politike in čakal".
Po Wieserjevem mnenju bo razvoj v naslednjih letih (da//e na 2. strani)
VESTNE
CELOVEC ČETRTEK 2. NOV. 1989
Letnik XLIV. Štev. 80 (2503)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 7 šil. 3000 din.
R. b. b.
Slovenska delegacija in „ S/o venski vestnik" sta predsednika Šinigoja pozdravila od njegovem prihodu na Koroško.
+
^Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar!"
Letošnje dvojezične skupne prireditve ob avstrijskem nacionalnem prazniku pod geslom „Dober večer, sosed! - Guten Abend, Nachbar!" v Šentjakobu v Rožu, Železni Kapli, Dob-rli vasi, na Radišah, v Borovljah (slika zgoraj), Šentjanžu v Rožu ter v Fohnsdorfu na štajerskem so bile v znamenju 10-letnega jubileja teh prireditev. Udeležba nemško govorečih občanov je bila od kraja do kraja različna, najbolj obiskani so bili večeri v Železni Kapli, na Radišah, v Borovljah in Šentjanžu. SPŽ in domača slovenska kulturna društva so s temi prireditvami vnesli brez dvoma nove impulze za boljše sožitje med obema narodoma na južnem Koroškem.	SMra.AK.
Pričakujem Trgovsko
akademijo z ietom 1990/91!"
IVAN LUKAN
Dvodnevni uradni obisk predsednika Izvršnega sveta Slovenije Dušana Šinigoja pretekli teden na Koroškem je privedel do konkretizacije stališč na raznih področjih, pa tudi pri vprašanju položaja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Na več kot uro trajajoči tiskovni konferenci skupaj s koroškim deželnim glavarjem Haiderjem je šef slovenske vlade si-
cer govoril o „določenem napredku" v tem vprašanju, hkrati pa najvišjim koroškim politikom dal vedeti, da Slovenija pričakuje čimprejšnjo realizacijo točk memoranduma, sklenjenega med avstrijsko zvezno vlado in zastopniki koroških Slovencev leta 1988.
Pri tem je Šinigoj zelo konkretno zavzel stališče do načrtovane javne dvojezične trgovske akademije. „V pogovoru z deželnim glavarjem Haiderjem sem zelo jas-
no zastopal stališče, da je trgovska akademija za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem zelo pomembno vprašanje, ker gre pri tem za usposabljanje kadrov in s tem za uspešnejši vstop manjšine v gospodarstvo. Haider mi je to pritrdil, kar je zame dovoljšnjo znamenje, da je Koroška ne le pripravljena ustanoviti to akademijo, temveč da obstaja tudi naklonjenost za pravo odločitev.
Predsednik slovenske vla-
de je bil manj odločen ob vprašanju novega šolskega (ločevalnega) modela, ko je dejal, da je treba v naslednjih dveh letih - kot to predvideva zakon - ugotoviti prednosti in pomanjkljivosti tega modela, da pa bi moralo biti težišče na dvojezičnih učiteljih, „kajti z učiteljem šola stoji in pade".
Za „napredek" v manjšinskem vprašanju pa je Šinigoj označil vstop obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev v narodnostni sosvet, kar (Jal/c na 2. strani)
PREBER!TE
2	Strokovno združenje dvojezičnih učiteijev: 12 vprašanj za Haiderja
3	„Bugewaz primi..." po avstrijskih zveznih dežeiah
4	Heute im Siovenski vestnik
5	Spominska svečanost ZKP na pokopaiišču v Borovijah
6	Piiz in „Lipa" v velikovški Neue Burg
9 Po sončni Daimaciji
12 SAK tretji v jesenskem deiu nogometnega prvenstva
Predsednik ZKP Janez tVuffe-Luc in generalni konzul SFRJ Borut Miklavčič sta položila venec pri spomeniku padlim partizanom v Sorovl/ab.
„Skupno v boj prod oživljanju fašizma!"
Na komemoraciji Zveze koroških partizanov v Borovljah so se poklonili spominu na padle junake, ki so s svojo smrtjo prispevali k zmagi nad fašizmom. Predsednik ZKP Janez Wutte-Luc je v kratkem nagovoru še posebej spomnil na 49 junakov, ki so skoraj vsi padli v zaključnih bojih z umikajočimi se nemškimi, belogardističnimi in ustaškimi hordami v dneh med 8. in 14. majem 1945.
Wutte-Luc je opozoril tudi na oživljanje fašizma in poudaril, da gre razvoj v to smer tudi na Koroškem: „Mislim pa , da se vsi zavedamo te nevarnosti. Prav posebej pa bo potrebno, da enotno nastopimo v borbi proti vsem
sovražnim osebam in organizacijam, ki se skrivajo pod plaščem demokracije, v resnici pa je njihov cilj likvidacija slovenskega življa na Koroškem. Prav tako enotni pa bomo morali biti v boju za vzpostavitev dejanske enakopravnosti, za katero smo Slovenci - čeprav smo bistveno doprinesli k osvoboditvi Avstrije - še vedno prikrajšani."
Na nacionalni praznik pa je dr. Gustav Brumnik na celovškem pokopališču kritiziral uradno Avstrijo, ker še vedno ne prizna deleža Slovencev k zmagi nad fašizmom. Gernot Nischelwitzer pa je v imenu Zveze kacetnikov kritiziral koroško politiko, ki slovenski narodni skupnosti ni pripravljena dati osnovnih pravic.
„Kaj hočejo Stovenci...?"
V okviru izobraževanja odraslih je dunajski solidarnostni komite (,,Komite fur kein teutsches Osterreich") 20. oktobra priredil v izobraževalni ustanovi v desetem dunajskem okraju (VHS Favoriten) podijsko diskusijo o koroških Slovencih.
Komite se pri svojem delu navezuje na solidarnostne akcije avstrijskega demokratičnega tabora v času razprave o šolstvu; posebno .težišče je našel v podpori i prof. Petru Gstettnerju ter v Informacijskem delu. O narodnostnem vprašanju in sedanjem stanju so govorili in diskutirali: dr. Flelga Mračni-kar, dr. Jože Messner, Rudi Vouk, dr. Brigitte Bailer-Galanda (avtorica knjige o J. Flaiderju 'Ein teutsches Land') in Irmgard Fluber (Člen 7 - kulturno društvo za Štajersko); diskusijo je vodil dr. Peter Huemer. Pesnica Maja Haderlap ter slikarka Zorka Loiskandl-Weiss sta večeru vnesli tudi kulturno obeležje.
Razprava je bila zanimiva in informativna, morda prav zaradi prikazanih različnih pogledov na posamezne politične trende; zamegljenost Smollejevega zagovornika na podiju je nehote poskrbela za večjo transparentnost.
Vendar prirediteljem javnost zaenkrat še ni uspelo zainteresirati v takem obsegu (med publiko je prevladovala slovenska študentarija) kot je to bilo mogoče še pred Smol-lejevim pristankom na ločevalni zakon. Komite bo skupaj z izobraževalno ustanovo priredil še tri nadaljnje 'manjšinske' prireditve:
#	15. novembra bosta mag. Flarald Steurer in dr. Mirko Wakounig predavala o poročilu Avstrijske rektorske konference (Stanje in perspektive narodnih skupin v Avstriji);
#	13. decembra bosta dr. John Bunzl in Nadine Flauer referirala o Judih v Avstriji;
#	17. januarja pa bo na sporedu problematika Sintov in Romov (Ciganov) v Avstriji, predavala bosta dr. Erika Thurner in Eduard Karo!yi.
!. Sch.
„Obir" žrtev
f/m<Ia//erw;/e .s /. s/rani) pokazal, da je bila gospodarska politika koroške deželne vlade v vprašanju „Obir"/ Magdalen zgrešena in dodal, da osebno misli, „da je stranka, ki je bila vse do letošnjih volitev vodilna na Koroškem, naredila veliko napako".
Župan dr. Haller je na isti prireditvi opozoril vse tri koroške deželnozborske stranke na javno izrečeno obljubo, da v primeru zaprtja tovarne Obir regija prejme tistih 130 milijonov šilingov, ki so bili namenjeni za sanacijski projekt „Obirja".
L L.
Predsednik /S S/oveni/e Dušan Šinigoj in koroški deže/ni g/a var dr. Jorg Haider na tiskovni konferenci. S/ika desno; Stisk rok med predsednikom Šinigojem in predsednikom Zveze s/o venskih organizacij na Koroškem Fe/iksom l/Viesegem. s/A/. Mo/iar/Fr/tz
"Pričakujem ustanovitev akademije z ietom '90/91"
(nar/a//'c van/c .s' 7. strani)
pomeni začetek dialoga s koroškimi Slovenci, ustanovitev „sedaj še" privatne dvojezične ljudske šole v Celovcu, ter uvedbo televizijske oddaje v slovenščini.
„Memorandum dunajske vlade s koroškimi Slovenci pa pomeni temelj, na katerem bi morali graditi dalje", je dejal Dušan Šinigoj. Pri tem je tudi poudaril, da je to stališče podčrtal že v razgovoru z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Franzom Vranitzkym ob nedavnem obisku na Dunaju.
V zvezi z manjšinskim vprašanjem in še posebej z memorandumom je Haider skušal Šinigojeve izjave rela-tivirati. Dejal je, da je treba v manjšinskem vprašanju izvajati „politiko malih korakov".
Iz teh in drugih Haiderjevih izjav je bilo ponovno razumeti, da bo koroški tristankarski pakt v bodoče še močneje usmerjal delo sosveta za Slovence na Dunaju ter da bo že v naslednjih tednih prišlo do posveta med predstavniki zvezne vlade (ministra Hawlič-kova in Ettl ter minister iz vrst ljudske stranke) in koroške deželne vlade o zadevi memoranduma. Haiderje pri tem še dodal, da bo verjetno
že na tem posvetu sprejeta dokončna odločitev o trgovski akademiji v Celovcu.
V nadaljevanju svojih izvajanj je Haider govoril o zadovoljivem uvajanju (ločevalnega) šolskega modela ter napovedal, da bo Koroška kmalu predstavila javnosti poročilo o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Za leto 1990 pa najavil „kongres dialoga o manjšinah v prostoru Alpe-Jadran" in povabil Slovenijo k sodelovanju.
Predsednik Šinigoj pa je bil na tiskovni konferenci tudi vprašan, ali se bo osebno udeležil velike deželne proslave ob 70. obletnici plebiscita na Koroškem. Odgovoril je: „To ne bo mogoče, ker prihodnje leto ob tem času ne bom več predsednik Izvršnega sveta Slovenije. Za to funkcijo tudi ne morem več kandidirati!"
Izmed drugih rezultatov pogovorov s Haiderjem in koroško deželno vlado je Šinigoj izpostavil sledeče:
# na področju varstva okolja bosta Slovenija in Koroška začeli skupne raziskave o varovanju virov pitne vode v Karavankah in v ta namen
ustanovili medvladno delovno skupino.
#	z vrsto ukrepov bodo
začeli zmanjševati onesnaževanje zraka in preprečevati umiranje gozdov in uskladili ter izmenjavali rezultate meritev	onesnaženosti
ozračja.
#	v zvezi z jedrsko elektrarno Krško Slovenija preučuje možnosti elektroenergetskih sistemov v Sloveniji in na Hrvaškem brez uporabe energije iz Krškega. Posebej pa je Šinigoj opozoril, da je Slovenija med možnimi lokacijami za jedrske odpadke izključila obmejna območja.
#	v začetku prihodnjega leta bodo odprli Pavličevo sedlo
#	v zvezi s kandidaturo za zimske olimpijske igre 1998 na tromeji Slovenija, Furla-nija-Julijska krajina, Koroška naj bi te tri dežele stopile v stik s predsednikom mednarodnega olimpijskega komiteja Samaranchom.
#	za izboljšanje prometne situacije na cestah pa sta se šefa vlad zavzela za preusmeritev tovorov na železnico. Šinigoj pa je isti dan v Hrušici pri Jesenicah položil temeljni kamen za gradnjo avtoceste do Vrbe na Gorenjskem.
Šolstvo: 12 vprašanj za deželnega glavama Haideqa
Predsednik Strokovnega zdrnžen/a pedagoških de/avcev/ Pac/agogi.schc Fachvcrcinigaag, ravnate// Franc Kukoviča ho ime/ /utri, 3. novembra 7939, razgovor z deže/aim g/nvor/cm dr. Vorgom 77aidegem, ki /e tudi predsednik Koroškega deže/-nega .šo/.skega .sveta.
Na tem razgovoru bo predsednik Kukoviča Haiderju predložil obširen katalog tem oz. 12 konkretnih vprašanj, na katera želi pedagoško strokovno združenje dobiti konkretne odgovore.
Katalog tem pedagoškega združenja vsebuje sledeča vprašanja:
)) maksimalno število učencev v razredu
2)	uporaba dodatnega učitelja
3)	kvalifikacija za poučevanje v slovenskem in nemškem jeziku
4)	razredni učitelj in dodatni učitelj
5)	imenovanje ravnateljev na dvojezičnih šolah
6)	didaktične delavnice
7)	komisija za zadeve manjšinskega šolstva na Koro-
8)	izboljšanje vzdušja
9)	učne knjige in učni pripomočki
10)	izobraževanje učiteljev
11)	statistika prijav za dvojezični pouk
12)	priznavanje pedagoškega združenja kot interesnega združenja učiteljev.
Ravnafei/ Franc Kukoviča
Na Dunaju že, v Železnem ne
Tednik gradiščanskih Hrvatov „Hrvatske no-vine" poroča o dvotir-nosti posebne vrste: gradiščanski Hrvat je na Dunaju parkiral svoj avtomobil na prepovedanem mestu. Policija mu je poslala odločbo za plačilo kazni.
Študent je nato zaprosil, naj mu policija izstavi formular za plačilo kazni v hrvaščini. Razložil je, da živi na Gradiščanskem in da je na Dunaju samo v času študija. In zgodilo se je nepričakovano: kar v Železnem, glavnem mestu Gradiščanske, ni mogoče, je mogoče na Dunaju. Žvezna policija na Dunaju je gradiščanskemu Hrvatu poslala odločbo o prekršku in predpis kazni v hrvaškem jeziku. Policija na Dunaju se torej ni vprašala, ali je Dunaj zajet v državno pogodbo ali ne. Tako je gradiščanski Hrvat dosege! pravico, ki jo njemu in vsem gradiščanskim Hrvatom odrekata policija na Gradiščanskem in tudi gradiščanski deželni glavar, ki le ugotavlja, „da v Železnem živi premalo Hrvatov..."'
Brambovci napadajo Dunaj, cerkev in himno...
Vzdušje v manjšinskem vprašanju na Koroškem se ni izboljšalo, temveč poslabšalo! To dokazuje zborovanje brambovcev v Žrelcu, na katerem so se zvrstili napadi na dunajsko vlado zaradi memoranduma, ki ga je sklenila s Slovenci, na cerkev, ki naj bi upoštevala sinodalne sklepe, ter na sklep o koroški himni v slovenščini, ki ga je sprejel deželni zbor za učilnice, v katerih je pouk v obeh deželnih jezikih. Zborovanja so se udeležili politiki vseh treh deželnozborskih strank.
Prvi A:rog ;r/rr/zor;7er' igre Mirka Messnerja „Puge wazprimigra/va Ven us", Ai jo je v režtji Petra Milita rova na o Jer postavi/a igralska skupina Alpe-Adria PAsutAo, priredila pa -Slovenska prosvetna zveza /n (/N/A"(/M, je Cenjen. -Skoraj tisoč obl.s7cova/cev je v časa or/prem/ere 9. /n <7o zaenkrat zadnje nedeljske predstave 29. oktobra pr/.s/o v opuščeno žičarno bivše Aiestag v Po rov/je /n s: ogledalo to moderno zasnovano odrsko delo, Ar/ ne pomen/ /e napredek or/r.sbe dejavnosti na AZorosArem, ampak /ar// novost na področju slovenskega gledališča .sp/ob.
Povprečno po 200 gledalcev s/ je og/e<r/a/o posamezno izmed šestih predstav /n /o kljub prekinitvi (zaradi tatvine), Ar/ je /ar// zavr/a boljši ob/sA zadnjih treh predstav. A"ljub /ema so /abo /gra/c/ Ao/ prireditelja z aspebom g/eefabsAega p roje A ra zado-vo/jn/, z/asr/ Aar zadeva obč/nsrvo, A/ je pr/s/o v g/a vnem /z Poza, Gur, Zilje /n Celovca, neAaj pa tudi /z ,S7o ven/je. Vsi pa so b/b' prijetno presenečen/ nar/ ve//A/m številom ob/sAova/cev /z nemško govore-č/b vrsr, česar AorosA/ .S/ovenc/ v raA/ mer/ r/os/ej se n/smo zabeležili.
Modema igra ,,Buge waz primi gralva Venus" - pritegniia tisoč gledalcev - zdaj gostovanja!
7aAoj po anšiusu so aretirali s/ovenskega dobovn/Aa Vinka Pol/anca.
Tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle je z dosedanjim potekom uprizoritev zadovoljen. V pogovoru z našim urednikom je dejal, da je kvaliteta igre rasla od predstave do predstave in še posebej pohvalil disciplino vseh sodelujočih, kar je v veliki meri doprineslo k uspešni realizaciji tega projekta. Tudi nad publiko, kije pokazala visoko gledališko zrelost in sprejela in se vživela v nevsakdanjo interpretacijo, v kateri gre za prikaz naše polpretekle zgodovine pa tudi današnjega trenutka, je tajnik SPZ navdušen. Obžaluje pa, da so morali predstave zaradi tatvine prekiniti, saj bi po prvotnem planu predstav prišlo v Borovlje zagotovo še več gledalcev, zlasti iz Podjune. V zvezi z obiskom je še dodal, da bo SPZ tudi s tega vidika morala ubrati pot profesionalizma, ker vsem zahtevam, ki jih terja tako zastavljen gledališki projekt, ni bila povsem
kos. To je pogoj, ki ga bo, če hočemo imeti dober teater, treba nujno upoštevati.
Torej strah, da publika predstave ne bo razumela ali jp celo odklonila, ni bil na mestu. To potrjuje, da je bila odrska postavitev, ki je pritegnila udeležence - tudi take, ki slovenščine ne razumejo odlično narejena. To pa je tudi pravi trenutek za vprašanje, kako naprej s predstavami Buge waz primi gralva Venus. Janko Malle meni, da uspeh vsekakor obvezuje, da pripravljajo nadaljne predstave in da bodo igrali do poletja 1990. Sprejeli so namreč že povabila iz raznih krajev v Sloveniji, kjer bo oder Alpe-Adria Eksutko gostoval. Še pred tem pa naj bi, kot pravi Janko Malle, organizirali predstavo v Podjuni. Poleg gostovanj po Sloveniji pa bodo gostovali tudi v kulturnih centrih ostalih zveznih dežel, kajti interes za predstavo je tudi v Avstriji zelo velik.
Pred gra/vo Venus so se A/an/a// s/ovensA/ pon/žniAi.
Branko Kotter: Mislim, da /e nasta/a ze/o prijetna skupina, dober ansambel, da so .se us/ ze/o v z/ve//. De/o /e bi/o ze/o naporno, Aer to n/ običajen način de/a. Mnogo je bi/o eksperimentiranja. A/a j takega si ne morem vedno privoščiti, predvsem časovno ne. /Vi mi pa za/, da sode/ajem.
Maja Kotih: V sAapino sem se vA//'ači/a še/e na seminarja v Aiesi. Prej še niAo/i nisem igra/a. Predstava mi je postaja/a vse bo/j všeč. Pi/o je tndi težko, Ao pa smo vide/i, da napredujemo, smo radi nada/jeva/i in zdaj, Ao vidimo, AaAšen je reza/tat, mis/im, da smo res vsi zadovoljni. Pri toAi skupini bi spet sode/ova/o.
Miha Kap: Mari /jadsAi reA pravi; LjadsAi g/as je božji g/as. Predstava je tnAšna, za kakršno jo ocenjuje /judstvo. Prve AritiAe so bi/e po mojem mnenju pozitivne. Teater je vedno toA, včasih je pač treba neAo/iAo napeti možgane. /Vi vedno taAo, da ti igralci že vse prežveAano servirajo. To obdobje je bi/o pač takšno, Aot je prikazano.
Niko Sturm: Čeprav sem že igra/, mi je ta način g/eda-/išča popo/noma nov. S' Petrom se mi zdi ze/o zanimivo de/afi, še niAo/i nisem sode/ova/ s takim režiserjem. -Skupina se je ze/o dobro uje/a in se v njej ze/o dobro počutim. Dpam, da
bomo skupaj nada/jeva/i.
Darja Kapus: Pri tej predstavi sem se ve/iko nauči/a, ve/iko pridobi/a. Pi/o je precej naporno. /Ve vem, če bi mog/a še enkrat sode/ovati s takšnim e/anom, me pa ze/o vese/i, da sem se vk/juči/a. Predstavo sem razume/a, ob njej sem se nauči/a ve/iko zgodovine, kaj pomeni kuharski tečaj, upor v predstavi ipd.
Hanzi Dragašnik: Vk/juči/ sem se po seminarju v Piesi.
Odmevi med igraici in publiko
zbrala: Jože Rovšek in Andrej Mohar
Mi/itarovov način de/a poznam že od Mik/ove Za/e. Vem, da ve/iko zahteva, kar je bo/jše za igra/ce in predstavo. Čeprav je v predstavi ve/iko simbo/ike, lahko sode-/ujem, ker nam je raz/oži/, za kaj gre. ZVa ta način sem se mora/ še/e privaditi, zdaj pa mi ugaja.
Dr. Vtadimir Wakounig:
/čoujrontnci/a s pretek/ost/o je og/eda/o trenutne po/itične situacije. de izvrsten po/itični pouk, ne /e za angažirano s/ovensko pub/iko, temveč
tudi obvezna predstava za s/ovenske po/itike, ki sihjo v objem z oblastniki. /gra pa je končno tudi novost v s/oven-skem ku/turnem de/u.
Irmgard Gstettner: Gre za
projesiona/no g/eda/išče amaterjev. Posebno mi ugaja (po/eg dobro izbrane tematike in izvrstne inscenacije), da vsebina ni strogo usmerjena v pretek/ost, temveč da preko simbo/ike omogoča tudi zvezo s sedanjostjo.
Mirko Picej: Vsebinsko so nekateri de/i sicer težko razumljivi, zato je potrebna tudi dobra priprava. Toda posamezni prizori so ze/o izpovedni. ../luge tvazprimi" je zame ena najbolj posrečenih predstav, ki sem jih dos/ej sp/oh vide/.
Dr. Monika Jeten: /gra mi
je bi/a ze/o všeč; predvsem me je navduši/a dejansko strokovna, projesiona/na raven tako igra/cev kot tudi režiserja. To je povsem nekaj novega, neprimerljivega z dosedanjo g/eda/iško dejavnostjo, čeprav smo vide/i tudi že nekaj iger s po/itično vsebino.
Hanzi Wieser: ^ sodobnim pristopom prikazano zgodovinsko obdobje, ki omogoča tudi ap/ikacijo na sedanjost, /gra/sko in g/asbeno imenitna predstava, ki ji je morda manjka/ /e še de/, ki bi stop-njeva/ emociona/no prizadetost.
Pred močjo predstavnika rajda so se plazili /udi AorošAi Slovenci.
8 ge!ungene Abende mit dem Nachbam
Vor zehn Jahren wurde die gemeinsame zweisprachige Feier zum Osterreichischen Nationalfeiertag - ,,Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar", vom Slowenischen Kulturverband/Slovenska prosvetna zveza in Zusam-menarbeit mit den slovveni-schen Kulturvereinen an der Basis ins Leben gerufen.
Am diesjahrigen Nationalfeiertag waren es bereits acht gemeinsame Kultur-Abende - in Eisenkappel/Železna Kapla, Eberndorf/Dobrla vas, Radsberg/Radiše, Ferlach/ Borovlje, St. Johann im Ro-sental/Šentjanž v Rožu und erstmals auBerhalb des zwei-sprachigen Gebietes in Bruck an der Mur/Steiermark.
Der Vorsitzende des Zen-tralverbandes slowenischer Organisationen in Karnten, Dipl.-Ing. Feliks Wieser, meinte in seiner Festanspra-che in Eisenkappel/Železna Kapla, daB diese zweisprachi-ge Veranstaltung zum Nationalfeiertag, wie auch Veran-staltungen ahnlichen, verbin-denden Charakters, mehr Aufmerksamkeit und auch materielle Unterstutzung der offiziellen Politik und der Medien erfahren sollten.
„Erst wenn auch die Karnt-ner Politik diese Entwicklung unterstiitzen wird, wird im BewuBtsein der Menschen in den Gemeinden des Landes die Uberzeugung gestarkt, daB beide Sprachen und bei-de Kulturen gleich viel wert sind - und wenn alle Menschen im zweisprachigen Ge-biet bereit sein werden, beide Sprachen zu lernen, dann wird es auch zu einer wirkli-chen Annaherung kommen, betonte Wieser.
A!pen-Adria-
[nitiative
Im Rahmen eines Partner-schaftsabkommens absolvie-ren derzeit 22 Germanistik-studenten der Universitat Udine, gefordert von der Karntner Landesregierung und der Universitat Klagen-furt, ein Intensivprogramm (Tendenzen der deutschen Literatur im 18. Jahrhun-dert), das in Abstimmung mit den Prufungserfordernissen an der Universitat Udine ein-gerichtet wurde.
HEUTE
!M
SLOVKNSKt
VESirn
Die Seite tur ti n sere deutschsprachigen Leser/innen
Zweisprachige Handelsakademie: K!are Auftorderung von <V!inisterpras!dent Šinigoj an LH Jorg Haider!
Der M/n/.srcrpr//.s/<7crU der Repu/?///: 5/otvcn/cr!, D MM/; Aru-go), /:uZ /m Ra/mmr: scmc.s ztvc/Zag/gcrr o/jZ/z/c//en	ver-
gruigcnc Woc7:c m Karaten a/i LaMr/cjAaMptmann Dr. //a/dcr urn? d/e ge.sarmc Karatacr L a a des reg/e ru ^ g d/e MMm/^ver^tdnd-//e/ie AM^j/brderMag ger/c/t/e/, d/e /m Memorandum zrc/sc/ten der Bande^reg/erang and den he/den Zentra/organ/sadonen vere/ndar/e Err/cd/ang e/ner d^jfend/cden zwe/.s/jraed/gen /Van-de/.saA;adem/e m// dem .Seda/jadr 7990/97 za ermog/Zc/ten and n/cd/ za /orped/eren.
Der slowenische Regie-rungschef fiihrte in der Pres-sekonferenz im Spiegelsaal der Karntner Landesregierung in diesem Zusammen-hang aus, daB er in dem Ge-sprach mit Haider den Ein-druck gewonnen habe, daB dieser die Wichtigkeit dieser hoheren berufsbildenden Schule fiir die slowenische Volksgruppe in Karnten er-kannt und „den guten Willen zur richtigen Losung" gezeigt habe.
Der slowenische Minister-prasident sprach im Rahmen der Pressekonferenz von ei-nem „gewissen Fortschritt" in der Volksgruppenfrage, wo-bei er jedoch keinen Zweifel dariiber aufkommen lieB, daB dieser gewisser Fortschritt nicht als das „Resultat eines Einzelnen" (die AuBe-rung zielte ganz offensichtlich auf Haider ab - Anm. d. Red.) angesehen werden konne. Šinigoj nannte als po-
sitive Merkmale in der Volksgruppenfrage die Beschik-kung des Volksgruppenbeira-tes in Wien durch beide Zen-tralorganisationen der Karntner Slowenen, die Errichtung der („derzeit noch") privaten zweisprachigen Volksschule in Klagenfurt, sowie die Ein-fiihrung der TV-Sendungen in s!owenischer Sprache.
Hinsichtlich des mit Be-ginn des Schuljahres 1988/89 eingefuhrten neuen Schulmo-delles (welches auch die Trennung von Schulern nach sprachlichen und ethnischen Kriterien vorsieht - Anm. d. Red.), meinte der Regie-rungschef Sloweniens, daB die vom Gesetz bestimmte Begleitkommission die Vor-aber auch Nachteile dieses Modells erarbeiten solle, um dann die notwendigen Ande-rungen durchzuftihren.
LH Haider, der von einem ..konstruktiven und ent-spannten Klima" in der
Der s/ower)/scbe De/ega//on unZer Fuhrung von M/n/s/erpra-s/den/ Dušan ^/n/go/ gehor/en cZ/e Pras/den//n des Repu-d//kskom//ees /tir /n/ernaZ/ona/e Zusammenarbe/Z CveZka Se/šek (rech/s), der 1/ors/Zzende des Repud//kskom/Zees Zur Raump/anung und Umwe/ZschuZz, Tomaž Vuga, der Vors/-Zzende des RepuMkskom/Zees Zur Verkehr, M//an Je/enc, so-w/e der Genera/konsu/ der SFR-Jugos/aw/en /n K/agenZurZ, BorZu M/k/avč/č, an.	roto. rr/a
Zweisprachige Ku!turmitiative in Sittersdorf
Am diesjahrigen Nationalfeiertag trainierten 16 Menschen im Alter von 5 bis 65 -aus der Gegend um Sitters-dorf/Žitara vas (Bezirk Vol-kermarkt/Velikovec) ihre Fitness auf unkonventionelle Weise. Nicht durch Laufen, noch durch Wandern, son-dern durch Putzarbeit, dies, wie zumindest jede geplagte Hausfrau weiB, einen auch ganz schon auBer Atem kommen lassen kann.
Das seit drei Jahrzehnten leerstehende Kulturhaus soli aus seinem Dornroschen-
schlaf zu einem Leben als zweisprachige kulturelle Be-gegnungsstatte aufgeweckt werden. Um den legendaren KuB zu einem Vergnugen werden zu lassen, muBten jedoch erst jede Menge Staub, Schutt und Spinnweben ent-fernt werden.
Nach funf Stunden intensi-ver Arbeit wurden die Turen einstweilen wieder geschlos-sen, jedoch nur voruberge-hend. Nach seiner Sanierung wird das im Kern Sittersdorf/ Zitara vas gelegene Haus als Kultur-, Kommunikations-
und Bildungszentrum denje-nigen Menschen offenstehen, die tiber die z. T. verhiirteten Grenzen in der Volksgrup-penproblematik hinweg auf-einanderzugehen wollen, voneinanderlernen wollen, gemeinsam ein Stuck Lebens-qualitiit in die soziookono-misch benachteiligte Grenz-region bringen wollen.
Es wird nicht leicht sein nach Jahrzenten der Verlet-zungen und des MiBtrauens einen neuen Weg zu gehen. Doch der erste Schritt ist ge-tan!	R.M.
Volksgruppenfrage sprach und bei der Umsetzung des Minderheitenschulgesetzes „gute Erfolge" feststellte, war in einer Replique auf Šinigoj sichtlich bemiiht, seinen bei Šinigoj erweckten Ein-druck eines Befurworters der zweisprachigen HAK zu rela-tivieren. Er sprach plotzlich von einer ..Politik der kleinen Schritte", von einem „Dia-log, der Geduld erfordere" und schlieBlich von der Be-handlung dieses Punktes „im Sinne eines geordneten Fode-ralismus"....
Im Rahmen des offiziellen Besuches von Dušan Šinigoj in Karnten wurden ferner die Themen Schutz der Trink-wasserreserven im Bereich der Karawanken, Einrich-tung von MeBstellen zur Ubervvachung der Luftquali-tat, das Kernkraftwerk Krško, die Entflechtung des Luftverkehrs, die Verkehrs-problematik, sowie die Koor-dinierung von Vorarbeiten im Hinblick auf die Bewer-bung der drei benachbarten Regionen Slowenien, Friaul-Julisch-Venetien und Karnten ftir die Durchfiihrung der Otympischen Winterspiele 1998 behandelt.
Prasident Šinigoj kundigte in der Pressekonferenz noch an, daB er alles daran setzen werde, den Grenztibergang Paulitsch Sattel/Pavličevo sedlo noch in seiner Amtszeit
-	Šinigoj muB auf Grund des Rotationsprinzips im Frtih-jahr 1990 die Funktion des Regierungschefs zuriicklegen
-	zu eroffnen. Der Paulitsch-Sattel, dessen Realisierung seit Jahren vehement von der Gemeinde Eisenkappel/Železna Kapla gefordert wird, wilrde dem Vellachtal die GroBregion Celje offnen und eine wichtige, gegenseitige wirtschaftliche Belebung zur Folge haben.
Ivan Lukan
LESERBR1EF
Potitische Vergreisung
Wenn es um ein Heimatbe-vvuBtsein geht, das mit der „Doll-fuB-Diktatuur" vieles im Sinn ge-habt hat, mochte das ..offizielie Karnten" gerne „geschichtslos" sein und dem „Karntner-Ab-wehrkampferbund" einen „Hel-den-Platz" in der Geschichte zu-gestehen. Dabei war der Verein 1918 noch gar nich konstituiert.
Stets hilfreich beim „Bewah-ren und Fordern" undemokrati-scher Traditionen, wird ein „Dia-log daruber im Land" angekun-digt, der mit einem ..Monolog" gegen die ..respektlose Durch-leuchtung dunkler Schatt-Seiten der Karntner Historie", verbun-den mit umfassenden Ana!ysen jener ..Uberlieferungen, die Fuh-rerkult gepaart mit Untertanen-geist" im Herzen tragen, abge-wurgt werden soli.
„Wir mussen die Repubiik verteidigen!"
Das Bundesheer abschaf-fen und das Land trotzdem verteidigen? Ein klares „Ja" zu dieser Aussage kam am Vorabend des Nationalfeier-tages vom NRAbg. Dr. Peter Pilz auf einer Veranstaltung der Mlada KEL/Junge KEL in der Neuen Burg in Volker-markt.
Erstmals nach einer 20-jah-rigen Verbannung durch den Stadtsenat durfte ein sloweni-scher Chor. der des Kultur-vereins „Lipa", an diesem Ort auftreten und gestaltete das Rahmenprogramm zum Referat und zur Diskussion mit dem griinalternativ-Ab-geordneten und Kenner der Lage der Republik.
Die 17 Mrd. Schilling, die das Heer jahrlich verschlingt, um junge Manner zum Toten auszubilden, waren sinnvol-ler angelegt, das Land gegen den Feind aus der Luft zu verteidigen: die Luftverschmut-zung ist taglich greifbar, der Aggressor aus dem Osten wohl nur hypothetisch...
JG: Haider negiert Bundesgesetz!
„Das einstimmig beschlos-sene Bundesgesetz aus dem Jahr 1965 erklarte den 26. Oktober zum Nationalfeiertag. Es ist daher bedenklich, daB ein osterreichischer Lan-deshauptmann dieses Bundesgesetz in provokanter Weise negiert", kritisierte JG-Landesvorsitzender Peter Kaiser die Vorgangsweise des FPO-Obmannes. „Haiders seltsames Verhaltnis zur osterreichischen Nation, wel-che er vor noch nicht allzu langer Zeit als 'ideologische MiBgeburt' bezeichnete, laBt es scheinbar nicht zu, einen osterreichischen Nationalfeiertag zu akzeptieren. So ver-wendet die FPO getreu dem Motto, 'daB nicht sein kann, was nicht sein darf' dem Be-griff Staatsfeiertag anstelle von Nationalfeiertag. Alle bewuBten Osterreicherinnen und Osterreicher, die sich auch als Nation fuhlen wer-den aus dieser haiderischen Verbalakrobatik ihre Schtisse ziehen."
In den „Fu6-Stapfen" der alten Heimatschutzer steckengeblie-ben, die ihre Spuren tief in der ..standestaatiichen Unfreiheit" nicht mehr verwischbar hinter-lassen haben, wird einer ..Ehrung fur den fruchtlosen Einsatz" um die „Verwerfung der Demokra-tie" das Wort geredet.
Falscher Rešpekt vor „zu-kunftslosen ideologischen Or-den" auf den „Karntner-Abwehr-kampferrocken" oder dem fort-geschrittenen Alter der „Kamp-fer unter Hulgerth" ist, wenn man Demokratie fordert nicht ange-bracht.
Das ..offizielle Karnten", - an-sonsten gerne jugendlich -, ver-greist politisch zusehends.
Reinhold Steindorfer, Salzburg
KOMENTAR
dr. ERA/VCUA ZIV/7TRA
MARDDMF PREPOROD MA VZHODU
7;;r// Mor;e Mmo površno .s/eJ;7 .srečanj;' nurod-no.srm/! sArupnos;/ v .Sopro-MM, ;'e /a/:Aro zuznu/ never/e-ten vzpon /Mror7no^rnega por7vrga je z/A: o v;;/A /n nac/onaln;A wa;;j.w; na vz/io<7a. Perc^/roj^a m g/a-sno.sf n;.s7a zgo// gospor/ar-sA:opo/;7/čw/ m .straaAarsAo-po/;7/čn/ Acategor///, temveč zajemata mnogo več. .Sa-mozavM/no art/Ara/ac//o ^vop/r man/nn je mora/pre-nern namesOnV:	m/n/^rra
'fa/)aye//, A:/ re /e pr/zat/eva/ o/ep.saf/ po/oza/ em/čn<7i /n naror/n/A .sEapao.s;/ na A7a<7žar.s7cem. Poe/a M// manprlMp/ za.sropm7c/, Ar; ^o če prer/ en/m /e/om r/o/-gočar/// r/e/egafe srečanja nnro<7n;7: .sArapno^n .s svojim/ s/ereobp/, češ e/a je naror/no.sfno vprašanje na AVar/žar.sArem rešeno po ve/javn/A; ;/o/oč;7;7: marAr.s/-zma /n /en/n/zmn, e/a .so povsem zar/ovo/jnj; s ;em, Arar j/m .sAra/;a b;n//mpešAra cen/ra/a, /n Ar/ so /:va//// /z^ajo pe/ a// sest Arnj/g v .svoj/ marer/nšč/n/, .so se /ero.s zagna// v v/ar/nega preds/avn/Ara /n ma oč;7a//, da n/ /aga/ samo v preteA:/;/; /et;7;, remveč da še .sedaj podaja povsem popačen preg/ed oranja narodno.sn v yvoj/ držav/. Pabaye// n/ naše/ odgovora, Pe^.szgay je verje/no vede/, zaAraj n/pr/-še/ - AraAror je ob/ja/r// - na srečanje.
.Sp/e;.s;;a demoArradzae//a na vzhoda, Ar/ jo nedvomno zočrfaje razvoj na A/adžar-.sArem, Ar/ se najbo/j rad/-Ara/no otresa svoje m/ajše zgodov/ne, doArazajer sproščanje /jad.sAr;/; energ/j se ne omejaje na go.spodar.sAro a// po//ačno ArozmeaAro, rem-več odvaja vsa področja dražbenega ž/v/jenja; do.s/č'j zamo/čan/ narod/ /n narodno.sn pograjajo zoper po//dčna A;ate^err;j'a, s Ara/ero je treba račanad. Da se v narodn/ preporod vn-/;orap/jo /ad/ reaArc/onarna ge.s/a, je draga p/ar meda/je, A:/ je s/cer ne gre precenjeva-r/, Ar/jad rema jo je treba apošrevar/ /n jo Arar ob začerAra Aro//Aror mogoče prepreč/r/.
L/par/ je, da je Evropa ob v.sropa v rrerje r/.soč/erje dovo/j zre/a, da bo Arončno posra/a domov/na v.seb narodov, Ar/ ž/vrjo na njenem ozem/ja. V svoj/ zgo-dov/n/ je že preveč rrpe/a, Arer ra bore/a prav/čno reš/r/ r;arodr;o.srr;ega vprašanja.
Preds/avn/b/ narodnos/n/b sbupnosf/ sosednj/b deže/ s koordtna/or/etrt dr. Zvvd/rom
Srečan je narodnostnih skupin v duhu narodnega preporoda
V e/tt/ttt pere.s/rojAre trt g/et.srtov/t' jepoteAtet/o 74. srečanje rtttrodrtt/t sArnpnos/r sosednjrb deže/ od 20. do 22. o Ar ro-bra 79^9 v madžarsArem ,S*opronrr. /čo so se /anr' v CAtttrtt v .Šrtct' de/egad od/očr/r, da orgetrt/ztretjo /e/ošnje srečanje na A7ete/zetr.sAcetrt, n/AraAror rtt bdo mogoče predv/devad, da bo prav /a Arraj genras /ocr preproda trt obaddve /egr-/trrtrtt/t pravrc narodnrb manjšrn trt sArapnosd v /em pro-s/ora Evrope.
OD NAŠEGA DOPISNIKA DR. FRANCIJA ZWITTRA
Duh demokratizacije, ki je trenutno značilen za vse družbenopolitično življenje na Madžarskem, je določal tudi potek posvetovanja predstavnikov 23 različnih narodnostnih skupnosti, ki so se zbrali v Sopronu, da bi izmenjali svoja mnenja na temo „Clg-vekove pravice in manjšine". Zastopani so bili predstavniki domala vseh narodnostnih skupnosti in manjšin, ki prebivajo in živijo v geografsko opredeljeni srednji Evropi, iz Avstrije, Italije, Švice, Jugoslavije, Madžarske in-prvič v že štirinajstletni tradiciji tega srečanja - tudi Češkoslovaške, ki so se kot opazovalci udeležili tega mednarodnega manjšinskega kongresa.
V svojem pozdravnem govoru je koordinator vključenih srednjeevropskih etničnih in narodnih manjšin dr. Franci Zwitter st. izrazil svoje zadovoljstvo, daje letos prvič uspelo, da to važno srečanje poteka v državi, ki realnopo-litično sodi v vzhodni tabor Evrope, ki pa tačas teži po novi razlagi geopolitičnega vzdušja in zato zbuja izredno zanimanje vse svetovne javnosti. Politična preobrazba v tej državi naj bi tudi pripomogla k novi in zbujeni samozavesti narodnih in etničnih manjšin na njenem ozemlju, saj je zgodovina dokazala, da brez rešitve narodnostnih problemov v tem delu Evrope ni mogoča dosledna rešitev in pomiritev v medsebojnem narodnem odnosu. Prav dvestoletnica razglasitve človekovih pravic pa zahteva, je nadaljeval dr. Zwitter, da se tudi zakonodajalci posameznih držav zavejo, da manjšinskih pravic ni mogoče reševati brez upoštevanja človekovih pravic, da so manjšinske pravice torej
hkrati človekove pravice in obratno.
Znanstven! prispevek
Prav v ta poziv je sodil tudi prispevek glavnega referenta prvega dneva, akademika in univ. prof. za mednarodno pravo dr. Herzegha Geza. Osvetlil je problematiko manjšinskih in človekovih pravic z vidika mednarodnega prava po eni in s strani državnopravnih predpisov po drugi strani. Ugotovil je, da sicer v vseh državah obstajajo manjšinam naklonjeni zakonodajni predpisi v ustavah in drugih zakonih, da pa brez mednarodnopravne zakonodaje skoraj ne pridejo do veljave. S tem v zvezi je sicer hvalil dosežke helsinške konference, hkrati pa tudi podčrtal, da so njena določila v zvezi z manjšinskimi pravicami zelo splošna in bi bila potrebna skupne konkretizacije. Podčrtal pa je mednarodno veljavnost helsinških določil, ki obvezujejo vsako državo-podpisnico in na katere se lahko vsaka manjšina oz. njeno zastopstvo legitimno sklicuje.
Politični prispevek
Medtem ko je znanstveni referat profesorja Geze veljal manjšinski problematiki v srednji Evropi kot takšni, je namestnik ministra in vodja tajništva narodnih in etničnih manjšin pri ministrskem svetu republike Madžarske Csaba Tabaydi predstavil politično in pravno stanje narodnih skupnosti v svoji državi. Tabaydi je zastopal prej predvidenega političnega referenta Im rej a Posz-gayja, ki je bil žal zadržan zaradi nujne parlamentarne
seje, katere se je moral udeležiti v Budimpešti.
Tabaydijev prispevek je zlasti razočaral zastopnike narodnih skupnosti na Madžarskem, saj je prav po starem tiru hotel prikazati kar zavidljiv in enakopraven položaj manjšin na Madžarskem. V diskusiji, ki je sledila, pa je moral spoznati, da so se tudi manjšinski zastopniki - še posebno madžarski Cigani, ki so bili letos prvič uradno zastopani na srečanju narodnih skupnosti - navzeli novega demokratičnega duha, ki preveva ogrsko državo, in so nenavadno ostro ožigosali ne le preteklo, temveč tudi sedanjo, slej ko prej asimilacijsko manjšinsko državno politiko, ki se tudi še ni pripravljena spremeniti. Madžarska perestrojka in glasnost - vsaj takšen je bil tenor živahne diskusije, h kateri se je oglasilo nad 40 (!) govornikov - se doslej omejuje na gospodarsko in politično področje, še vedno pa izključuje narodnostno problematiko in preprosto spregleda zahteve in potrebe ciganske, hrvaške, slovenske in nemške narodne skupnosti, ki še nadalje ne uživajo potrebnih pravic in podpore od države, pa naj se zdaj imenuje demokratična ali ljudsko-demokra-tična.
Skupni problemi, skupna pot
Drugi dan zasedanja je bil namenjen poročilom delegacij o položaju narodnih skupnosti. Četudi se problemi od države do države razlikujejo, je vendarle razvidna tudi skupna nit, ki zajema zlasti vprašanje šolstva in vprašanje ljudskih štetij, ki so v načrtu ob začetku novega desetletja. Za koroške Slovence je poročal Franc Kukoviča. Poleg vprašanja ljudskega štetja je še posebej podčrtal kontinuiteto restriktivne avstrijske manjšinske zakonodaje. Poleg Kukoviče so se v imenu koroških Slovencev srečanja udeležili še Franci Zwitter ml. za ZSO, za NSKS pa Filip Warasch in Marjan Pipp.
Žgoči in preteči problem ljudskih štetij je zajet tudi v zaključni resoluciji, v kateri
udeleženci XIV. srečanja narodnih skupnosti pozivajo vse prizadete države, da eventualno štetje manjšin izvedejo v okviru ljudskega štetja	po	enakih
kriterijih, ki jih je treba izdelati skupaj z narodnostnimi skupnostmi."
Prav tako pa so udeleženci srečanja izrazili svojo pripravljenost, da se udeležijo v letu 1990 načrtovanega srečanja dežel-članic delovne skupnosti „Alpe-Jadran" v Benetkah, kjer naj bi članice uradno prediskutirale položaj svojih manjšin v tem področju-
Načrtovano beneško srečanje pa naj ne bi nadomestilo XV. srečanja narodnih skupnosti, ki bo - kot so se delegati zedinili - predvidoma v drugi polovici oktobra 1990 v SR Hrvaški. Za koordinatorja tega srečanja je bil ponovno soglasno potrjen dr. Franci Zwitter st.
KOROŠKA V ZRCALU
Nova tokacija za deponijo smeti?
BELJAK. - Deželni svetnik Schiller je moral očitno popustiti pred odločnimi protesti občanov tistih krajev, ki jih je imenoval za možne lokacije za osrednje odlagališče smeti za celoten okraj Beljak-dežela. V ponedeljek je namreč sporočil, da predvidenih pet krajev ne pride v poštev. Zdaj, po izjavah Schillerja, preverjajo dve povsem drugi možnosti. O morebitnih novih lokacijah se ni izjasil - verjetno iz bojazni, da bi tudi tam prišlo do hudih protestov prebivalstva.
Huda nesreča
NAGLEČE. - 56-letni mizar Janez Hobel se je že veselil, da bo končno imel urejeno kurjavo na plin, ko se je zgodila huda nesreča. Ko je inštalater odzračeval kurilno napravo, je prišlo do eksplozije, ki je v bistvu razmajala celo poslopje. Strokovnjaki celo pravijo, da bo treba hišo sploh porušiti. Ob eksploziji sta bila težko poškodovana Hoblova žena Milica in inštalater Andreas Ženki. K sreči pa je bila najmlajša hčerka slučajno pri sosedih. Po prvi cenitvi je nastala škoda v višini treh milijonov šilingov.
,,Dober dan, Koroška"
Predvideni so naslednji prispevki:
#	Dom v Tinjah - dopust za starejše ljudi
#	Pesnica Marija Bartoloth
#	Odprtje ljudske šole v Slovenjem Plajberku
#	Lov na ščuke
#	Jesenske impresije
Slovenski zbor ,,LipaIzgnanstvo dokončno ukin/eno?
S/i/u.* Ru/i/z
,,T;'.sf/, /n' .scJaj irJ//'o, da so /z a::;:'/:' nov/ J/a/og, nimajo prav. D/a/og sg /g zače/ /n sr? mora nada//'<?vad v /raz/, med /jadrn/ v dras/v/d, v o/rč/na/t, na športn/d .srečanj//: /n v cerkva. .Samo ta/: d/a/og do /a/:ko pr/pe/ja/ do prav/d poz/t/v-n/d prem/dov /n spremen:/: v dežed'/"
momted
Zgodovinski trenutek aii muha enodnevnica?
Evforično kot "Zgodovinski trenutek" je predsednica mag. Zalka Kuchling označila nastop mešanega zbora prosvetna društva ,,Lipa" iz Velikovca v Neue Burg, ki je bila Slovencem dve desetletji zaprta. Zbor Lipe je s štirimi pesmimi počastil prireditev, katere vsebina je v srednjo dvorano Neue Burg privabila okrog 150 zainteresiranih iz obeh narodov na Koroškem. Na povabilo Mlade KEL je državni poslanec Zelene alternative dr. Peter Pilz govoril o smiselnosti avstrijske vojske.
V predavanju na predvečer nacionalnega praznika ni manjkalo zbadljivosti, ob robu pa se je dr. Pilz dotaknil tudi raznoraznih škandalov in škandalčkov, ki prevevajo visoko politiko. Detajlirano je prikazal ravnanje najvišjih državnih organov ob prodajanju avstrijskega orožja Iraku. K temu, da Slovenci v zadnjih dvajsetih letih nismo smeli imeti prireditve v občinski Neue Burg, je dr. Pilz dejal, da bo prava demokratičnost deželi priznana šele tedaj, ko bo lahko vsak nastopil v vsaki dvorani. Ob
tem je tudi mag. Kuchlingova izrazila upanje, da tokratni nastop Slovencev v Neue Burg ni samo trenutna politična poteza.
Raznoliko občinstvo, večinoma mlado, je po Pilze-vem referatu, ki je bil opremljen s hudomušnimi pripombami (24 prestreznikov tipa Draken stane republiko toliko kot 7000 odpravnin ministru Rieglerju), postav-
ljalo vprašanja o razmerah v državi. Prof. Jože Wakounig, ki je suvereno vodil diskusijo, je poslancu tudi prevajal prispevke v slovenskem jeziku.
Rezime prireditve je jasen: državo moramo braniti - pred onesnaževanjem okolja, pred oblastnimi strukturami, ki delajo profite s prodajo orožja, pred oportunističnimi politiki, ki delijo razrede itd. itn.	F. Rulitz
Peter Pilz (/evoj in vod/a d/skusi/e Jože l/Pakoan/g.
Ob avsfo/skem nacionalnem praznika /e Narodni svet že drugič pripravi/ sprejem, ki ga, po besedah Kar/a Smoi/eja, pojmuje tudi „kof pri/ožnosf, da Slovenci izpovedo svojo /oja/nosf do /4 vstrije". Letošnjega sprejema so se po/eg Smo/ieja ude/eži/i še državni svetnik Preunscb/ag (FPj, predsednik NSKS Matevž Grilc, predsednik deželnega šolskega sveta Reinprecbt, namestnik deželnega glavarja /4mbrozy in tajnik NSKS Matjan P:pp (na sliki z ievej. Deželni glavar Haider je prišel še/e po zaključku uradnega de/a. Smoiie je v govoru tudi dejal, ,,da je vstop v sosvet že omogoči/ prve skupne korake, čeprav morajo nekateri še ubirati stranske
poti"...
v bazi!"
IVAN LUKAN, FRANC WALTER, ANDREJ KOKOT
temi besedami je predsed-t^nik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser na skupni prireditvi ,,Dober večer, sosed! -Guten Abend, Nachbar!" na predvečer avstrijskega nacionalnega praznika v docela napolnjeni farni dvorani v Železni Kapli nakazal pravi način in mesto dialoga med obema narodoma na Koroškem.
Wieser, ki je spregovoril v obeh deželnih jezikih, se je uvodoma zahvalil kulturnim delavkam in delavcem domačega društva ,,Zarja", saj so prvi na Koroškem že leta 1975 priredili skupno dvojezično prireditev ,,Dober večer, sosed! - Guten Abend, Nachbar!" in s tem vnesli v praznovanje avstrijskega nacionalnega praznika novo, bogato vsebino.
Predsednik ZSO je v svojem govoru tudi menil, da naj bi koroška sredstva javnega obveščanja, predvsem pa koroška uradna politika v bodoče takim in podobnim prireditvam posvetila več pozornosti in materialne podpore in dejal: ,,Le tedaj, ko bo v zave-
sti občanov prevladalo prepričanje, da sta oba jezika, obe kulturi enakovredni, in ko se bodo vsi ljudje na dvojezičnem ozemlju pripravljeni učiti obeh jezikov, bo to res privedlo do pravega zbliževanja obeh narodov na Koroškem".
14. skupno dvojezično prireditev ob nacionalnem prazniku v Železni Kapli je začel predsednik SPD ,,Zarja" Franci Sadolšek, ki je poleg slavnostnega govornika dipl. inž. Wie-serja pozdravil še župana Železne kaple dr. Ditfrieda Hal-lerja ter vse sodelujoče skupine, posebno soseda, mešani pevski zbor iz Grebinja pod vodstvom Hansa Moserja, kije v zadnjih treh letih sodeloval na tovrstnih prireditvah na Radišah.
Bogat in prazničen spored pa so oblikovali še mešani pevski zbor ,,Zarja" pod vodstvom Boža Harmanna, recitatorska skupina (Poldej Zunder) in moški pevski zbor ,,Va!entin Polanšek" pod vodstvom Emanuela Polanška.
Župan dr. Haller je na prireditvi spregovoril tudi v slovenščini in poudaril, da je ta prire-ditev pomembna za mirno
sožitje ljudi v občini, ter izrekel željo, da bi se proces medsebojnega odpiranja na kulturni in jezikovni ravni še krepil.
Že desetič so društveniki na Radišah na predvečer avstrijskega nacionalnega praznika pripravili kulturno srečanje pod motom „Dober večer, sosed! - Guten Abend, Nach-bar!".
Ponujeno roko SPD Zadiše" sta tokrat sprejela moški pevski zbor Innterteuchen in pevski krožek iz Žrelca, ki je na teh prireditvah sodeloval že večkrat. Prireditev so sooblikovale tudi društvene skupine: mešani pevski zbor, „Radiški fantje", posebno uspela pa sta nastopa otroške in mladinske skupine.
V uvodu je predsednik društva Ludvik Ogris podčrtal pravilnost tovrstnih prireditev in izpostavil vsebinski pomen tega kulturnega srečanja, saj ni dovolj, da se zadovoljimo le s plitvimi fitnes-pohodi.
Župan občine Žrelec Helmut Woschitz se je v svojem pozdravnem govoru zahvalil društvu, ki na žalost kot edino društvo v celotni občini Žrelec na ta način proslavlja avstrijski nacionalni praznik. Rekel je, da human odnos do narodnih skupnosti velja kot vizitka v mednarodnem življenju. Kri-
tično je ocenil tudi novo politično konstelacijo na Koroškem.
Slavnostni nagovor je imela tokrat Elisabeth Steiner, ki že več let z zanimanjem in v stiku z umetniki pozorno sledi dogajanju na Koroškem. Zelo občutno je razmišljala o multikulturni Evropi in ne nazadnje o multikulturni Avstriji, ki so jo bistveno sooblikovali znanstvenik? in umetniki raznih narodnosti. Ta raznolika kulturna dediščina pa nam daje tudi nove možnosti za sožitje. Kritično je osvetlila tudi plebiscitna zmagoslavja, katerim bo treba zavestno postaviti nasproti „skupno domovino Koroško".
Po petju zvezne himne so se sodeželani ob kapljici, prigrizku in petju sproščeno pogovarjali tja do zgodnjih jutranjih ur. Ali so si ob slovesu rekli tudi „Dobro jutro, sosed"?
Letošnje prireditve se je udeležilo tudi precej nemško govorečih. Prireditev je po idejni zasnovi zagotovo pravilna, razmišljati pa je treba o drugačnih oblikah. Getoizacija ni in ne more biti alternativa, saj vsak dan več ali manj občujemo z našimi nemško govorečimi so(?)deželani.
Če naglašamo pomen prireditev „Dober večer, sosed! -Guten Abend, Nachbar!", namreč da ob avstrijskem nacionalnem prazniku s kulturnimi prireditvami skušamo utrditi vez med nemško govorečimi in slovensko narodno skupnostjo, je bil ta namen v največji meri dosežen v Borovljah. V tamkajšnji dvorani mestne hiše je predsednik boroveljskega društva Melhi-jor Verdel lahko pozdravil vrsto gostov, med njimi župana dv. sv. dr. Helmuta Krainerja in župnika monsg. Kanduta ter sodelujoče skupine: Doppel-quintett Singerberg, ansambel deželne glasbene šole iz Celovca, društveni dekliški in moški zbor ter ansambel slovenske glasbene šole iz oddelka Borovlje.
Po enominutnem molku za tragično ponesrečenim odbornikom Jožetom Lukanom je spregovoril župan Krainer, ki je poudaril pomembnost sodelovanja med društvi obeh narodov v občini. Ob tem je tudi pohvalil aktivnost boroveljskega društva pri obnavljanju kulturnega centra pri Cingelcu na Trati in obljubil, da bo pri uresničitvi načrta pomagala tudi občina.
Spored je bil na dostojni ravni, za kar so nastopajoči poželi
buren aplavz, prireditev pa so zaključili s petjem avstrijske državne himne.
Poseben poudarek je imela prireditev v Šentjanžu v Rožu, kjer je ob tej priložnosti gostoval Mannergesangsverein iz daljnjega Brucka ob Muri, kije oblikoval kulturni program skupaj z vokalnim ansamblom „Danica" in Šentjanškimi tamburaši. Novost je tudi vtem, da je bila enaka prireditev prej v Brucku ob Muri, na kateri so iste skupine nastopale pod enakim geslom Dober večer, sosed! O tem, da je slovenska kultura bolj čislana izven Koroške, morda priča odločitev nekega štajerskega podjetnika, ki se je iz navdušenja nad kvalitetnim programom odločil, da bo našim skupinam plačal potne stroške v Bruck. Gostje - pevci iz Brucka - so se v Šentjanžu izredno dobro počutili in tako se je ideja o dobrem sosedstvu prenesla tudi preko deželne meje.
Tovrstno prireditev je izvedlo tudi SPD „Srce" v Dobrli vasi, kjer sta sodelovala Petzenchor iz Libuč in Plazni-ška dekleta, ki sta skupno z domačim zborom „Srce" dala primerno vsebino geslu „Do-ber večer, sosed! - Guten Abend, Nachbar!"
Na Kosovu spet vroče
V Titovi Mitroviči na Kosovu se je v ponedeljek, 30. 10. začel politični proces proti voditelju albanske narodnosti v Jugoslaviji Azemu VHasiju in še štirinajstimi obtoženim. Dolžijo jih kontrarevolucionarne dejavnosti, češ da so se upirali spremembam srbske ustave in kot voditelji narodnosti povzročili velike nemire in stavke na Kosovu. Pravni izvedenci (predvsem iz severozahodnega dela države) ocenjujejo proces za zgolj političen, saj sklicevanje na veljavno ustavo federacije ne more biti kaznivo dejanje.
Odvetniki obtoženih so zavrnili obtožnico in zahtevali zamenjavo javnega tožilca in sodnikov, Vllasi pa je zahteval, da se proces prenese izven ozemlja SR Srbije v Bosno, na Hrvaško ali v Slovenijo. Sojenje so prekinili. Vsi ti dogodki so spet povzročili množične proteste in demonstracije po pokrajini Kosovo. Intervenirati so morale posebne enote milice, vojska pa je spet zasedla položaje.
Opazovalci proces ocenjujejo za obračun srbskega predsednika Miloševiča z vodstvom albanske skupnosti v tej republiki. Za proces je veliko zanimanje tudi v tujini, kar glede na njegovo politično kvalifikacijo za ugled Jugoslavije ne pomeni nič dobrega.
15
Ura je po/ osm/d. Predsednik pozdrav/ navzoče. Oast-n/d gostov ne more pozdrav///, ker se n/so ude/ež/7/. „ Kakšen škanda/", s/ m/si/jo sedanj/ /n b/vš/ študentje /n študentke v graškem k/ubu. „7aka s/ovesnost, vendar še več/a sramota za one".
„ Petnajst /et, res /epa starost za K/ub s/ovensk/d študentov /n študentk v Gradcu", s/ m/s// nek/ b/vš/ predsedn/k, morda še /z bo/j-š/d časov. „ Vendar taka sramota za vab/jene častne goste /z ce/ovšk/d centra/. Neverjetno".
K/jub tej odsotnost/ a// pa prav zarad/ nje, je petnajst-/etn/ca KSSS/G /epo uspe/a. Med drug/m je /zš/a k/ubska brošura, k/ jo bosta v na-s/ednj/d štev//kad zagotovo objavita /n recenz/ra/a tud/ NT/n SV.
Ku/turn/ program s/ove-snega večera sta ob//kova/a k/ubsk/ zbor z eno pesm/jo (seveda s/ /adko m/s//te, kaj je b/7 temu vzrok) /n pr/7jub/jena, s/mpat/čna skup/na 4J.
Ob dvajset/etn/c/ ne bomo spre/e// noben/d izgovorov. Bodimo vese//, da smo posta// tako star/ kot smo zdaj. A// pa ža/ostn/, da n/smo to//ko star/ kot tedaj, ko b/ to rad/ b/7/. A// pa smo nazadnje prestar/ /n on/ noče/o, da b/ tak/ b/7/? Čestitam, tako m/ad/ se ne bomo v/dei/ n/ko// več. Odpravimo častne goste/	-REP-
Zgoraj vrsta častn/d gostov, k/ so se ude/ež/7/ prireditve v Borov/jad, /evo Doppe/gu/ntett S/n-gerberg, k/ je nastop// pod vodstvom IM/i/ja Nagega, zgoraj pa moški pevski zbor SPD Soro v-/je, k/ ga vod/ Soman Verde/.
Delegacija slovenskih pisateljev na Dunaju
Na pobudo Avstrijsko-jugoslovanskega društva se je 23. in 24. oktobra mudila na Dunaju delegacija Društva slovenskih pisateljev (DSP), v kateri so bili Rudi Šeligo (predsednik), Niko Grafenauer, Branko Hofman in Andrej Inkret. Avstrijsko-jugoslovansko društvo je slovenske avtorje povabilo, da bi se z nekaterimi vidnimi, verjetno pa tudi v avstrijski kulturni politiki pomembnimi osebnostmi, pogovarjali o možnostih za večjo uveljavitev slovenske literature v Avstriji. Verjetno je ta pobuda - ob drugem - nastala zato, ker je tudi zunaj Slovenije znano, kakšno (pozitivno) vlogo ima DSP v demokratičnih procesih v Sloveniji in Jugoslaviji in so ga Avstrijci s svojim povabilom zato (morda) hoteli podpreti. Kakorkoli: pobuda je bila dobrodošla, saj je v programu DSP, da navezuje stike in vzpostavlja zveze preko državnih meja, z namenom seveda, da bi prišlo do čim intenzivnejšega prevajanja slovenskih del v tuje jezike.
Glede na konkretne dogovore, ki so jih sprejeli na Dunaju, je mogoče reči, da obisk delegacije ni bil zaman. Najprej jo je sprejel vodja parlamentarne frakcije socialistov dr. Heinz Fischer, ki je tudi predsednik Avštrijsko-jugoslovanskega društva; gostom je obljubil podporo pri projektu „Vilenica"; ta
namreč predvideva, da bi udeleženci „Vilenice" (vsakoletnega tridnevnega srečanja pisateljev srednje Evrope) en dan preživeli v sosednji deželi: letos se je karavana piscev mudila na Tržaškem v Italiji, prihodnje leto naj bi odšla v Avstrijo. Heinz Fischerje delegaciji ponudil, da bi udeleženci „Vilenice" prihodnje leto en dan preživeli v Gradcu, imeli tam del simpozija (verjento kaj v zvezi s Srednjo Evropo) in pozneje literarni nastop; stroške za to bi plačala Avstrija. Delegacija je ta predlog sprejela.
Naslednji dan je avtorje iz Slovenije sprejel zvezni minister za znanost dr. Erhard Busek, ki je pokazal pripravljenost za to, da bi prišlo do večjega medsebojnega prevajanja literarnih del. Sam je dejal, da bi bilo treba najprej ugotoviti, kaj vse manjka Slovencem in Avstrijcem, češ da bi bila Avstrija voljna štipendirati prevajalce pri njihovem sprotnem poglabljanju znanja obeh jezikov (nemščine, slovenščine). Menil je, da bi zato kazalo sklicati sestanek slovenskih in avstrijskih poznavalcev razmer, sestanek na katerem bi ugotovili, kakšno je dejansko stanje na tem področju. Delegacija je tak predlog sprejela in DSP bo po vsej verjetnosti prevzel pripravo tega sestanka s slovenske strani, Erhard Busek pa bo avstrijskega „partnerja" sporočil pozneje.
Pri tem pa je važno še omeniti, da je v palači Palffy Avs-trijsko-jugoslovansko društvo prvi dan obiska organiziralo literarni večer, na katerem so nastopili člani delegacije, prebrali pa so tudi pesmi Vena Tauferja. To je bil impresiven večer: v Figarovi dvorani palače se je zbralo malodane sto ljudi, med njimi mnogo Slovencev, večer je pozdravil Heinz Fischer, prevode del slovenskih piscev pa so brali igralci iz znanih dunajskih gledališč (Burg-theater, Volkstheater idr.). Kot so dejali nekateri poslušalci po koncu prireditve, je bilo to zanje pravo doživetje, predvsem zaradi literarne vrednosti besedil, a tudi recitala igralcev. Avtorji so uvodoma svoja besedila brali v slovenščini (uvodni del je predstavljal Inkretov esej o slovenski poeziji).
Slovenski pisci so se drugega dne pogovarjali v Domus slovenica še z nekaterimi avstrijskimi avtorji o delovanju DSP in značilnostih sodobne literature v Sloveniji, zvečer pa še s predstavniki avstrijskega Interesnega združenja.
Tako so se pisatelji iz Slovenije, lahko rečemo, na Dunaju predstavili v dobri luči: zanimanje so zbudili s svojimi predlogi, nič manj pa tudi s svojo literaturo. Upajmo, da je to začetek boljšega medsebojnega literarnega poznavanja.
J. Horvat
#	V soboto, 4. novembra 20. uri v Gradcu, velika dvo-
ob 20. uri v Šentjakobu v rana minoritov, igra gleda-Rožu, farna dvorana	liška skupina
igra gledališka skupina „TNXFRŠTRLS". „TNXFRŠTRLS"	Prirejata KSŠŠ/G in Kul-
#	V sredo, 8. novembra ob turni center minoritov.
* * *
Mlado gledališko skupino „TNXFRŠTRLS" sestavljajo študentje in študentke iz Gradca in en vojak. Idejo, sceno, realizacijo sedanjega komada „MRTVAŠKI PLES" so domislili in izvedli Cilka Hudobnik, Rezka Kanzian in Štef Merkač. Člani ustvarjajo izključno kolektivno, vsak je odgovoren za vsako stvar, o kateri se skupaj dogovorijo in jo izpeljejo. Ta način dela pri klasično usmerjenih in za gledališče zainteresiranih ljudeh še ni prav sprejet. Njihova kolektivna zamisel naj bi vas ob nastopu v Šentjakobu in tudi drugod prepričala. Glasbo je zbral Franci Kernjak, za osvetljavo pa skrbi Peter WuzeHa.
MRTVAŠK)PLES - TOTENTANZ
Zbrana sredstva je predsednike Čok/e preda/ Franci Po/zer
So!idama pomoč Šentjurju
Borštnikov prstan Danitu Benedičiču
V soboto, 21. oktobra se je delegacija SPD „Danica" srečala s predstavniki društva in političnih organizacij Šentjurja. Ob tej priliki smo jim predali tudi zbrano vsoto 75.000 šilingov za pomoč prizadetim ob neurju, ki jih je prizadelo 19. avgusta letos. Ludvik Mastnak, predsednik SZDL Šentjur nam je poročal o razsežnosti nastale škode. Pri tem je poudaril, da ne morejo prav doumeti naše solidarnostne akcije.
Ljudje so bili obupani, ker so bili brez perspektive, sedaj pa so dobili občutek, da niso sami. V imenu SPD „Danica" je Stanko Wakounig rekel, da je bilo za nas samoumevno, da ob tej trdi situaciji po svojih močeh pomagamo, saj
smo prijatelji že preko 10 let.
Ganjen je bil Janez Čoki -predsednik zbora Skladateljev Ipavcev. Povedal nam je, kakšen občutek ima človek, če je nemočen proti naravnim katastrofam. Sam je videl do 3 metre visoke valove, ki so divjali proti dolini. Uveljavil pa se je stari rek, „da prijatelja spoznaš v nesreči" in da so v tem primeru delovala čustva. Šentjurčani so se v imenu vseh prizadetih, katerim je namenjena pomoč, prav iz srca zahvalili. Akcija še teče. Tistim, ki ste že prispevali, lepa hvala, ostale pa pozivamo, da pomagajo, in se hm vnaprej zahvaljujemo. Številka konta pri Posojilnici Škocijan: 411153.
Hani
S slovesno podelitvijo Borštnikovega prstana, zlatih značk in priznanj so v ponedeljek zvečer v Mariboru zaključili letošnje vseslovenske gledališko srečanje.
Kot je znano, Borštnikovo srečanje poteka v Mariboru in okoliških krajih, kjer slovenska gledališča nastopijo s svojimi najboljšimi dosežki in
se potegujejo za najvišja slovenska gledališka odličja. V imenu žirije je letošnje Borštnikove nagrade podelil njen predsednik dr. Matjaž Kmecl. Najvišje odličje, Borštnikov prstan, je prejel dramski igralec Danilo Benedičič, med ostalimi nagrajenci pa so Milena Zupančič, Dušan Jovanovič in scenograf Marjan Kravos iz Trsta.
Podobe z vseh meridianov
V kulturni taberni „Pri Joklnu" v Celovcu je ta čas na ogled zanimiva razstava. Gre za slike z vseh meridianov, ki jih je na svojih popotovanjih okoli sveta posnel znani slovenski publicist, humorist in igralec Tone Fernezzi iz Ljubljane.
Gre za portrete pripadnikov raznih narodov, narodnosti in plemen. To so enkratni posnetki in živi dokumenti o ljudeh z našega planeta. Tone Fornezzi je ob otvoritvi na humorističen način opisal svoje doživljaje, ko je „lovil" obraze v svoj objektiv. Ob odprtju razstave je avtorja in njegova dela predstavila Monika Zeichen.
/trnuij Kompo-scii, ki /e zadnji čas živci v ...samoti", da bi v mira dobi/ nove inspiracije za svoje kreacije iz stek/a, se je spet pojavii v koroških ga/erijah. v posiopjn Zentraisparkasse v Ceiovcn do 24. novembra razstavija novejša deia, preseneča pa predvsem s povsem novimi obiikami, ki seveda tudi opazovai-cem omogočajo še g/obiji in popoiaejši vpogied. Umetnik sam (na siiki) pa je na predstavitvi svoje nove razstave za svoj dosiej največji aspeb oceni/ ionsko razstavo v Zagrebu.
popzroč//o,
/pfojnjp z<?fn'/?2<2nj<? za Ž6 ^raJ/c/oaa/no polo p<3^'e podf oAr/T/PO! Zreže /roroiAr/A par^za-aor, ZrZ ga ze m/iogo /pf pr/prarZ/a aeaaiora/ fop. Vaaez WeZii, faAro aara^Zo, eZa reZZZrZ apfo-Z?a,y ^ZeačaZArorega pod)'e(/a aZ wogeZ rzefZ r^eZi po^Z ^freZio. /(a^or reeZao, iaio ie z re^eZ/eai zaapaZZ zaae^Z/Zreaia „p/Zo^a" ZVaazZ/a Za ze aa.s ye a a LyaZ?eZ/a poz^ratr/o prZ/azao soace, ZrZ se ye prarZrar Zzaio^aZo Zz ZsaZae aiegZe.
V sončni Dahnaciii
A ^ed živahnimi pogovori 1VJ-- saj smo bili zbrani sami stari znanci in prijatelji -smo kmalu pustili za seboj še zaspano Ljubljano, Suho krajino, premerili dolenjsko Partizansko magistralo in se razveselili sončnega pogleda čez idilično Belo krajino. V Karlovcu nas je čakalo hladno pivo že kar na trgu, da nam ni bilo treba šele iskati primerne krčme za odžejo. Kot v letu smo dosegli svoj prvi cilj — bosansko mesto Bihač, pomembno zaradi prvega zasedanja AVNOJ-a, kjer so predstavniki narodnoosvobodilnih odborov kovali prve osnutke nove Jugoslavije. Globlji vpogled v to zgodovinsko dogajanje smo dobili v tamkajšnjem	muzeju
AVNOJ-a. Tam nas je s prisrčnimi besedami pozdravil predsednik krajevne borčevske organizacije.
Po osvežujoči nočitvi v prijaznem hotelu Park nas je spremljala bosanska pokrajina skozi Titov Drvar, kjer je nemška vojska poskušala zajeti Tita in njegov vrhovni štab, pa ji to kljub hudim žrtvam ni uspelo.
V Bosanskem Grahovem, rojstnem kraju Gavrila Prin-čipa, ki je leta 1914 v Sarajevu ustrelil nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo (ta atentat je sprožil prvo svetovno vojno, kisejekončalaz razsulom, nekdaj tako mogočne, avstro-ogrske monarhije), - smo v zgodnjih ponedeljkovih urah spoznali kanček tega, kar sovpada v mizerijo gospodarstva -polno gostilno aktivnih delavcev sredi delovnega časa. Mimo starodavne trdnjave Knin, vzdolž Peručkega jezera in Sinjskega polja smo pod grozečimi zidovi trdnjave Klis zagledali širno Jadransko morje in pred njim panoramo modernih stolpnic novega Splita. Ker ni kraja ob dalmatinski obali, ki bi lahko bolj pričevalo o zgodovini tega dela Evrope, bi bilo neodpustljivo, če si ne bi ogledali vsaj del starega mesta,	Dioklecijanove
palače, ki si jo je dal ta rimski cesar zgraditi v svoji ožji rojstni domovini za bivališče v času svojega „preužitka". Ta zgradba, ki je bila hkrati cesarjevo bivališče, vojaško taborišče in trdnjava, zavarovana s šestnajstimi obrambnimi stolpi, je tako velika, da zavzema velik del mesta. Sredi palače stoji Dioklecijanov mavzolej s kripto. Vse to je bilo v srednjem veku spremenjeno v krščansko katedralo, posvečeno svetemu Dujmu, mučeniškemu nadškofu bližnjega rimskega mesta Salona - današnjega Solina. Dioklecijanov sarkofag so iz kripte odstranili in je izginil brez sledu. Pred katedralo je mesto pred vojno postavilo spomenik nin-skemu škofu Grgurju, odlično delo umetnika Meštro-viča. Ta spomenik naj dalmatinsko ljudstvo spominja na tega vztrajnega borca za narodne interese in uveljavljanje glagolitskega obreda v rimski cerkvi. Danes stoji ob cesti pred parkom, njegovo prejšnje mesto pa so zavzele kavarniške mize.
Čeprav je tak kratek obisk tega z zgodovino nasičenega mesta nezadovoljiv, smo vendar morali kaj kmalu nadaljevati pot v „obljub!jeno deželo", do hotela Alga v Tučepih na Makarski obali. Dalmatinsko sonce nam je bilo naklonjeno, da smo se tudi še v septemberski topli in čisti vodi lahko kopali. Za prijetno bivanje je bilo dobro poskrbljeno, družabnosti in proste zabave ni manjkalo. Da pa so prišli na račun tudi tisti, ki radi „!enarjenje" na plaži prekinejo s širokim razgledom v svet, smo se z avtobusom podali po nekoliko sršavi cesti čez Biokovo v najnovejšo Marijino božjo pot Medjugorje, kjer smo imeli priložnost prisostvovati maši
v angleškem jeziku - saj je menda največ romarjev iz Amerike. romarji ne pridejo samo iz Amerike, ampak iz celega sveta! Videli smo črnce, Indijce in druge aziate, sploh vse rase našega planeta. Cela pokrajina živi od teh romarjev, hoteli in drugi gostinski obrati rastejo kot gobe po dežju. Razvoj gre v smer drugih romarskih krajev, ki smo jih že videli, na primer Čenstohove, Mont-serrata, Lurda, Fatime itn. Pot smo nadaljevali preko gorovja po slikoviti dolini Neretve in se ustavili v Poči-telju. To je tipično turško naselje, stare hiše zidane v turškem slogu, v hribu pod trdnjavo mošeja z vitkim minaretom. Tu smo se malo razgledali in okrepčali ter pili zelo dobro vino. Mimo Met-koviča smo zavili v delto Neretve, ki je zelo rodovitna, mandarine in fige tam bogato uspevajo. Mimogrede smo si ogledali Kardeljevo, nekdaj Ploče. Zadnja leta je tam nastalo zelo moderno pristanišče za tovorne ladje. Po Jadranski magistrali smo se pod Biokovim pogorjem vračali v naš hotel Alga v Tučepih, tam smo se v bazenu na hotelski terasi pred večerjo še malo ohladili.
Svojo radovednost smo si nekoliko utešili tudi na zaključnem izletu z velikim gliserjem skozi Flvarski kanal v mesto Flvar, ki nas je z vsem, kar smo tam videli in slišali od strokovnega vodiča, brez izjeme očaralo.
Otok je bil obljuden že pred več tisočletji. Od Ilirov, Grkov. Rimljanov pa do naših dni se vrstijo priče kulturnih in politič nih sprememb, vsaka od njih pa je zapustila svoj neizbrisni pečat na podobi mesta in dežele. Najvidnejši med njimi so tisti iz časov, ko je mesto spadalo
pod beneško republiko. Posebna zanimivost je „ Arzenal", zgrajen v 13. stoletju kot „remiza" za vojno galejo, ki jo je moralo mesto zgraditi kot vojni davek Benečanom. V začetku 17. stoletja so na Arzenal nadzidali nadstropje in ga adaptirali za mestno gledališče. To je najstarejše gledališče v Jugoslaviji in na Balkanu sploh, če izvzamemo starogrška gledališča.
Poleg renesančne katedrale sveta Štefana in še drugih starih cerkvenih in posvetnih stavb nas je presenetil stari frančiškanski samostan na obronku mesta, predvsem cerkev iz dveh gradbenih obdobij in pa muzejska galerija z raznimi slikami. Na pročelju dvorane te takoj prevzame upodobitev „zadnje večerje" italijanskega umetnika Mattea Ros-selija, ki predstavlja svojevrstno kompozicijo scene in barv, ki po stoletjih niso zgubile svojega čara. 450 let stara cipresa na samostanskem vrtu je naravna umetnina zase.
V starem delu mesta, pod trdnjavo „Španjel", se vzpenjajo ulice, tako ozke, da se lahko opiraš z rokami na obe strani in tako tihe, da slišiš muhe brenčati, stoje hiše in zidovi iz davnih stoletij, bivši domovi nekoč imovitih patricijskih družin. Druge, kot nekdanjo mestno „!odžijo", sejno dvorano mestnega senata, so prenovili in danes služijo tujskemu prometu.
Hvarska luka je bila v času Beneške republike glavna zimska luka vojnega ladjevja, ker je dobro zavarovana med dvema rtičema in štirinajstimi manjšimi otoki, tako imenovanimi „Pak!enimi otoki". Ime je popačeno, v resnici se imenujejo „Paklinski otoki". Paklina je vroča borova
smola, s katero so v zalivih teh otokov premazovali bojne ladje zaradi trpežnosti v vodi. Avstrijski kartografi so, kot poznamo tudi druge primere, brez etimoloških premislekov te Paklinske otoke prekrstili v „Hollenin-seln" z razlago, da so se jih mornarji bali kakor samega pekla.
Seveda ni potrebno posebej omenjati izvrstnega vina, ki še posebno tekne zaradi tega, ker te pri odmoru ne moti noben avtomobilski šum. V luki pa se ni mogoče izogniti prodajalkam sivke in sivkinega olja (levanda, Lavendel), ki daje prebivalcem dobršen del dohodkov.
Seveda je bil ogled tega nadvse zanimivega mesta mnogo prekratek, vendar nas gliser ni čakal in morali smo v mesto Bol na otok Brač, kjer nas je po ogledu največje vinske kleti čakala poskušnja domačih vin, posebno sladkega prošeka. V najboljšem razpoloženju, s petjem in smehom, se je končal dan zadnjega izleta in preostala nam je še prijetna dolžnost, da počastimo naši dobrotni oskrbovalki - marketenda-rici, obe Milki, ki sta pri potovanjih skrbeli za to, da sta s „češpljevim cvetom" obvarovali avtobusno posadko pred prezgodnjo letargično dremavico. Posebnost tega godovanja obeh Milk je še v tem, da smo obenem praznovali tudi njun rojstni dan, čeprav nekoliko predčasno. God in rojstni dan na isti dan - takih dveh pa ne najdeš vsak dan!
Daleč je z Makarske na Koroško, po dolgi poti ob morju smo ravno še ujeli polovico koroške noči za pripravo na ponedeljkov delovni dan.
dr. Tone Jelen, Dunaj
Siovenski vestnik 2x tedensko
Datum Kraj	PR [REDITVE	Prireditelj
Četrtek 2.11. 20.00	PriTišierju v Šentjanžu	..DOBRNIK IN POŽIGALCI"	SPD Šentjanž
Sobota 4.11. 20.00	farna dvorana, Šentjakob	..MRTVAŠKI PLES" - nastopa gtedatiška skupina TNXFR$TLS - ideja, scena, režija in reatizacija Rezka Kanzian, Štef Merkač inCitkaHudobnik.	SPD Rož
Sobota 4.11. 19.30	Kulturni dom Radiše	..LOČITEV" komedija J. Tavčarja gostuje oder „ Jaka Štoka" iz Proseka (ttatija)	SPD ..Radiše"
Sobota 20.00	Kutturni dom Šentprimož	..KRALJ MALHUS" komedija, gostuje: igraiska skupina KUD „Zarja",Trnov!je-Ce!je	SPD ..Danica"
Sobota	gostitna Podobnik, MARTINOVANJE sodelujejo: ansambe) Kvintet		Atpski ktubObir
4.11. 20.00	Bela	Siovenija, Smrtnikovi bratje, „Tone Jančar s pevko, Obirski vižarji	
Ponedeljek Domgtasbe, 6.11.	Celovec 19.30		BO SLOVENIJA NAŠLA POT V EVROPO, predava: Janez Janša, diskusijo vodi Jože VVakounig.	Ctub tre popoti
Torek	Dom sindikatov	DALMACIJA - gost na Koroškem	SPZ, KKZ,
7.11. 20.00	(ČGB-Haus), Celovec	nastopa: fotktorni ansambe! „JED)NSTVO" iz Sptita	Avstr. jug. društvo
Nedetja 12.11. 7.30	Furlanija	IZLET v Furlanijo Srečanje z dr. H. KitzmuIIerjem Prijave do 20.10.	Ctub tre popoti
RAZSTAVE
Ce!ovec
Kulturna taberna Pri Jokinu - Tone Fornezzi. Obrazi z vseh meridianov. -Veiika gaierija (Theaterplatz) - Janez Repanšek, kipar. Ogled do 11. novembra 1989.
Koroška dežeina gaierija, Burgg. 8, Kiki Kogelnik - šest velikih poglavij - (do 5. novembra).
Gaierija Carinthia Razstava Zorke L.-Weiss-slike.
Tinje
-	Gaierija Tinje (do 17. novembra) Razstava del slikarskega tedna v Svečah.
Rožek
-	Gaierija Rožek - Jože Boschitz, oljnate slike, risbe in plastike - (do 19. novembra).
Ljubijana
-	Gaierija Feniks - Drago Druškovič, razstava slik.
Koroški fotografi razstavijajo v Kranju
V okviru kulturnega sodelovanja treh dežel Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije so v Kranju odprli razstavo fotografij 15 koroških fotografov pod naslovom III. fotografski trikotnik. Gradivo za razstavo, ki sta jo organizirala Gorenjski muzej iz Kranja in Kabinet slovenske fotografije, je pripravil Kulturni urad iz Beljaka, oziroma tamkajšnja Galerija an der Stadtmauer.	L. S.
Vcstmkovn	sestavi! Jože Petetin
	A	B	C	D	E	F	G	H	!
1									
2					*				
3					*				
A									
5									
6				*	*	*			
Rešitev iz prejšnje številke
+	A	B	C	D	E	F	G	H	!
1	J		(2		zr	/Z	(7	č-	A/
2		/	Z)	*	v	/	4		4
3		4	Z)	Z)	*		/2	4	/-7
4	(7		/	o	/v	#	Z	<L	4
5	Z/	4	/Z		3		A/	/	/4
VODORAVNO:
1. kemijski znak za antimon
-	kratica za „že)ezniško podjetje"; 2. živalska noga, šapa
-	kurz, tok, pravec; 3. krajša domača oblika imena Aleksander - telesna poškodba; 4. strogost do sebe, zmernost v uživanju; 5. gorovje na jugoslovansko avstrijski meji; 6. srbsko moško ime -dolg pritok Rena iz Švice (ena od pisav).
NAVPfČNO:
A. organizirana prekinitev dela, štrajk; B. francoski pisatelj, predhodnik realizma, avtor „(loveške komedije" (Honore de); C. macesnu podoben sredozemski iglavec; D. glavno mesto Gane; E. zadnja in predpredzadnja črka v abecedi; F. ljubka in plaha gozdna žival; G. velik ploščat čoln za prevoz tovora v pristanišču; H. pripadnica nežnega spola; I. zabaviščni park na Dunaju.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 30.10.1989
dobite (šil.) plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	12,70	13,30
za 1 angleški funt	S	19,80	21,00
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 ital. lir	Lit	0,94	0,99
za 100 dinarjev	D!N	0,01	0,03
za 100švic. frankov	str	792,00	812,00
za 100 holand. guidnov Ufi		616,00	632,00
za 100 nemških mark	DM	694,70	711,70
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
/070
2 13 32 34 4t 44 (16)
Joker:	902128 b.j.
žšestici ....... 24,414.554,-
12X	1X2	212	1X1
Stava: 2:1, 0:0, 0:2, 2:1, b.j.
nobena dvanajstim
SLOVENSKA
VESTNIK
2x tedensko
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, te!efax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
/van Do/enc
Za dotar čtovečnosti
Ustavila sva se najprej v nizki kolibi ob cesti, nad katero je visel napis: „Gas & Lunch". Ob strani je stala bencinska črpalka.
„Najel sem si to restavracijo, da bi moja žena v njej prodajala sendviče in kavo," je pojasnil Dušan. Sklonil se je prek mene in ustavil avto." Pa se je zgodilo, da sva dobila prvega otroka, potem naslednje leto še drugega. Žena je doma; tu sem zaposlil Indijanca Toma, ki je lani zapustil osnovno šoto. Vsaj bencin mi prodaja."
V kolibi je bilo nekaj stotov, ob zidu pa so bile v visoki omari razvrščene različne konzerve.
..Točilne mize še nimam, postaviti jo moram do pomladi. Kavo pa že imam."
Pozdravi) je mladega fanta, ki seje pokazal pred nami, in zgrabil za kavni kuhalnik. Nalil je vode in vse skupaj postavil na štedilnik.
„Čudi! se boš, da sem šel med Indijance," je rekel. „Drugi se še pogovarjati niso hoteli z menoj, ko sem prišel v te kraje. Boš že videl, kam si prišel."
..Ostaneš tukaj za vedno?" sem nedolžno vprašal.
„Za vedno? Tukaj ni nič za vedno. Vse je samo začasno. Od danes do jutri... Še leto dni ali dve teti, potem se vrnem v Beograd. S svojo
indijansko ženo in s svojima otrokoma... Janet, to je moja žena, že učim naš jezik!"
„Lepo," sem se oglasil. Potem sva pila kavo in gledala na prazno cesto zunaj vrat.
„Poleti je tu vse drugače. Cesta je polna potnikov. Nekateri švigajo na vzhod, drugi na zahod. D/lnogo bencina prodam. Za hišo in za hrano imam dovolj".
V kolibo je vstopil starejši Indijanec. Bil je ves zgrbljen in zavit v cunjast površnik. Napotil se je k tisti skladovnici konzerv in si izbral eno: na njej so bili narisani makaroni. Plačal je indijanskemu fantu in odšel.
„Še danes se vrne, ko zbere pri sosedu kaj več denarja," je pojasnit Dušan. „Po vsako konzervo hrane pridejo posebej. In to je vse, kar jedo. Slabo je zanje, posebno pozimi."
„Si bil tu vedno samo mehanik?" sem vprašal.
„Kaj še! Vse sem že poskusil. Ti bom že povedal, ko bova doma. Pokazal ti bom
svoj dnevnik, ki ga pišem že vsa ta leta. Rad bi, da bi izšel kje v moji Jugoslaviji. V njem sem zabeležil prav vse, kar sem kdaj preživel v svetu. Dobrega jg bilo bolj malo..."
„Kje si pa spoznal svojo ženo?"
„Z njenim očetom sva delala nekaj časa v tovarni električnih stikal. Prijazen in razumen možakar! Povabil me je na svoj dom. Njegova žena, Janetina mati, je na pol Irka. To ti pravim, da se ne boš čudil, če boš na mojem domu zagledal plavolasko! To so bili edini ljudje tukaj, ki so mi kdaj pomagali s kosom kruha in s skodelico čaja. Spoznal sem jih, ko sem bil že ves obupan in bolan od samote."
„Upam, da si vse to obširno opisal?"
„Sem, sem... Prav po pravici, kakor je bilo."
Zunaj se je ustavil avto. Bil je podoben kosu odpada. Z njega je visela pločevina na vse strani. Vozač je bil mlad, suhljat Indijanec. Prišel je v kolibo in naprosil fanta, naj
mu natoči za petdeset centov bencina. Fant je poskočil s svojega mesta in odbrzel za gostom na piano.
„Vidiš, to ti je Amerika!" je vzklikni! Dušan in mi ponudil cigareto.
Kadila sva in gledala na cesto, kjer je tisti ostanek avta spet potegnil in izgini! iz okenskega okvira.
„Doma mi tega ne bodo verjeli!" je dodal moj Jugoslovan.
„Kdo pa še živi tukaj poleg Indijancev?"
„Samo nekaj revežev, ki ne zmorejo mestnih cen za stanovanje. Vsega skupaj boš videl le nekaj hiš. Smo pač sredi prerije... Indijanci živijo onkraj ceste. Kakšnih sto jih je. Njihovi domovi so prave barake. Živijo od tega, kar si poleti pridelajo na svojem koščku radodarne prerije, in tudi od vsakršnega drugega dela, ki se mu vdinjajo poleti."
Tom je pridno nalagal drva v peč.
TV AVSTR) JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TEDN!NATELEV!Z!J!
9.05 Sirtha Moča; 10.30 Bela vrtnica; 14.20 Cesaričin sel; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Spored za otroke;
18.00	Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.45 Kulturni žurnal; 19.55 Šport; 20.15 Tele-as; 21.15 Nekdaj:
22.00	Vse rešeno; 23.40 Mike Ham-mer (v 19 nadaljevanjih); 0.25 Aktualno.
Leksikon umetnikov; 15.50 Tedaj; 15.55 Šport; 16.55 To je ostalo od dvojnega orla; 17.15 Pokrajine eksila; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.45 Zgodbe sv. pisma; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Kavarna Central; Poročila.
10.10 Šolska tv: Slovar arhitekture; Uporabna umetnost; Drobno gospodarstvo; 16.30 Dnevnik; 16.45 Poslovne informacije; 16.50 Šolska tv; 18.20 Spored za otroke: Ciciban, dober dan; Pravljičar; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 E. Reitz: Domovina; 22.10 Tednik; 23.00 Dnevnik; 23.20 „Ko-medija na slovenskem odru".
9.05	Sinha Moča; 10.30 Milanski čudež; 14.10 Zlati meč; 15.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Akti XY-nerešeni;
21.20	Dinastija - Denverjev klan;
22.05	Pogledi s strani; 22.15 Za ljubitelje filma; 22.45 Max Headrom; 23.35 Aktualno; 23.45 Ubijaj, Amigo;
1.20	Poročila.
16.25 Leksikon umetnikov; 16.30 Čas v sliki; 16.35 E. VVagner; 17.30 Teleski; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes;
19.30 Čas v stiki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Tuja bližina -albanske impresije; 21.20 Vsakodnevna zgodba; 22.00 Čas v sliki; 23.00 Glasnost: svoboda - in kaj zdaj; 23.55 Mala Vera.
10.10 Tednik; Mostovi; D. Vasiliu: Sofija Kovalevska; 15.55 Žarišče;
16.30	Dnevnik; 16.50 Mozaik; 18.15 Spored za otroke: Prgišče priljubljenih pravljic; Ostržek; Pika nogavička: 19.05 Risanka; 19.17 Naše akcije;
19.30	Dnevnik; 20.05 Po stopinjah; 21.00 Ulice San Francisca, ameriška nanizanka; 21.50 Dnevnik; 22.15 Kesanje.
9.05	Sinha Moča; 10.30 Ruščina;
11.00	Tisti, ki riskirajo vrat; 14.20 Nonon; 16.00 Otroški VVurlitzer;
15.05	Otroški magazin; 18.00 Panoptikum; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme;
20.00	Šport; 20.15 Stavim, da...;
22.05	2 Cops ni možno zavreti; 23.40 Aktualno; 23.45 Ledeno hladno kot molk; 1.25 Poročila.
15.05 Leksikon umetnikov; 15.15 Hellbrunn bi rad spravil do zvena;
16.00	Pogledati v deželo; 16.45 Tek leta; 17.00 Draga družina; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije;
19.00	Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Pomladno prebujenje; 22.25 Aktualno; 22.40 Srčni list; 0.05 Seque festival.
8.10 Otroška matineja: Radovedni taček; Lonček kuhaj; Ciciban, dober dan; Ostržek; 1000 idej za naravoslovce; Pravljičar; Po sledi ptice Dodo; 10.45 Mladinski pevski festival Celje; 14.30 Vlak sanj; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.48 Kdo je napravil Vidku srajčico; 18.30 Na pragu 21. stoletja; 19.30 Dnevnik; 22.20 Vrtnice so za bogate.
9.05 Avstrija II; 10.35 Obzornik;
11.00	Ura tiska; 14.05 Podaljšek časa; 15.30 Voda, ogenj, zrak in zemlja; 15.35 Prometna vzgoja;
10.00	X-Large; 18.30 Na osi; 19.15 Loto: žrebanje; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Mojster sodnega dne; 22.05 Aida; 0.55 Poročila.
9.05 Kulturni obzornik; 10.40 Ludwig van Beethoven; 11.00 ORF-stereo-koncert; 13.00 Dober dan, Koroška; 15.00 Športno popoldne;
17.15	Klub seniorjev; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Primer za ljudskega pravobranilca;
20.15	Misija Eureka; 21.20 Mayf!o-wer Madam; 22.50 Kdor ima, ima.
8.25 Otroška matineja: Živ žav; Pika nogavička; 10.30 J. Lavvson: Vrtnice so za bogate; 11.15 20 let Ptujskega festivala; 12.30 J. Dieti: Veliko sedlo; 14.15 Prisluhnimo tišini; 16.30 Dnevnik; 16.50 Muppetki grejo v kino; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.20 M. Šečerovič: Tovarišica ministrica; 21.05 Zdravo; 22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Ko tulijo volkovi; 14.20 Cesaričin sel; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport: 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Miami vice; 2^.00 Pogledi s strani; 22.10 Schalom, general; 23.50 Mike Hammer; 0.35 Aktualno.
16.50 Leksikon umetnikov; 17.00 Shajališče živinozdravnik; 17.30 Lin-denstraBe; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Dva Munchertčana v Flamburgu; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 23.25 Nočni studio; 0.25 Aktualno.
10.10 Mozaik; 11.25 Temna zmaga; 16.30 Dnevnik; 16.45 Poslovne informacije; 16.50 Mozaik; 17.20 Da ne bi bolelo: Prostor pod soncem; 18.20 Spored za otroke: Radovedni taček: knjiga; Male zgodbe; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Luigi Pirandello: Šest oseb išče avtorja;
21.50	Dnevnik; 22.10 Osmi dan;
22.50	Po belih in črnih tipkah.
Gruzinski ceiovečemi fi!m
Petek, 3. H. 1989, TV LJ1, 22.15-..Kesanje' je naslov gruzinskega barvnega filma, ki ga je posnel režiser Tengiz Abuladze. Film sodi med tiste ruske filme, ki so bili ..shranjeni" v bunkerju. Šele perestrojka je vplivala tudi na to, da take filme končno predstavijo gledalcem.
Film ..Kesanje" je bil posnet v letu 1981, režiser se v njem spopada s temo diktatorstva. Za državo, ki je izkusila stalinizem, je to nedvomno izzivalna in pereča tema, vendar režiser Abulazde ni hotel narediti filma o konkretnem diktatorju in o določenemu času. Po njegovem mnenju imajo vsi diktatorji vrsto skupnih potez.
Giasnost svoboda—ink^j zd^j?
Petek, 3. 11. 1989, TV Al, 23.00 - Tudi v tej oddaji gre za sovjetske filme, ki so leta ležali v predalu. Sicer ne bomo videli filma, a o njem bo tekla beseda z režiserjem Elemom Klimovom.
Sedaj v Sovjetski zvezi ni več cenzure, filmi „iz-predalov" so predmet številnih mednarodnih festivalov. Toda evforija prinaša svoje probleme, namreč nestrpno čakanje na spremembe v družbi.
Opera: Aida
Nedelja, 5. 11. 1989, TV Al, 22.05-Ljubitelji oper bodo spet prišli na svoj račun, saj bo na sporedu opera J. Verdija Aida, ki so jo posneli v milanski Scali. Dirigent je Lorin Maa-zel, v glavnih vlogah pojeta Marija Chiara in Antonio Ghislanzoni (na sliki).
ŠKA
Jetrtek, 2.11.
„Oče"-2.del (J. Messner)
18.10-19-0°
Nedelja, 5.11.: 6.30-7.00- Voščila Duhovni nagovor (Janez Tratar)
Petek, 3.11.:
Domači pripovedniki v Tinjah
18.10-18.30:
Dogodki in odmevi
Sobota, 4.11.
Voščila (M. Hartmann)
Ponedeljek, 6.11.:
Nogomet na Koroškem - pred zimskim premorom
Pomen narodnih skupnosti v prostoru Aipe-Jadran
Sreda, 8.11., 21.00: V oktobru je Krščanska kulturna zveza že četrtič priredila Primorske kulturne dneve na Koroškem. Soorganizator sta bili Zveza katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu. Namen te redne izmenjave je spoznavanje kulturnega, gospodarskega in tudi političnega dela Slovencev na Koroškem, v Trstu, Gorici, Kanalski dolini in Benečiji.
V okviru letošnjih Primorskih kulturnih dnevov so v Slomškovem domu na temo „Pomen narodnih skupnosti v prostoru A-A iz kulturnega, političnega in gospodarskega vidika" diskutirali predstavniki iz treh sosednjih regij Furlanije-Julljske krajine, Slovenije in Koroške. Diskusijo je vodil dvorni svetnik dr. Pavle Apovnik, najzanimivejše prispevke pa boste lahko slišali v slovenski večerni oddaji v sredo, 8. novembra od 21. do 22. ure.
FHm po romanu L. Perutza
Nedelja, 5. 11. 1989, TV Al, 20.15 - Mojster sodnega dne je naslov filma, posnetega po romanu Lea Perutza, v katerem gre za zapleteno zgodbo in skrivnostno smrt znanega igralca Eugena Bischof-fa. V glavnih vlogah nastopata Dagmar Mettler in Flelmut Lohner.
Ob 100-!etnici ustanovitve Hranilnice in posojiinice v Giinjah
Ko so kmetje leta 1848 dobili osebno svobodo, so zaradi manjkajoče izobrazbe in prehoda od naturalnega k tržnemu gospodarstvu kmalu zašli v revščino. K temu so pripomogle tudi neugodne posestniške strukture - veliki kmetje so posojali denar malim kmetom, in ker jim ga le-ti niso mogli vrniti, so tako večkrat postali lastniki tudi teh malih kmetij.
Prav zaradi tega je bil klic po gospodarski samopomoči na slovenskem ozemlju južne Koroške zelo močan in so se kmalu pojavile prve oblike samopomoči, in sicer kot hranilna in posojilna društva.
Prvo tako društvo na našem ozemlju je nastalo leta 1872 v Šentjakobu v Rožu. Potrebo po samopomoči pa so spoznali tudi kmetje sedanje občine Borovlje in okolice
in so dne 10. junija 1889 v Giinjah ustanovili „Hranilnico in posojilnico v Giinjah" za Gli-nje in okolico.
Osnovni namen samopomoči je bilo zbiranje zadnjih denarnih rezerv srednjih in malih kmetov za ustvarjanje zadružnega kapitala s ciljem,
da se ga usmeri tja, kjer ga je bilo premalo.
Ustanovnega občnega zbora dne 10. junija 1889 se je udeležilo 11 članov. Za predsednika je bil izvoljen gospod Lovro Zablačan - posestnik na Trati.
Pred razvojem industrije v
Borovljah pa so bile Glinje zaradi ugodne lege (možno je bilo prevažanje po vodi) znane kot „gospodarski center" naših kmetov. Zato lahko s ponosom ugotovimo, da so naše posojilnice bistveno prispevale h gospodarskemu razvoju tega kraja, poleg tega pa so bile tudi pomemben narodnopolitični faktor.
Po vdoru nacistične strahovlade v Avstrijo so leta 1941 zaplenili tudi vse premoženje glinjske posojilnice in prepovedali poslovanje, ki je bilo prekinjeno do leta 1949. Šele takrat je posojilnica dobila povrnjeno premoženje ter s tem tudi pravico do poslovanja.
Po uveljavitvi novega kreditnega zakona, ki je zahteval večje gospodarske enote, je leta 1983 prišlo do spojitve s
Posojilnico-Bank Borovlje, ki je s tem postala pravna naslednica „Hranilnice in posojilnice v Giinjah". Zato se kot poslovodja Posojilnice-Bank Borovlje zahvaljujem vsem nekdanjim že rajnim in še živečim odbornikom za njihov trud in prizadevnost v prid slovenskemu zadružništvu.
Z dobro usposobljenim osebjem pa se bomo prizadevali, da se bomo izkazali vredne zadružne zamisli naših prednikov, med njimi ustanoviteljev glinjske posojilnice.
Zato pa želi Posojilnica-Bank Borovlje, kot pravna naslednica najstarejše banke na območju spodnjega Roža, tudi v naslednjih 100 in več letih ostati Vaš zanesljivi partner, Vaša domača banka.
Poslovodja Franz Kelih
Pos/ovod/7 /n sode/a vc/ Posp/z/n/ce-Bank Borov/je.
Uspešni šahisti SŠZ in SŠK: v štirih tekmah štirikrat zmagaii
Dvojno s!avje
Šahisti Slovenske športne zveze so ponovili neverjeten uspeh: kot že leta 1987, so tudi v soboto v drugem kolu pokalnega tekmovanja remizirali z zgornjeliga-šem SV Maria Gail/Ma-rija na Zilji in ga zaradi boljšega iztržka na posameznih deskah izločili!
Izidi:	Kovač-Steiner
1:0, Gallob-Sereinig 1:0, Živkovič-Hafner 0:1, Rulitz-Achletiner 0:1. Tretje kolo bo šele januarja.
V prvenstvu spodnje lige pa so šahisti SŠZ Carimpex prvi dosegli
popoln uspeh. Oslabljene Borovlje so premagali v gosteh kar s 6,5:1,5. Odlično je spet igral Lojz Gallob, blestel pa je tudi dr. Amrusch: nasprotnikovega kralja je sredi deske matiral z lovci.
Rezultati: Kovač-R. Wa!dhauser 1:0, Gal-lob-Rotter 1:0, Živko-vič-W. Waldhsuer remi, F. Rulitz-Kralj 1:0, Amrusch-Horn-banger 1:0, Kolter-Weber remi, H. Rulitz-Paya 1:0, Lukan-Skerly remi.
Franci Ruiitz
Lo/ž Ga//ob (SGZ Car/mpex) je /etos v izredno dobri form/.
SMa; Mohar
SLOVENSKI
VESTNIK
^PORT
V	pokalnem in prvenstvenem tekmovanju so igrali tudi kapelski šahisti. V tretjem razredu je zmagala druga ekipa SŠK „Obir" proti peti (!) ekipi SG Wolfsberga z maksimalnim rezultatom
9:0 za Obir
5:0. Točke so dosegli Harald in Kristijan Wo!te, StoBier, Topar in Moser.
V	pokalnem tek-movanu pa so Joko-vič & Co. zaman čakali nasprotnika. Zgornjeligaš ATSV Wolfsberg ni nastopil.
Bilčovščani so z zmago proti Mostiču bistveno popravili svojo jesensko bilanco, tako da so se otresli prvega strahu pred izpadom iz spodnje lige. Kljub temu pa jemljejo nedeljsko tekmo proti Vetri-nju zelo resno, saj gre tudi za ugled. Sekcijski vodja
Le korajžno!
Karli Flaslauer zatrjuje, da namerava moštvo v Vetrinju doseči tudi tokrat - kot jeseni - vsaj eno točko. Pravi pa tudi, da sta „s potrebno korajžo možni tudi obe točki!" Torej velja Bilčovščanom želeti, da bi proti Vetrinju uspeli.
Še smo lahko prvak!"
99
Če bi bila Tonči Blajs in Marko Wieser izkoristila edini možnosti SAK v Wolfsbergu, bi slovenski nogometaši zagotovo premagali WAC, ki v vsej igri ni imel niti ene priložnosti za zadetek. Ker je Pliberk presenetljivo podlegel na tekmi z VSV/ Beljakom kar z 0:5, ima SAK po zaključenem jesenskem delu prvenstva le dve točki zaostanka za vodečima ekipama Pliberka in WAC. Torej dobri izgledi za vigredni del prvenstva, katerega dve tekmi bodo igralci SAK igrali še v novembru v Šentvidu in Irschnu?
Trener SAK Lojze Jagodič je v razgovoru za naš list poudaril, „da je z doslej doseženim
številom točk zadovoljen. To pa še posebej, ko so vseskozi manjkali vsaj štirje standardni igralci, v Wolfsbergu pa kar sedem igralcev iz prvega moštva. Ob tem sem celo presenečen, da smo le dve točki za vodečima!"
Za pomladanski del Jagodič sicer meni, da bosta v boj za pravaka posegla le WAC in Pliberk, toda ob vrnitvi Hanserja v moštvo pričakuje vsaj minimalne možnosti, da bi SAK osvojil naslov prvaka: „Hanser bo napad gotovo poživil. Če se bo znal uveljaviti tudi Marjan Sadjak, bomo nevaren tekmec za naslov. Vsekakor pa bo vse odvisno od rezultatov v Šentvidu in Irschnu. Če bomo iz teh tekem
odnesli tri točke, imamo še vse možnosti."
To pa vsekakor ne bo lahko, saj bo v Šentvidu manjkal tudi Florjančič, Urank pa leži s pljučnico v postelji.
TERM!N!
NOGOMET
Sobota, 4. 11. 1989: Šentvid-SAK (14.30), ASV-Dobrta vas (14). Železna Kapla - Velikovec
(14.30)	.
Nedelja, 5. 11. 1989: Pii
berk - ATSV Wolfsberg (14.15), Bilčovs - Vetrinj
(14.30)	, Globasnica-Šen-tpavel (10.30).
ŠAH______________
Nedelja, 5. 11.: SŠZ Car-trans H - Eitweg (Koren, 9), ASK/KSV - SŠK Obir l(Muller,9).
Srečanje s športnikom
Posojilnica-Bank Celovec je omogočila srečanje mladih in odraslih z vrhunskim slovenskim športnikom, svetovno znanim in uspešnim Francijem Wiegelejem (na sliki). Odgovarjal je na številna	vprašanja
obiskovalcev, razlagal svoje načrte in podpisoval	avtograme.
Razgovor z Wiegc!e-jem bomo objavili v eni naslednjih številk našega lista. SM<a. Moftar
Spodnja liga-vzhod
1.razred D
Koroška tiga
Spodnja tiga-zahod
1.	Pliberk	13	8	3	2	24:!2!9
2.	WAC	13	6	7	0	17:5	!9
3.	SAK	13	5	7	1	!2:5	!7
4.	Wietersdort	13	7	2	4	25:!2	16
5.	FC Šentvid	!3	4	H	!	!0:5	!6
6.	Trg	!3	6	3	4	!4:!1	!5
7.	VSV/Be)jak	13	6	2	5	2!:!4!4
8.	RapidLienz	13	5	3	5	21:19	13
9Breie	13	4	4	5	22:19	12
!(). ATUSBor.	13	4	4	5	16:17	12
!!.K!opinj	13	5	2	6	16:24	12
12 Wo!fsberg	13	3	3	7	12:22	9
13.	Molita!	13	1	3	9	6:22	5
14.	Irsehen	13	1	1	11	7:36	3
!.ASKCe!ovec!3 8 2 3 28:14 18
2.	Liebenfels	13	7	4	2	25:15	18
3.	Šentandrai	13	5	6	2	22:22	16
4.	Žrelee	13	7	1	5	25:13	15
5.	Treibach	13	5	5	3	17:13	15
6.	Žitaravas	13	4	6	3	13:14	14
7.	St.Leonhard!3	5	4	4	12:13	14
8.	ASV Celovec 13	5	3	5	18:14	13
9.	Bilčovs	13	3	6	4	14:14	12
10. Vetrinj	13	4	4	5	13:13	12
H. Ruda	13	5	2	6	14:19	12
12.	Mostič	13	4	4	5	14:20	12
13.	Dobrlavas	13	1	4	8	7:22	6
14.	Frantschach	13	2	1	10	15:31	5
1.	Brnca	13 9 2 2 36:17 20
2.	Trehinje	13 7 3 3 17:13 17
3.	Rožek	13	6	4	3	29:20	16
4.	Šmohor	13	6	4	3	25:18	16
5.	Matrei	13	6	3	4	31:17	15
6.	Landskron	13	4	5	4	16:13	13
7.	Magdalen	13	5	3	5	21:24	13
8.	Sacnsenhurg	13	6	1	6	22:26	13
9.	Lendorf	13	4	4	5	18:21	12
10.	Radenthein	13	4	3	6	18:31	11
11.	Baško jezero	13	4	2	7	16:28	10
12.	Baldramsdorf	13	4	1	8	23:29	9
13.	Vernberk	13	3	3	7	18:25	9
14.	Šentjakob	13	3	2	8	17:25	8
1.	Velikovec	13	12	0	1	50:7	24
2.	Metlova	13	9	2	2	33:12	20
3.	Grehinj	13	9	2	2	25:10	20
4.	Šentpavel	13	5	4	4	19:19	14
5.	Pokrče	13	6	1	6	19:15	13
6.	Železna Kapla 13	4	5	4	25:26	13
7.	Globasnica	13	4	4	5	24:28	12
8.	Galicija	13	5	2	6	25:34	12
9.	Podkrnos	13	5	2	6	16:26	12
10.	Reichenfels	13	4	3	6	20:21	1!
11.	Labot	13	4	2	7	12:24	10
12.	Šmihel	13	4	1	8	9:17	9
13.	Sinčavas	13	3	2	8	16:33	8
14.	Sele	13	0	4	9	9:30	4
NOGOMETNO OGLEDALO
WAC - Slovenski atletski klub 0:0 (0:0)
Woifsberg, 1000 giedaicev, sodnik Hauk (dober); postava SAK: Oraže; Štern, F. Sadjak, L. Sadjak, Kreutz; Čertov, Wieser, Galo (63. Jagodič), Fiorijančič; M. Sadjak, Blajs.
Pliberk - VSV/Beljak	0:5 (0:1)
Pliberk, 500 gledalcev, sodnik Rupitsch (dober); postava Pliberka: Maček; Habernig, Krausler (46. Knauder), Terčič, Lopinsky; Urnik (46. Hutter), Dlopst, Wuntschek, Wolbl; Pachoinig, Škof.
Trg - Klopinj	0:2 (0:0)
Trg, 300 gledalcev, sodnik Gatterer (brez napak); postava Klopinja: Sagmeister; Koll-mann, G. Pawluch, Miklautz, Woschitz; Ratkič, M. Pawluch (46. Lalovič), Tscharf, M. Lipusch; Travnik, H. Lipusch (48. Kriwitz). Gola za Klopinj: H. Lipusch (47.), Kollmann (60., enajstmetrovka). Ostali rezultati: Breže -FC Šentvid 0:1, Rapid Lienz - ATSV Wolfsberg 2:1, Wietersdorf-Irschen 9:0, Molltal- ATUS Borovlje 0:0.
Bilčovs - Mostič	2:0 (0:0)
Potok, 200 gledalcev, sodnik Kandolf (dober); postava Bilčovsa: H. Schaunig; Wieser (83. F. Ouantschnig), Partl, A. Quantschnig, Schle-mitz; Hobel, Ogris, W. Kuess, Hartl (65. G. Schaunig); Karlovčan, J. Kuess. Gola za Bilčovs: Karlovčan (65., enajstmetrovka), A. Ouantschnig (80.)
Dobrla vas - Žitara vas	1:1 (0:0)
Dobrla vas, 250 gledalcev, sodnik Glanz (dober); postava Dobrle vasi: Lesjak; Čekalov, Pasterk (62. Dollinger), Kargl (89. Marin II), Opietnik; Wegscheider, Jorg, Wernitznig; Roscher, Vugrinec, Marin !; postava Žitare vasi: Preschern; Bošnjak, Kampusch, Jernej, Tazolt; Plasnig (41. Komposch), Jahn (80. Krutner), Hosl; Kapus, Markowitz, Hribar. Gola: Roscher (69.) oziroma Komposch (48.). Ostali rezultati: ASV Celovec - Bad St. Leon-hard 0:2, Žretec - Liebenfels 2:0, ASK Celovec - Treibach 0:1, Ruda - Frantschach 2:1, Šentan-draž-Vetrinj 2:0.
Globasnica - Šmihel	1:0 (0:0)
Globasnica, 200 gledalcev, sodnik Vogt (slab); postava Globasnice:	Smrečnik; Micheu,
Sadjak, Pajančič, Fera; Schatz, Gregorič, Beliš, Tonhofer, Blažej; postava Šmihela: Leitgeb; K. Berchtold, Djurič, Krausler, Andrej: Ramšak, Grubelnik (80. Golautschnig), W. Berchtold; Buchwald, Močilnik, H. Berchtold (65. Maček). Gol za Globasnico: Tonhofer (61.). Ostali rezultati: Železna Kapla - Podkrnos 1:2, Reichenfels - Pokrče 0:0, Sele - Galicija 0:4, Sinča vas - Šentpavel 0:2, Labot - Metlova 0:5, Grebinj - Velikovec 2:0.