Št. 26. V Gorici, dne 25. junija 1Š97. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „Etsroiiar*ki Lisi' vred po ji o S ti projemana ali v Gorici na doiu poSiljana: v=e leto.....jM. *"4». pol leta..... , 2-20, .•etri leta .....MU. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem iti • naročnino znj/.au „Pri«iirtc" izli za ..-lo leto si) kr. „Gospodar«ht List" izhaja in =e prilaga v.-ak iin-sec v obsegu l'i hlr.iuij. Kadar je v petek praznik. izidoLi lista že v Tetrtek. im manj premožnim novim narui-nikriin ako s.e ojjla-e pri upravni JU u. v-akih It ilnij vsak dnini ton-l in ve|j;> Uzdaja za deželo.) Tečag XXVII. Oznanila in .POSlAmSE" plačujejo se za petstopno petil-vrsto, S kr., če se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po pro«i$i Posamične Številke dobivajo se v tobakamah v &\fosL' ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrcnčieu nasproti' velike vojaJnicc iu pri Pipani« v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi poJiljajo naj se uredništvu, naročnina in rokhunncijo pa upi-avnislvu ,Sočc«. — Neplačanih pisem uredništvo no sprejemu. ~ Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravnUlvo je v Gosposki ulici 9, I Izdajatelj in odgovorni urednik Vinko Levičnik »Bog- In narod!" — Tiska in zalaga „Gor. TIskarna" A. Gabrsčok (odgov. J. Krmpolie). Govor poslanca dr. Ferjančiča \ po-l.n.-ki zlimni.-iiln.' i:i. m.ij.i IS')7. Visoka zbornici! Ob ogromnem uiule-rijalu, ki se je znosil do-!cj v podporo predlogov od dosedanjih govornikov It; (desno) strani, no bilo bi mi potreba, iti tudi no bi imel vzroka, da se udVlettor i jaz te r.iz-jir.ive, ;iko bi me ne milila k (emu okoliščina, da visoka zbornica nirii.t i/. Trsta n.i le j (desni) strani nobenega zastopnika več, dasi ga je imela dol_o wM» let, in je zalo naSa dolžnost, da zastopamo usuntelo liža-ko ljudstvo. Predlogom je namen, da opnzoro vlado na abnormalne odnnšaje v Primerju. Da so ra/mere res abnormalne, o tem je prepričana vs.i javno-o1. Toda gre ho zato. da tudi državni zbor izpove, da ne dovoljuje- več ilmii, leno in mirno pedali le razmere. Tržaškim zastopnikom bi bih seveda l,nb-e, da ostane le pri njihovi interpelaciji in pri odgovoru, kateri smo culi predvčerajšnjem. Bilo bi jim ljubše, če bi .stvar zaspala s tem. Ker pa so .so stavili predlogi, ostanemo pri i »{t It ter bomo za nje glasovali. Iver so go.špndje (tržaški) tudi izjavili, da bodo glasovali za nujlin-t predloga, tedaj nima nobena stranka vzroka, da bi glasovala proti nujnosti, llalijaii-ki zastopniki odbijajo odgovornost za odnošaje v Piiiiiorju: odbi|a jo )o seveda I udi imi-umti svojega na« roila.'isto s|ni-it,M, [,i.l, mi za svoj u.irod. Vendar pa mora bili nekdo odgovoren za le odnoš.ije. In ako zasledujemo krivice, pridemo Ij.i, kamor so nas voditi govorniki te (desne) strani že nešietokr.d. Vladin zislem |C. ki je zakrivil iu rodil te odnošaje v Pri-inorjii. Vl.tdin zi,l.en: kriviruuo teb razmer, vladin zislem krivičnim .'lasilslev. ki nt se dogodila tam doli. Kako je postopal vl.uliu zi-dem, da je initn^oril iu dozoril takih od-uošajov ? Vladin zislem ui brzdal italijanskega naroda, m-o je istemu dovoljeval v.-;, Slovane pa je pritiska! k tlom. Slovani pa se razvijajo, napredujejo v omiki m se vzbujajo k narodni zavesti ter ne lipe več lla-čenja. Od iod praske iu prikazni, kakor miki jih videli in doživeli v posli dnji čas. Gospoda italijanskega jezika Primorske tožijo o nasilslvih od strani Slovanov. V svoji interpelaciji so segli celih i~> let nazaj, ker so v sedanjosti našli prei lah. da bi mogli utemeljili svoje pritožbe. To so pov d.ujali (tovorniki že pred ".icuoj. Gospoda poseza:o i.") let nazaj in se piiložujejo. da tli več li-lih mirn.ii, zanje idiličnih časov, k,ikor-ni so bili pred lo ' leti. .]../. to razumem, in Mvar je povsem ;asna. Pred N", '.i-ti so bili Slovani v svo>m r.izvo;u in v svoji narodni zavesti se dal-č zadej: ptv.l 13 leti s0 se Slovani pustili še pe.-iiti ter so n s^erano poljubljali roku. ki jih je lepi... Sedaj, ko po i "t letih napredka, pro-vete, narodne zavisti, sedaj ne trpe nikakega pritiska ter ka/eje vrata svojim zatiralcem, in zato iožiio italijanska gospoda o slovan-kih nasiUvih. To/be o ua-ilstuh pa so došie prav v času. ko so o poslednjih držav, volitvah lialrani, ki so v lVinmrjii v manjšini, dobili od IT> mandatov II o^ujlo!) iu samo i so prepustili slovanski večini. Ta manjšina toži o nasiMvili. Ako se trdi kaj takega, je to nezasl.saao zavijanje dejstev, ('.as je torei. da storimo do-by n konec temu l.imeutiraiiju, ki smo je iiili iz iiiterpelaeije. iu luad.in., ki smo jih slikali .'zburile slovans Res je, ila so ljudstvo* v'rVimorju. ;e spravilo v obup. res je, tli ni bilo do volitev prav nikakih iu redov. Vse je le posledica dej-t\a, d,\ so denar, brutalna sila iu ueilno sleparcire donesii o volit vali rezultat, k.deri le/.i pred nami. Slovenski narod v Tf-tti je imel. kakor že omenjeno, od 187*.'. it bi svojejra poslanca v tej visoki zbornici. Do zadnjih volitev je imel Trst sumu 4 mandate, od k..-ferih so imeli Slovenci jednejia. .Sedaj pa. ko ima Tivt 5 mandatov, v/eli so si Ilalijeni vse. Ali more ostati narod pri bikih clej.-i.vili. pri zavesti, da so se posluževali Italijani pri volitvah največjega zaničevanja vrednih sredstev v dnsejro namena, ali more ostali narod miren in »dan v svojo usodi..-•• Jaz bi le obžaloval narod; ki bi \ sprejel tako dejsivo mirno in brez prigovora in brez občutka. (Dobro! Dobro!) Gnusna sredstva, ki so se rabila o volitvah, so navedena v protestih. Ves magistralni aparat v Trstu je bil na delu, da je pripravlja! volitve iu da jih je tudi dovršil kakov so bile dovršene. V njejja niofi je bilo, kdo pride v volilne lisle, soselmo v one tretjega volilnepa razreda iu splošno kurije. A Iu (tre ravno za Iti dva razreda volilcev. v ostalih ni kundidovala slovanska stranka. Kaka lvklamacija sploh ni bila možna, na to ni bilo mislili v Trstu: držali so roko na volilnih listah iti ako je kdo prišel, da bi mu je povedal uradnik,* ali je ali ni v volilni listi iu s tem slu .- 0 Ali kaj se je Z(rod; ;V Slovence nii-o opisali, pat- pa italijanskih podanikov. (Oijte! .aijle!) V Trstu se računi i.*..l»i)l) italijanskili podanikov; in ako računamo, da bi od teh iTiMUU jirebiviilci-v, ako bi bili avstrijski državljani, ."»()««I pristojalo volilno pravico, poleni nismo posedli previsoko; iu lo se trdi po vsej pravici iu je dokazano, da se je italijanskim državljanom privolilo volilno I pravo in so se vsprejeli v volilni' lisle, doiMiu ' v liste niso vsprejeli ilru/.ih, o kakerih so mislili, da bi oddali svoje »I.im»v«> /.oper ila-lijauske kandidate. ("'aidno je to; jaz nisem niim-jo poznan v Tr.slu, loda neki prijatelj moj, ki liiv.-i v Trstu na odličnem me-lii, ui dobi) volilne le-jiliiiiaciji« za V. kurijo, pač pa jo je dobil nad ujm v isti hiši bivajoči italijanski podanik, (('lujte! Oijle!) Takih slučajev se navaja nino-o. NI i služijo le v ilustracij, kajli umevno je, da ni mo/110 navajali do kraja, ako s,, nima upojdeda v vse volilno poslopauje. Najetih je bilo sil- poslreščekov, da so ' razua-šdi in dostavljali volilne legitimacije za V. kurijo, brez inslrukcije. bnv. obveznosti, brez dokaza, da so res do-lavili in uročili. Toda jedno inslriikeijo --- na tem ne dvomim so -oloio ilobili, namreč Hi-lniLnju. da naj ne iščejo iu naj ne najde|o onih adivsatov, ki bi volili proti italijanskim kandidatom. Štirje teh poslresčekov so se opijanili in bile s<", jj„i odvzete volilne lerilimaciie; le-te so se zlorabljale, kakor se je poljubim. Nočem (,'ovoriti na dalje o /upanju ilelavcem, o resničnem odpuščevanju delavcev, o tem, kako so se istim odjema!! cettiiikali in izpolnjevali, ter kako so se kupovali glasovi. Konslalujem le, da je divjal »rožen terorizem; lo |i> jiovedal danes celo zastopnik vlade, ko je "potrdil prav lo, da so v Tr.-lu podili s iiya prodajalke cvellie iu mleka, ker so bile iz okolice, in da se jim je prepovedalo prodajali kaj po mestu; tako so lero-ri/.ovah mestni ortr.uii. Ku je vladni zastopnik navajal nešleviluo zlndejMev, ki so jih izvršili v Barkovljah Slovani zoper "ll;di|ane, vprašal sem (j.i, da-li ničesar ne ve o uči-lei;u v Darkovln.h? Jaz ne bi omenjal lej-.« slučaja, ker so že dni(ri govorniki le (desne) strani naveli nešleviluo slučaj, v, bula le-ra slučaja sem se s|...|nnil popiej. Oni učitelj je pretejial nekega dečaka do krvi, in je danes, ako ne pod tožbo, pa se v prei.skavi: lepe' je otroka do krvi, ker ;<• vsklika! ,Živio Nabei-oj !* (Oporekanje na levi. - Klici: To je b.io Vse d.u-ače.) To sem posnel u. aktov iu oni učitelj — na vel bi lahko njegovo ime — je delil med šuNke otroke oklice ¦/. nah»o, iiaj le oklice v prilog itaiij:>iiskemu kaudidalii dostavijo svojim očetom. ^'lu,'le! iaijle! na desni.) I\i še n< kaj. Kaj je storila ibdij.uiska stranka, da je mojjla voditi volitev sebi v piilo^'- V okolici so razpisali volitve tako, volilcev. lla/mer|e jrlasnv je bilo na okroglo iJsllO zoper 1(100. In gospoda moja, po dovršeni >olitvi, je mestni svet tržaški, omomljen po zrnati, kronal vse delovanje med volitvijo s činom, ki je prorzročil ])ra-vicno ogorč.uje povsodi, kamor je do.šel ^ias o njem. Slovenski kandidat, ki jo poznan gospodom iz Mirih perijod, ko je bil člen le zbornice, je bit malo popred izvoljen tudi mestnim svetovalcem in zajedno deželnim poslancem. Tega kandidatu so boleli izgnati tudi iz mestnega zaslona, oziroma iz dižel-nega zbora. (Gnile! <''.njle!) Temu možu, čegar palrijotične zasluge so se priznale po podeljen ju Fran Josipovega reda (Gujle! Čujte l\, naj bi ne bilo proslora tudi v mestnem svetu in deželnem zboru, tako je sklenila italijanska .stranka. Uničila je njegovo volitev brez razprave, dasi se jo komisija, imenovana za proueenje volilnih aktov, overila, da je bila volitev zakonita in pravilna, dasi ni bilo proti volitvi ni najmanje iipojledal, kar vendar dovoljuje zakon, pa I pritožbe. Uničila jo volitev tudi z glasovi členov volilne komisije same, ki so v komisiji pripoznali volilev kakor zakonilo. (('.iijle ! Ciijle! na desni.) T.i čin nasilslvii, la čin najdrzneje ob-je.-lnosti je bil predmetom razprav v javnosti, in [posrednji gosp. govornik je prigovarjal temu, da olicijozui listi odpirajo svoja predala ra/pravam o lakih predmetih. (Pohvala na desni). Sleherni dostojni lisi mora odpirali svoja predala, da se primerno ožigosa laka lufainijii, kakoršna se je dogodila zastopniku tržaškemu. (Živa pohvala na desni). Ako so torej stvari zadobile tako obliko, ako je mogoče kaj takega, ali ui, da moramo vprašali: Da, kje pa tiči vzrok lomu? Ali se ne vprašamo: Taki odnošaji ne naslajajo kar čez noč, lake stvari Irebajo pripravljanja, lake stvari se razvijajo polagoma, kako so se mogle lazvilitake stvari V Vsakako ne drugače, nego po prizaucsljivosli od slrani onih organov, ki bi bili ravno poklicani, da malce gledajo na prsle smeri, ki se uveljavlja tu! Ali nismo tu opravičeni do vprašanja, kako dolgo misli vlada se trpeli te ndno.šajo v l»ri-mor.ski, te odnošaje Misebno v TrsluV Muhi,, tako dolgo, da se odpravijo iz državnega zastopa avstrijskega še li šlirjo slovanski zastopniki? 1'olem bode imela v.sa Primorska izključno le italijanskih zastopnikov, potem hode pa tudi pripravljena za Italijo (Odobravanje.) in la Trsi, za kateri zrl vlijemo iu žrtvujemo nešlelih milijonov, ker smo si boleli zagotovili la jedini emporij Avstrije, naj se še na dalje odtujnje avstrijski državi! Vlada, obveščena o vseh le|i o.lnnš,.|ih, nam je podala pred dvema du.....a lakov odgovor na interpelacije, da smo kar strmeli, kako da je mogoče o takih odnosa jih lako odgovoriti na tem meslii. (Pohvala). Ali obtožujemo lokalni vladni zislem v Primorski oduošajev, kakoršiu so isti lani doli, a vlada povprašuje prav lisle obtožence (Veselosi). postavlja torej •iblozence /.a. sodnike v lastni stvari. (Veselo-d). To je naša večna p.iložba, da poslavljajo kozla za vrlnarja (Prav dobro!), da se povprašuje namestnika Ir/aškega in dotične okrajne glavarje in kogarsibodi, ki gospoduje tam doli. Ali more oni, v čegar okraju se je kaj dogodilo, opisati stvar tako, kako- se je vi Sila? On ve, da stvar pade vsikd -. zopet nanj in zalo gleda, da stvar ublaži. (Posl. l.enassi: Prav lako, kakor v legilimacijskem odseku !) Lcgilimacijski odsek naj vas ne moli. Meni je navada", da podajen/objektivnih poročil in uverile se, da bodo moja poročila objektivna in re>uičua. (Pohvala). Toda jaz se danes nočem omejili lena trditve, ampak hočem dokazati na podlagi odgovoril na interpelacije samega, kako pristranska so ta poročiki, da se ne bode zahtevalo od nas, da moramo verjeti lo, kar objavlja vlada in pripoveduje zastopnik vlade. To je naravnost insinuacija, ako pričakujejo od nas, da bodi 1110 smatrali la uradna poročila resničnimi iu nepopačeniiiii. V odgovoru na interpelacije se kaže. da je lam, kjer se pripoveduje, da so Italijani kaj storili ptuli Slovanom, vse ublaženo iu pokrilo, da se uudo-ne opravičuje vse to. Tu je rečeno n. pr. (čila): „Ne morem pustili neomenjeno, da se je dogodilo nekoliko izzivanj iu izgredov tudi od nasprotne, lo je italijanske stranke, sosebno v Trstu in v okolici, kakor je tudi povodom volitve v Poreču, dne 10. marca t. I. došlo do jedne demonstracije proti slovanskim volilnim možem in dne 11-. marca v istem mestu do grdega postopanja /. jednim slovanskim prebivalcem''. Povsodi vidite le [ednino. (Veselo.st). Videli bodeie. koliko množin je pri Slovanih. Pozneje je govor o Kopru in o nabornem lokalu, kjer je kričala jed itn oseba: „Morto ai Croali!" "\r vsem odgovoru na «11-leipclaeij') nisem našel ničesar poleg tega jedue-ra „Morlo ai Croalifc, in vzlie vsem podrobnim poizvedovanjem, ki jih jo zauka-zai ininislerski predsednik oblastim v Primorki, nahajam le ta jedini vsklik. Toda, čo se že niso opazili iu poizvedeli vskliki proti Hrvatom in Slovencem, pa vsaj one druge vsklike, ki so se vršili v drugem smislu, bi bi.'e morale vzeli na znanje avstrijske oblasti tei ohveslki nas o njih, kajli naša ušesa nie polujčcni! Vzamem-li primeroma zopet Angleže, moram opazili, da se ti izseljujejo melodično in z namenom. A slovensko izseljevanje je bilo dozdaj brez reda in cilja, nesmisel, slepo boga nje, tekanje za kruhom. Neolikane! sami brez olikancev niso za izseljevanje, ti so množica, trop ovac brez cilja in pastirja, — in so v kratkem polujčcni. Nemci iu Italijani, in morda Francozi niso dosti na boljšem. Zanimivo podatke nam daje v tem oziiu i nemško cesarstvo. Celih trideset in še več lel se nemške države niso dosti brigale za svojo izseljence. Zakonodajalci so izdali sem ter tja kake zabranjujoče odredbe, mejili in /abranjcMili kolikor mogoče izseljevanje, — a medtem se jo bilo izselilo samo v Zedi-njeno države skoro 5 milijonov Nemcev. Nemški državni zbor je nedavno, ko se je posvetovalo o zakonu o izseljevanju, sam priznal, da je bila slnra taktika slaba —, lom slabša, ker so so Nemci v severni Ameriki skoro vsi poanRlozili. Novi nemški zakon o izseljevanju je jnko zanimiv. Ta zakon določa izseljevanje slobodnim brez bistvenih zaprek. Istolnko so se uclnilc i korenltojfto odredbe, Ker se jo večina Nemcev v žjedi-njenih državah poangležiln, ker ne kaže tam nobene eneržije za ohranitev svoje narodnosti, skuSa država prennredili tok izseljevanju, spraviti ga hoče na druga pota, Nakupila so se v južni Ameriki velika posestva, kjer naj se naselijo Nemci v kompaktni masi in si loko ohranijo narodnost, tja skuša zditj Nemčija kazali izseljencem pol. Nemci ho si Iedaj uredili kuimeno svoje izsi>h>)vanje, oni so dali Izseljencem organizacijo, lslo je l nam Slovencem potreba. I z s e I j o v a u j o in izseljen c i m o d a o b o j s e m 0-rajo nrgauizovali, to jo iloUnnst s I o v e n s k e g a u a r o d n v k I j n b vse m č i m ne |) r i 11 k a m, Ml Slovenci imamo tri kolonijo; v severni in južni Amerik! in v Kgiptu. Mojo mnenje n miših slovenskih kolonijah jo dosli pesimistično, knJU ne kažejo bodočnosti, izvzoinM morebiti Slovenci v Ameriki so prej ali slej poanglo-zijo (oziroma »pospanijo"), njim manjka vzorov in duševnega življenja, njih obstanek v sredi podjetnega in gibčnega anglosaksonskega i)l»mctm nima bodočnosti. V Aleksan-dri j i iu sploh v Kgiplu sloji reč dosti boljše kot. v Ameriki, tukaj živijo Slovenci med lopo-uiuuiiiii Arabci-mohamedtuici, lam med bistroumnimi Augleži-krisljani. Tum se polagoma poangložijo. Kdo bi »o-pn upal trdili, da so Slovenci tu „p o a r a i) č i j o1* in postanejo m o h u ni o d a u c i 1 ? — To lini manj, ker druge e.ropsko kolonije v Kgiptu nimajo ni-kake privlačilne moči, kajli vsaka je za se preveč raztresena med Arabci —, vesela je, da se ji je ic količkaj posreči, svoje med seboj zbirati. Slovenska kolonija v Kgiplu ima tedaj bodočnost, ima golovo lepšo bodočnost kot vse amerikansko-SIovenske kolonije skupaj. 3aa ledr.j smelo trdim, da je Egipol zemlja, ki pripušča slovenskim kolonijam zadosti živ-ljenske moči. Da bodo SI o venci sploh k e d a j imeli kako stalno kolonijo, bo t o A 1 e k s a n d r i j a s K a Ji i r o. Jed-nako bodočnost bi imele sicer tudi naše kolonije v sveti deželi, v okolici mesta našega Izveličarja, Jeruzalemu, kakor jo to prof. d r. L 11 m p e v svojem »Jeruzalemskem romarju* svoj čas nasvclovnl. V Kgiplu in v bližnji sveti deželi so skoro isto narodne in versko razmere, nasvet veleučenega prof. Lampe-la je ledaj izvrstno premišljen. Kazalo bi le, kako vas med Jalb iu Jeruzalemom za mal denar pokupiti in poseliti jo s Slovenci —, isto lako, kakor so storili že Rusi, Nemci in drugi pobožni krščanski narodi. Veselile bi me, ako se nasvet prof. Lampe-la oživi. Denar, ki ga pošiljamo Slovenci za jedno leto raznim misijonom, bi gotovo zadostoval, a bilo bi lo krščansko in slovensko delo v sredi nevernih moslimov. Želim Lampctoveniu pobožnemu in narodnemu vzoru srečo in beli dan! Pri Slovencih Egipčanih najde golovo vsako mogočo podporo. Zadostovalo bi, da odpre vsak slovenski katoliški lisi svoje prodale za nabiranje radodarnih doneskov v ta vzvišeni namen! Egipel jo jedna najrodovilejših dežel na svetu. Umen Slovence bodo tu v konlutren-ciji vedno nadkriljeval v vseh strokah topega Arabca. Škoda le, da' nam lu moških primanjkuje, iu lo jo tudi glavna ovira, da se nismo mogli še bolj organizovuli. A organizacija je moč, jo bodočnost kolonijo! — V lem smislu so bile tedaj postavljeno nnšo prošnje, da se nam od doma pripoimre k našej organizaciji, osobito glede naših žensk služkinj. IV. EglptologUsi. Prav v bližini Kahire, na meji nilske doline in saharske puščavo stojijo saknrskc slopniško piramide (Stufenpvramidon). Piramide in raziskovanje v Sakari (Sakkura) so ufieni svet že dosti presenetile. Ze veC kot sto let je od lega, kar se je našel tam znani „papyrus (listina) lord Chester-f f i el d*, pripadajoč grobu nekega Ti-ta. Vsebina je ta: Ti pokopal je svojega sina mladega. Ker je mislil, da umre pred sinom, je zapisal na listino vrsto dobrih svetov za njega. Stari Ti, videvši, da sin pred njim gre v deželo »življenja", mu da ta papvrus v grob. Že te listina je dala veliko podatkov o vsakdanjem življenju starih Ejiipčanov. Že pred 5000 leti, lo je okoli 3000 leti pred Kristusovim rojstvom, pravi Ti svojemu sinu: „Ce dobiš svetinje nižjega razreda, ne zaničuj je, kajti vedi, da višjega razreda ne moreš dobiti, Ce imaš že nižjega". Nadalje svetuje svojemu sinu: ,Ce ljudstvo godrnja Ccz faraonn, če se zbira pred hišo ministra in klice pomofii, ne hodi tja! Pridejo vojaki, vse zbeži in lo ti, ki si nedolžen, obstanek Vojaki le zgrabijo iu pretepejo, ker so jim vsi drugi vlekli —, in kaznovan boš. Sploh ne hodi tja, kjer so vojaki, kajti ti so surovi ljudje!"—Zdi se nam, kakor da bi govoril oCc dandanes sinu, — in vendar je od toga že 5000 let! Človek ostane Človek! — (Gospod doktor! AH sle povedali to—, kakor nalnSC za — goriško Slovence? Ur.) Slednja leta se je naMo in izkopalo v Dažnru in Snknri veliko grobov, izbilih v sknlo. Ti pripadajo vsi najdavnejšim Časom starih Egipčanov. Ta izkopavanja so dala prvi povod, da so se jela vedno bolj utrjevati mnenja glede nekake ,kamenske dobe" , (Steinzeit) in za Egipet. Dve tisoC let že hodi kralj Menes (Mena) kot prvi na Čelu staro-egipCanske zgodovinske dobe. Postavil ga je na ta kraj že starogrški zgodovinar Herodot. Začetku zgodovinske dobe v starem Egiptu so pottavili fazni učenjaki razne številke. Cas vlade I. faraona Mene stavi Unger 5«13, Marielte 5004 in Lepsius 3892 let pred Kristusovo rojstvo. In vendar vidimo za Časa Mene stari Egipet že na visoki stopinji umetnosti in olike, ki se gotovo ni mogla od danes na jutro vstvariti. Prazgodovinska doba v Egiptu je bila dolgo zavita v nepredrzljivo temo, prvi žarek luCi dala so šele prej omenjena izkopavanja. Leti 1895., 1896. in tekoče leto ponienjajo v Egiptologiji napredek, ki ga ta stroka starinskega znanslva že od starogrških časov ni imela zabeležiti. Nosilci najslavenjših hin»n v egiptologiji so se posvetili slednja leta popolnoma raziskavanju prazgodovinske dobe. Naj omenimo le imena dr. de Morgan, dr. d' Amelineau, dr, Ma-spero itd. Glavni dogodek lanskega leta je dala mala vasica Tu k. V turških grobih se je našlo hišno orodje, izdelano iz kamna, medtem ko pozna doba kralja Mene že orodje iz bronza in bakra. Po odkritju turških grobov je kamenska doba za Egipet še-Ie brez dvojbe osigurjena, recimo tej dobi tedaj aturška (ali „kamenska") doba*. Nočem podajati malenkostij. Naj omenim še le, da je zadnje dni predaval o turški dobi tudi slavni nemški egiptolog in afrikanski potovalec, prof. dr. Schweinfurth. Po tem predavanju v Ka-hiri govoril sem z dr. Schvreinfurthom. Prof. Sclnveinfurth. ki je že odpotoval v Evropo, da dokonča in izda veliko zgodovinsko delo o »turški dobi", prvo v nemškem jeziku o tej tvarini, stavi turško dobo okoli 8000 let pred Kristusovo rojstvo. Med visoko omiko in fino umetnostjo za časa kralja Mer.e in priprosto, skoro divjo turško dobo je moralo v istini preteči nekaj vode po Nilu v starem Egiptu. Nova raziskavanja imajo tedaj visoko zgodovinsko vrednost, to ti m več, ker so najstarši in prvi sledi človeškemu rodu na zemlji. Prvi zgodovinski sled človeškemu rodu na zemlji bil bi tedaj 10.000 (deset tisoč!) let pred naail. To seveda podatkom naše sv. crkve nikakor ne nasprotuje. Naj omenim le besede egiptologa in profesorja dr. K a y s e r j a. Prof. dr. Kavser piše v svoji knjigi „Aegypten" (Freiburg 1889, Herder's Verlag) ua str. 266. tako-le: 9Be-zuglich des fruher oft betonten hohenAlters der aegvptischen Denkrnaler werden bei be-sonnenen Forschern neuerdings iir,mer mehr Bedenken laut, und es erseheint in der That fraglich, ob man, so unbedenklich ein solehes Verfahren vom christlichen Standpunkte aus sein wiirde, von der dem griechischen Texte der Heiligen Schrift zu Grunde liegenden Zeitrechnung abzugehen genothigt ist. Vergleiche auch: „S&nmen aus Maria-Laack, 1874, IV, Seite 360 und Schuster-Holzhammer, Handbuch der Bibl. Geschichte, 3. Aufl., 1., S. XXXII, Anin. 3." — Tako se izraža prof. dr. Kavser. Prihodnjič kaj več o tej stroki. (Lepo prosimo, kajti Vaša poročila so jako zanimiva in koristna. — Uredn.) V. Arabsko-cgiptski drobiž. 1. Grško-turška vojska v Kahiri. — V širokej ulici pri Ezbekije-vrtu se je zbralo nedavno okoli 100 Arabcev. Razdelijo sa v dve vrsti po 50 junakov: Grki in Turki. Vsaki del izbere si svojega vojskovodjo. Turški vojskovodja nadene si ime Edhern paša in si ustavi svoj generalni ,šlab". Isto stori i grški psevdo-kraljevič Konstantin. Vojaki na- Druga našajo med tem cele kupe velikega kamenja. Edhern paša razvrsti svoje vojake in napade Grke. Teško kamenje začne žvižgati po zraku. Cele četrt ure je ulica zaprta. Vozovi in pa-santi se morajo rešiti v postranske ulice. Se le po dobri *'* uri se posreči policiji končati krvavo šalo. Na grški strani so 4 lahko in 2 težko ranjena. Jeden od slednjih je celo umrl. Na turški strani ni bilo mrliča, pač pa veC ranjenih. Zdaj naj kdo še reče, da Arabci Egipčani niso hrabri in ne poznajo »poštene šale"!?! 2. »Efala gahana;« (Odprij se pekel!) Društvo »rudečega polumesca* (francozki »croissant rouge*) v pripomoč ranenjim Turkom v Tesaliji je priredilo nedavno v veliki kedivijalni operi v Kahiri predstavo v prid svojej zbirki. Egiptsko društvo „rudečega polumesca'1 bilo je prirejeno od inuhamelJahcev po krščanskih »rudečih križih*. Samo egiptski »rodeči polumesec• je nabral do zdaj za ranjene Turke okoli 600.000 gold. Gledališki predstavi sledijo nekateri nagovori, ki vspod-bnjajo lesno polno gledališče k radodarnosti do ranjenih sovercev. Tu se vzdigne tudi ulema (po našem ..kanonik") Umitim el-Alavi, šeh na džamiji El-Azhar v Kahiri ter začne govorit: proti kristjanom. »Učeni* uleina napada silovito kristjane: Kristjani, to od Boga zapuščeno, obsojeno in prokleto ljudstvo, — izraža se ulema, — so nesreča, so črna kuga naši zemlji. Le zaradi naših grehov (moha-medanskih) trpi Bog »zavre* na svetu. Noben od njih ne bo videl ažurnih dvoran in smaragdnih vrtov v »sama" (nebesih). Efala gahana!.. (Odprij se pekel!) sakliče živo ulema ... in njegove besede izginejo v vrišču, ki nastane. Evropejci, ki so bili navzoči, si-kajo in oporekajo, mohamedanci ploskajo. »Nous verrons!" (bomo videli!) zakliče z mogočnim glasom neki Francoz. Arabci drvijo za njim, komaj da pete odnese v sobo gledališkega zdravnika. Policija odvede ulemo v bližnji karakol (policajsko postajo). Učeni uleina je dobil za svoje govorniške zmožnosti 5 dnij »ključa". Upajmo, da je ta čas premišljeval o toleranciji. 3. Pour flnir: Neka »katoličanka". — Nedavno se je dogodila na tukajšni poŠti tale dogodbica: Neka slovenska služkinja v Aloksandriji od nekod na Goriškem je dobila pismo. Poštar jej naznani, naj pride po svoje pismo. Gre in naleti v prvem uradu na uradnika, vpraša ga po pismu. »Poste restanle(postreslanl)?* — vpraša uradnik. »Non, calholitme!" — odreže se naša Slovenka. — Tableau! Dr. Karol PeCnik. f ogled na stanje narodne vzgoje v avstrijskem Primorju. (Iz poljščine.) Pod tem nadpisom je priobčila poljska »SzkoJa" naslednji članek izpod peresa dra. Rogeza Battaglia, ki po mojem mnenju presojuje dovolj nepristransko naše narodne odnošaje na Primorskem. Ker je radi podanih nam migljajev dokaj poučen za nas Slovence, ga podajem tu v doslovnem prevodu: »Narodnostni boji ob času mirti le takrat koristno delujejo na vzgojo in šolstvo, ako jih moremo smatrati za tekmovanje med seboj kulturnih narodov, drug od drugega poetično neodvisnih ter v vsakem slučaju enako močnih. Takrat se oni lahko smatrajo za izrek splošnega narodnega napredka ter pozivajo naprej v tej smeri tudi odgojo mladih pokolenj. Kjer pa se bore med seboj narodi politično združeni, čijih moč je dokaj različna, tam se sme smatrali naloga te borbe: »ugonobljenje narodne individualnosti nasprotnikove", kar daje tej borbi osvojilni značaj ter kaže nasilje in zvijačo kot orožje. Taka borba sprovaja navadno v vzgojo otrok osvojevalnega naroda negativno prvino narodnega sovraštva, h kateremu ga uči življenje, a pogosioma tudi šola. Tlačenemu narodu ta borba r.avadno odteguje zmožnost narodne vzgoje; šole, r katerih zapoveduje nasprotnik, služijo za potujčevanje otrok; naposled obupna borba prenapenja čestokrat moči, potrebne za vzdrževanje narodne vzgoje na priliCni višini. Treba je velike životne moči, s kakoršno so se n. pr. odlikovali Čehi, da se v taki neenaki borbi dvigne narodna vzgoja ter preustroji v jedno izmed najizdatnejših sredstev borbe, katera v takem slučaju navadno popelje do zmage. S takšno izredno životno močjo se ne odlikujejo Slovani, boreči se z Ilalijanci v avstrijskem Primorju; meni se celo zdi, da no poiju narodne vzgoje ne delajo tega, kar bi v danih okoliščinah mogli storiti. Resnica, da borba je neenaka; resnica, da Italijani imajo gmotna sredstva (kapital), naslanjajo se na združeno in politično svobodno mater, da imajo številnejše razum-nišlvo ter stoje v omiki dokaj višje od nasprotnikov; da že od davna gospodarijo po mestih, ki so kakor se razumi sarno po sebi, središče borbe, da imajo politično pre-vago ter *o čeatokrat podpirani od vlade izdaja za (vsaj do nedavnih časov). Toda vse to bi nemara ne zadoščevalo k zagotovilu zmage. ako bi ne bilo nezaslišano razvitega narodnega ponosa (čuta) in ako bi se ta ponos ne vzgojeval v mladem pokolenju. Tega ža-libog pri Slovencih in Hrvatih dandanes še ne najdeš v taki meri kakor pri Italijanih. Oni še niso prišli do prepričanja, da ne politična borba, marveč dokaj več omika in vzgoja najširjih slojev naroda je najboljša pot do zmage.. To se opazi, ako "se primerjajo posledice delovanja italijanske »Lega nazionale" in slovanske družbe sv. Cirila in Metoda, Cijih namen je: snovanje ljudskih šol. Razmere so tu nerazmerno škodljive za Slovana. Pa tudi požrtvovalnost Italijanov za Legiue na* mene in eneržija tega društva dokaj nad-YriJpJeJo^-^po~^ merno slično (analogično) delavnost Slovanov. Slovenci, ne inpijoe v Primorju lastnih strokovnih in srednjih sol, namesto prizadevati si, da bi si osnovali s svojimi sredstvi take šole, se rajše omejujejo z neprospešaimi protesti proti takim aktom laške narodne politike, kakoršna je bila za nje najnovejša resolucija tržaške mestne skupščine, naglašajoča, da mesto nikdar ne privoli v to, da bi se v mestnem obzidju (ne v okrožju zunaj mesta, kjer so šole slovenske) vzdrževale druge šole nego italijanske. Med tem pa pošiljajo Slovenci svoje otroke v nemške strokovne in srednje šole, v katerem slučaju pa pridejo z dežja pod kap, kajti germanizacija je nemara v lokalnih razmerah manj nevarna nego italijanščina, toda za narodni razvoj vendar zmerom škodljiva. Ona objema zlasti ženski spol mladega pokolenja v taki meri, da bodoče matere slovenske inteligencije rabijo v vsakdanjem in društvenem življenju večinoma jezik nemški ter se sramujejo govoriti slovenski, izgovarjaje se z nezadostnim znanjem tega jezika ter smatrajoč ga za nižjega v primeri z nemškim. Radi teh quasi-vzrokov govore nemški med seboj celo hčerke jednega iz najveljavnejših delavcev na njivi šolstva in književnosti slovenske, deželnega šolskega nadzornika. Ako vprašaš v tej zadevi prvake slovenske, pa dobiš odgovor, da je tonili kriv pritisk, kakor tudi zagotovilo, da z obzirom na apalijo slovenskega raziimnišlva in pritiska sploh tega stanja ni ri.oei predrugačili. Resnica, da snovanje zasebnih strokovnih in srednjih šol bi ne bilo lahko; jezik še ni prisposobljen, manjka knjig, manjka učiteljskih mocij, manjka denarja itd. Ali pa so mar bili Čehi v ugodnejšem položaju, ko so začeli prero-jevali se? Eneržija, vstrajnost in požrtvovalnost so lastnosti, katere pred vsem nedo-stajejo Slovencem. Med tem se no moremo ubraniti, da ne bi občudovali polujčevalne zmožnosti Italijanov, šole po mestih, v katere leto za letom prihajajo nova krdela slovenskih delavcev, delajo jim v tem smislu neizmerno uslugo. To pa tudi ni' more biti nič težavnega, ko imajo na razpolaganje tako slovstvo, tako kulturno bodočnost in tako zgodovino poslednjih let, nego je italijanska. Vsekako pa je treba omeniti, da prenapeti narodni ponos Italijanov podaje jim v tej borbi sredstva pogosioma nasprotna z naukom nrastvenosti in pedagogike. Italijanska šola deluje na slovanske otroke ne samo pozitivno, učeč jih ljubiti vse, kar je italijansko, marveč negativno, učeč jih prezirali vse, kar je slovansko. V takih šolah — ka-koršne se nahajajo v tržaški okolici — v šolah utrakvističnih (kakoršne zahteva vlada, dasi ravno tam bi imelu biti šole prav za prav samo slovenske) vrši se lov na duše v veliki meri tako, da se italijanski oddelki napolnujejo s slovanskimi otroci, slovanski oddelki pa so prazni. Pripeti se tudi, da se preganjajo stariši radi pošiljanja otrok v slovanske oddelke, ako se nahajajo v službi italijanskih delodajcev, ali so kako drugače odvisni od inunicipalncga oblastva. Najslabše šolske razmere za Slovane vladajo v Gorici, a pred vsemi drugimi v Trstu. V Istri je že nekoliko bolje, kajti Hrvatje imajo številnejše razumništvo nego Slovenci ler stoje od njih na višji kulturni stopinji*) Stanje slovanske narodne vzgoje v Primorju predočuje se dandanes kaj turobno, toda po mojem mnenju bi se lahko zboljšalo, ko bi se Slovani drugače poprijeli dela, in sicer tako, kakor sem zgoraj na-svetoval. # * * Dasiravno so nekatere više navedene trditve sotmdnika »Szkole*, Poljaka, dovolj bridke za nas Slovence, semtetertje tudi netočne, vendar moramo biti temu vrlemu možu Slovenci hvaležni, da je opozoril s svojim člankom brate Poljake na našo neugodno narodno borbo. V tej neugodni borbi nam namreč kaj ugodno dene vsak znak sočutja. P. M. *) Gospod pisatelj gotovo no pozna ne Goriško no Istre, ker drugače bi sodil prav narobe. Kje tužuifiih razmer od istrskih?! — Urcd. deželo ! DOPISI. Iz Gorice. (Iz stanovanj preganjajo Slovence!) Brez vsakega temeljitega uzroka, dasi je redno in točno plačevala najemnino, ne da bi bila kakorsibodi dala najmanjšega povoda v to, odpovedal je stanovanje slovenski stranki lastnik hiše, znani svečar g. Alojzij Bader. Na vprašanje, zakaj da se stanovanje odpoveduje, odgovoril je ta gospod, da, ako tega ne stori, mu pod slovensko stranko stanujoča gospoda Miklavž Buda . trgovec s slikami in hišnimi opravami v Šolski ulici in L. M igh etti, klobučar na Travniku, od svoje strani ista odpovesta. Takoj je slovenska stranka sumila, da se to godi le, _ker_ rečenagospoda najbržo nočeta stanovati pod isto streho s slovensko rodbino. To svojo sumnjo je Slovenec tudi javno izrazil z dostavkom, da stvar v «Sofci:» objavi. Ko je g. L. Budau to slišal, poklical je Slovenca pred policijo, ter zahteval od c. kr. nadkomisarja, naj to prepovfi, češ, da mu ni prav, ako se ga v «Soči> imenuje. Ker se je Slovo-nec pred policijo slovensko razgovarjal, je g. nadkomisar uprašal g. Budala, ako ga je razumel, na kar je odgovoril, da-le kako besedo. To pa je pač čudno, ker mu je oče rojen v Št. Andrežu pri Gorici. Slovenski bi moral znati tem bolj, ker se tudi Slovenci poslužujejo v njegovi prodajalnici. Gospod B. se je izgovarjal, da po slovenski stranki izpraznjeno stanovanje bode rabil za svojega očeta, ter da ga v to ne vodi mržnja do Slovencev. — A glejte čudo, gospoda B. oče, ki je s Slovencem že leta dobro znan, ga je vprašal, vidši, da se preseluje, začuden: «Kaj se preselu-jete?2> — Tu je torej dokaz, da je bila trditev g. B., češ, da potrebuje stanovanje za svojega očeta, le puhlo izgovarjanje, kar potrjnje tudi dejstvo, da je dotično stanovanje še dan danes prazno. Toliko v ilustracijo naših razmer in naših ^prijateljev« v Gorici, Iz Bril, 24. junija (Izv. dop.) Tihe vode so nevarne, pravi stari pregovor in ima prav. V našem županstvu imamo tudi tako tiho vodo, ki tihotapsko nemir dela, ter skuša podirati slogo med občinarji, ravno ko je najbolj potrebujemo. Dne 30, t. m., 1.2. in 3. prih, meseca se bodo vršile v kojščanski županiji volitve novega občinskega starešinstva in šlo bi vse gladko, ako bi ne bilo tihe vode, katera rttje med občinstvom in je cepi v dve stranki. Občinski zastop, kakoršen je sedanji, bi moral vgajati, kajti njegovo gospodarstvo je bilo redno in pošteno in njegovo delovanje bla-gotvorno; to nam kažejo posebno nove in popravljene občinske ceste, to nam kaže tudi vladajoči mir v županiji. Viša oblastva so imela v pretekli dobi presneto malo opravka in še manj sitnosti z našimi notranjimi zadevami. Kako pa je bilo v poprejšnjih dobah? Prepiri brez konca in kraja, zmedeno občinsko gospodarstvo in slednjič vkljub vsakoletnim znamenitim dokladani — dolgovi in druge gospodarske nedostatnosti, kojih razprava visi še dandanes pri viših oblastvih. — Na segajmo torej po možeh iz prejšnje dobe. ampak držimo se sedanjih ali njim enacih; mož, katerih se oklepa tudi častito duhovščino in učiteljsvo, mož, kateri v uradu in zunaj urada ponosno dvigajo narodno zastavo ter vsestransko skrbč za čast in napredek županije. Pustimo, naj ruje tiha voda po svoji stari navadi, - - nas naj no razrije. Mi ostanemo složni vsi pod eno zastavo. Iz Brd. — Te dni je hodil po Brdah neki agent, ki je ponujal Frankovo kavo. Kakor se je sam hvalil, napravil je dober „gšeft". Žalostno! Tako je tudi prišel na Dobravo. Tamkaj je pravil gostom v neki gostilni, da je agent neke tvrdke, vendar ni omenil kake, morda iz opreznosti? Ob jednem je tudi prašal ljudi, ali poznajo g. Gabrščeka, pri katerem je on bil in ž njim govoril, iz česar bi se dalo sklepati, da mu je g. Gabršček nekako nasvetoval priti v Brda v ta namen. Ker smo čitali in čitamo vsako številko „Soče" in tedaj dobro vemo, kaj in kako je s „Frankovo" tvrdko, dozdeva se nam, da se je zlorabilo g. Gabrščeka. (Seveda. Ur.) Naš sum opravičuje nadaljno vedenje agentovo. Ljudem je namreč pripovedoval omenjeni agent marsikaj zanimivega in sploh, je bil jako zgovoren. O kaki prošnji za naročitev blaga ni zinil besedice, kar se nam je zdelo čudno, bolje skrivnostno. Prenočil je na Do-bravem. Drugo jutro še le je povedal, čegov agent, da je in cb enem je krč- marico pregovoril, da je naročila nekaj Frankove kave. Zakaj ni toga storil prejšnji večer. Morda za to, ker si je mislil, da nekateri izmed gostov, s katerimi je prešnji večer občeval, Sitajo „Sočo", Če je to mislil, pravo je zadel. Pred svojim odhodom jo dal krč-maricosvoj „adres": Avgust B en iger, Ilirska Bistrica, Kranjsko. Bric v imenu Brieev. Iz Brd. se nam piše: Ko sem se pred kratkim vračal s svojim prijateljem iz Kožbane skozi Kojsko pozno v noč domov, vstavil sem se mej potjo v neki gostilni. Tudi tja grede, sem šel popoldne mimo te gostilne, v kateri je raz okno vihrala stara zastavica v znamenje, da imajo ples. Zvečeiv kakor žo rečeno, sem so v njej oglasil. Ko nekoliko časa sedim, vstanem in si hočem še ogledati dvorano, kjer se je popo-ludne vršil ples. Pa kaj mislite, na kaj sem naletel!? Pravih plesalcev pač ni bilo nobenega več, tudi ona „klarinet-godba" jo že zginola, nadomestili so jih pa drugi plesalci, in to — otroci obojnega spola le nekaj nad 8 let!!! stari. V srco mo je zabolelo, videvši take razmere! Bilo jo o '/.,11, uri po noči!! S Št. VlSkegore. • Dne 15. t. m. imeli smo pri nas sojem sv. Vida, pa-trona našo faro. Trditi morem, da smo malokdaj praznovali naš sejem tako slovesno, kakor ravno ta dan. Počastili so nas čč. gg. duhovniki v jako obilnem številu. Zraven so došli tudi gg, cerkveni in čitalnični pevci iz Cerknega, ki so peli v družbi domačih pevcev pri cerkveni slovesnosti pod vodstvom znanega glasbenika, č, g. župnika Koko-šar-ja, Witt-ovo težko mašo „In hono-rem St, Francisei" in druge skladbo. Petje iz tako uglajenih in zvožbanih grl napravilo jo kaj mogočen in veličasten utis na vsacoga prijatelja pravo cerkveno glasbo! Ponosni smemo biti, da so v naših hribih goji tako pravilno in dovršeno potjo, kojo bi bilo lahko v izgled in posnemo tudi marsiktorim mostnim zborom ! Popoldne so so zbrali vsi čč, gg. duhovniki, gg. cerkljanski in domači pevci v krčmi našega domačega mojstra-skladatelja I. Luhnrnar-ja, kjer smo so kaj prijetno zabavali pri lopom in z dovršenim petju imenovanih zborov iu raznimi napitnicami, med kojimi so jo posebno povdarjalo našo veselje na združenju naših domačih političnih strank v Gorici, > oje spornzumljenjo no deluje blagonosno samo v Gorici, tomuč ublažilo in združilo jo tudi razne nasprotno si duhove tudi na deželi — pri nas v hribih. Pač hvaležni smo našim voditeljem obeh bivših strank, da so spravili naša narodna kolesa na en sam tir, po kojom hitimo goriški Slovenci združeni v vsih stanovih — v skupnem delovanju za naše narodne pravico in vsestranski razvoj našega ljudstva — in delo bo venčano! Hvala vam gg. cerkljanski povei in pevkinje za vaš ljub nam obisk in pomoč pri petju! Pri obojestranskem podpiranju lepega cerkvenega in narodnega petja, utrjujmo in spodbujajmo se k vstrajnosti v petju in narodni zavesti, kar bo blagodejno uplivalo na sedaj ni in poznejši rod v domačem in drugih krajih! Domače in razne novice. Preiskava v uredništvu, tiskarni in v zasebnem stanovanju tiskarja — v njegovi odsodnosti zunaj Gorice. Danes ob 8. uri zjutraj smo sprejeli ta-Je odlok, ki se je glasil za tiskarno in zasebno stanovanje g. Gabrščeka. tako-le: V sled kazenske ovadbe podane od okrajnega komisarja Amadeo Prinzig de pres. 22:6 1897. radi razžaljeuja časti za-popadenega v članku »Okrajni komisar Prinzig" št, 24 Soče z dne 11. junija 1897; Glede na predlog c. kr. d?Ž. pravdništva z dne 226 1897. št. 1361J465; Glede na § 140 k. p. r. 2.° odstavek; Odločujem, da se nemudoma izvršuje hišna raziskava Vašega stanišea in družili k hišnemu gospodarstvu spadajočih prostorih v svrho, ako se najde rokopis omenjenega članka. Od c. k. Okrožnega sodišča i) Gorici, dne 24. junija 1897. Preiskovalni sodnik: Dr. Pangrazi. Enaki odlok je glasil za uredništvo in tiskarno. Na podlagi tega ukaza so.se nam predstavili li-!e gospodje: Dr. P a n • g raz i, kot preiskovalni sodnik; nad-komisar C o n l i n, redarstveni uradnik S e h a m a n e k, dve uradne osebe v civilu in štiri straže, in sicer v tiskarni, dočim je bil pa g. Kratkv s stražo v .uredništva, in zasebnem stanovanju urednikovem. Te osebe so natančno preiskale uredniške prostore, vse kote tiskarne, ogledali si vse rokopise stare in nove in nam zaplenili ves rftkopjB od da n •aj*n j :c, J levi 1 k o, ki sej a n a n a S a T » a bojkot, oziroma zagovarjal geslo *Svoji k svojim*! Tudi pri uredniku so zaplenili nekaj starih rokopisov. — Iz teh uzrokov je današnja «Sofia-prav inršava, kajti najžmiuiiiveje reči si je pridržal gosp. preiskovali;! sodnik, čeprav je iskal le rokopis, ki se je odnašal na v odloku imenovano notieo. Ker je bila preiskava v uredništvu iii tiskarni brezuspešna, so se podali vsi gospodje v zasebno slanovanje gosp. A. (iab rš Če k a, kjer so preiskovali v navzočnosti gg. Iv. Hausnerja, I", M e 1 j a v c a ter služkinje. Ko pišemo te vrstice še nadaljuje. No, opravila bodejo imeli menda do pozne noči! Polurna preiskava, namreč do 1. ure popoldne, ni dognala nič posebnega razun konflskovanih 12 kosov rokopisa, ki so imeli priti v današnjo šle-vilko in bilježk, katero je pisal g. (Ja-bršček p r i r a z p r a v i 28. maja proti Vrlojbčanom. Poslednje beležke so našli mej raznimi rokopisi v z a s e b n e m stanovanju (»abrščekovom; Preiskavanje bi bilo nadaljevalo gotovo tudi do /.večeru, da se ni temu uprl poslovodja tiskarne, ki je zahteval, naj se nadaljnje preiskovanje še-le tedaj, ko se vrne lastnik stanovanja, namreč g. (ia-bršček. Nasvetoval je, naj se dotlej zapečati slanovanje in zagotovil pod osebno odgovornostjo, da se nikdo ne dotakne pečatov. To se je tudi zgod!lo. Zapečateni sta namreč dve sobi, kjer so pisalne mize g. (Jabrščeka. Ako se torej upošteje, da se je preiskava vršila na zahtevo zasebnega tožitelja — tedaj je to preveč. Doznajemo, da se preiskava vrši popoldne tudi v zasebnem stanovanju poslovodje tiskarne g. Krmpotiča. Dve zaplembi. — Izdaja za Gorico nam je bita zaplenjena radi vestice „M i r pod vsako ceno". Tudi izdaja za deželo nam je bila zapljenjena radi dopisa „lz Pod me le a" in vestice »Zlata vredni Slovenci", katera sta bila že tiskana v izdaji za Gorico. Druga zaplemba ni imela •/eijenega uspeha! Na znanje rojakom na deželi. —- Ker ne smemo prav nič pisati o bojkotu in tudi ne navajati posamične slučaje, kakor smo namenili, to je naznaniti jim, kateri trgovce se je poslužil v priporočenih jim zalogah, prosimo rojake, da se sami organizu-jejo in ukrenejo potrebno. Zaplenili so nam danes tudi rokopis, kjer smo naznanili, da je Anton Borjančič iz Bre-ginja kupil blago v priporočeni mu zalogi in vino pri Pečenk«. Iz tega je razvidno, da smo pod kljukami kazenskega zakona. Volilni shod bo na praznik sv. Petra v torek 29. t. m. ob 3. uri popoludne v Ro-činju v kolarni g. Franca Kregau h. štev. 2. Državni poslan*,, dr. Ant. Gregorčič bo poroCal o državnem zboru in sedanjem političnem položaju, deželni poslanec gosp. J. Berbuč o deželnem zboru goriškem in njega detovanju. E. Klavžar o kmetijskih stvareh posebno o mlekarstvu. Ročinjei in sosedje se uljudno vabijo, naj se obilno udeleže tega shoda. Rojaki! Časi so resni, udeležite se številno tega shoda! Zaplemba »Primorca". — Zadnjo številko „Primorca" nam je zaplenilo državno pravdništvo radi iz ,Soce* ponatisnjenih sestankov. Sove, da nas je iznenadila ta zaplemba. Na našo ustmeno pritožbo pri gospodu državnemu pravdniku proti takemu odloku, smo dobili odgovor, da je tako zaukazano — menda iz Trsta, kjer imajo goriški Lahi posebnega zagovornika. Radi te zaplembe, ki nam je uzročila precej veliko materialno škodo, je izšel »Primorec" dan pozneje. Smrtna kosa. — Dne 21. t. m. je umrl v Gorici Josip Ousciian, c. kr. gozdni svetovalce. Bil je bolan le kratko časa. Pogreb je bil dne 23. t. m. — Blag mu bodi spomin! — V Loknvcu pri Ajdovščini je umrl dne 22. t. m. Mihael Blažko, dalekoznani zidarski mojster v 87. letu svoje dobe. V. 1. n. m. s.! — V Woringshofenu je umrl župnik Sebastijan K n e i p, kateri je bil radi svoje zdravilske metode svetovno znan. Kdo izziva? Včeraj okoli 7V, ure zjutraj je Štefan Rijavec (puro sangue!) v veži h. št. 28 v ulici Formica ustavil nekega 12-letna dijaka in ga prav močno mkloftal brez kakega uzroka. Radovedni smo, kako opraviči pred sodiščem svojo vzročekrvnost! -- V torek zvečer okoli desete ure se je vračal neki Slovenec iz Kronberga v Gorico. Ko pride na cesto k pokopališču do tretje hiše, kar hkrati stopita dva moža k njemu, priž-geta žveplenko ter mu pogledata v obraz. Eden reče furlanski: „Jaz ga poznam, je tudi jeden „koporijonov dei schlafs" in ga udari po tilniku, da mu je klobuk odlclel. Napadenec ga hitro pobere in zbeži, kar so ga nesle noge. Za njim sta junaka melala kumnje in preklinjala „5caves. Veneek v slovo prirode 2S. I. m. podčastniki c. kr. lopničarskoga polka št. 37. v prostorih Drcherjeve restavracije. — Začetek ob <.). uri zvečer. Iver so pri omenjenem polku večinoma le Hrvatje in štajerski Slovenci, je od naše strani pričakovali mnogo udeležbo. Prav, kakor pri nns! JMinosl* piše: Na Češkimi so pričeli Nemci sloprav zdaj sistematično gonjo v posebnem izdanji proti vsemu, kar je češkega. Izdajajo se posebni oklici in okrožnice na »nemško" prebivalstvo Češko, da čeških delavcev in delavk pod izgubo nemške časti ne vsprejojnajo »' delo, ker Cehi nikjer (!) ne vsprojemajo i:i nemških delavcev, ni nemških ii.adnikov v svoje službe; nasprotno: še izpodrivajo jih baje, kjer le morejo in to od časa jezik, naredcb grofa Uadonija sem. Izbacniti in odbili da treba torej Cclio pnvsndi med Nemci, ako bi In iskali zaslužka itd. To je že hinavstvo, ki zasluži — krepko zaušnice'! Torej, ako se jim noče dovolili, da bi polirustali Slovane čim prej, dela se jim »krivica*, za kalero se morajo »maščevati" s še hnjimi zlodejslvi, nego so jih uganjali dozdaj! Prav kakor na Primorskem! V pretvezo, pod katero hote zakrivali svolo antipatijo do Slovanov, ker vedo, da je to miiošiiu slabosl, in pa željo, iztrebili slovanski rod čim prej iz te pokrajine, navajajo izmišljenih krivic, ki jiii delajo baje Slovani, njim, samo da bi našli opravičen (!!!) povod --- »maščevali* po! Koliko časa bodomo morali še mirno gledali vse le osludiinsli 'i Da, kako dolgo? Vedi ga liog! Dotlej pa nam Slovanom ne preostaja družeča, nogo da mirno ;.' vztrajno vir jamo v našem ljudstvu saiiiozavc:-! in vero v svojo bodočnost. Prav kakor na Češkem moramo ludi pri nas delali na to, da se narod usposobi za mirno, a odločno in vztrajno borbo. .Mirnost in samozavest nam gotovo primorela do zmage nad besnečimi germanolili in ilalijanaškimi nasilniki. Naznanilo. Zaradi zagotovitve zakupne dobave ovsa, sena, slame, drva, premoga in koaksa za čas od dno I. septembra 18'.I7 do 31. avgusta IS!IS vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških ptcskrbovaluih inagaiinuv, in sicer v nastopnih postajah: v Celo vri dne 2y..... rnie M., drle se strop psla „Svoji k svojim" Št. 411. Razglas. S tem se javno naznani, da so v erarskem lesnem skladišči „Via Saleano" od 1. julija t. 1. naprej zniža cona za jodon mefriški eent bukovega oglja od 2 gld, 80 kr. m 2 gld. 60 kr., to je dva goldinarja in šestdeset krajcarjev. Od toga dneva pride v veljavo tudi znižani cenik vožnje oglja iz erar-skcga skladišfia do bivališč kupcev in bode stala vožnja oglja vsakega kvin-tala (100 kilogramov); 1. Do: Piazza Coroo, Via Orzoni, Torrento, Cappelia, Formiea 12 kr. 2. Do: Piazza Gvande, Piazzutta, Via Signori, Scuolo, Rastello, Mor-eato 16 Kr, 3. Do: Piazza Duomo, Via MorolH, Oasonaa, Ginrdinn, Teatro, Munidpio, Ponto laonzo, Ponte miovo 20 kr. 4. Do: Via Dreossi, Iiabatta, Vogel, Dognna, Trloato, Tre Ue, Gorso Kraneeseo Giufloppo in do starega pokopališča 24 kr. fi. Do: Kv. Roka, Via San Pietro, Oorso Franeesco Giusoppo, od starega pokopališča do kolodvora 28 kr. Ob enem so p. it. občinstvo spomuo, dne 20. juniju 1807. 187 Nllčelfliafcvo. Trgovski pomočnik želi takoj vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Več pove upravniStvo. ^:,'i-'/ P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v stolni nllei št. 2. v Gorici (tam, kjer je tobakarnica) priporoča so p. u. slovenskemu občinstvu v 07 Gm i in a liožele. Najlepše darilo! Prešeren - f oezije, s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena samo gld. /•— s poštnino gld. 105. ienko limon, - fesmi, /. zvezek, s pesnikovo sliko in 9 druzih krasno risanih slik; vezenje je elegantno v usnji in zlato obrezo. — Cena samo gld. /•- 5 poštnino gld. P05. Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj Se ne izdane pesmi, izide v jeseni. OTOFISCHER, knjigotržnica v Ljubljani 3 Anton Potatzky § * v Raitelju štv. 7 v Gorici \ S * prodajalnlea drobnega j« Si in ntirnberškega blaga jI «i, ua drobno i« uit debelo. j g s — •ledino 3, 26-7 hi najcenejše kupovališče. Posebna zaloga j'# S za kupovalce in razprodajalce na deželi, i§ ffl za krošnjarje in cunjarje. j,<* «| Največja zaloga j| V čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo- |{ *> lovalnili in kadilnili potrebščin. j2 Zimska obuvala. i g Vozički in stoli na kolesih za otroke. j S w,. Strune za godala. J2 *| Posebnost: Semena za zelenjavo in trave.'« Ji Prosim dobro pazili na naslov: !« *; Na sredi Rašteija štv. 7.| Seznam blaga Ivrdke G. Ferd. Resberg v Gorici. Glavna zalega: \> ^apucvasfev ulici st. U (stara cukrarna). Podružnica: na Komu št. 2 ( Ueinsora palaC). Dosloj ima v znlogi to-le blago: Sladkor — liano — ril — mast poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — nt oko — gris — drobne in debele otrobe ~~ turšico - zdb sol - moko za pitanje • kis — iveplo - cement bakreni vitrijol Itd. l«J)-i y$«r Edino **mM v stolni nlioi št. 13 (Via dol Dnomo) nasproti veliki cerkvi je velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po najnižji ceni. Za obilno obiskovanje se toplo priporoča E. ŠusterSic & d pp#r» Prosim, opazujte številko 13 in slovenski napis, kajti ni resnična govorica, da jo vso ena trgovina, namreč moja pod št. 13 in ona, katera so nahaja v Lenassojevi hiši pod štov. 4. $4all\yj|9t»o«\ iostilna JrtjBtBlintf, ulica Glicga 1.1 • V TfStll • blizu jJMpra — Kaj glodalo prijatolj Y — Ono krasno talilo lam so sloveli* napisom. — Ktlo jo pa gospodar ono gosti' — Naš rojak Anton Vodojdvce. — ToCi dobra vina? < — Ne hoj se prijatolj, tu dola i najlioljšs; vipavsko I>e!o in Črno vino, pa .-buteljko; lačnega postrežejo točno s kos in večerjo. Vse čedno in ceno. — Ko se vrnem v Trst, pridem in pripeljem še. druge k Petelinu. idina slov. zaloga dežnikov in solčijikov. krojni aparat i. C. kr. privileg. kraški nujsicr l.i trgovec » Carici ni Travniku v I. nadstropju in v hodniku v h. št. 22. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mostu vsakovrstno manifatuino ii!aj,'o, <:olovo perilo. dežnike. ovratnike, zavratniue itd. — (iolovc možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi. Utajr« prodaja ludi na meter tako po (-oni, da lahko posluži vsaktere^a in sicer za možke oblek, od 80 Lr. naprej, za celr> obleko (:{•;>() m) od V\A. iKil) naprej. Sprejema narotifa tudi za izJelovanje raznili oblek; odjemalcem blaga je prosto, dati si isjrolovii.i obleko ludi drugod. (Ji '.) ^fcSb- *!"'>¦> 111'iouiz od u; oii|s,>v o-/,).i|si>(| -**(L ai||3P!Jii a^euiop ui a^sfiod as« 'aqoj|o *o\\z 'oijoui 'JO)|pe|5 'zii 'oacj| eaojodijd j.)i.[o;> a f iiso.i i)|si!z.ri «u uio^eiq miuupaf z u^un-| zcuquuy ©*»V. iUilpOAS 5[ IlOAS J&B H m Vinarsko in sadjarsko društvo ffl M ™ za Brda l ^[ S s sedežem v Gorici, ulica j3arzelltntš't.20. II (^>< priporoča VVQ fig*) po nizki ceni slavnemu občinstvu (j™ g ^vna*. «e%v\to, modvo M M Jtanfe\\i\o in &m$a na- m p va&na cm v\na, pu- § VA dettte 5vo^\fe Hanov. M k„,„„-. i: ..... ki-aje od a« litrov naprej. Sifi poSilja na zahtevo. žgj M Ivan lomiGelj v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša Mša Fallana) priporoV svojim rojakonr sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem i p: rit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro gaitco) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vse prodaj:! po tako zmerni eni«, il:t >e ne boji tekmovanja (koakiiicace). i'<:t }glas. -*»i Podpirana ii;.ziianjan)T ¦!.¦ -ici odprli na TiMvnilai M. a [v Manmi C. \\*<-i.li;.h). V L-.fi pi-od.ij.im na drol.i.o sladkor, k.»vo, ri/., milo in dm,-e kiih.air.im p.drel.nr ivči. poa-|)iio pa |.ri|iiiii>r.iin ilmna kuh um iu.nU* pii n:ijtii/i r-cni. r.l.i^n kiipiijein na deru-lo pri tvi-ilki d. V. Ur-lin«. iVipomčaje ^ toplo hVojiiii rojakom v \iw'.v\ in na deželi, se Iielr/.i ndaiia Terezija Fabeie, 17'.» :! 1 li^ovka. frgovec z vinom na veliko Lntnn Pečenko Vilna iilir.i H GORICA Vi.. f,'i.up. (ioltfiied l)e-iiniiliiirl v C..iepolmiu'o /a Kurl.m-cki del dežele. oa srebrar v Gorici, ulica Morolli št. 17. )vičini za iz^-oi ovljonjo ¦kvenili posnil in oiodij po •nmejim uzon-a in najniž|i i. kol: Moii;t,iUic, koliliov. čnihov. itd. ild. S:.uv reči piavlja ler jdi v oirnju po-ebreui in pozlati. Da si za-Mejo t,„|i k\e isliii i t-i7»p«iliiv naročil ile« v si.n iju prav lamini plačilni pojroji. Strelovode iz bakra v ognju pozla-er.e naji.olj=o iznajdbe, kakor tudi vsakovr-tno ,'nako popravo :u pozlačeiije prlpemča tudi jio naj-ližjih cenah. Pošilja vsako blairo dobro spi-avljeim in poštnine franko! li; ((',[.) Anker %, 25.11; Liniment. Capsici c o m p o s. iz Richturjcvc Ickstrno v Praa;i pripo/cnnno kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za cono 40 kr., 70 kr. in i gld. so dobi po vseli lekarnah. Naj so zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno 1« Richtetjev liniment s »sidrom" kot edino pravo in vzame _, le tako steklenico, ki je pre-2 videna s ^idrom" kot znano § zaščitno znamko. II nichiai']eva lekarna „pri zlatem levu" v Pragi. Oglas. Podpisani priporoča svojo gostilno v Gorici na Komu št. 6 v kateri se toči izvrstno vino belo in črno, kakor tmli pivo. (58 Vincenc biolecki. Na .Ee/~ jiib.I. i N:t ivuv>fci raz- i odlikovan •> .-=rebr, drž. svetjnjo < ••»'• — srebrno svednjo Tovarna iizornih telovaU priprav JOS. VINOYŠ-JL, v Prag-I na Smihovu (1'iaiia-Smiifiinj Vinolira.M.11 iili.-c čMo 81«. se i.iiporoča k popolnemu u/.ornemu prircjovnnju soKoiskili in šolskih telovadnic po iiajiK.vf/ib priiif.zn.iiiili in praUriiili M-.ilatili. V 1.1 d.(i,az j.' u,! razjioliifo limono ju Ipinočii-ečili --pii.-al .iomačib in mozei.^kili. Zagotavlja j.-dii.i l.-to. Cm; z.lo 2111-1 ne, plačuje jVavudnc priprave so vedno v zalogi. dilire p'is.'lja ,ia z.dih-vo iuvzpl.ično iu pošaiiin- I"' " IVipnive iziršiije po iiajni/jili nnali. Gabrijel Piccoli liliko pnl>iUiv /, I./imI pi.pnat kuni iičinkiiji pil -libotmli, 111 pon uijk mjir km 111 111 /mili tipmli ..-< ti ,li. piipoio<-|,iv po (bm. tudi /1 -.libnlin, 1,1,-1, /,11/nil^-i ki-bki m io mil,,., ,<„.,< i/l., k 1 1/ -Ui|r K11.. 4.....b,u-a Lekarnar Pjccoji ;,„S1,,^;;;;l>i;^; ;;1;;;,l,;;1 ;;;;¦, po iuw mTi/l.io.,1.1 ilr. li Hujfi-jjii v I/.IliM.bio.l.i m (Mu m prof, [tali. Kn.ipits.lm, /ipn,/.....,m -mImiH,.,-.. L. m k. ^ 1-jHl.lj.l.l Sli kil IM I II.MIO-, p,d ||'|, S.ljl I i/ll. 1 pulili, I-k,' -I. kleni. <¦ I ;.-!,! 1,' . I, mko s p»:imno v 1 .-.I M,I Rarojli l2»rsii]3 lekarn cai IkoIi v tjililjanl proti fOiiflja i.ieska. Ha Cernovic trgovka v Raštelu št. 8. — Gorica -— zraven Mose-ta priporoča svojo trgovino z drobnim lila^om, in sicer: či-ovljer za odrasle in otroke, slaliinikov, dežnikov, palic, koncev, denarnih inošnjlčkov, toliatnic, IuJ, kurtiiP, »"¦eSIjcv ild. z be.-edo vsiikovrsdio iIrohI7.no blairo (Kinzvvaic). — Kot prava Slovenka si; Lopi o priporoča svojim rojakom v (i..ii.:i in na deželi. no Friderik Miiller (zastopnik tvnlke Clir. N. Scliad v RFonakovii( v Vrtni ulici št. 24 v Gorici priporoča p. n. ohrinslvii rivoknlcsu svolnv-noznanili tvnlk Dnrknpp in S\vift v Sti>yru ilii., katera se ne liojijo tekmovanja. Cene so '/.incnie. Ima poučevanje v dirjanju v Dreherje-veni salonu. I C. I S-1 1'i'istiKi bntsko SlllillCIlO Mano. .Icdi-is oiliczck t(l. !!• O iZ doliie :m« in. ilolir, /o " |. J.\ dostni za JciImu j , li m iz l..,ljs,. mo.-ko oblekli " \y '•' "¦ '!"". i staiie h a ni o [ „ 10 .0 iz najliuej, Jedrn odrezek za črno -.llorifku obleko V\. 11). '. likij.'., za vrlino Mikiijn.lo, lila-oza dižaviieiiiadmk. viol ild. r,iZ|i.i.4ilj:i po to en.lVTtiuemi lini Ivaiiiiui'; umišlvih ren; >, Ho-kinc.s, llie inClie- *!L' Kiesel-Ambaf v Brnu, Czoui ^tonj in lomki 1'uzor! 1'. n. i.ličin-ivo ni bla|/o dobiva mno-o irncj llli^lo pii prekupovili-ib. . IV.SiU.it*.. ¦'.'"ak!) se din 1'iiiiia Kleše M> llZOlvih. '! 'Imo, da m' .i kino naioči , -Amiior v tovanii;kib reiiali brez ,i( jači d( dalkii rabata, bivajo. knji-^a km- Tovarna tamburiG , SIJEPUSIN Si3ak (II i'vn Iska) .. Velika zaloga lVOlGS8rjl ! v (Sorici, ita cesti Fran Josipa (Corso) ^ 5t. I (nasjiroli ^lediSčne kavarne). Lnsf.ua izilclovnliiicii dvokolcs »Ilir i a', žičiiil« blazin (l)ratlunatiatzen), popravljalnima dvokolcs, šivalnih strojev, pušk itd. 3J**- Nunska ulica 14. ~%(S Prodjijalnico šivalnih strojev, pušk, stre- Ijiva in druzega orodja )ia imata SAUNIG&OEKLEVA v Nunski ulici št. IG. t -t, t2 POZOR! I /late. is >rebrnili koliijn, :10 raslnih in diplom pri/.iiilnja. Kwizdov Komeuburžki redilni praoek sa iiivino. in tli f I c Zdravslvono irn« sredstvo /n konji*. «avi'ili> in ovco. §^S|230Ey^l^ 10-ili hlev 1'poiablja m- že I:! lel v i, Pivbavlja. .lalje z,i zboljšanje mleka Cena: ',', Nkatnijn 7» kr., ' Pii-lno le z frornjo var-lv.-no znamko se d<.iii Skiitiilje :!."i kr. vm-1i lekarnah in mirodihiieah. tJlavtio zalogo ima \,t (n) -< FRANC IV. KW!ZDA>------- Korneiihiii^ii pri ¦/.ala;:atelj. okro/lll Iekill 1