Politični ogled & Država SHS.  S tem, da je Pašičeva vlada odklonila sodelovanje Pribičevičeve policajdemokracijc, je pokazala, da hoče miren sporazum. Radikalski pn;ak Ljuba Jovanovič je dejal: Mi smo za to, da Srb ostane Srb, Hrvat Hrvat, Slovenec pa Slovenec. To je mnogo. S tem se odklanja  demokratsko besedičenje o jugoslovanstvu, ki je prikrivalo posrbovanje Hrvatov in Slovencev in pa srbsko nadvlado. Vidi se, da se vlada trudi izpolniti predpogoje za sporazum. Iz Zagreba je poklicala pokrajinskega namestnika Cimiča, da ji poroča, v Zagreb je pa prišel začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš, da se razgovori s hrvatskimi zastopniki. Po poročilih in vtisih, ki so se (ako dobili, je mogla sklepali ministrska seja, da Hrvati zaupajo vladi in da delo za sporazum napreduje. Ministrski svet se je pa zadnji čas bavil tudi z raznimi drugimi zadevami. Sklepi sej se ne objavljaj'o*in zato se ne da točno poročati o raznih zakonskih predlogih. Na vrsti je bil tudi zakon o ustiojslvu vojske. Zakon je končno sprejet, glede podiobnosti je pa znano samo to, da so izvršene napram prejšnjemu večje spremembe in da bo skrajšana vojaška službcna doba za dijake. Na novo se urejujejo tudi oficirske plače. Oclobreno je tudi nekaj naknadnih kreditov, od katerih pa dobi največ ministrstvo prometa in prosvete. Prosvetno ministrstvo bo iz tega, kar jc dobilo, plačalo srednješolskim profesorjem dolžne nadure, ima pa še druge dolgove napram učnemu osobju in nezadovoljnost med profesorji je prikipelo celo tako daleč, da je že nad 500 profesorjev v Srbiji stopilo v štrajk, odnosno prijavilo svoj izstop iz državne službe. Profesorsko društvo je ta svoj korak vladi že pred tedni napovedalo, vlada pa vse državne nastavljence teši s — potrpljenjem. Po dogovoru med našo in italijansko vlado se nadaljujejo pogajanja o reškein vprašanju jutri v Rimu. Na binkoštni ponedeljek so proslavljali Hrvali stoletnico rojstva svojega prvoboritelja dr. Ante Starčeviča in pri proslavi v Zagrebu je imel Radič velik političen govor. Izrazil jc svojo zadovoljstvo nad tem, da : •¦) radikali odklonili demokrate, na čelii kalerih je uganjal Pribičevič z jugoslovanstvom največji švindel, veseli ga, ker radikalni prvak danes priznava, da so Srbi Srbi, Hrvati Hrvati, Sloveiici pa Slovcnci, ima pa tudi pomisleke glede sporazuma, dokler tudi v Srbiji ne pride ljudstvo pred gospodo do veljave. Na torkovi skupščinski seji so demokrati nadaljevali svojo smešno-drzno igro za svoje zavrnjene mandate in kakor se vtopljenec oprime vsake bilke, tako so bili tudi demokrati zadovoljni, ko so sprejeli sklep verifikacijskega odbora, da sta na lisli v Črnigori in nekem srbskem okraju samo kandidata zavrnjena, ne pa ccla lista. Italija.  V italijanski zboinici je mir, ker se bojijo krize stranke, kakor tudi vlada. Vse socijalistične skupine so i klenile, da se bodo udelcžcvale parlamcntarnega dela. Zbornica razpravlja o carinski tarifi, nato se loti proračuna za leto 1923-24. Po najnovejših glasovih ni izLljučeno, da predloži Mussolini že v tcm zasedanju tudi načrt o volilni reformi, ki naj odpravi proporc. Vendar so to samo še ugibanja. O priliki proračunske razjirave bo imel Mussolini baje važen jiolilični govor, v katerem bo zavrnil sumničenja, da goji fašizem monarhiji sovražne namene. Dotaknil se bo pa po vsej priliki tudi vprašanja ustavne in volilne reforme. Vprašanje nemških odškodnin. Kakor znano, je angleška vlada na nemško notj, ki ponuja zareznikom 30 milijard vojne odškodnine, odgovorila posebič, poteiu ko je že francoska vlada poslala Nemčiji tozadeviio noto. Angleška nota je precej osira iti ofita ncmški viadi, da ni poslušala nasvetov Ai-.glije. Pred vsein je treba ugotoviti, da je reparacijska svota, ki jo Nemčija ponuja, odločno prenizka, a drugič pa inora Ntmčija podati trudna jamstva, da jo ho plačala. Ničesar pa Anglija ne govori o zasedbi Poruhrja, oziroma o tem, da mora Nemčija opustili pasivni odpor proti okupaciji, kar posebno naglaša F"rancija. Nemška vlada bo seveda na nemško noto morala odgovoriti in jo silijo v to zlasti levičarske stranke, in prcd v.scm scrijalni demokrati. Baje je nemška vlada prij.ravijeiia, yiaty,i:ili k garancijam za odplačevanje reparacij svojo industrijo in poljedelstvo. Za enkrat pa so Francozi odgovorili na neodjcnljivost Nemčije s lem, da so zasedli nove kraje, pred vsem anilinske barvne lovarne (Hochst), kar se bo občutno poznalo. — V angleškem odgovoru, in naj bo kar se odškodnine tiče, še lako oster, se jasno vidi nesoglasje s Francijo in lo se ];c> še stopnjevalo, kcr pripravlja Nemčija sedaj novo, za 10 milijard zvišano ponudbo. Spor med Francijo in Turčijo še vedno traja radi kupčij, ki jih Turki brez in mirao Francozov delajo z Amerikanci. Pa se bo najbrž še poostril, ker so začeli kupčevati tudi z Angleži in Švicarji. Angleškim in švicarskim bankam je prodala Turčija anatolsko železnico in podaljšano progo do Bagdada, Francoze in Italijane pa sprejme samo kot podkoncesijonarje. Mednarodni socijalistični kongrcs :,e vrši v Hamburgu. Angleški odposlanec jo poiočal o ultiniatu angleške vlade na sovjetsko vlado in izjavil, ila angleško delavslvo ne bo samo tukaj na kongresu, iemveč tudi v svoji deželi proti temu postopanju vlade ljgovarjalo. Ruski zastopnik se je v imcnu ruskega delavstva pridružil protcstu iu opozoril, da bi prekinjenje iliplomalskih odnošajev Ilusiji princslo novo gladovno l)loiiado iu ustvarilo novo vojuo uevariiOsL