PRIMORSKI DNEVNIK ^ustnina oiacana v gotovini Abb oosla le 1 grupoo Cena 35 lir Leto XIX. St. 6 (5381) PRED KOMPROMISNO REŠITVIJO GLEDE ENEL IN DEŽELNIH ZAKONOV' TRST, torek 8. januarja 1963 Danes odločilen sestanek štirih tajnikov Izvršni odbor CGIL proti višanju stanarin Včeraj so se sestali FanfaniMoro, Saragat, Nenni in De Martino - Jutri se sestane vodstvo PSI, pojutrišnjem pa centralni odbor -11. in 12. t. m. vsedržavna stavka zdravnikov Fašist! organizirajo za nedeljo izzivalno zborovanje v Arezzu Moskovska «Pravda» ostro kritizira RIM, 7. — Predsednik vlade Fanfani in politični tajnik KD •Moro sta se danes sestala v Camillucci s tajnikom PSDI Sara-Batom, pozneje pa sta se razgovarjala tudi z Nennijem in z De Martinom. Razgovori so v zvezi z jutrišnjim sestankom med Ojniki strank, ki neposredno in posredno podpirajo vlado leverà centra, in na katerem bo padla dokončna odločitev glede dednih zakonov in imenovanja -------------------- Predsednika ENEL. Danes se je sestalo vodstvo pSDl, kateremu je Saragat poročal o razgovorih, ki jih je i-*Pel s Fanfanijem, Morom, Nen-Pijem in Realejem. V sporočilu 0 tej seji je rečeno, Tla se je vodstvo soglasno sporazumelo glede zadržanja delegacije PSDI na jutrišnjem sestanku med predstavniki vladne večine. . V nasprotju s stanjem v preteklih tednih, prevladuje sedaj nrnenje, da jutrišnji sestanek med Predstavniki vladne večine ne bo Prinesel nobenega presenečenja in “a bo v bistvu le formalnega znanja, ker so baje že dosegli spora-Zum glede spornih vprašanj: kar Zadeva ENEL, bodo predsedstvo nacionalizirane električne industrije Poverili Morovemu kandidatu Di : ~aKnu, socialisti pa bodo baje pre-, vfell eno od glavnih direkcij te u-i stanove, hkrati z ustreznim številom •nest v upravnem svetu; kar zadela deželno ureditev (tak je namreč Predlog socialdemokratov in republikancev), se bodo baje obvezali, ®a bodo — do konca sedanje zakonodajne dobe — odobrili le finančni zakon, druge štiri zakone, všteval volilni zakon, pa takoj na zadetku nove zakonodajne dobe po “Plošnih volitvah. Po sestanku političnih tajnikov “hank vladne večine se bo v sredo fatalo vodstvo PSI, kateremu bo fjenni poročal o rezultatih tega sestanka, hkrati pa bo vodstvo Stranje pripravilo predloge, ki jih bo-'9 Predložili centralnemu odboru v Pdobritev. Centralni odbor PSI se sestal v četrtek. V primeru sporazuma med strankami vladne večine (o čemer so danes vsi prepri- : i! rt- sa, . Danes se končno sestanejo štirje tajniki strank levega centra, da Pj rešili tista sporna vprašanja, predstavljajo oviro za nadaljnji obstoj sedanje vlade in da na ? način preprečijo krizo, ki jo toliko časa desničarji z veli-aiin veseljem napovedujejo. Iz po-pičil o številnih stikih med omenjenimi tajniki in Fanfanijem v ,adnjih dneh sledi, da so se že ?°govorili o kompromisni rešitvi ln da bodo danes ta dogovor le Se formalno potrdili. , Moskovska «Pravda» je objavi-a včeraj članek, ki ga je oddajal Pekovski radio z nevsakdanjo SJtpombo, da je ogromne važno-i.V članku se še bolj odločno i,:1 doslej ponavljajo kritike al-ajt&kih in kitajskih voditeljev, J?,*0 pa navaja članek pet temelj-t načel borbe proti imperia-Hu: i. Okrepiti socialistično JJP.ažbo in gospodarstvo. 2. Voditi jPtfoljubno zunanjo politiko. 3. Vrtati budni pred imperializmom {P,nenehno opazovati njegovo po-JJhko. 4, utrditi prijateljstvo z Plavami Azije, Afrike in Latinske Ppherike. 5. Prispevati k okrepitvi rejenosti delavskega razreda v kapitalističnih državah. Katangi kaže, da Angležem, "efgijcem in Američanom ne bo " kljub najnovejšim poskusom -ipDelo Combeja vnovič resiti. U jant je ponovno poudaril, da se Z »Jim ne misli pogajati, ker je Prostovoljno zapustil glavno me-g“ Katange, njegov namestnik "Unche na je v Elisabethvillu lc«raj prav tako izjavil: «S Com-2®Jem se nimam o kaj meniti, m !°dal, da bodo čete OZN napre-Jfovale proti Kolveziju «ob primernem trenutku». Predsednik visoške vlade Adula pa je obja-včeraj načrt v šestih točkah fa Prevzem oblasti v Katangi in ini oblast je kongoška vlada vce-FN že začela prevzemati z izmeno katanškega denarja v kon-r^kega in z izvajanjem kongoske “konodaje o zunanji trgovini. Peruju je vojaški odbor dal JSPreti doslej 800 naprednih poli-v n.h prvakov in napovedal nov n?1 aretacij tako imenovanih «ko-o«nističnih agentov», a volitve je ortjavii za 9. junija, «če ne bodo vložene za nekaj mesecev zaradi t„Je sile». — Tudi policija na j*Jskem je včeraj sporočila, da 1® Odkrila «protivladno zaroto, ki n? Jo pripravljali filokomunistič-^elementi», in je aretirala 50 ŠlPkdc kubanske krize je amori-s®1 delegat pri OZN Stevenson jRpročii, da se bodo pogajanja s v okviru OZN danes za-Zvijèlla. Po drugi strani pa se je Ideitelo, da ta pogajanja niso ime-Pričakovanega uspeha, ker še nadalje vztrajajo pri in-Vs»i ‘jah na Kubi in odklanjajo dojf* zagotovilo, da otoka ne bo- *0Y*vezi s kitajsko-indijskim spo-vifj J® predsednik indonezijske Vani lzJavil, da je bilo posredo-tuSJe v Pekingu v imenu šestih l0*av konference v Colombu «ze-rajSadovoljivo». čuenlaj pa je iz-drjl priznanje naporom šestih hie?V n dejal, da se je predsed-lte * cejlonske vlade Bandaranaj-w.bgodno izrazila o kitajskem . Sedaj je na vrsti odgovor Adenauer in bivši minister Strauss slikana na Adenauerjev 87. rojstni dan IIIIIIIIIIIIIIIIIIM„„„„i„iiiiiiiiimiiiiin"iiiiinninunuu>»"nii"iiiii""iiini"i.iiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiii Končana pogajanja oKii bi brez vsa ke obveznosti ZDA Skupno pismo ZDA in SZ U Tantu - Kubanska vlada ugotavlja, da pogajanja niso pripeljala do dejanskega sporazuma, ki naj bi stalno jamčil mir na karibskem področju NEW YORK, 7. — Vladi ZDA in SZ sta' poslali glavnemu tajniku OZN U Tantu skupno pismo, v katerem izjavljata, da stopnja sporazuma, ki sta ga dosegli za rešitev kubanske krize, dopušča, da ni več potrebno, da zadevo obravnava Varnostni svet OZN. V pismu se obe vladi zahvaljujeta U Tantu za podporo v omenjeni kriz1 in izražata željo, da bodo ukrepi, ki so jih sprejeli za preprečitev vojne, pripeljali do ureditve drugih sporov. Kubanski delegat Carlos Lechu-ga je poslal zvečer U Tantu ločeno izjavo Fidela Castra na štirih straneh. V skupnem pismu U Tantu a-meriški delegat Stevenson in so-vjetsKi delegat Kuznjecov v glavnem poudarjata, da je kubanska, kriza končana, kar se tiče odnosov med ZDA in SZ v tej zadevi. pismo ugotavlja, da vsa vprašanja, ki so nastala s to krizo, niso bila rešena, toda dodaja, da stopnja, do katere je bilo moč uveljaviti sporazume, omogoča, da Varnostnemu svetu ni treta več obravnavati zadeve. Pismo ne o-menja nerešenih vprašanj in ne govori (o možnosti nadaljevanja pogajanj med ZDA in SZ. Kubanska vlada poudarja v svojem pismu U Tantu, da pogajanja niso pripeljala do sporazumov, ki bi bili sprejemljivi za Kubo. «ZDA se niti , zdaleč niso odpovedale tvoji napadalci in i» terventistični politiki do Kube, NEW YORK, 7. — Predstavnik Združenih narodov je danes izjavil, da tajnik U Tant potrjuje, da se ne misli pogajati s čombejem, ki je skupno s svojimi ministri prostovoljno zapustil svojo prestolnico, ko Združeni narodi niso imeli v načrtu nobenih ukrepov proti njemu. S tem je zapustil svoje upravne odgovornosti. Posledice tega njegovega dejanja tajnik OZN sedaj skrbno proučuje. OZPNenfbVoniš^il?z°nZaS’ da k^^Tajal politiko «nflga. OZN ne bo Medila z napori, aa nf} dežele» in je dodal, da U se prepreči, da bi čombe ali Tant znova; poudarja svoje stališče, ki ga je obrazložil 2. januarja, to je da ne skuša obnoviti pogajanj v zvezi s Katango, ker je sedaj za pogajanja prepozno. U Tautov predstavnik Ralph Bunche je prišel včeraj v Elisa-bethville. Tudi on je izjavil, da se ne namerava sestati s Combe-jem. Pripomnil je: «S Čombejem se nimam kaj meniti. Semkaj sem prišel, da bi se razgovarjal s funkcionarji OZN». V Leopoldvillu pa je predsednik kongoške vlade Adula objavil danes načrt v šestih točkah v zvezi s Katango. Te so: 1. Posebna delegacija, ki jo bo vodil glavni tajnik za javne urade Francois Kalala, bo začasno upravljala ka-tanško pokrajino. Katanško osebje in tudi svetovalci bodo obdržali svoje sedanje funkcije. 2. Ratanski žandarji, ki se bodo pridružili kongoškim oboroženim silam pred datumom, ki ga bo določilo ministrstvo za obrambo, bodo obdržali svoje sedanje čine. 3. Odslej se bo v Katangi in v vseh drugih pokrajinah izvajala kongoška zakonodaja o izmenjavi in zunanji trgovini. 4. Kongoški denarni svet, .ki mu pomaga OZN, bo moral imenovati ravnatelja za nadzorovanje katanške banke. Proti sedanjemu osebju banke ne bodo sprejeli nobenega ukrepa. 5. Katanški denar bo odtegnjen iz prometa in ga bodo zamenjali s kongoškim denarjem. Kdor ima katanške franke, ne bo utrpel pri izmenjavi nobene izgube. 6. Vlada bo zahtevala od Mednarodnega denarnega sklada, naj pošlje skupino strokovnjakov, ki bi pomagali denarnemu svetu pri njegovem delu. Adula je podpisal že danes u-radne dokumente, ha podlagi katerih prevzema osrednja vlada začasno upravo nad Južno Katango in začenja že danes izvajati zakone o izmenjavi in carini na podlagi omenjenega načrta. Ze od danes začenja veljati kongoški denar v Katangi. Sile QZN pa so medtem zasedle Kaniano na meji s pokrajino Rasai. Krajevni elementi sodelujejo z OZN. Edino važno središče, ki ga niso še zasedle čete OZN, je Kolvezi, kjer se je Combe danes razgovarjal s svojimi vojaškimi voditelji o bodoči gverilski dejavnosti. Britansko zunanje ministrstvo je danes javilo, da ni v stiku s Čombejem, kateremu pa je ponovilo poziv, naj se takoj vrne v Elisabethville. Kar se tiče nadaljnjih vojaških akcij OZN, ni še nič znanega. U Tantov pomočnik Bunche je obiskal danes nekatere krajev v Katangi v spremstvu glavnih voditeljev OZN v Kongu. V Kipušiju je Bunche izjavil, da namerava OZN poudariti kot temeljno načelo svobodo premikov po vsem Kongu. Dodal je, da bodo sile OZN napredovale proti Kolveziju «ob primernem trenutku». Glede morebitnega povratka Combeja v Elisabethville je Bunche izjavil, da se OZN ne namerava vmešavati v politično dejavnost v deželi». temveč so ostale na stališču sile, ki so ga bile zavzele ob očitni kršitvi načel mednarodnega prava.» Kubanska izjava poudarja, da ameriško-sovjetski dogovor ni prinesel «dejanskega sporazuma, ki naj bi stalno jamčil mir na karibskem področju in odpravil sedanjo napetost». Kuba zavrača vsak sporazum, ki ne bi vključeval petih točk Fidela Castra od 28. oktobra lani, od katerih je najvažnejša tista točka, s katero bi se ZDA odpovedale svojemu vojaškemu oporišču v Guanta-namu. Kubanska vlada poudarja tudi, da dejstvo, da ZDA še vedno povezujejo obveznost, da ne bodo napadle Kube, inšpekcijam na kubanskem ozemlju, predstavlja «odvratno nesramnost». Kuba se ne odpoveduje svoji pravici, sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za primer imperialističnega napada in tudi se ne odpoveduje orožju, ki ga bo sama izbrala. Ameriški delegat Stevenson je danes poročal na seji sveta Organizacije ameriških držav. Sporočil je, da se bodo pogajanja med ŽDA in SZ v okviru OZN zaključila jutri. V poučenih krogih pravijo, da je Stevenson sporočil, da je ameriška vlada sklenila znova predložiti zadevo Organizaciji ameriških držav, da bi proučila «ukrepe za kolektivno akcijo, ki bi jo lahko sprejeli». U TANT bodo seznanili s sistemom delavskega samoupravljanja. Zastopniki italijanskega sindikata rudarjev se bodo prav tako razgovarjali z jugoslovanskimi sindikalnimi funkcionarji o bodočem sodelovanju. Delegacija je včeraj obiskala Sarajevo, kjer se je razgovarjala z zastopniki republiškega odbora sindikata rudarjev in delavcev metalurgije in kemične industrije Bosne in Hercegovine. Člani delegacije so se sestali in razgovarjali tudi z zastopniki poslovnega združenja bosensko-hercegov-skih rudnikov premoga. Odkrita zarota v Tailandiji BANGKOK, 7. — Tajska policija je danes javila, da je odkrila .'n preprečila protivladno zaroto, «ki so jo pripravljali filokomu-nistični elementi». Policija javlja, da so aretirali petdeset oseb, ki so pripadale «separatističnemu gibanju», ki je hotelo pridružiti Laosu severnovzhodne pokrajine Tajske. Operacije policije je osebno vodil ministrski predsednik Šarit Tanarat. V Braziliji bo obnovljen predsedniški režim RIO DE JANEIRO, 7. — Delni rezultati današnjega referenduma v Braziliji kažejo, da vodijo pristaši ponovne uvedbe predsedniškega režima z 1.700.000 proti 300 tisoč glasovom. Popolni izidi bodo morda znani čez dva dni. Stoodstotno povečanje izvoza električne energije iz FLRJ BEOGRAD, 76. — Združena e-lektrogospodarska podjetja Jugoslavije so proizvedla lani nad 10 milijard kWh električne energije, kar je skoro za 1,2 milijarde kWh več kot leta 1961. Od te proizvodnje je bilo izvoženo 240 milijonov kWh, oziroma za 100 odstotkov več kot leta 1961, in sicer v Avstrijo, Bolgarijo, Italijo in Madžarsko. K temu uspehu jugoslovanskih elektrarn so največ prispevale slovenske elektrarne, ki so lani dosegle ne le rekordno proizvodnjo 1,3 milijarde kWh, temveč dosegle tudi rekorden izvoz 112 milijonov kwh, in sicer 74,5 milijona v Avstrijo in 37,5 milijonov kWh v Italijo. Zaradi boljšega povezovanja jugoslovanske energetske mreže z Italijo in Avstrijo se predvideva rekonstrukcija daljnovoda Divača-Opči-ne od 110 kilovoltov na 220 kilo-voltov in zgraditev novega daljnovoda Soštanj-Dravograd. nije albanskih voditeljev, in pravi, da tako stališče pomeni braniti tiste, ki vodijo borbo proti enotnosti komunističnega gibanja. Nato omenja, da so se Albanci na sestanku predstavnikov komunističnih strank v Moskvi izrekli proti politiki miroljubnega sožitja, in napada albanske voditelje. List pravi, da so albanski voditelji ob kubanski krizi «hladno dopustili i-dejo, da se svet pahne v najbolj strahotno vojno». «Ti voditelji, dodaja «Pravda», so skušali hujskati ZDA in Sovjetsko zvezo druge proti drugim.» «S tem, da zavračajo možnost pridobitve oblasti z mirnimi sredstvi, nadaljuje «Pravda», so albanski voditelji izven življenja in »e ne zavedajo zaleta delavskega razreda ter napredka v njegovi organizaciji. Ti voditelji odrekajo važnost vpliva socialističnega sistema na mednarodni revolucionarni napredek in ovirajo napredovanje tega vpliva.» List pravi zatem: «Revolucionarna teorija se mora omejiti na o-rientiranje proletariata, kar se tiče oblik in metod borbe v tej ali oni državi. Toda naloga proletariata samega in krajevne komunistične stranke kot njegove voditeljice je, da izbira med različnimi metodami v skladu z obstoječim položajem. Zgrešeno je misliti, da si jè moč enkrat za vselej izmisliti revolucionarni recept in ga vsiliti vsem bratskim partijam.» Pri tem jemlje za zgled države, ki so nedavno pridobile svojo neodvisnost in ki «sestavljajo važen sklep v verigi na področju miru», ter dodaja: «Gre za okrepitev in raztegnitev področja, za podpiranje napred. nih sil in za navezavo prijateljskih odnosov z njimi. Zgrešeno bi bilo, če bi skušali vsiliti temu področju našega sveta, ki ima zelo svojevrstne značilnosti, revolucionarna načela, ki bi temeljila na osnutku, ki je sedaj izven rabe.» «Pravda» omenja nato načela, ki so jih sprejeli na konferenci, ki je leta 1960 opredelila odnose med partijami, in obsoja vsako secesio-nistično dejavnost v mednarodnem komunističnem gibanju, zlasti pa ustanavljanje «manjšin». «Pravda» omenja še posebej ukrepe, ki jih je sprejela Sovjetska zveza, da popravi, «kar je bilo zgrešenega in škodljivega v odnosih med komunističnima partijama ZSSR in Jugoslavije». «Tisti, ki pravijo, da je bil v Jugoslaviji vzpostavljen kapitalizem in da prevzemajo novi buržuji vodilne položaje, dodaja list, širijo laži in odklanjajo objektivno analizo.» Uvodnik «Pravde» poudarja, da so mednarodne sile reakcije kaj kmalu razumele koristi, ki bi jih mogle imeti zaradi stališča albanskih voditeljev in so z velikim veseljem pozdravile novo secesioni-stično politiko, ki jo vodi albanska delavska stranica. «Tiranski voditelji, dodaja list, so zavrnili predloge za izmenjavo mnenj z drugimi komunističnimi strankami v kraju, ki bi ga oni izbrali, in ob primernem trenutku, ki jim jih je postavil centralni komite KP SZ 13. avgusta 1960.» Nato omenja list besede Hruščo-va na 22. kongresu KP SZ; «Strinjamo se z zaskrbljenostjo naših prijateljev Kitajcev in odobravamo njihovo skrb za okrepitev e-notnosti. Kitajska komunistična stranka je stranka, ki je v najboljšem položaju, da bi prispevala k normalizaciji naših odnosov z albansko delavsko stranko». «Na žalost, nadaljuje list, namesto da bi se izboljšal, se je polo-, žaj še dalje poslabšal, in albanski voditelji javno nadaljujejo razkol z mednarodnim komunističnim gibanjem.» Uvodnik «Pravde» poudarja dalje, da marksisti-leninisti ne morejo sprejeti zanikanja izjav in sklepov, ki so jih splošno sprejele komunistične stranke, in dodaja: «Ne gre za abstraktno diskusijo, temveč za načela temeljne važnosti: i-deja miroljubnega sožitja daje našemu gibanju znatno privlačno moč in pridobiva za našo stvar ljudske množice. Teza sektašev in dogmatikov, ki se jim zdi nemogoče uvesti socializem brez vojne, pomeni pomanjkanje zaupanja v moč in v končno zmago socializma. Edini njihov rezultat je, da prispevajo k oddaljevanju narodov v kapitalističnih državah od mednarodnega komunističnega gibanja.» List ugotavlja nato, da Hodža ne verjame, da je miroljubno sožitje v skladu s splošno linijo zunanje politike socialističnih držav, in dodaja- «Kakšna je torej ta splošna linija? Ali pomeni vojno? Toda v tem primeru se ne bi na noben način razliKOvaia od teze imperialističnih krogov, ki so naklonjeni a-vanturam. Ce se imperialisti sedaj ne upajo več odkrito postaviti proti miroljubnemu sožitju, morejo to toliko manj storiti dogmatiki.» Uvodnik komentira trditve dogmatikov, češ da je imperializem papirnat tiger, in poudarja, da kar se tiče borbe proti imperializmu, ki jo razglašajo dogmatiki, se ta zreducira izključno na bobnajoče zmerjanje in žalitve. «Pravda» ob-razložuje zatem temeljna načeia prave borbe pVoti imperializmu: 1. Okrepiti socialistično družbo in gospodarstvo. 2, Voditi miroljubno zunanjo politiko. 3. Ostati budni pred imperializmom in nenehno o-pozarjati na njegovo politiko. 4. U-trditi prijateljstvo z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike. 5. Prispevati k okrepitvi strnjenosti delavskega razreda v kapitalističnih državah. «Pravda» omenja s tem v zvezi vlogo Sovjetske zveze in socialističnih držav med napadom na Suez, med spopadi v Formoški o-žini, v zvezi z Alžirijo, Laosom, Zahodno Novo Gvinejo in v indij-sko-portugalskem sporu, kakor tudi v borbi afriških narodov za neodvisnost ter dejavnost sovjetskih predstavnikov na zasedanjih glavnih mednarodnih organizmov. Na koncu poudarja uvodnik, da komunistične stranke imajo že preizkušeno metodo za reševanje spornih vprašanj, in ki je v kolektivnih diskusijah, ter dodaja, da j« KP SZ vedno podpirala to metodo. «Komunistična stranka SZ. zaključuje list, je globoko prepričana, da kolektivna diskusija o vseh važnih vprašanjih modernega razvoja omogoča zagotovitev strnjenosti mednarodnega političnega gibanja.» Moskovski radio, ki je oddajal celotno besedilo članka, je pozneje dodal; «Vsak sovjetski državljan in vsak prijatelj naše dežele v tujini .bi moral zelo skrbno prebrati ta članek, ker je ogromne važnosti.» Nad 800 aretiranih v Peruju LIMA, 7. — Po neuradnih podatkih so v Peruju zaprli nad 800 političnih osebnosti, ki pripadajo naprednim strankam. Policija je zaplenila tudi več revij in dnevnik «La Tribuna». Vsi časopisi protestirajo danes zaradi zakona o tisku. časopisi, radijske in televizijske postaje v Limi so dobili ukaz vlade, da morajo objavljati celotne tekste vseh sporočil vladajočega vojaškega odbora. Predsednik vojaškega odbora general Godoy je izjavil, da bo ukinitev ustavnih jamstev trajala trideset dni, in da bodo splošne volitve 9. junija, «razen ce ne bodo zaradi višje sile odložene za nekaj mesecev. Minister general German Pagador Blondet je izjavil, da predvideva nov val aretacij «komuničmh agentov». Govori se o možnosti 48-urne splošne stavke iz protesta proti u-kinitvi ustavnih svoboščin. V političnih krogih ne izključujejo možnosti, da stranka «APRA» sklene politično zavezništvo z vlado za prihodnje volitve. Govori se tudi o možnosti, da se voditelj te stranke Haya De la Tore vrne v Peru, da bi kandidiral za predsednika republike. iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaini Uradno sporočilo v Pekingu o posredovanju za rešitev indijsko-kitajskega spora Italijanski kovinarji na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD, 7. — Kot gost centralnega odbora sindikatov rudar-jer, kovinarjev in kemikov Jugoslavije je v Jugoslaviji delegacija rudarjev Italije, ki jo vodi član tajništva tega1 sindikata Angelo Crisman. Med desetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji bodo italijanski gostje obiskali rudnike Brezo, Kakanj in Velenje, kjer se PEKING, 7. — Agencija Nova Kitajska javlja, da je kitajsk' predsednik Maocetung , sprejet predsednico cejlonske vlade gospo Bandaranajke in člane cejlonske delegacije, ki so vodili te dni razgovore v zvezi z indijsko-kitaj-skim sporom. O ten razgovorih so objavili danes uradno sporočilo, ki pravi, da so kitajske oblasti dale «pozitiven odgovor» na predloge konference v Colombu (za rešitev spora. Sporočilo pravi, da so razgovori med Cuenlajem in gospo Bandaranajke, pri katerih je sodeloval tudi indonezijski zunanji minister Subandrio, potekali v prisrčnem in prijateljskem ozračju. Cuenlaj in gospa Bandaranajke sta poudarila, da bo njun razgovor omogočil pogajanja in da bi bilo treba najti rešitev spora v duhu bandunške konference, t.j. na podlagi miroljubnega sožitja. «Gospa Bandaranajke, pravi sporočilo dalje, je izrazila mnenje, da enostranski sklep Kitajske, da ukine boje in umakne svoje čete s področij borbe, dokazuje, da Peking iskreno želi mirno reši- tev. Cuenlaj je izrekel priznanje naporom šestih držav, ki so bile zastopane na konferenci v Colombu. «Kitajska vlada je dala pozitiven odgovor na predloge te konference». Vendar pa stališče vlade ne bo znano, dokler ne bo gospa Bandaranajke govorila o teh predlogih tudi z Nehrujem. Kitajska in Cejlon potrjujeta svojo zvestobo načelom miroljubnega sožitja in želita vedno večjo solidarnost med azijskimi in afriškimi državami «spričo napadalnih in ekspanzionističnih teženj imperialističnih, kolonialističnih in neekolonialističnih sil». Podobno uradno sporočilo sta objavili tudi kitajska in indonezijska vlada v zvezi z razgovori zunanjega ministra Subandria v Pekingu. Subandrio je odpotoval danes iz Kantona v domovino. Tajnik indonezijske delegacije je v Hong Kongu izjavil, da je bil rezultat posredovanja indonezijske delegacije v Pekingu «zelo zadovoljiv». Dodal pa je, da poslanstvo indonezijske delegacije še ni končano, ker ni še znano stališče indijske vlade do predlogov konference v Colombu. Novi voditelj sovjetske delegacije v OZN Nikolaj Fedorenko (v sredi) ob prihodu na letališče v New Yorku. Na levi sta njegova žena in hčerka. Fedorenko je rvočil danes tajniku U Tantu poverilna pisma. Na tiskovni konferenci je na vprašanje, ali njegovo imenovanje pomeni «večjo elastičnost», je odgo- voril: «Meni se zdi, da je na sovjetski strani bilo toliko elastičnosti, da je šla v zadnjih časih preko vseh možnosti. Hotel bi samo reči, da je elastičnost potrebna na obeh straneh.» Dodal je, da se bodo s časom vedno bolj zavedali važnosti ‘kubanske krize in pobud* Hruščova v korist miru. Avtomobilsko tržišče in avtomobilska psihologija Zaradi tehničnih pridobitev se iz dneva v dan veča tudi proizvodnja avtomobilov, ki v čedalje večjem številu zapuščajo tovarne, da bi še povečali par-kirno krizo in gostoto že tako zasičenega prometa. Leta 1957 so v Zahodni Nemčiji dnevno zgradili 3320 avtomobilov, 1. 1958 so jih izdelali 4097, 1959 — 4708. Naslednje, 1960. leto je bil skok v dnevni proizvodnji še občut-nejši — le-ta se je povzpela na 5630 vozil, medtem ko je tekoče trakove zahodnonemških tovarn 1. 1961 dnevno zapuščalo že 5885 avtomobilov. Sest velikih svetovnih proizvajalcev avtomobilov, ZDA, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Francija, Japonska in Italija je predlani dnevno izdela lo povprečno 36.000 avtomobilov. Proizvodnja teh dežel je tako obsežna, da zadostujeta že dva dneva za izdelavo celotnega voznega parka katerega koli evropskega velemesta. Avtomobilska proizvodnja vseh svetovnih in-dustrijcev se je namreč leta 1961 povzpelo že na 41 tisoč enot dnevno! . Pri takšnem tempu naraščanja motorizacije ni prav nič pretirana napoved, da se bo število osebnih avtomobilov v letu 1964 povzpelo na 8 milijonov, tja do leta 1975 pa jih bo že kakih 12 do 15 milijonov, če medtem ne bo kakega večjega zastoja v prodaji. Takšen stalež avtomobilov bo nedvomno povzročil vrsto cestnoprometnih težav in terjal hitrejše urejevanje zlasti mestnega prometa, kjer obstoječe ceste in prometnovarnostne naprave že zdaj niso več v skladu z naraslo motorizacijo. Podobni problemi se bodo pojavili tudi na področju servisnih in generalnih popravil ter storitev. Ce bomo pri tolikšnem porastu voznega parka — 1 milijon novih osebnih avtomobilov letno — zgradili na leto le 1000 km avto cest in drugih cest za avtomobilski promet, tako ugotavljajo Nemci, nas bo tok motorizacije potegnil za seboj, namesto, da bi ga obvladali mi. Tudi vzdrževanje avtomobilov, za katero že zdaj močno primanjkuje delovne sile, ne zadovoljuje več in bo treba tudi v to področje vložiti še ogromna investicijska sredstva, če naj bi obvarovali naraščajoči avto-park prodajanja, preden mu sploh mine življenjska doba. Leta 1950 je na enega avtomehanika odpadlo 5 osebnih avtomobilov, šest let kasneje (1. 1956) 13 avtomobi- Od sobote v Ljubljani «Moda 19(13» LJUBLJANA, 7. — Tu bo v soboto 12. t.m. otvoritev VIII. sejma konfekcije, modnih tkanin, pletenin, trikotaže, usnja, obutve, modne galanterije in ostalih modnih artiklov «MODA 1963». Otvoritev bo ob 11. uri na Gospodarskem razstavišču. Prireditev bo trajala do 20. januarja. lov, 1. 1965 pa naj bi en mehanik oskrboval že kar 23 avtomobilov. Ce se položaj dotlej ne do spremenil, bo na enega mehanika odpadlo nič manj kot 40 avtomobilov. Nekateri strokovnjaki takšnim napovedim ugovarjajo, češ da se bo motorizacijska mrzlica, ki je zajela zdaj že prav vse sloje, od kapitalistov tja do uslužbencev in delavcev, prej ko slej unesla in da zato ni moč pričakovati tolikšnega porasta voznega parka, tem prej, ker statistika kaže, da se vsako leto izčrpajo nadaljnje kategorije kupcev avtomobilov. Prognostiki, ki so napovedali nadaljnji nesluten razvoj tja do leta 1975, pa jim nasprotujejo s statističnimi dokazi, pri čemer kličejo na pomoč še slovite sociologe, ki gonilno silo za nakup vozila razlagajo z družbenim položajem, ki se z lastjo avtomobila manifestira tudi na zunaj. Imeti avto. pomeni, svojemu okolju dokazati imovitost, se povzpeti na družbeni lestvici navzgor. To poslovno in družbeno častiljubje povzroča, da si imovitejši sloji kupujejo vsako leto boljši, novejši in večji model, medtem ko se manj imoviti masovno vključujejo med kupce nadaljnjih, cenejših, manj udobnih in manjših avtomobilov, ki pa so kljub temu zunanje znamenje njihove «blaginje». Praktiki avtomobilske psihologije pa dodajajo, da lov za standardom ni boj za obstanek, marveč neka vrsta tekmovalnega prepira, katerega namen je, dobiti več. Avtomooilski trg živi od nenehnega stremljenja množic, povzpeti se čim više, od prastare človeške težnje opuščati staro in izvojevati si novo. Nadaljnji vzgon dobiva avtomobilski trg z vključevanjem novih kategorij uporabnikov avtomobilov. S tem, da postaja čedalje več delavcev in uslužbencev lastnikov avtomobilov, pa se zgošča cestni promet v tako imenovanem prostem času (rekreacija), Zdaleč največje pa je število tistih avtomobilistov, ki se vozijo poslovno. Avto je v tem primeru neke vrste proizvajalno in ne samo prometno sredstvo. Utegne pa se — kakor trdi del ekonomistov — pripetiti, da bodo povečale ponudbo prometne družbe, ki opravljajo kratke mestne prevoze med bližnjimi mesti, kakor se že dogaja zlasti pozimi, ko mnogi vozniki nalože svoj avto na brzi vlak in se prepeljejo do kraja, kamor so namenjeni po opravkih, z železnico. V tem primeru bi avtomobile ljudje uporabljali le še v prostem času in za week-end. Takšne in podobne ugotovitve so v Zahodni Nemčiji predmet številnih razprav v krogu trgovcev, ki se ukvarjajo s prodajo avtomobilov. Mimo teh se z anketiranjem najrazličnejših družbenih slojev o tem, za kakšne namene vse uporabljajo avtomobil, ukvarjajo uradi za planiranje prometa ter zadnje čase tudi godesberški prometno - sociološki inštitut. Socialno-znanstvene raziskave tega inštituta so znane pod imenom «Človek na cesti». Mlada sociologa Hartenstein in Liepelt sta začela proučevati avtomobilizem s stališča uporabnosti, hamburški senat je nadalje izprašal okrog 2500 gospodinj in drugih članov gospodinjstev, pri čemer si je prizadeval zvedeti, kako daleč imajo do službenega mesta, kakšen prevoz jim je na voljo, kakšne so njihove nakupovalne navade, njihove želje in kakšen je njihov odnos do avtomobila. Anketa naj bo posredovala karakteristične podatke, veljavne tako za milijonsko mesto Hamburg kot tudi za njegovo obširno okolico. Pri vseh prometnih prognozah je važno čim natančneje spoznati in doumeti motive za nakup avtomobilov. Dokler so lastniki avtomobilov zgolj podjetja, trgovci in uradniki, je vozilo namenjeno gospodarskim ciljem. V Zahodni Nemčiji je avtomobil kupoval zgolj tako imenovani poslovni človek tja do 1. 1952. Tedaj so bili delavci in uslužbenci med kupci avtomobilov udeleženi z borimi 10 odst. Tri leta kasneje se je »a delež povzpel že na 22 odst., 1. 1957 na 35 odst., 1. 1960 pa je prekoračil že mejo 50 odstotkov. Kaj je pravzaprav dalo pospešek tako nepričakovanemu razvoju? Je bila to v prvi vrsti želja, napraviti si čim udobnejšo vsakodnevno pot od stanovanja do delovnega mesta? Mar je bilo tu odločilno hotenje, pridobiti z avtom več časa in ga potem z njim tudi zapravljati? In kakšno vlogo so pri tem igrali naraščajoči osebni prejemki? Velike razdalje med stanovanjem in službo so spričo današnjega tempa urbanizacije čedalje pogostejši pojav. To je cena, ki jo mora sodobni človek plačevati, če hoče čim učinkoviteje izpolnjevati svoje poklicne dolžnosti, si povečati možnosti nakupovanja in rekreacije, ki je spričo življenja v velikih mestih prav tako nujna kot delo samo. Avtomobil uresničuje končno — ob zadovoljivih življenjskih pogojih — tudi želje po lastnem domu v mirnem podeželskem ali predmestnem okolju. Takšne gradnje na podeželju in v predmestjih velemest pospešujejo tudi zelo drage parcele v mestnih središčih in avto je tisto sredstvo, ki razdaljo med podeželjem in ožjim mestnim območjem zmanjša na minimum. Statistični pokatki kažejo, da sta le pri petini izmed 25 milijonov v delovnem procesu sodelujočih državljanov Zvezne republike Nemčije stanovanje in službeno mesto v istem kraju. Nadaljnjih 30 odst. ima sorazmerno kratko pot od doma do službe. Ti podatki pa veljajo za vse območju Zvezne republike, medtem ko je položaj v mestih dokaj spremenjen: v Hamburgu n.pr. je skoraj vsak tretji meščan ob delovnih dnevih po dve do tri ure na poti, bodisi z doma v službo in nazaj oziroma po o-pravkih. Na deželi pa ima tako dolge delovne poti le vsak peti državljan. Tudi tu se komaj pri vsakem tretjem prebivalcu dom io službeno mesto krijeta, medtem ko ima takšno srečo v Hamburgu komaj vsak osmi meščan. Zaključek, ki bi ga iz tega — kajpak z nekaterimi pridržki — povzeli, je, da so sorazmerno dolge poslovne poti tisti odločeni činitelj, zaradi katerega se ljudje najpogosteje odločajo za nakup avtomobila. Od 100 ljudi, ki so v kakršnem koli delovnem razmerju in se morajo iz službe daleč vračati domov, se jih v Hamburgu dnevno vozi z avtomobilom 18, v mestnih predelih je takšnih ljudi 14 in v okoliških krajih 15. Prav tako veliko je v okoliških predelih število lastnikov koles in mopedov. V mestnih predelih pa se vozi z motornimi kolesi na delo le 9 odstotkov in v Hamburgu samem le še 4 odst. zaposlenih. Na individualna prometna sredstva je na podeželju navezanih mnogo več ljudi kot pa na območju mest in velemest, namreč skoraj polovica, nasproti 28 odstotkom v Hamburgu. Da se n. pr. v Hamburgu kljub temu mnogo več meščanov vozi na delo z lastnimi vozili, velja kajpak pripisati večji kupni moči prebivalcev velemest nasploh. Zanimivo pa je — iz stanovanjskih razlogov — da je zdaleč večja gostota vozil na robu mesta kot pa v samem središču Hamburga. Na ožjem meštnem območju ima svoj avto 26 odst. družin, na periferiji pa je takšnih družin več kot 42 odst. Opazovanja sociologov na tem področju so pokazala, da poslovni človek svoje lastno vozilo v poslovne namene dokaj racionalno uporablja. Ce le more, gre v službo peš. Ce p« to ni mogoče, si zbere takšno prometno sredstvo, ki najbolj zadovolji njegove prometne potrebe. Brž ko te potrebe iz takšnih ali drugačnih vzrokov niso zadovoljene (počasen prevoz s trolejbusi, veliki izdatki za taksi vožnje in podobno), se v njem porodi želja po individualnem prometnem sredstvu, po takšnem pač, ki je v skladu z njegovo kupno močjo! To pa gotovo ne pomeni, da uporaba individualnega prometnega sredstva praviloma ni aktualna povsod tam, kjer je na razpolago vrsta javnih prometnih sredstev. Hamburg je n. pr. znan po svoji zelo na gosto razpredeni mreži prog, po katerih vozijo javna prometna sredstva. Kljub temu uporablja v središču mesta 19 odst. zaposlenih avto za vožnjo med stanovanjem in službenim mestom. Dejstvo je namreč, da kljub tako urejeni prevozni službi v mestnem središču zaposleni nima jamstva, da se bo v službo peljal udobno in tjakaj prišel brez zamude. Zatorej nadalje odpade možnost, da bi se ljudje, ki imajo svoj avto, iz u-dobja ali kakršnih koli drugih vzrokov odpovedali vožnji z lastnim vozilom in uporabljali v večji meri javna prevozna sredstva. Kljub ozkim grlom v mestnem prometu s tolikšno gostoto je vožnja z lastnim vozilom v službo še zmerom udobnejša in hitrejša kot pa z javnim prometnim sredstvom. Zanimivo je, da mnogi zaposleni, ki se vozijo v službo z lastnim avtomobilom, vstajajo kasneje kot tisti, ki gredo z doma z javnimi prometnimi sredstvi. Anketa je pokazala, da 35 odst. uslužbencev in delavcev, ki stanujejo na robu mesta, odhaja z doma ob 6.30. Večina teh zgodnjih vstajalcev — namreč 58 odst. •—uporablja za prevoz v službo avtobuse in trolejbuse, le 9 odst. pa ima svoj avto. Med zaposlenimi, ki odhajajo z doma po pol sedmi zjutraj, pa je 18 odst. takšnih z lastnim avtomobilom. Kdor je torej lastnik avtomobila in ima pred podjetjem ali v podjetju, kjer je zaposlen, zagotovljeno parkirno mesto, lahko redno spi dlje, to pa je gotovo moment udobnosti, ki je pri nakupu avtomobila nedvomno odločilen. Razen poti v službo pa je tu še nakupovanje, so prejemki in kupna moč ter ugled v družbi, ki povečuje želje za nabavo lastnega avtomobila. N. 2. sj'm ' 1 ' 4 'v* ' ' ' *...... v ' ......... knjige ~ gledaliice s *2 glrthbu ^ òlikn'ibtut* Slovenske pokra j ine nova knjižna zbirka pri Mladinski knjigi V vasi Volendam severno od Amsterdama je zapadlo tri metre snega. Prebivalci so imeli kaj dela, da so odkopali svoje hiše Pri Mladinski knjigi v Ljubljani se je pojavila še ena zbirka, ki obeta, da bo prav dobrodošla; to je zbirka Slovenske pokrajine. S št. 1 in 2 sta označeni knjižici Škofja Loka z okolico ter Poljanska in Selška dolina. Obe knjižici je napisal znani slovenski geograf France Planina. Predvsem je prav, da je založba začela izdajati to novo zbirko, ki bo prav gotovo našla dovolj odjemalcev. Zlasti še, illliii)illiiliiiiiillliiiiiiiiiiiiliiiiiii,iiiiitiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiin,n,iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii,n,mi,Hlinili,iiiiiiiiiiiiiiiiimii,im,um,llmlmn,mn,n,111,11111111,1111,mm,iiiiil||||,iiii,„l„,„l|,m PRECEJ NOVIH MILIJONARJEV OD SOBOTE IN NEDELJE 184 milijonov totocalcio je šlo v Catanio 150 milijonov novoletne loterije v Chieti Niso pa znani še vsi ostali dobitniki lepih vsot - Toda pri totocalciu se je prijavil še en trinajstkar, ki pa je sumljiv CATANIA, 7. — Ko je šel včeraj zvečer Salvatore Mancino, ki je na kolodvoru uslužben pri zadrugi nosačev, spat v prostore železniškega policijskega komisariata (ker te prostore čisti, mu je dovoljeno, da tamkaj spi), njegovega spanja prav nič ni motila misel, da je postal multimilionar. On namreč ni vedel, da je bil to nedeljo pri totocalciu samo en trinajstkar, kateremu bo pripadlo 184.416.000 lir, kaj šele, da bi vedel, da je ta trinajstkar prav on. Zjutraj pa je šel na delovno mesto, da je svojim tovarišem pokazal obrazec, ki ga je kontroliral tudi marešal na komisariatu. Ko so mu čestitali in ko je še dejal, da se bo spomnil nanje, ko bo prejel denar, je Mancino izginil. Zvedelo se je, da je šel k svojemu bratu, ki je policijski agent iiimiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiitiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiirtimfiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiii DVE HUDI PROMETNI NESREČI Na železniškem prelazu je vlak pregazil avtobus Pri drugi nesreči sta se zaletela drug v drugega dva avtomobila VARŠAVA, 7. — Devet oseb je izgubilo življenje in 28 je bilo ranjenih — nekatere so bile hudo ranjene — pri nesreči, ko je na nekem železniškem prelazu vlak povozil avtobus, v katerem je bilo okrog 70 oseb. Zapornice na prelazu niso bile pravočasno spuščene, razen tega pa je bila ob času nesreče zelo gosta megla, tako da šofer avtobusa ni mogel vi-ueti, da prihaja vlak, ki je po strašnem udarcu vlekel avtobus še kakih 300 metrov po progi. BENSALEM (Pensilvanija), 7. — Sedem oseb je bilo ubitih, štiri pa hudo ranjene pri cestni nesreči včeraj zvečer na neki avto cesti Pensilvanije. Neki avtomobil z osmimi osebami, med katerimi so bili štirje otroci, je trčil v drug avtomobil, ki je z veliko hitrostjo vozil v nasprotni smeri in ki se je iz neznanih razlogov pomaknil na levo stran. Električni tok je ubil dva otroka PALERMO, 7. — Šestletni deček Antonino Lo Cascio se je igral v nekem parku. Nenadoma ga je električni tok ubil. Domnevajo, da se je neopazno dotaknil kake odkrite žice. CAMPI SALENTINA, 7. — Ko se je neka dveletna deklica igrala v svojem stanovanju, se je dotaknila električnega kontakta. Za dekletce, ki tedaj ni bilo pod materinim nadzorstvom, je bilo to usodno, ker jo je tok ubil. pristaniškega komisariata. Ta je poskrbel, da je brata odtegnil radovednosti časnikarjev, ki že od včeraj 'zvečer na vse kriplje iščejo trinajstkarja. (Med tem je moral marsikaj prestati neki uradnik INAM z enakima začetnima črkama imen: Salvatore Meccio. Ta je sicer takoj zanikal, da bi bil on trinajstkar. Vendar mu vse skupaj nič ni pomagalo jn vsak njegov korak so tolmačili le kot potrditev, da je res on srečnež. V tem času so časnikarji že staknili vse podatke o njem in Meccio se je hočeš nočeš tudi pustil fotografirati za televizijo...) S svojim skromnim zaslužkom s: Mancino ni mogel privoščiti, da bi si najel stanovanje ali vsaj sobo in je do zadnjega spal v neki nerabni stražni uti na kolodvoru. Ima tri brate in sestro in z vsemi je doslej živel v najlepšem soglasju. Čeprav siromašen se je vedno izkazoval prisrčno velikodušen do svojih osmih nečakov. Salvatore Mancino se je najbrž zatekel k nekemu prijatelju v Arcireale. Ta prijatelj in tovariš pri delu, neki Macajone, mu je pravzaprav zjutraj prvi sporočil, da je nekdo iz Catanie dobil 184 milijonov. Tedaj sta skupaj kontrolirala Mancinov obrazec in tako je Mancino ugotovil, da je on srečni trinajstkar. Mancino pa je vsekakor dovolj spreten, da je časnikarjem vsaj za danes ušel. V Acireale so našli Macajoneja, ki jim je pa dejal, da ne ve, kje bi lahko sedaj bil njegov srečni delovni tovariš. To je doslej največji dobitek na Siciliji in krepko prekaša dobitek železničarja iz Messine Giuseppa Marana, ki je dobil oktobra 1960 čez 150 milijonov. Rekordni dobitek pa je še vedno tisti iz Bologne, ki je presegal 200 milijonov, dobitnik pa je uspel o-stati anonimen. Iz Mantove pa se je izvedelo, da tam neki taksist zatrjuje, da je napravil trinajstko in da mu torej pripada 92 milijonov. Čudno pa je najprej to, da niso ugotovili te trinajstke že na totocalciu. Razen tega pa je lastnica sprejemališča ugotovila, da na nekem obrazcu manjka matrica z določeno številko. Takoj je o tem obvestila karabinjerje ter centralo totocalcia v Mantovi. Obesila je tudi obvestilo, da je obrazec s to številko neveljaven. Danes pa se je javil 40-letni Cesare Ta-rana, zatrjujoč, da je napravil trinajstko. Pokazal je Obrazec, na katerem je bila matrica s številko, ki je zmanjkala. Najel si je celo odvetnika, vendar pa stvar že preiskujejo tudi karabinjerji. CHIETI, 7. — Takoj se je izvedelo za dobitnika 150 milijonov novoletne loterije, povezane s «Canzonissimo». To je 22-letni geometer Paolo Morelli, ki je imel že včeraj razgovor s časnikarji in radiokronisti, ponoči pa se je z vlakom odpeljal neznano kam. Mo-rellijevi starši nimajo telefona, zato so lahko ponoči imeli še mir, medtem ko se je že zgodaj zjutraj napolnila hiša ljudi, ki so prišli čestitat. Morellijev oče je državni upokojenec. Paolo ima tri poročene brate ter dve neporočeni sestri. Dovolj srečna pa je bila tudi Genova, kamor sta šla kar dva dobitka novoletne loterije: drugi za 50 milijonov in tretji za 25 milijonov. Toda kdo sta dobitnika, ni bilo mogoče ugotoviti, kakor so ostali neznani tudi trije dvanajstkarji totocalcia, ki so dobili po 7 milijonov. Dobitnik četrte nagrade novoletne loterije naj bi bil v Calta-nissetti, in sicer karabinjer Antonio Bastanza. Toda potrdila še ni. Znano pa je, da je en dvanajst- kar totocalcia neki osnovnošolski učitelj iz Ancone, poročen in z enim otrokom. Igral je že osem let vedno enak obrazec. V Pistoji pa je s sistemom za 18Q0 lir zadelo dvanajstko šest delavcev. «Letalski most» za potnike «Canberre» LA V ALLATTA (Malta) 7. ■-Danes se je pričel «letalski most» za transport potnikov angleškega transatlantika «Canberra», ki se je mora! ustaviti na Malti zaradi popravila pokvarjenih motorjev po požaru nre»šn;ega petka. Okrog 1700 potnikov transatlantika je pristalo na to, da potuje naprej z letali, ki jih je dala na razpolago plovna družba, lastnica ladje. Drugih 300 potnikov pa iz tega ali onega razloga noče potovati z letalom ter zahteva, da jim da družba na razpolago ladio za nadaljevani poti. Ravnatelj družbe je izjavil, da bi zelo rad ustregel, da pa kljub prizadevanju ni bilo mogoče najti nobene proste ladje. Prvo letalo je odletelo proti Kairu in Adenu s potniki, ki bi se morali izkrcati v Port Saidu. Zvečer pa bo neki Boeing s 160 potniki odletel v Freemantle (Avstralija). IIIIIUIIIIIIIIIIIIItlllllllltllllllllllllllll>IK"lll1,l,ll"l">,llIllllll!llllllll'llmlmmm"llmmm"nm""t'l>l"l"l""l|",m"l"llm'l'mll"llmmlll|l|l'llll>lllll|l,llllll Zelo strogi v SZ zaradi valutnih prekrškov MOSKVA, 7. — «Ukrainina pravda» poroča, da so ukrajinska sodišča obsodila devet oseb na smrtno kazen, nadaljnjih dvanajst pa na razne zaporne kazni zaradi tatvine in prekrškov, ki se tičejo denarja. Samo sodišče v Harkovu je obsodilo na ustrelitev šest oseb, ki so bile obtožene špekulacije z valuto za znesek milijona rubljev. Skupno je sodišče sodilo skupino 12 oseb od katerih jih je sedem imelo židovska imena. Obtožnica je navajala, da so obtoženci skrivali tujo valuto v kosih mila pod podom v svojih stanovanjih in na nekem pokopališču. Drugi primer o katerem poroča list se nanaša na nekatere voditelje tovarne šotorov v Ivano-Frankovsku v zahodni Ukrajini. Obtoženi so, da so nelegalno nekaterim svojim «agentom» prodal) velike količine šotorov ter tako povzročili državi škodo nad 230 tisoč rubljev. Našli in aretirali dva nevarna roparja RIM, 7. — Leteči oddelek policije je našel in aretiral dva roparja, ki sta s sistemom iztrganja iz rok oropala draguljarja Cesara Cecchinija. Ta se je v soboto zvečer vračal domov in je imel v torbi, ki sta mu jo roparja iztrgala, za 8 milijonov draguljev. Roparja sta 28-letni Franco Nicolini in 21-letni Aldo Zanzari. Prvega so aretirali zvečer, drugega pa davi v njegovem stanovanju. Našel je delo in se ubil MILAN, 7. — Neki zidar iz Kalabrije je danes padel z devetega nadstropja neke hiše v gradnji in se ubil. V Milan je prišel pred kratkim ter dobil delo kot zidar. Obenem so mu dovolili, da je spal v neki baraki na samem gradbišču. za turiste, ki prihajajo čez Bren-ner na počitnice v Italijo. Večinoma so to Nemci. Čez 9 milijonov oseb potovalo čez Brenner v letu 1962 BOČEN, 7. — Cez devet milijonov oseb je prešlo Brenner leta 1962. V Italijo je tukaj prišlo 4.670.000 oseb in malo manj jih je potovalo iz Italije. Na promet z avtomobil odpade 60 odstotkov; železnica je imela 2 milijona in pol potnikov. Več kot 4 milijone in pol teh oseb je mogoč« imeti Portret moža Elizabete v spodnjih hlačah | LONDON, 7. — Neka londonska ! trgovina s slikami je dala v prodajo sliko princa Filipa v spodnjih hlačah in majici; slika stane 47 šterlingov in 5 šilingov (okrog 83.000 lir). Slika, ki jo je napravil 22-letni slikar Barry Fantoni, meri 90 cm .in 1,20 ter kaže moža kraljice Elizabete v majici, spodnjih hlačah, črnih čevljih, nogavicah in podvezah. Okrog njega so mornariška uniforma, jahalne hlače ter majica za polo, škotsko krilce, pulover kot ga imajo mornarji ter uniforma vodje patrulje skavtov. «Daly Express» poroča, da je Fantoni izjavil, da je hotel pokazati princa kot osebnost, ki se pojavlja v javnosti z zelo velikim številom različnih uniform. Neka druga slika princa Filipa, ki jo je tudi napravil Fantoni in ki je razstavljena v isti galeriji, pa kaže princa v uniformi admirala, ko je v funkciji razsodnika na nekem lepotnem natečaju v Parizu. ............. iiitini ... Angloamerišku polemika o letalskem «napadli)) LONDON, 7. — Med Washingto-nom in Londonom se je vnela polemika v zvezi z britanskimi bombniki «Vulcani). «Daily He-rald» piše danes, da so angleški bombniki uspeli prodreti v ameriško obrambo z lažnimi radarskimi znaki, zato da so zmedli radarske postaje na Zemlji. List dodaja, da so bili Američani presenečeni po znakih, ki so kazali, da so britanski jedrski bombniki nad njimi. List dodaja, da je vdor v celoti uspel, predvsem zaradi tega, ker so bombniki «Vulcan» leteli 19.000 metrov visoko. «Tudi z normalnimi jedrskimi bombami s prostim padom, dodaja list, bi letala «Vulcan» lahko uničila razne objekte». «Daily Express» pa piše, da so angleški bombniki «odvrgli» jedrske bombe na New York, Washington in druga ameriška velika mesta ter da so prileteli nad ZDA preko Severnega tečaja in Kanade. Britansko ministrstvo za letalstvo je potrdilo, da so manevri o-menjenih letal bili oktobra 1961. Predstavnik tega ministrstva je izjavil, da je polet omenjenih letal spadal v okvir skupnih angle-Ško-ameriških manevrov «pred dvema mesecema». Toda čez nekaj ur je drugi predstavnik istega ministrstva izjavil, da je v vsej zadevi «precej zmede». Dodal je, da so med vajami za protiletalsko obrambo v oktobru 1961 nekateri angleški bombniki vrste «Vulcan» izvršili namišljen napad na severnoameriš' kontinent. Dodal je, da mu ni nič znanega o drugih podobnih vežbanjih v poznejšem času z udeležbo angleških letal, , Ameriški departma za obrambo je skupno s poveljnikom obrambnega sistema Severne Amerike ter s poveljnikom kanadskih letalskih sil odločno zanikal, da bi bila angleška letala izvršila namišljen napad na razna ameriška mesta, ne da bi jih ameriške radarske postaje prestregle. V Londonu so opazovalci mnenja, da se bo s to novico okrepila teza tistih, ki se zavzemajo, naj britanski bombniki «V» ostanejo operativni do leta 1970 skupno z izstrelkom «Blue Steel«. Velik« Britanija je potrošila milijardo šterlingov za zgraditev bombnikov «V» za prevažanje atomskega o-rožja. Beatrice se ne bo poročila z notarjevim sinom HAAG, 7. — Glede na razne govorice in pisanje listov, je 28-letni Bob Steensma, sin nekega notarja iz Eindhovena, izjavil dopisniku britanskega tednika, «Sun-day Express», da m govora o kakih zakonskih načrtih med njim ter med princeso Beatrice, holandsko prestolonaslednico. Tudi se Beatrice iz takih razlogov ne bo odpovedala prestolu. Bob Steensma je študijski tovariš Beatrice na univerzi v Leidi. Neizprosna vojna proti banditom v Parizu PARIZ, 7. — V Parizu so napovedali neizprosno vojno bandi-'om po številnih krvavih ropih v prestolnici v zadnjih časih. Včeraj zvečer se je na notranjem ministrstvu pod predsedstvom notranjega ministra Rogera Fre-ya sestal glavni štab policije in davi so stopili v veljavo zadevni sklepi. Enote letečega orožništva (republikanske varnostne straže) so bile postavljene na razpolago mestne policije Te formacije imajo nalogo, da kontrolirajo vozila in da takoj nastopijo v primeru potrebe. Razen tega bodo motociklisti, policijski avtomobili ter navadni avtomobili, v katerih so policaji v civilu, izvajali natančno kontrolo na raznih točkah mesta, posebno v bližini bank in draguljarn. Končno se je mestna policija številčno okrepila. ker je treba priznati, da sta prvi j dve knjigi zares natančni, ne da \ bi bili pri tem dolgovezni. Bra- ; lec se zares o vsem pouči in prav gotovo si bodo knjižici ra-• di nabavili tudi vsi letoviščarji, J ki jih je v teh krajih vedno več — kot to Škofja Loka * svojim zalednjem obeh dolin tudi zasluži. Seveda bi pa tudi lahko kaj pripomnili. Pisci takih knjižic dandanes ne smejo pozabiti, da ljudje v vse te kraje ne prihajajo samo peš. Da je bila na pr. cesta iz Podobenega v Javorje izdelana l. 1957 bo marsikoga manj zanimalo kot če bi avtor navedel, da se po tej cesti lahko pride v Javorje j z avtomobilom. Sploh bi želeli ■ več takih podatkov in zato naj bi bili tudi zemljevidi v knjini izdelani tako, da je izletnik« takoj jasno, kod se bo lahko peljal. Saj najbrž nova zbirka nima namena ne ozirati se na ti- ; ste, ki bi radi nedeljo izkorir stili za daljši izlet z vozilom. NoVa številka Obzornika 63 Dobili smo januarsko številko Obzornika 63. Ta tudi pri nas priljubljena revija je vedno tako zanimiva, da jo vsakdo rad prebere, saj je večina sestavkov j v posamezni številki takih, da lahko pritegnejo najširši krog > čitateljev. Predvsem je v vsaki j številki precej leposlovja. To pot je med avtorji tudi italijanski pisatelj Ditto Buzzati, Posebno pozornost zaslužilo tudi v tej številki reprodukcije slik znanih slikarjev, ki jih spremlja pri-1 meren članek. Vsakdo bo tudi z velikim zanimanjem prebral Belo epopejo «Celjuskincev» kakor tudi ostale sestavke. V Beogradu razstava italijanskega industrijskega oblikovanja BEOGRAD, 7. — V Beogradu so nocoj odprli razstavo italijanskega industrijskega obliko-ognja. Odprtja razstave, ki sta jo organizirala komisija za kulturne stike z inozemstvom ift j Zveza likovnih umetnikov Jugo- ‘ slavije, sta se poleg številnih kulturnih in javnih delavcev, i umetnikov in zastopnikov industrije Beograda, udeležila tudi tajnik komisije za kulturne st iW z inozemstvom Drago Vučinič in italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berio. «Ta razstava, na kateri je pri- Ì kazano okrog 100 raznih uporabnih predmetov, ki so produkt italijanske tehnike in uporabne umetnosti, je za nas posebnega pomenan, je izjavil podpredsednik zveze likovnih umetnikov Jugoslavije Mihailo Petrovič, «ker smo šele v začetni fazi ! družbeno organiziranega dela na industrijskem oblikovanju». Tudi Zagrebška filharmonija je odpovedala gostovanje v Zahodni Nemčiji ZAGREB, 7. — Zagrebška filharmonija je odpovedala svojo : turnejo po Zvezni republiki ’ Nemčije, na kateri bi morala od 15. do 29. januarja imeti koncerte v Stuttgartu, Freyburgu, Frankfurtu, Kòlnu, HannoverV m v drugih zahodnonemških mestih. Uprava Zagrebške filharmonije je odpovedala turnejo zaradi negotovosti m neugodnega ozračja, ki je bilo ustvarjeno s provokacijami sovražnih protijugoslovanskih elementov. Mondadori bo izdal mnogo sovjetskih del MOSKVA. 7. — Založnik Arnoldo Mondadori, ki se sedaj nahaja 'v SZ, je izjavil, da namerava izdati v Italiji največt* možno število del sovjetskih pisateljev. Dostavil je. da se je v zadnjih letih izdajanje sovjetskih literarnih del močno povečalo. Meccoli ni ve? ravnatelj beneškega filmskega festivala RIM, 7. — Domenico Meccoli ' je potrdil, da je dal ostavko na položaj ravnatelja beneškega fimskega festivala. Po njegovi izjavi je to samo v zvezi z njegovim novinarskim poklicem, k> se mu ni hotel za dlje odreči, čeprav je bil potrjen za ravno telja tudi za l. 1963. Kdo bo n10 iki od yn- •rV cjH ar f»jo ne-•no TO' Ar dni un- pr le jet- po- roti n« eijfl o«* ijf ki ečh •no mr TEŽAVNA POT V NEODVISNOST Prikriti nameni Britanije v Keniji Nova administrativna razdelitev dežele ■ Ustanovitev oblasti «Ri/t Volley» -Nevarnost posrednega gospodarskega in političnega vpliva na ostale oblasti in vlado - Pred skorajšnjimi volitvami Predstavniki britanskega ministrstva za kolonije, ki so se že od avgusta preteklega leta nahajali v Nairobiju in cele tedne križarili po Keniji, so ob novem letu predložili svoja poročila in predloge glede bodoče administrativne razdelitve Kenije. Poročila so bila dočakana z razumljivim vznemirjenjem, pomešanim pri pristaših Kenijatove stranke KANU s sumničenjem, razočaranjem in očitnim nerazpoloženjem, a pri pristaših probritansko u-smerjene stranke KADU z neprikritim zadovoljstvom. Po priporočilu komisije za razdelitev, oziroma razmejitev, bi Kenija morala biti razdeljena na test oblasti, z vsemi administrativnimi ustanovami, od oblastne skupščine do regionalnih organov najvišje oblasti. Razdelitev je bila opravljena tako, da so na osnovi koncentracije nekaterih plemen bila ustvarjena določena dokaj trdna oporišča v prid stranke KADU, vtem ko so ple-ttiena Kikuju in Luo bila potisnjena v administrativno najmanjše oblasti osrednje Kenije in Ni-janže. Kenijatova stranka nikakor ni zadovoljna s priporočili komisije ta razmejitev. Ona je stala in še stoji na stališču, da je treba glede mnogih stvari korenito menjati sedanjo administrativno razdelitev. Osnovna teza Kenijske afriške nacionalne unije je, da hi morala bodoča neodvisna država temeljiti na trdni in krepki centralni upravi, vtem ko bi oblasti imele vso podporo osrednje vlade. Razdelitev predstavlja nevarnost prav zaradi tega, ker bi se številna plemena in oblasti brez načrtne pomoči nikakor ne moda ekonomsko in kulturno razvijati. Vsekakor je Keniji najmanj Potrebno poglabljanje plemenske razcepljenosti, spopadov in strasti. Vse razlike bi morale, nasprotno, biti v najkrajšem času odpravljene v skupnem naporu dosego potrebnega gospodarskega razvoja in odpravo težke kolonialne dediščine. Razumljivo je, da bi načrt razdelitve Kenije v bodočnosti lahko predstavljal resno zapreko ta gospodarski razvoj, obenem Pa tudi stalen vir političnih nesoglasij ter nestabilnosti. Na ze- lo. dvomljivo vrednost tega načrta kaže, postavimo, tudi ustanovitev tako imenovane oblasti «Rlft Valley» (velike razpoke). 'S»g,na,i večja oblast se razpro-!’”ra od sudanske meje dò Tah-Rattjllce, a v zvezi z njo je stranka KANU zelo zaskrbljena, in •■cer zaradi tega da bi v praksi-n<* postala središče evropskega vPliva ter evropske gospodarske kontrole. Tu se, namreč, nahaja najplodnejša zemlja tako imenovane skele visoke ravni», kjer se na-kajajo najbolj razvita kmečka po-Sestva. Tu odlično uspevajo razne žitarice, tu so tudi najboljši travniki in pašniki, kakor tu-d> velike plantaže čaja in kave. ■ bi se, potemtakem, dovolilo, da oblast «Raft Velley» uvel)avi SV(Vi gospodarski vpliv, oziroma badoblast, bi vse druge oblasti, kjer pretežno žive afriški kmet-)e. za večno ostale pod njenim gospodarskim nadzorstvom in pritiskom. Pomeni, da bi na tak način evropski farmerji ter industrialci — ki bodo kasneje prav Rotovo tu svobodno gradili predelovalno industrijo — lahko v vsakem trenutku vplivali na vlado. pa naj bi ta bila pod vod-8tvom Kenijate ali koga drugega. Od svoje strani pa, kot reče-n°. strani-a KADU ne prikriva Sv°jega zadovoljstva v zvezi z bovo razdelitvijo dežele, češ da vendarle «zmagal razum». Ta t(r0zum» v resnici predstavlja Ustvaritev pogojev notranje ne-^Rbilnosti Kenije, in to celo v ^irneru, ko bi ta postala svo-°dna. Nevarnost, seveda, ni v tem, ,er bi predstavljali slabitev cen-tralne oblasti in določitev takš-n,b meja v notranjosti Kenije '''hlini mini, imniiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiMiiiMHiiiiiM Ni se ustrašila krokodilov {jOvaindvajsetletna angleška ri ‘0‘jica, Diana Cleverly, je af«^? tega preplavala vzhodno-. .sko jezero Njasa, ki je širo-u 3o km Plavala je polnih 9 dju1? 57 minut. Podvig je bil n Kai nevaren, ker je jezero pol-(j . krokodilov. Med njenim po-r iKornjo je spremljal čoln z obo-tr«enim> varuhi, ki so bili vsak jn butek pripravljeni, da streljale! èe bi se krokodili pojavili, (j. ie priplavala na cilj, je mla-ta Plavalka izjavila, da je bil h bjen podvig lažji od onih B ?b, ko je skušala preplavati °kavski preliv. »n, stalno grožnjo za njeno neodvisnost. «Dosegli smo veliko zmago,» je rekel Ngala, predsednik Kenijske afriške demokratske unije (KADU), še preden je bilo objavljeno poročilo komisije. Toda, ta zmaga je bila plačana z obljubo, da bo ona (stranka KADU), celo v primeru, da bo v opoziciji, v bodočem kenijskem parlamentu «budno varovala načela ustave», v katero bo vne-šena tudi nova razdelitev dežele. Nairobi pa je zadnje dni izredno živahen. Tako na ulicah kot na številnih sestankih in mitingih se ljudem pojasnjuje nova situacija. Podpredsednik stranke KANU, Odinga Oginga, je izjavil, da njegova stranka no priznava «podtikanja kolonialistov», in rekel, da se njegovi afriški prijatelji iz stranke KADU nimajo pred časom česa veseliti. «Izbrisali bomo te regionalne meje, ki se jih voditelji stranke KADU tako vesele,» je rekel O-dinga. Voditelji te stranke, je nadaljeval, so «žrtve propagande priseljencev», obenem pa je pri- stavil, da bi jih moralo poročilo ministrstva za kolonije» zbuditi, ker so prevarani in nagovorjeni, da branijo Madžimbo (regionalizem), ki nas bo pustil pod nadoblastjo kolonialistov». V taki situaciji je zahteva po skorajšnjih volitvah postala najvažnejše vprašanje dneva. Volitve zahtevajo tako voditelji stranke KANU kot stranke KADU. Prvim se mudi, da bi dokazali, kako uživajo podporo večine kenijskega ljudstva, drugi pa smatrajo, da je zdaj nastopil trenutek, ko b: si utegnili s pomočjo propagande za «obrambo plemenskih pravic in ozemelj» pridobiti glasove manjših, «ogroženih» plemen. Odinga je zelo odločen v svojih izjavah, da bo njegova stranka na volitvah zmagala in sestavila prvo afriško vlado Kenije. Tako se je z nastopom novega leta politično življenje v Keniji zelo razburkalo, obenem pa usmerilo v čedalje bolj naglem procesu k uresničitvi samouprave, ki naj kasneje pripelje do popolne neodvisnosti. Polemika o umetnostnih smereh v Moskvi Razstava, ki je bila možna le po XX. in XXII. kongresu KP SZ Indijka Sonali Das Gupta je odprla v Kirnu trgovinico z orientalskimi drobnarijami modnega značaja. Na sliki jo vidimo, ko pripenja filmski umetnici Eleonori Rossi-Drago neko cvetico v lase, v tem ko se «klicntka», oblečena v indijsko nošo, poizkuša na orientalski «sitar» (Naš dopis) MOSKVA, januarja. V velikem mestu, kakršno je Moskva, «repi» niso nikakšna novost. Te dni pa se je razpotegnit povsem nenavaden «rep». Ze kakih dvajset dni se ta rep razteza nekaj sto metrov okoli vogalov starega Manježa pred vhodom v razstavo moskovskih slikarjev. Galerije so tudi sicer vedno prepolne. Tako slik, kot l obiskovalcev. Vendar pa niso raz-I stave še nikoli povzročile takšnih I vrst pred vhodom. Desettisoči lju. j di čakajo po ure in ure na tem-j peraturi od —20 stopinj z že ; vnaprej kupljenimi vstopnicami, ! da bi mogli v razstavne dvorane ! Manjeia. Razstava se je mesec j dni normalno razvijala z vsak-; danjim obiskom, vendar brez repov. Naval se je začel s 1. decembrom, ko je N. S. Hruščov s člani prezidija KP SZ prispel na razstavo tn začel s polemiko, ki se še ni polegla. Razstava v Manjeiu se je začela kot razstava «obnoue» in «degerasimovizacije». Organizirana je bila v smislu upora proti absolutizmu akademikov. In prav v tem času je, po naključju ali ne, akademija slikarske umetnosti imela svoj letni občni zbor. Akademiki so se nad razstavo javno zgrozili. Zgrozili so se nad iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiii|i|i'1,IJ,'i'''i|i1iiii|i|i'*i|i|iii|i'iiii|1'i| NA ZADNJEM ZASEDANJU ASTRONOMOV V LIEGEU Laplaceovi tezi o sončnem sistemu dokončno odklenkalo «Planeti so se formirali iz hladne meglice...» - Oepi-kovo senzacionalno odkritje, da je Jupiter nekakšno miniaturno sonce - Podobno je tudi s Saturnom u- ne- Skoraj neopazno se je, zaključil kolokvij najbolj znanih a-stronomov sveta, ki so se zbrali v belgijskem mestu Liegeu. Čeprav je bila glavna tema tega zasedanja «fizikalni študij planetov», so bile vnaprej iz programa izključene Zemlja, Luna in kozmologija. Zaradi tega so izpadli iz programa vsi oni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raznimi hipotezami o prahu ali le-du na Luni, o nastajanju in u-miranju vesol.a ter podobne teme. Nihče od ,E0 znanstvenikov iz 18 držav,' '«j so se pojavili na tem mednarodnem znanstvenem zasedanju, ni prikazal nobene nove hipoteze, in zdi se, da je z začetkom astronavtike dobi hipotez enostavno cdklen alo. Vedno manj je onih, ki te hipoteze objavljaj in obravnavajo, in vedno manj je onih, ki vanje verujejo. Lreveč pogosto se je namreč zgodilo, da so se razne hipoteze sprevrgle v navadna ugibanja. Lodobna znanost take stvari nerada sprejema, v koli or ne gre zares za tezo, ki je nujna, ker se pač še ne da do azati, niti ovreči. Zato ni sestanek v Liegeu prinesel nobene nove hipoteze o planetnem s:stemu. Namesto tega pa je za večno pokopal eno, ki se je vlekla še od dobe slovitega La-placea in ki je vse do pred kratkim skoroda veljala, saj je bila vse do pred dvajsetimi leti celo snov, ki se je na šolah poučevala. Gre namreč za zadevo o nastanku sončnega sistema. Laplace, kot tudi mnogi znanstveniki za njim, so bili prepričani, da je «družina sončnih planetov» nastala tako ali drugače od samega Sonca. V stoletjih so se pojavile razne variante te hipoteze, dokler ni v zadnjih desetih letih postalo jasno, da se o tem ne da resno govoriti, pa čeprav se je vsa zgodba o Soncu kot praporenlu sončnega sistema zdela precej jasna in logična. Človeškemu razumu je bila namreč slika o žareči krogli «prasoncu», ki se vedno bolj naglo vrti okoli svo. je osi, dokler ne dobi oblike disi a in se od tega diska zaradi vrtenja formira.o večji strjeni kosi, ki se od njega ločijo, da bi se spremenili v današnje planete, zelo sprejemljiva. Da ta hipoteza ne ustreza resnici, se danes za gotovo ve, zato ta hipoteza nima več osnove. To dokazuiom številni podatki, zbrani pri opažanju z najsodobnejšimi instrumenti ce. lotnega našega planetnega sistema. In tako so glede tega na sestanku v Liegeu sestavili sledečo uradno formulacijo: «Planeti so se formirali iz hladne meglice nato pa se segreli za- utr»; ce»*1 str* s Sr nje*1 tef 18 V R*’ nic°’ žar" kaj*’ ren'1’ astlll>llllllullu,l>llll>ll> rešiti neko še nerešeno vprašanje. Sa«,VE'N «*> 21. 3. do 20. 4.) Vpra-Vk. boste za nasvet o praktičnem jT'RSanju. s svojo samoljubnostjo bo-l Povzročili neki spor. Ulv K 21. 4. do 21 3.) Zadovo-t0v finančni uspehi. Na vidiku po-ojoJbJe. Ne kažite svoje prevelike jezljivosti. g^VOJCKA (od 21. 5. do 22. 6.) ll"ValjuJoč svoji strokovni priprav-se boste znašli v težkih 'lab. Umirjeno vzdušje v dru- <0(j 23. 6. do 22. 7.) Brzdaj-Nekoliko Svojo mrzlično dejav-v»?: I» posvetite se raje manjšim tjnj anJem. Napeti odnosi v dru- (od 23. 7. do 22. 8.) V svo- jem poslovanju boste morali premagati nekatere težave. DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) Ne ukvarjajte se s finančnimi špekulacijami, pač pa s solidnim trgovanjem. Prejeli boste prijetno darilo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite previdni In ne kažite prevelike odrezavosti do predstojnikov. Svoja čustva boste povezali z nekim potovanjem. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) S svojo Inteligenco boste uspeli V družini ne bo nobenih nesporazumov. STRELEC (Od 23. 11. do 20. 12.) Z uspehom boste opravili svoje naloge. Vesel in srečen dan. KOZOROG (Od 21. 12. do 20. 1.) Imeti boste občutek, da Je vaše delo nekoristno. Uprite se takšnemu razpoloženju. Preživeli boste miren ln prijeten večer. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne lotite se nekega tveganega posla. Skušajte se razvedriti v družbi drage osebe. RIBI (Od 20. 2. do 20. 3.) Važna sprememba v zvez) z vašim delom. Razumevanje s strani drage osebe vam bo v uteho. radi lastne radioaktivnosti v nadaljnjem formiranju in v kasnejših obdobjih». S tem v zvezi je bilo objavljeno tudi prvo senzacionalno odkritje. Ko je na podij stopil dr. E. Oepik, ki je sicer zelo znan v astronomskem svetu, ni nihče od prisotnih strokovnjakov pričakoval, da bo ta znanstvenik govoril o tem, kar je bilo že tolikokrat ponovljeno ln sicer da je Jupiter, ta največji planet sončnega sistema, obdan z zelo prostrano atmosfero zelo hladnega vodika in helija in da se v tej atmosferi od časa do časa javljajo gosti oblaki, ki spet izginevajo ter o podobnih že itak znanih stvareh. Toda o-grodje referata dr. Oepika se je opiralo na radiometrična merjenja planeta-veliVana ter na merjenja temperature njegovih oblakov, ki jih je astronom ob pomoči sodelavcev izvedel z velikim teleskopom ter zelo občutljivimi elektronskimi instrumenti. Njegova izvajanja so ta-ko postala dejanska novost na tem zborovanju. Dr. Oepik je med drugim rekel: «S skrbnim merjenjem smo odkrili, da je Jupiter bolj bleščeč kot bi dejans.io smel biti. Ta planet oddaja v vesoljski prostor 60 odstotkov več toplote kot je sprejema od Sonca». Ta izjava je med prisotnimi izzvala žive komentarje. Gre za vsekakor nenavadno odkritje, posebno ko vemo, da je na Jupitru temperatura 100 stopinj pod ničlo. Potemtakem je Jupiter kljub svoji nizki temperaturi neke vrste miniaturno sonce ne pa navaden hladni planet, kot sta npr. Zemlja in Mars. Komentarji o tej izjavi se še niso polegli, ko je dr. Oepik v svojem nadaljevanju objavil, da je do podobnega odkritja prišel tudi pri proučevanju Saturna, ki je -znan po svojih obročih. Dr. Oepik je glede Saturna rekel: «Ta planet, ki je znatno bolj oddaljen od Šonca kot Jupiter, oddaja dvakrat več toplote kot jo dobiva od Sonca!» Zanimivo razlago o planetih-velikanih je nadaljeval astronom C. Sagan. Ta je svoje raziskovalno delo osredotočil na eno od najnenavadnejših formacij, ki so bile kdajkoli odkrite na kakem planetu, na tako imenovano Rdečo pego na Jupitru. Ko je proučil vsa dosedanja dognanja, zbrana v zadnjih 130 letih, je prišel do sklepa, da je geografska širina Rdeče pege ostala ves čas nespremenjena, da pa se je njena geografska dolžina spremenila za nekaj tisoč stopinj, kar vsekakor ni malo. Ta pojav predstavlja za astronome ižredno uganko in to že od prvih dni, odkar so ga opazili. In do danes je ta pojav ostal še nepojasnjen. Ob izjavi C. Sagana pa je ta uganka ostala še bolj zagonetna, kajti Sagan je rekel: «Velika Rdeča pega ostaja tajnost. Za sedaj enostavno ni vzorca, po katerem bi mogli ta pojav razložiti, pojav, ki neprestano menja položaj in tudi barvo v Jupitrovem ozračju». Seveda ni dr. Sagan pri tem niti skušal osvežiti vse one hipoteze, ki so do sedaj ostale le zabeležene v raznih študijskih študijah, ne pa razložene. Onih 29 sekund, kolikor je Iz umetnostnih galerij Robert Faganel v «Rossoni j evi» Robert Faganel, ki zopet razstavlja v galeriji Rossoni, spada nedvomno med naše najdelavnejše slikarje mlajšega rodu. Od lani je to njegova že četrta osebna razstava, in vsaka pomeni več kot le korak naprej v njegovem slikarskem razvoju. Ako je mladi Palčič učinkovito povzel ustvarjanje z izmaličeno pločevino. ki jo izvirno šiva na obarvana platna, ki vzbujajo našo pozornost, je pa Faganelova pot do umetniškega priznanja težavnejša. To pa zato, ker so široki začetek te poti pred njim že trdo steptali nešteti impresionističnb-ekspresionistično ustvarjajoči likovniki, tako da tam sedaj težko vzklije kaka nova cvetka slikarske domiselnosti. Vendar pa imamo vtis, da bo to začetno pot Faganel naglo prehodil. Ce primerjamo sedanja Sija z onimi iz prejšnjih razstav, Vidimo, kako hitro se Faganel slogovno osamosvaja in zori v mnogo obetajočega slikarja. Ako je veliko pokončno olje «Gozd» še pomanjkljivo, pa je ono podolgovato z gozdom ob strugi rekel, ki je menda njegovo , največje ‘ dosedanje platno, slikarsko, sko-. roda neoporečno .izvršeno. Barve, ploskve, sonca tn svetloba so tu povezane v enovito skladnost, ki dobro podčrtuje svežino poletnega jutra. Tej ravni se približujeta prav tako obe manjši sliki gradbišč v nočni razsvetljavi. Menimo, da je v teh slikah, v katerih dobro kroti svojo strast do žarečih barv, Faganelu najbolje uspelo, podati bistvo izbrane tematike. Ne glede na to pa se sedaj opaža, da mu mnogobarvnost ne dela več začetnih težav, ker se mu tudi nekatere take slike dobro posrečijo, kot na primer ona z lestvijo pred gospodarskim poslopjem. Ta istočasna različnost njegove palete pa mu tu gotovo ni v prilog, in gotovo ni na mestu. Faganel, kot pač vsi temperamentni mladi ustvarjalci, nestrpno išče, kako bi najprimerneje sprostil svojo umetniško osebnost. To ga vodi do poizkusov raznih načinov slikarskega izražanja, ki jih tu neprevidno prikazuje in s tem moti zaokroženo celoto te razstave. Razen tega ga njegovo neugnano navdušenje do oblile žene, da bi se poizkusil tudi v linorezu, v katerem sicer usoe podati zanimive zasnove z obrazi in ljudmi, ki pa ne zvene sozvočno v zboru ostalih olj. Vse to pa so, tako. rekoč, tehnične napake razstave, ki jih dela skoro vsak na začetkih vstopa v javnost, in v ničemer ne prikrivajo Faganelovega slikarskega daru. MILKO BAMBIČ kroženje osi Jupitrovega polarnega področja počasnejše od prejšnjih 9 ur in 55 minut, ni izzvalo kdove kolibo komentarjev pa čeprav sta M. Roberts in G. R. Huguenin vložila mnogo truda, da bi ujela radijske valove, ki jih oddaja Jupiter, ter s pomočjo teh valov prišla do tega podatka. Zdi se, da trajanje Jupitrovega dne in noči učenjake ne zanima mnogo in to iz enostavnega razloga, da do sedaj še noben astronavtski strokovnjak ni izdelal ali celo niti pomislil na to, da bi moglo priti do izkrcanja na Jupitru. Tamkajšnja gravitacija je za 2,64-krat večja kot na Zemlji in če bi kaka raketa prispela v bližino Jupitra, bi za vedno o-stala «v objemu» te Jupitrove «svinčene gravitacije». Nasprotno pa sta bila Venera in Mars glavna tema mnogih razprav v Liegeu in to iz enostavnega razloga, ker sta Venera in Mars najbližja soseda Zemlje, hkrati pa je Mars zanimiv tudi zaradi tega, ker je SZ poslala proti njemu Sondo «Mars I», ZDA pa so proti Veneri poslale «Marinerja-II», Ki je pred približno mesec dni letel mimo «tajinstvenega planeta». Zato je veliko pozornost znanstvenikov v Liegeu izzval Gerard de Vaucouleurs s svojim topografskim proučevanjem Marsa. Ta francoski astronom, ki je zelo znan v astronomski literaturi, ima velike uspehe tudi v proučevanju daljnih meglic z roba vesolja, pa tudi bližnjih nebesnih teles samega našega sončnega sistema. Tokrat je » svojo ekipo sodelavcev izdelal posebno karto Marsove površine in dosegel izredno preciznost v merilu 0,1 stopinje, kar ustreza merilu 6 km. S tisoči fotnrr-'°Pi- ,r> s- zbrane podatkp obdelal s pomočjo elektronskega računskega stroja IBM. In tako mu je uspelo izračunati med • drugim tudi širino Marsovih kanalov, ki da so široki točno 12 kilometrov. M. K. «isLilil:4 'v eksponati, ki1 so t ili polemično negiranje akademsitega kanona tako imenovanega socialističnega realizma, in nad kritikami, ki sta jih objavila tisk in radiotelevizija in ki so, osvobojene starih kompleksov, postavile v prvo vrsto mlade m nekoč cenzurirane stare slikarje pred «vrhovi» a-kademizma». Z občnega zbora akademije je v prezidij CK prispelo sledeče pismo: «V zadnjem času formalisti postavljajo v dvom kot zastarela gledišča Lenina in sklepe partije o realistični umetnosti. Svoje nastope in praktično dejavnost formalisti usmerjajo k obnovi formalističnih teženj, ki jih je obsodila partija. Obračamo se na centralni komite partije in prosimo, naj nam pove, kaj je v teh sklepih zastarelo, Ce pa ti sklepi niso zastareli, je treba nastope proti tem sklepom v tisku, na radiu in na televiziji nujno označiti kot revizionistične in primerne za razvijanje nam tuje ideologije. Skupina glasbenikov formalizma je, izkoriščajoč nekdanje nepravilne odnose do u-stvarjalnosti takšnih slikarjev, kakršni so bili Sterenberg, Ševčenko, Falk, Drevin in drugi, sprejela sedaj njihova formalistična dela kot svoj prapor. Pod tem praporom neki slikarji skušajo pritihotapiti v našo likovno u-metnost tujo ideologijo.» V odgovoru na poziv akademikov je Hruščov z vsemi člani pre. zidija kar z zasedanja v Kremlju odšel na razstavo v Manjež. Na vhodu so ga čakali najvidnejši predstavniki akademizma: Gerasimov, Johanson in Serov, da bi ga spremljali skozi dvorane. Živahen in poln domislekov kot vedno je Hruščov izrazil svoje dvome nad deli «formalistov» Falka, Sterenberga in Drevi na ter pred platni mladih Nikolajeva, Vahniecova in drugih. Listi so zabeležili to sceno: «Kot na vsaki razstavi, so tu razstavljena dobra, srednja in sla. ba dela. Organizatorji razstave so, očitno, v vrsti primerov, sledeč onim, ki ščitijo slabe in nesprejemljive stvaritve, izrazili liberalizem. Takšna politika pa ne more privesti do napredka v sovjetski umetnosti socialističnega realizma. V vodenju umetnosti so nujna idejna doslednost tn načel, nost, jasnost in trdnost nasproti vsakemu beganju ter odstopanju od glavne razvojne linije naše umetnosti — umetnosti ljudstva, ki gradi komunizem.» Svoje polemično neodobravanje je Hruščov bolj pokazal v eni izmed pomožnih dvoran Manjeta. Sem so bili povabljeni, da razstavijo svoja dela, tako imenovani «bjelutinci» — to je skupina mladih abstraktnih umetnikov. Nekako vprav v teh dneh so priredili zasebno na pol ilegalno razstavo v nekem ateljeju v Ulici Boljšajo komumstičeskaja. Kakih sto platen je bilo nanizanih dobesedno db-strana malega ateljeja. kakih trideset avtorjev pa je z različno pripravljenostjo in u-spehom skušalo množici povabljencev razložiti, kaj naj bi sodobni likovni izraz moral izraziti v sovjetski stvarnosti. Idejni smisel te razstave je v imenu vseh prikazal Eli Bjelutin, ki je bil tudi pobudnik razstave. Ta je med drugim rekel: «Ljudi« so v sodobnem svetu veliko pretrpeli in iščejo dramatičen izraz stvarnosti.» Razstava ni bila niti najavljena, niti ni bilo o njej nobenega oglasa. Ni bilo niti lepaka pred vrati. Toda skoz j dva dni je bil atelie stalno poln občinstva, tako da so se slike komaj videle. Studenti, igralci, slikarji, književniki, dekleta z nema-s’ovskimi frizurami, bradati mladeniči, novinarji, filmski ljudje so zvedeli za razstavo in pohiteli nanjo. Vse, kar je bilo na stenah razstavljenega, je bilo novo, za moskovski ambient nepričakovano. Priznati je treba, da niti ni bilo vse slabo ali diletantsko, kot bi se za začete!c dalo pričakovati. Skupmo so tega dne s slikami vred natovorili na tovornjak in jih prepeljal' v Mvnjež, da bi dela pokazali Hruščovu in ostalim voditeljem. Prvo, kar je Hruščov vprašal, je bilo to, naj mu svoja dela obrazložijo. Kot kaže, v tem niso uspeli. Njihove slike je o-značil kot «patološke spake» ter zaključil: «Takšna «ustvarjalnost» je našemu ljudstvu tuja in ono ga odklanja. Nad tem bi se morali zamisliti ljudje, ki se smatrajo za slikarje in delajo slike, za katere ne vem, ali so bile naslikane s človeško roko, ali z oslousfcim repom. Oni morajo razumeti svojo napako in delati za ljudstvo. «Tistim pa, ki z njim niso soglašali, je rekel, da če hočejo, dobe takoj potni list in naj gredo «malat na Zahod». Takoj naslednjega dne so akademiki stopili v ofenzivo. Gerasimov je v «Sovjetski kulturi» izjavil. «Hvala partiji za neposredno, odkrito m načelno kritiko. Ona nam bo veliko pomagala v našem ustvarjalnem delu.» O-genj kritike se je najprej usul na recenzente in kritike, posebno na kritika televizije, ki je bil že «pokopal» akademike. Clan akademije Ivanov je takoj zapisal: «Zdi se, da je iniciativa prišla v roke skupine umetnostnih kritikov, ki so v svojem popuščanju bili pripravljeni za tendencioznost. Kot primer navajam Gaste-va na televiziji ob jubilejni razstavi moskovskih slikarjev. On je, ko je govoril o delu slikarja Johansona (tedanji predsednik akademije) «Izpraševanje komunistov», torej o enem rtajbotj-ših del sovjetske umetnosti, brez ceremonij izjavil, da je «mračno in teatralna». Slika Kuznjeco-va «Počitek pastirja» pa je po Gastevu obrazec «prefinjene u-metnosti». To me je vsekakor spravilo iz ravnotežja.» Prišli so nato na vrsto organizatorji razstave. Soboljevski je takoj nato v «Sovjetski kulturi» napisal: «Težko je pojasniti, zakaj so na razstavi predstavljena neka stara dela Falka, Sterenberga, Končalovskega (namreč ona, ki so bila nekoč odklonjena z razstav). Treba je prav tako dodati, da je bila na razstuvi slabo zastopana ustvarjalnost večje skupine članov akademije.» Novo izvoljeni predsednik akademije, Serov, je nekaj dni kasneje nastopil na televizijskem ekranu: napadel je razstavo in moskovsko televizijo zaradi «brez. idejripga» prikazovanja razstave, a televizije1', urednik je ob tej priliki samokritično priznal napako. Pred Manježpm je bil neposredni učinek takoj viden: stometrski repi obiskovalcev pred vhodom Ves dan dirjajo skozi dvorane s časopisi v rokah in stikajo za napadenimi slikami. Pred platni Falka, Sternberga, Mah-njecova, Nikonova, se v velikih skupinah zbirajo ljudje in diskutirajo brez konca. Glavna tema te polemike, v nekoliko poenostavljeni obliki, je naslednja: «Toda, ali bi ti hotel, da te tako naslikajo?» Razumljivo večina odgovorov je — ne. Tudi knjiga, ki v njo obiskovalci zapisujejo svoje vtise, je polna takš. nih ocen.'" Neka skupina slikarjev in književnikov je bila očitno prizadeta glede obsega te akademske proti, ofenzive. Hkrati so stari začeli napadati moderno glasbo, moderne filme, poezijo mladih. O-men jena skupina je odposlala N. S Hruščovu naslednje pismo: «Dragi N ikifa Sergeje nič, o bracamo se na vas kot človeka, ki je največ storil za izkoreninjenje stalinske samovolje iz življenja naše dežele. Z veseljem smo gledali, kako je Partija znova oživila duha Lenina, duha svobode m pravičnosti... Razstava moskovskih slikarjev je bila možna samo po XX. in XXII. kongresu partije. Prt nas lahko obstajajo razne ocene teh ali onih del, ki so se pojavile na razstavi. Ce se obračam- na vas s tem pismom, je to samo zaradi tega, ker želimo v svoji iskrenosti povedati, da je brez možnosti obstajanja raznih slikarskih smeri, umetnost obsojena na smrt. Zdaj pa opažamo, kako na razstavi skušajo vaše besede tolmačiti slikarji prav tiste smeri, lei je edina cvetela v času Stalina, ne da bi dala tudi drugim možnost, da delajo tn celo da žive. Mi globoko verujemo, da vt tega niste hoteli FRANE RABIERI (Nadaljevanje na 8. strani) Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vrtiljak; 12.00 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Carlo Pacabiori; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina Po radilu; 18.15 Umetnost, književnost In prireditve; 18 in 30 Bartok in Webern; 19.00 Pisani balončki; nato Ameriški motivi; 20.00 Sport; 20.30 Včeraj in danes: 21.00 Pregelj: «Tolminci»; 21.30 Pianist Bruno Sebastianutto; 22.00 Orožen: «Proti Luni . . .»; 22 in 15 Plešite z nami; 2.3.00 Pianist Da ve Brubeck. 12.0o Plošče, 12.25 Tretja stran; 13.15 Kot Juke box; 13 40 Zborovsko petje; 13.50 Literarna oddaja. TOREK, 8. JANUARJA 1963 Nacionalni program 6.30 Vreme na ital morjih; 8.20 Glasba za dobro Jutro; 8.30 Glasbeni sejem; 9.05 Klasiki lahke glasbe; 9.50 Operna glasba;- 10.30 Radijska šola; 11.30 Koncert; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Upodabljajoča umetnost; 15.45 Italijanske pesmi In plesi; 16.00 Program za najmJaJše. 16.30 Komorna glasba s plošč; 17 25 Simifonični koncert; 18.10 Oddaja za delavce; 20.25 Verdijeva opera «Otello». il. program 8.00 Jutranja glasba; 8.35 Kvartet Kadar; 9.35 Pisan program; 10.35 Pesmi; 11.00 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Album pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.35 Ugajajo mladini; 16 in 50 Italijanske narodne pesmi; šola; 9.25 Vladigerov: Koncert za violino m orkester: 10 15 Slovenske narodne; 10.30 Klavir In ham-mond orgle; 10.40 Angleščina; 10.55 Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Grške narodne pesmi; 12.30 V paviljonu zabavne glasbe; 13.15 Obvestila; 13 30 Razpoloženje v Sukovi violinski glasbi; 13.45 Ristič; Suita giocosa; 14.05 Radijska šola; 14.35 Venček narodnih; 15.15 Lepe melodije; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 Koncert po željah: 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Iz zlatih dni zborovske glav be; 18.45 S knjižnega trga; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Izlet na Havgje; 20 15 Radijska Igra; 21.09 Lovec: Klasična simfonija: 21.35 Na« kaleldoskop: 22.15 Za vsakega nekaj; 23.05 Godala v Koper 17.35 Mala emclkaoipedija; 17.45 Vaš- ™>tl; 23 20 Skupni program JKT. Juike box; 18.35 Enotni razred; 18.50 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RiL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Skladbe P. I. Čajkovskega; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.50 Glasba po željah; 13.40 V ritmu z orkestri; 14.00 Zabavne popevke; 14.30 Adamičeve Otroške suite; 14.50 Mladinski zbori; 15.30 Nekaj domačih- 16.00 Blejski festival 1962; ’l6.30 Tretja stran; 16.45; Operna glasba; 17.40 Glasbene sanje in želje; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Tony Dal la ra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Dixieland glasba; 22.40 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL. Vaši izbranci; 20.35 Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45 Večerna glasba; 22.10 Jazzovski kotiček. lil. program 18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Tuji periodični tisk; 19.00 Na program« Je Bach; 19.15 Upodabljajoča umetnost; 19 30 Vsakovečernl koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Beethovnov Kvartet op. 95; 2120 M atipie rov a komorna glasba; 22.15 Literarna oddaja; 22.45 Glasba danes. Slovenija 5.00 Dobro Jutro; 8 05 Prizori Iz «Prodane neveste»; 8.40 Orke-ster Aime Barelli; 8.55 Radijska Ital. televizija 8 30; 8.55; 12.15 In 15.00 9ola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19 00 Dnevnik; 19.15 Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.20 Sport; 20.30 Dnevnik: 21.05 Film «Moja sestrična Rahela»; 22.30 Pesnik Antonio Maehado; 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05 Anketa «11 mese dl Milano»; 21.50 Dnevnik; 22.15 Srečanje z Johnom Hallydayem; 22.45 Koncert komorne glasbe Jug. televizija 20 30 Festival zabavnih melodij «Zagreb 63» (Zagreb). Vreme včeraj: najvišja temiperatura 12.1, na)r»ižja 7.3, ob 19. uri 10; zračni tlak 1009.7 raste, veter jugozahodnik 3 km, vlage 95 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9.6 stopinje. Tržaški dne vsi Danes, TOK EK, 8. januarja Maks Sonce v z de ob 7.45 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.52 Luna vzide ob 15.26 in zaitorie ob 6.03 Jutri, SREDA, 9. januarja Julijan OD 4. JANUARJA POGAJANJA ZA KOVINARSKO STROKO Nesprejemljivi pogoji industrijcev za sklenitev nove delovne pogodbe Sedanje ponudbe so slabše od okvirnega sporazuma, sklenjenega v oktobru ■ Jutri nadaljevanje pogajanj 4. t.m. so se obnovila v Rimu pogajanja med predstavniki sindikatov in Confindustrie za sklenitev nove delovne pogodbe za kovinarsko stroko. V pogajanjih posreduje med obema strankama minister za delo Bertinelli. Ze takoj v začetku se je pokazalo, da so tudi tokrat predlogi industrijcev nezadovoljivi in da pomenijo ponekod celo korak nazaj. Predvsem so industrijci zahtevali, da nova pogodba absorbira izboljšanja, ki so jih delavci dosegli z borbo po posameznih podjetjih in ki se tičejo mezd, delovnega urnika in periodičnih poviškov. Kar se tiče sindikalnih pravic v podjetjih, bi radi industrij-ci omejili pogajanja le na vprašanje odtegljajev sindikalnih članarin v podjetjih, vse ostalo pa naj bi bilo dejansko kot prej. Z načelnim sporazumom v oktobru so industrijci priznali, da imajo sindikati pravico, pogajati se tudi o nagradah in akordih. Sedaj pa niso hoteli glede nagrad nič popustiti, glede akordov pa omejiti pristojnost sindikatov. Nadalje so hoteli ohraniti razlikovanje med plačami delavcev in delavk za enako delo in niso zadovoljili pred-•tavnikov delavcev s predlogi glede kategorij delavcev. Končno niso glede delitve po panogah proizvodnje upoštevali elektromeha-nike in livarn, ki se ukvarjajo z drugim taljenjem kovin. V bistvu so ponudbe Confindustrie naslednje: Delovni urnik: 44 ur za železar-»tvo, 45 ur in pol za delavce avtomobilske in letalske industrije, 46 ur v splošni mehaniki, 46 ur in pol v ladjedelstvu. Seveda bi to skrajšanje urnika izvedli postopno. Prve pol ure bi skrajšali takoj, druge pol ure januarja 1964 in tretje pol ure januarja 1965. Isti urnik pa bi moral veljati tudi za delavce tistih tovarn, ki so že dosegli boljše pogoje, to je, izboljšanja bi absorbirali. Kvalifikacije: Ohranili bi dosedanje in diskriminacijo v škodo delavk. Za plače posameznih kvalifikacij bi torej veljala razmerja 97, 100 (plača navadnega težaka), 103, 105, 117 in 132. To pomeni, da bi imel na primer specializirani delavec 32 odst. več plače kot navaden težak. Nagrade: Od 3 do 5 odstotkov za podjetja, ki zaposlujejo do 3000 delavcev ter od 4 do 6 odst. za podjetja, ki imajo več kot 3000 delavcev. V podjetjih z manj kot 500 delavci bi bile nagrade neobvezne. Mezde: 9 odst. poviška za železarstvo in avtomobilsko industrijo, 8 odst. za splošno mehaniko in 7 odst. za ladjedelstvo. Periodični poviški: Trije po 1,5 odst., pri čemer pa se absorbirajo tisti, ki so jih delavci že dosegli po posameznih 'podjetjih. Mladi delavci: Prizna se jim e-naka plača z 18 letom, če so zaposleni vsaj dve leti v podjetju. Ta enakopravnost z delavci nad 20 let starosti pa bo začela veljati šele 13 mesecev po sklenitvi nove pogodbe. Kar se tiče služenja vojaškega roka, se ta doba prizna samo za zaračunavanje odpravnine. Vprašanje vajencev pa bo obravnavala posebna komisija kasneje. Sindikalne pravice: I>elavcem, ki opravljajo sindikalne funkcije, se dovoli samo kratka odsotnost z dela in vse to v skladu s tehničnimi zahtevami in potrebami podjetja. Delavci, ki opravljajo sindikalne funkcije izven podjetij, lahko ostanejo na razpoloženju samo enkrat po šest mesecev in dve leti, če so izvoljeni za kake upravno-politične funkcije. Na o-glasno desko v podjetju lahko izobesi notranja komisija samo razglase pogodbene vsebine, podpisane po pokrajinskem tajniku sindikata, toda s pogojem, da se o njih vsebini takoj obvesti tudi podjetje Kar se tiče članarin, bi namestili v prostorih notranje komisije poseben nabiralnik, v katerega bi delavci vsake štiri mesece metali prispevke v zaprtih zalep-kah, ki bi jih dalo na razpolago Podjetje, potem ko bi prejelo seznam delavcev, ki so dolžni članarino. Akordi: Pokrajinski sindikati sploh ne bi imeli besede pri določanju akordnih tarif ter bi se smeli le pritožiti naknadno glede aplikacije teh tarif. Podjetje bi se glede dobe trajanja za preizkušnjo tarif sporazumelo neposredno z delavcem P.ritožbe glede tarif bi se morale predložiti de- lovodjem, poskusi reševanja sporov pa bi bili pridržani notranji komisiji. Vsi trije sindikati kovinarjev, ki se pogajajo z industrijci ob podpori tajništev treh osrednjih sindikalnih organizacij so takoj ugotovili, da so ti pogoji nesprejemljivi. Da bi dosegli sporazum, so predlagali, naj bi se pogajanja omejila na samo šest predstavnikov na vsaki strani, kar so industrijci sprejeli. Značilno je, da so se pogajali tudi v nedeljo. Včeraj so se pogajanja nadaljevala. Na njih so sklenili, da bodo danes izmenjali pisane predloge o najbolj važnih argumentih ter da se bodo ponovno sestali na ministrstvu za delo jutri ob 11, uri dopoldne. Z OBIČAJNIM POROČILOM DRŽAVNEGA PRAVDNIKA IZJAVE DR. CAIDASSIJA PRED ODHODOM V PRAGO V toreK otvoritev novega sodnega leta Pred kazenskim sodiščem bodo obravnavali 83 razprav, pred prizivnim pa 53 V torek 15. t.m. bo slovesna otvoritev novega sodnega leta. Ob tej priliki bo glavni državni pravdnik podal običajno poročilo v katerem bo prikazal delovanje raznih sodišč na področju tržaškega prizivnega sodišča v preteklem letu. Letošnja slo- vesnost se bo vršila z nekoliko zamude, saj je navadno prišlo do nje v preteklih letih že prej. V tej zvezi je treba pripomniti, da je do otvoritve novega sodnega leta prišlo pri kasacijskem sodišču v Rimu že včeraj. En dan po otvoritvi sodnega leta, in sicer v sredo 16. t.m., bodo začela vsa sodišča v Trstu poslovati s polno paro. Predvidevajo, da bodo obravnavali v drugi polovici januarja na kazenskem sodišču 83 kazenskih zadev pri katerih je zapletenih 111 oseb. Od teh je 23 žensk. Med njimi jih je 23, ki so v priporu. V glavnem gre za prekrške, ki zadevajo tatvine, odkup ukradenega blaga, namerne stečaje, nenamerne umore in razne telesne poškodbe. 16. januarja bo začelo delovati tudi prizivno sodišče. V drugi polovici t.m. bo obravnavalo vsega skupaj 53 procesov. Gre za pritožbe proti razsodbam kazenskih sodišč v Trstu, Gorici, Vidmu, Pordenonu in Tolmeču. Število obtožencev, ki se bodo morali zagovarjati, znaša okoli 50. Med včerajšnjim obiskom v Trstu se je (predsednik vsedržavne u-stanove italijanskih upokojencev poslanec Cuzzianiti sestal tudi z občinskim odbornikom za socialno skrbstvo Fantasio. Razpravljala sta o načrtu za gradnjo drugega doma za upokojence, ki ga bodo zgradili v Trstu v sodelovanju med občino in ustanovo upokojencev. DVE SMRTMI PROMETNI NESREČI ZARADI SPOLZKIH CEST Z motorjem treščil v avtobus: v bolnišnici podlegel poškodbam Smrtna nesreča Tržačanke in huda poškodba njenega moža pri letališču v Ronkah, kjer je avto na mokri cesti vrglo ob platano Zaradi slabega vremena in spolzkih cest je bilo v nedeljo in včeraj nekaj hudih prometnih nesreč, ki so terjale dve smrtni žrtvi in dva hudo ranjena ter so povzročile Veliko škodo na ' prizadetih vozilih. Včeraj dopoldne se je zaradi spolzke ceste smrtno ponesrečil 54-letni Adalbert Markežič od Spodnje Magdalene 17, ki so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo na I. kirurški oddelek nekoliko po 10. uri, a je nekoliko pred 21. uro podlegel hudim poškodbam. Revež je namreč dobil pretres možgan in notranje poškodbe zaradi močnega udarca v glavo. Okrog 10. ure se je Markežič peljal s skuterjem po Ul. Flavia proti Domju. Pred njim je vozil avtobus proge 21, ki_ se je redno ustavil na postajališču. Motorist je to zadnji hip zapazil in je pritisnil na zavore, toda bilo je že prepozno, ker zaradi spolzke ceste ni ■iiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiHiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiii POMEMBEN ODLOK VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA Center za bo odslej gospodarski razvoj vodil upravni svet V upravnem svetu bodo zastopane najodgovornejše osebe lokalne uprave in gospodarskih ustanov Venier, odbornik za mestno policijo in prehrano; dr. Adovasio, odbornik za anagrafski in matični u-rad; dr. Babille, odbornik za osebje, stike z javnostjo, študije in organizacijo, šport in turizem; dr. Verza, odbornik za občinska industrijska podjetja in za vprašanja okolice; dr. Rocco, odbornik za proračun in davke; prof. Prodi, odbornik za šolstvo in kulturne ustanove; Fantasia, odbornik za socialno skrbstvo; dr. Gasparo, odbornik za statistiko, delavska vprašanja in mladino; dr. Vascotto, odbornik za ekonomat; dr. Blasina, odbornik za zdravstvo in higieno; inž. Colautti, odbornik za občinska dela. V nedeljski Številki smo že orisali štiri pomembne odloke, ki so bili objavljeni v Uradnem listu vladnega generalnega komisariata št. 1 od 2. januarja 1963. Med temi odloki je tudi zanimiv odlok št. 34, ki se nanaša na reorganizacijo centra za gospodarski razvoj. Center za gospodarski razvoj je ustanovila bivša ZVU 1950. leta kot posebni gospodarski organizem, ki naj skrbi za proučevanja in zlasti za pospeševanje novih gospodarskih pobud. V tem okviru je center naredil pomembno delo zlasti pri navezovanju stikov z raznimi gospodarskimi organizacijami in pri pritegovanju novih industrijskih obratov v industrijsko pristanišče. Člen prvi odloka št. 34 spreminja dosedanjo upravno strukturo centra, saj je center do sedaj u. pravljal izključno predsednik, kateremu pa se po novem pridruži še upravni svet. Predsednika imenuje vladni generalni komisar za dobo štirih let. Zvedeli smo, da bo čez nekaj dni uradno potrjen za predsednika dosedanji predsednik centra Padoa. Upravni svet pa poleg predsednika sestavljajo; predstavnik vladnega generalnega komisariata, tržaški župan, predsednik pokrajinske uprave, predsednik Zbornice za trgovino, industrijo in kmetij, stvo, predsednik ustanove industrijskega pristanišča v Trstu in predsednik avtonomne ustanove mednarodnega vzorčnega velesejma v Trstu. Tudi ti člani ostanejo na položaju štiri leta in se lahko ponovno imenujejo. Načelno se bo upravni svet sestajal vsake tri mesece, kar priča, da gre za ustanovitev, odnosno pre. tvoritev centra, ki naj ima odslej širši delovni značaj in tudi pomembnejšo vlogo pri razvoju tržaškega gospodarstva. Upravni svet je namreč sestavljen iz najodgovornejših oseb lokalne uprave in kot tak lahko predstavlja gospodarske interese mesta. Seveda pa gre pri tem samo za posvetovalni organ, ki pa bo lahko imel v novem deželnem okviru dokajšnjo težo, saj bodo njegova stališča glede gospodarskega razvoja, programiranja itd. v mnogih primerih odločilna. Drevi seja novega občinskega odbora Drevi ob 19. uri bo prva seja novoizvoljenega tržaškega občin, skega odbora. Dnevni red vsebuje 17 točk v glavnem navadnega upravnega značaja. Prva točka se nanaša na poročalo župana. Najvsižnejša točka dnevnega reda pa je tretja, ki se nanaša na pooblastilo župana posameznim odbornikom. Kot je znano, je odbornike sicer izvolil občinski svet na svoji prvi seji, toda za svoje delovanje morajo imeti posebno županovo pooblastilo. Novi občinski odbor sestavljajo poleg župana še podžupan prof. Cumlbat, ki ima tudi resor za urbanistiko in gradbene licence; dr. ga pa je nekako izginil resor za javna dela, ki je bil razdeljen na dva resora, in sicer na resor za urbanistiko in gradbene licence ter na resor za občinska dela. Na dnevnem redu ni točke o sklicanju seje občinskega sveta. Zvedeli smo, da se bo občinski svet sestal v drugi polovici tega meseca. Zato je pričakovati, da bodo dnevni red seje občinskega sveta sprejeli na prihodnji seji občinskega odbora. Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji proučil in sprejel vrsto sklepov občinskih in drugih krajevnih ustanov. Med drugimi sklepi je tudi potrditev dr. Ernesta Roncallija za pooblaščenca vodstva protituberkuloznega dispanzerja v Miljah. Poleg tega je odbor potrdil sklep zgoniške občine o brezplačnem odstopu zemljišča dr-žavni upravi za gradnjo novega sedeža financarske brigade in sklep tržaške občine o zavarovanju proti kraji v muzejih in ljudskih knjižnicah. tro ustaviti svojega vozila. Treščil je zaradi tega v zadnji del avtobusa in zlete) na cesto, kjer je ležal nezavesten dobre pol ure. Vsi rešilni avtomobili RK so bili takrat zasedeni. Nesrečnega Mar-kežiča so zaradi tega odpeljali v bolnišnico karabinjerji s svojim avtomobilom. Smrtna prometna nesreča se je zgodila tudi v nedeljo okrog 21. ure na državni cesti blizu letališča v Ronkah, pri kateri je zgubila življenje 53-letna Maria Del-pin por. Clari iz Ul. Commerciale 32, njen 53-letni mož Erminio pa si je polomil rebra, pobil in ranil po glavi in dobil živčni pretres, zaradi česar se bo moral zdraviti dober mesec. Clari in njegova žena sta se vračala z avtom v Trst z obiska pri sorodnikih v San Giorgio di Nogaro. Avto znamke «Fiat 600» je vozil Clari, zraven njega pa , je sedela njegova žena. Pri so-mogel tako hi- j rodnikih sta povečerjala in se poslovila ko je bila že tema. Močno je deževalo, razen tega pa je bila tudi megla. Vožnja v takih pogojih je zelo nevarna. Prav zaradi spolzke ceste je Clari zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je treščilo v platano ob cesti. Udarec je bil tako močan, da si je ženska zlomila tilnik in je bila na mestu mrtva, njen mož pa je dobil hude poškodbe in je zgubil zavest. Kmalu nato je privozil mimo šofer, ki je ponesrečencema priskočil na pomoč in o nesreči obvestil karabinjerje. Moža so odpeljali v tržišico bolnišnico, truplo njegove žene pa so odpeljali v mrtvašnico pokopališča v Ronkah. Zakonca Clari sta živela sama, ker nista imela o-trok. Clari, ki je po poklicu šofer, je uslužben pri nekem uvoz-niškem podjetju v Ul. Martiri della Libertà. Prav tako se je zaradi mokre in spolzke ceste hudo ponesrečil v nedeljo popoldne 65-letni Luigi Zamparo iz Čedada, ki je zaposlen in stanuje v našem mestu. Izkoristil 'je praznik, da bi obiskal svojo družino, ki stanuje v Čedadu. Popoldne se je s skuterjem vračal v Trst, toda že blizu Čedada ga je doletela nesreča. Zgubil je nadzprstvo nad vozilom in treščil na tla. Pri tem si je prebil lobanjo in se ranil po rokah ter nogah. Nemudoma so ga odpeljali v čedadsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Več sreče v nesreči pa so imeli Ermes Lorenzon s svojimi sopotniki ter 21-letni Giorgio Drioli iz Drevoreda D’Annunzio 15 in njegova sopotnica 21-letna Delia Kot torej vidimo, je bilo z novo občinsko upravo ustanovljenih nekaj novih resorov, med katerimi sta najbolj važna resora za okoli, ške kraje in za mladino. Poleg te- ........................minil.......umili,...............................................1...Hilli................................................................................................iiiiiiiiiiii..............minili!....iiiiiiiiiiiiiiiiii» Rombi iz Milj, Ul. Bernardis 9. Lorenzon je v nedeljo popoldne vozil proti Gorici avto, v katerem je bilo še 5 sopotnikov. Pri Gradiški je šofer na ovinku zgubil nadzorstvo nad vozilom, verjetno zaradi nepravilnega pritiska na desni sprednji gumi. Avto se je na cesti zasukal okrog sebe, nato pa je z desno stranjo zadel v hišo, ki je tam ob cesti. Šoferju in potnikom se ni zgodilo nič hudega, le prestrašili so se precej Drioli in Delia sta se v noči med nedeljo in ponedeljkom peljala z avtom iz Milj proti Trstu. Ko sta dospela na križišče, kjer se Osapski potok izliva v morje, se je Drioli premislil in se je hotel vrniti v Milje. Začel je obračati avto, toda to mu ni uspelo verjetno zaradi spolzke ceste in avto je padel v obcestni jarek ter se precej poškodoval. Drioliju se ni zgodilo nič hudega, Delia pa se je le nekoliko pobila Pogajanja za obnovitev pogodbe o tranzitu CSSR skozi Trst Do konca novembra promet CSSR skozi Javna skladišča ni dosegel pogodbene ravni 400.000 ton V teh dneh bo odpotovala iz I je to število v raznih mesecih Trsta v Prago tržaška gospodar- doseglo 95 tisoč. Brezposelnih pa ska delegacija, ki jo bo vodil u:,~ predsednik trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi. Pred odhodom je predsednik zbornice dal sinoči po tržaškem radiu krajšo izjavo o pomenu pogajanj med tržaškimi predstavniki in češkoslovaškim izvoznim podjetjem Cehofracht. Gre namreč za obnovitev pogodbe, ki predvideva določene stalne pošiljke češkoslovaškega blaga skozi. tržaško pristanišče, odnosno uvoz blaga s prekomorskih tržišč za potrebe CSSR. Do konca novembra je promet CSSR skozi tržaška Javna skladišča dosegel 360 tisoč ton in je bil torej nekoliko nižji, kot se je prvotno pričakovalo. Predsednik zbornice je v tej zvezi povedal, da bodo v Pragi podrobno proučili razna tehnično-finančna vprašanja z namenom, da zagotove vsaj delno pogodbeno raven 400 tisoč ton, odnosno da se ta tranzitni promet skozi Trst ob u-godnejši svetovni konjunkturi še poveča. Napori bodo stremeli za tem, da se doseže letni promet pol milijona ton. Za to obstajajo stvarni pogoji na osnovi stanja izpred druge svetovne vojne, ko je nato zaradi vojnih in' povojnih okoliščin promet CSSR skozi Trst skoro povsem izginil. Nato je predsednik zbornice ugotovil, da je splošni promet tržaškega pristanišča v preteklem letu stagniral in zlasti je obžaloval padec avstrijskega tranzitnega prometa, ki se je znižal za okoli 100 tisoč ton. To je posledica določenih pogojev v pristanišču samem in raznih težav, do katerih je prišlo v pristanišču, delno pa je tudi rezultat splošnega stanja, saj se je avstrijski tranzit znižal v skoro vseh srednjeevropskih pristaniščih, ker se je znižala avstrijska prekomorska zunanje-trgovinska izmenjava. je bilo v novembru 1962. leta 9 tisoč 300 in se je njih število v primerjavi s stanjem 1961. leta znižalo za 17.5 odstotka. Glede perspektiv in naporov trgovinske zbornice v letošnjem letu pa je predsednik podčrtal predvsem dve vprašanji. Zbornica je že ob zaključku lanskega leta pričela z reševanjem odprtih železniških vprašanj v okviru Skupnega evropskega tržišča, ki trenutno ne omogočajo Trstu enakopravne vključitve v to tržišče. Po drugi plati pa so bili že narejeni razni koraki, da se pritegne obsežno azijsko-afriško tržišče in zlasti nove neodvisne afriške države. Kdo je streljal v Ul. Alfieri? Ljudje, ki bivajo ob koncu Ul. Alfieri ter v sosednih ulicah, so sinoči okrog 19. ure slišali klice: «Primite tatu! Na pomoč!» Nato strel. Kaj se je zgodilo? Kdor je bil pri večerji, je pustil hrano, odprl okno in gledal, kako se zbirajo liudje v Ul. Alfieri, med Ul. Canova in Ul. Rossetti. Kdor je šel tedaj mimo, se je ustavil in spraševal, kaj se je zgodilo. Kmalu nato je prišla policija in ljudje «o se razšli, vendar zadeva ni še razčiščena. Vsekakor ni bilo ne mrtvih niti ranjenih. Poizvedovali smo pri policiji, da bi izvedeli nekaj več, toda zaman. Preiskava se nadaljuje s polno paro. Prizadet' je nekdo, ki noče, da se o njem govori, in ki ga je okradel nekdo, ki ga zdaj išče policija, č» ga že ni našla. Ko je N.N. zapazil, da mu je neznanec nekaj (kaj?) ukradel, Zelo ugodno pa je ocenil stanje I ie tekal za njim m klical na tržaške industrije, saj je indeks ! pomoč. Tat je hežal kakor so ga industrijske proizvodnje dosegel novembra 243.8. Ta indeks se računa na osnovi stanja 1953. leta in je naraščanje hitrejše, kot znaša splošno italijansko povprečje naraščanja industrijske proizvodnje. Proizvodnja se je občutno povečala na različnih sektorjih: jeklarskem, tekstilnem, pa tudi ladjedelnice ne povzročajo več ta. kih skrbi, kot' so jih nekdaj. Ugodne so posledice zaradi naraščanja števila zaposlenih, saj .......................................................umi DA SE PREPREČI ŠIRJENJE BOLEZNI IZ VIDEMSKE POKRAJINE Preventivno cepljenje goveda proti slinavki in parkljevki Z razpoložljivimi dozami bodo lahko cepili vso živino na Tržaškem Kot smo že poročali, je tržaški pokrajinski veterinarski urad dobil od ministrstva za zdravstvo na razpolago 3.000 doz cepiva za cepljenje goveda proti slinavki in parkljevki, ker se je v sosednih pokrajinah pojavilo nekaj žarišč te nevarne bolezni. Pozanimali smo se na pristojnem mestu, kako ie s to zadevo in izvedeli naslednje: V videmski pokrajini je 17 ali 18 žarišč slinavke in parkljevke, medtem ko na Tržaškem in Goriškem do sedaj niso zabeležili nobenega primera te bolezni. Toda prav zaradi tega, da se prepreči morebitno širjenje bolezni na druge pokrajine, zlasti na tržaško področje — kar bi zaradi neposredne bližine meje povzročilo tudi zastoj v maloobmejnem prometu (kot se je že zgodilo pred dvema letoma) — so se oblasti odločile za takojšnje preventivno cepljenje. Občinski veterinarji bodo v teh dneh dobili cepivo in takoj začeli cepiti živino. Kaže, da bodo lahko z razpoložljivim cepivom cepili vso živino na našem področju. Cepi- vo je brezplačno, živinorejci bo. do morali plačati le živinozdrav nika. Vsekakor ne obstaja nobena nevarnost,- da bi zaradi slinavke m parkljevke v videmski pokrajini prišlo do kakih omejitev v ma loobmejnem prometu, zlasti pa ne na tržaškem področju. Pristojnim oblastem pa je treba dati priznanje za takojšnje in učinkovite preventivne ukrepe, zaradi katerih srno lahko gotovi, da se ta nevarna bolezen ne bo razširila tudi na naše področje. NOV URNIK GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Tajništvo SGZ obvešča svoje člane, da bo do preklica veljal naslednji urnik: dopoldne bodo uradi odprti vsak dan kot do sedaj, od 8. do 12.30, popoldne pa samo od 16. do 17. ure. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I DVA VLOMA V VILI NA OPČINAH Vrednosti so pustili pri miru privoščili pa so si pojedino Zdi se, da so preiskovalni organi že izsledili in priprli dva mladeniča Karabinjerji sodnega odseka iz Ul. Hermet pod poveljstvom kap. Pazzaglie so včeraj okoli 14. ure prihiteli na Opčine, kamor so jih poklicali zaradi prijave yloma v e-no izmed praznih vil v Ul. dei Salici Tatvino oziroma vlom je prijavila ga. Stuparich, soproga ravnatelja Tržaškega arzenala, ki je iz mesta prišla na Opčine v pozimi prazno vilo, ki je označena s hišno številko 5. Ko je odiprla vrata, ji je bilo takoj jasno, da so vilo obiska, li tatovi, kajti na neki mizi so bili še ostanki pojedine, ki so si jo tatovi privoščili na račun dobro založenega bara in hladilnika. Karabinjerji so seveda takoj uvedli preiskavo in predvsem ugotovili, da vlomilci niso praktično odnesli ničesar —- razen jedače in pijače, ki pa so jo konzumirali kar na mestu. Vila inž. Stuparicha je obdana z obširnim vrtom in le nizka živa meja jo loči od sosedne vile, ki je last predsednika prizivnega sodišča dr. Carmela Palerma. Tatovi so vdrli tudi v to vilo in kot kaže, so tudi tu stikali predvsem za jedačo in pijačo, odnesli pa niso ničesar. Preiskava je ugotovila, da so tatovi vdrli v obe vili skozi pritlična okna. Čeprav je bilo v vilah precej reči, ki bi vsakemu tatu, prav prišle (razne dragocene slike itd.), pa se jih vlomilci niso dotaknili in so si privoščili le dobro pojedino, ostanke pa so pustili na mi- zi. Čudna navada vlomilcev je seveda dala misliti, zlasti še, ker so v zadnjih dveh mesecih zabeležili na Opčinah že 5 ali 6 podobnih tatvin. Preiskovalni organi so prišli do zaključka, da so vlomi delo skupine ljudi, ki dobro poznajo razmere na Opčinah in so preiskavo usmerili v to okolje. Kot kaže, je preiskava že rodila prve uspehe in po sicer nepotrjenih vesteh naj bi 'karabinjerji že včeraj priprli dva mladeniča, ki na: bi bila odgovorna za vloma v Stuparichevo in Pa-lermovo vilo. Ni pa izključeno, da jima je pomagal še kdo, vendar bo odgovor na to vprašanje dala nadaljnja preiskava, predvsem pa izpovedi priprtih mladeničev. pričakuje se, da bo preiskava v najkrajšem času zaključena. V jarek je padel V Drevoredu XX. septembra pa je nerodno padel in se pobil po čelu 71-letni Giuseppe Laconna iz Drevoreda XX. septembra št. 77. Pred lekarno INAM, kjer je vse razkopano zaradi ureditve kana lizacije, je Laconna stopil na desko, pa je zgubil ravnotežje in je padel v jarek. Nekateri pešci so mu pomagali, da je prišel iz jarka, nato pa je sam odšel v bolnišnico, kjer so . mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral teden dni. V soboto zvečer je bila v hote- rinarnice Sežana Aldo Kovačič I vsem čestital in zaželel čimveč lu «Triglav» v Sežani tradicionalna družabna prireditev, ki jo vsako leto priredijo uslužbenci obmejnega poverjeništva in carinarnice Sežana. Poleg uslužbencev ter gostov, med katerimi so bili tudi predsednik občine Sežana Mahnič ter konzula FLRJ v Trstu Kovačič in Bakrač, so se družabnega večera udeležili še njihovi družinski člani, tako da je večer potekel v res prijetnem vzdušju. Kmalu potem, ko so vsi posedli za mize, je upravnik ca- pozdravil vse prisotne in v kratkem nagovoru orisal delo in u-spehe, ki so bili doseženi v preteklem letu. Pri tem je tudi poudaril, da se promet na meji med Italijo in Jugoslavijo nenehno razvija, kar terja od u-službencev vedno večjih naporov. Toda po dosedanjih izkušnjah, je ejal upravnik, lahko mirno gledamo v prihodnost, saj smo prepričani, da bo delo v redu opravljeno. Omenil je še pridobitve, ki so jih bili uslužbenci deležni v preteklem letu, potem pa je uspehov v letu 1963. Uslužbence carinarnice in obmejnega poverjeništva je pozdravil tudi predsednik sežanske občine Mahnič ter jim izrazil priznanje za njihovo požrtvovalnost in napore v preteklem letu. Poudaril je, da je treba tudi naprej delati po tej poti, predvsem v korist obmejnega prebivalstva, ki v vse večjem številu prehaja mejo. Končno jim je zaželel še mnogo uspehov v tem letu. Sledila je večerja, potem pa je bila prosta zabava nesle noge, vmes pa je enkrat ustrelil, morda v zrak, ter izginil. Pričakujemo, da nam bodo danes na policiji znali in hoteli povedati kaj več o tem «tajinstve-nem» dogodku Financar padel s tovornika Na obmejnem bloku pod Škofijami je bil včeraj popoldne v službi tudi 20-letni financar Guido Bianchi. Nekoliko po 18. uri je na blok privozil iz Jugoslavije tovornik s prikolico, ki je bil poln drv. Financar je najprej pregledal kabino in tovornik, nato pa je hotel pogledati tudi na prikolico in je stopil na železni drog, ki povezuje tovornik s prikolico. Spodrsnilo se mu je in je padel kobalj na drog. Pobil in ranil se je v koraku ter ga je hudo bolelo, zaradi česar so ga z zasebnim avtom takoj odpeljali v bolnišni-Col‘Janški injekcijo morfija. O-3e mamilo odpovedalo in d%i . so jo popadle bolečine. Te. hož }e Stefanič zgrabil za oster Pest1,, r Prerezal ženi žile na za-iin „ ' Nato si je hotel na isti na-Pa življenje tudi sam. Rane le , 1 si jih je prizadejal, niso bi. varni rtne ter je zato odšel v dr-Prav kjer je hotel dokončno na. Prenrj sanaomor Namero mu je Paši» la sestra! ki je malo prej lik.a v sobi mrtvo Katarino in ve-otadeže krvi na tleh. iSilos» naprodaj Odbor za zvezo med raznimi oddelki lokalne železniške uprave je odobril prodajo «silosa» na Trgu Libertà, ki je že nekaj tednov prazen, odkar so preselili v boljše pro. store zadnje družine beguncev. Končni sklep mora sprejeti generalno ravnateljstvo železnic v Rimu. Prodaja «silosa» in obsežnejšega zemljišča, ki je okrog tega velike, ga poslopja, odpira zanimive urbanistične možnosti, saj bo na ta način obsežno področje prosto za gradnjo novih stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradb, s čimer bi se zunanja podoba tega predela popolnoma spremenila. Veliko poslopje je nekdaj služilo za shranjevanje žita, kasneje je služilo za fašistične organizacije, nato je bila v njem nemška vojska in po vojni begunci. Kot celotna Južna železnica (železnica Trst-Ljubljana-Dunaj) je bil tudi «silos» last posebne družbe, ki je to železnico zgradila in upravljala vse do konca prve svetovne vojne. Po razpadu Avstrije pa je vsaka država prevzela v u-pravo tisti odsek železnice, ki je tekel na njenem ozemlju, tako da so prevzeli družbo v upravo predstavniki Avstrije, Jugoslavije, CS-SR, Italije in Madžarske. Tak način upravljanja bi se moral po pr-votni pogodbi nadaljevati 50 let in torej do leta 1968. Preteklo leto pa so se zainteresirane države dogovorile, da ta rok skrajšajo in je lastnina odsekov bivše Južne železnice dokončno prešla s 1. januarjem letošnjega leta v last prizadete države. Obvestilo kokošcrcjccm Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo sporoča, da bodo dne 10. t.m. začeli razdeljevati krmila za kokoši po znižani ceni. Kokošerejci lahko dvignejo na kmetijskem nadzorništvu v Ul. Ghega 9 bone za krmila, in sicer po 5 kg za vsakih 25 kokoši. Frispevek znaša 50 odstotkov, tako da morajo za vsak bon, ki da pravico do 5 kg krmil, plačati 200 lir. t ...... Razdeljevanje se bo zaključilo, ko bodo izčrpana v ta namen določena sredstva. šel po Ul. Zandonai, se mu je verjetno spotaknilo in je nerodno padel. Pri tem se je močno udaril v čelo in je zgubil spomin. Nekdo je poklical rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Okreval bo v dobrem tednu, če ne bodo nastopile komplikacije. unii,iiiiiiiiiiiiiiMitiimtiiiiliiiiiniiiimiililiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiittiiiiMiMiiiiiiiiiimil PRIMER EVTANAZIJE PRED KOPRSKIM OKROŽNIM SODIŠČEM Zeni Je končal življenje da bi jo rešil trpljenja Mož, ki je tudi sam skušal narediti samomor, je bil obsojen na eno leto zapora Pred koprskim okrožnim sodi-se je m0ral pred nekaj dne. 1} ragovarjati 64-letni Anton Stefa-da Postojne, ki je bil obtožen, s* 3e iz usmiljenja umoril svojo SqP° Katarino. Sodniki so ga sicer , “znali za krivega, toda menili so, 0? obtoženec ni zagrešil dejanja sti *5PP°*ni duševni uravnovešeno-ril » njihovem mnenju je urno-Poln no v trenutku, ko ni bil po-ia‘hotna zmožen pravilnega preso-(j,,.3a in hotenja. Zato so ga obsodi* Po ju8°slovanskem kazenskem «L» u’ kot sporoča reški dnevnik ka” Voce de* POP0'08, na najnižjo zen. in sicer na eno leto zapora. strni ■ '™a nekdo pravico, da iz u-tnu -an3a vzame svojemu bližnje-Stg ,z.lvljenje? To vprašanje se potom • P°8ostoma juristom, filozo-VoT- 'n sploh vsej javnosti. Odgo-3e aS0 najrazličnejši, toda dejstvo dov 8 bazenski zakoni vseh naro-Po^ na tem svetu ne priznavajo la'Pesniku pravice, da bi razpelo;;31. éetudi iz humanitarnih raz-ga«°v, z življenjem svojega bližnje. i-Stefani{ ni bil tega mnenja. Ko j Uvidel, da bo morala njegova jnna Katarina trpeti grozne muke su,D°lečine preden bo izdihnila, je lje*,hil, da ji bo prihranil to trp- žbnf pred 3 leti je njegova žena hik ela ža gripo. Poklical je zdrav-sta tin 3i ljubeče stregel. Že 28 let ittiBi lvela skupaj in čeprav nista Če'la otrok je bil njun zakon sreda , Kmalu je žena ozdi vela, to. Po8 * «a videz. Gripa ji je pustila ce- Ir dneva v dan je bila heit”0 b°lj šibka in niti najskrb- Kon? "ega ie ni spravUa ,k,Se51' se r,»1?,0 sta se zakonca odločila, da s 0P“uata k zdravniku. Ta je žen-dia-Jkrbno pregledal, toda njegova hlatV°za 3e bila porazna: ras na Štet» pici' od tistega dne se je v t idììiPhiTH z x — -i:i -.kun VJ r\'t INDUSTRIJSKA CONA IN P0RT0H0SEGA Pristaniška družba v Tržiču proti vključitvi v delniško družbo Vključitev bi pomenila privatizacijo javne ustanove in škodo za koristi vse javnosti ■ Razprava o osnutku statuta za industrijsko področje Kot je bilo določeno pred zaključkom sobotne seje pokrajinskega sveta, so se pokrajinski sve. tovalci sinoči ob 21. uri sestali k ponovni seji, na kateri je bila na dnevnem redu proučitev statuta za bodoči ustroj industrijske cone v Tržiču. Kot smo že poročali je bil v soboto izglasovan pristop pokrajinske uprave kot ustanovni član k Ustanovi za industrijsko cono, ki bo imela obliko delniške družbe. Ustanovni člani bodo še tržiška občina, IRI in trgovinska zbornica. Ti štirje bodo po osnutku st'a- Na delu se je ponesrečil Včeraj popoldne okrog 14.30 je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 23-letni Silvio Tar-divello iz Vidma, ki se je ponesrečil pri svojem delu v Gorici, kjer je zaposlen. Zdravniki so ugotovili, da se je ranil na desni nogi. Nudili so mu prvo pomoč in ga odpustili. Okreval bo v 10 dneh Namiznoteniški turnir 12. januarja v Gorici Slovenska prosvetna zveza priredi namiznoteniški turnir, ki bo v soboto, 12. januarja s pričetkom ob lg. uri v dvorani ob Verdijevem korzu št. 13 v Gorici. 1. Pravico do nastopa imajo tekmovalci, ki pripadajo prosvetnim društvom na Goriškem. 2. Nastopajo ekipe s štirimi tekmovalci. Vsaka ekipa se bo pomerila z vsemi ostalimi. Tekme se bodo odigrale na dva dobljena seta. Vsako srečanje predvideva štiri tekme posameznikov in dve dvojic. Pri vsakem srečanju bo torej na razpolago šest točk. 3. Ekipa, ki ho osvojila največ točk, bo prejela prehodni pokal Slovenske prosvetne zveze. 4. Pokal preide v trajno last, če ga je društvo osvojilo dve leti zaporedoma. 5. Prva in druga ekipa dobita še praktične nagrade. SPZ poziva namiznoteniške igralce, ki se že dalj časa pripravljajo na tekmovanje v svojih društvenih prostorih, naj se prijavijo za turnir na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Asco-H l/l. Vpisovanje se bo zaključilo pred pričetkom tekmovanja. Žrebanje srečanj se bo vršilo „v dvorani tik pred pričetkom tekem, se pravi ob 18. uri. tuta podpisali in plačali 20 milijonov osnovne glavnice in sicer po pet milijonov vsak, preostalih 10 milijonov bodo za sedaj prevzele pokrajina, tržiška občina in trgovinska zbornica, vsaka po eno tretjino, vendar bodo ta dodatni delež odstopile bodočim članom, potem ko bo odobril upravni svet njihov pristop. Med temi bodočimi člani naj bi imele prednost pristopa druge občine tržiškega področja. O podrobnostih s sinočnje seje bomo poročali prihodnjič. Medtem je že v soboto pristaniška družba iz Tržiča poslala pokrajinskim svetovalcem in občinskim svetovalcem v Tržiču prepis pisma, ki ga je naslovila na tržiškega župana in na predsednika pokrajinske uprave. V zvezi z odobritvijo statuta in industrijske cone v obliki delniške družbe, ugotavlja upravni odbor te družbe potrebo, da se v pristanišču Portorosega obdrži se- danji juridično-upravni ustroj in je zato proti vključitvi tega trgovskega pristanišča v sklop industrijske cone, ker bi to pomenilo privatizacijo sedanje javne ureditve delovanja tega pristanišča. Ob spoštovanju pristaniške avtonomije zagotavlja družba tudi v bodoče svoje sodelovanje za okrepitev industrije v Tržiču in jamči starim in novim koristnikom pristanišča dobre usluge s svojo preizkušeno delovno silo. Obenem sporoča občinskim in pokrajinskim upraviteljem, naj bi ponovno intervenirali, da bi vlada odobrila še v tej zakonodajni dobi tiste ukrepe, ki bi omogočili takojšnjo izvedbo tistih pristaniških del, ki so v gradnji. Proslava dneva matere in otroka Proslavo dneva matere in otroka smo imeli v nedeljo tudi na Goriškem. Osrednja proslava je bila v Gorici v sejni dvorani ob- činskega sveta. Tu so se poleg predstavnikov oblasti s prefektom, županom in predsednikom pokrajine na čelu, zbrale številne matere in otroci. Zbrane je pozdravil komisar za ONMI dr. Chien-taroli, ki je govoril o temi «ljubezen in pokroviteljstvo», ki je bila uradna tema za letošnje proslave. Nato so razdelili 27 materam priznavalne diplome ter 250 darilnih paketov s potrebščinami za dojenčke med najbolj potrebne družine. Proslave so bile tudi po skoro vseh drugih občinah naše pokrajine. V Sovodnjah so dali častne diplome najbolj vzglednim materam; med odlikovanimi so bile Renata Tomšič, Ana Marija Tomšič in Pierina Bernardis. Razdelili so tudi kakih 20 paketov najpotrebnejšim. V Steverjanu bo taka proslava danes dopoldne ob 11. uri na županstvu, kjer bo po vsej verjetnosti govoril o pomenu dneva matere in otroka zdravnik dr. Krainer. GO HIŠKI NOGOMET Derbi tekma v Sovodnjah se je končala neodločeno s 3:3 Zmaga Podgorcev doma proti prvaku liste Farri Veliko je bilo zanimanje za derbi tekmo med nogometnima ekipama Juventina m Sovodnje, ki lovici lestvice, Sovodenjci pa, ki imajo pet točk manj, so za nekaj mest niže in se bodo morali pri prihodnjih tekmah še potruditi, da bodo izboljšali svoj položaj. Dve dragoceni točki so pridobili v nedeljo na domačem igrišču tudi nogometaši iz Podgore, ki so premagali prvaka liste Farro z rezultatom 3:2. Domačini so prevladovali tako v prvem kot v drugem polčasu ter je njihova zmaga povsem zaslužena. Isontina je na domačem igrišču v Standrežu igrala proti eki- pi Romans B in tudi dosegla neodločen rezultat z 1:1 ter se s tem rešila zadnjega mesta na lestvici. Po nedeljskih tekmah je stanje v Sovodnjah. Temu primerno je bila tudi precejšnja udeležba na- na lestvici te kategorije LESTVICA: naslednje: vijačev z obeh strani, ki so bo- Farra 12 9 1 2 24 13 19 drili vsak svoje igralce. Cormonese 12 7 4 1 21 8 18 Igra je potekala precej enako- Italà 13 8 1 4 25 12 17 vredno in čeprav so juventinci S, Lorenzo 12 7 2 3 26 10 16 tehnično boljši so domačini ta ne- Caprivese 11 7 2 2 26 10 16 dostatek pokrili in nadoknadili s Juventina 13 6 4 3 25 17 16 požrtvovalno igro. Zato so z ne- Sagrado 11 7 1 3 24 14 15 odločenim rezultatom 3:3 lahko Podgora 12 6 2 4 22 16 14 zadovoljni eni in drugi. Standrež- Moraro 12 4 2 6 17 21 10 ci, ker so pridobili eno točko na Romans B 12 3 3 6 18 21 9 tujem igrišču, Sovodenjci pa, ker Sovodnje 11 4 1 6 15 23 9 so rešili eno točko v tekmi z Ju- S. Marco 12 4 0 8 13 27 8 ventino, ki prihaja tako rekoč iz Isontina 11 1 2 8 9 25 4 višje kategorije. Juventina je po Cormont. 12 2 0 10 8 29 4 tej tekmi še vedno v zgornji po- L. Capriva 12 0 3 9 11 39 3 Sindikalne vesti Med 9. in 19. januarjem bo 72 ur trajajoča stavka papirničarjev, ki so jo proglasila vsedržavna vodstva treh sindikalnih strok. Pokrajinska vodstva sindikatov bodo sporazumno določila dneve, ki so najugodnejši za enotno stavko. Predčasno so razveljavili vsedržavni sporazum, ki sta ga svoj čas podpisali CISL in UIL za šoferje na avtobusnih progah. Pogajanja so se pričela 4. januarja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ŠTIRIINDVAJSETIH URAH JE PADLO 86 MM DEŽJA Med Gabrjami, Pečjo in Hupo je bila Vipava podobna velikemu jezeru v Soča je poškodovala gradbišče jezu med Standrežem in Ločnikom Zadnje dni prejšnjega tedna je neprestano deževalo. Posebno v soboto i,n v nedeljo je lilo kot iz škafa. Vremenoslovska postaja na goriškem letališču je izmerila, da je padlo v 24 urah od sobote na nedeljo kar 86 mm dežja, kar je izredno veliko. Zato sta narasli o-be gorički reki, Vipava in Soča. Ko pišemo te vrstice, so vsi razlogi za vznemirjenje odveč, stanovalci v bližini rek so se pomirili, vendar je bilo v nedeljo popoldne in zvečer kar precej zaskrbljenosti, posebno med ogroženimi. Najbolj kritično je bilo v Rupi, kjer je voda pritekla na dvorišče najniže ležeče hiše, od koder je najkrajša pot do reke, Na koncu vasi, onkraj bivše tovarne usnja, pa je voda zalila vse polje okoli hiše, ki je bila kot na otoku. Seveda pa ni bilo nobene nevarnosti, da bi voda vdrla vanjo, ker bi morala narasti vsaj za pol metra, kar bi pomenilo,, da bi moralo priteči iz Zgornje Vipavske doline še precej tisočev kub. metrov vode, preden bi predstavljala nevarnost za domačine. Toda že pri takšnem vodostaju, kot so ga zabeležili v nedeljo po poldne, je imel vsakdo, ki se je peljal po državni cesti iz Gabrij proti Rupi, občutek, kot da se vozi po nasipu, zgrajenem čez laguno. Na obeh straneh je bilo polje preplavljeno z rjavo tekočino, ki je skoraj mirovala. Sem ter tja so štrleli iz nje grmi, drevje in usahla koruzna stebla. Gladina narasle Vipave je segala od pokrajinske ceste za gostilno «Pri Tomažu» pa tja do Peči, Razprostirala se je da-lje proti Rupi in za vasjo, vzdolž Zaradi padca na cesti je izgubil spomin Ko je včeraj okrog 17. ure 26-letni Fulvio Bali iz Ul. Zeno 3 I Kino «iris» pkokuk p”6dva,ja danes 8. t. m. z začel \.om oh 19.30 uri zanimiv film: divisione «lebensborn» (Ljubezen na ruthrjev ukaz) Mladini pod 16. letom vstop prepovedan iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuinMiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiN trgovina s gommo na ookiškcm Blagovni promet v novembru presegel vrednost 486 milijonov Od tega nad 228.8 milijona uvoza in nad 197 milijonov lir izvoza ■ Izvoz v druge države dosegel 8.5 milijona lir Blagovna izmenjava v okviru videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu je na goriškem godročju dosegla v preteklem novembru vrednost preko 486 milijonov lir v obeh smereh. Pri tem uvoz tudi ta mesec daleč prekaša izvoz; iz Slovenije so namreč ta mesec uvozili za 288.3 milijona lir blaga, izvoz pa je dosegel 197.6 milijona. V novembru je bilo izdanih 16 uvoznih dovoljenj za skupno nekaj nad 54 milijonov lir, poleg tega pa je bilo na carino uvoženega še za 234.2 milijona blaga. Kar se izvoza tiče je bilo izdanih 62 izvoznih dovoljenj za skupno 197.6 milijona lir. Z dovoljenjem je bila uvožena goveja živina in meso vseh vrst. Pri uvozu na carino pa so na prvem mestu drva in razne druge vrste lesa in lesnih izdelkov v skupni vrednosti nekaj manj kot 180 milijonov lir. Na drugem mestu so cement in cementni izdelki za okrog 23 milijonov, dalje konji za 7.3 milijona, čipke za 7.6 milijona itd. Pri izvozu je na prvem mestu tekstilno blago in konfekcija za okrog 87 milijonov, električni in hidravlični material za skoro 58 milijonov, ležaji za vozila za 22.2 milijona, papirnati izdelki za 10.1 milijona itd. S tem v zvezi naj omenimo, da so z Goriškega v istem mesecu izvozili v razne druge države za 8.5 milijona lir blaga in sicer: Na Dansko jadra za čolne (120 tisoč lir), v Francijo cvetlične vaze (814.000), v Zahodno Nemčijo razne sladkarije (3.9 milijona), v Grčijo furnir (2.5 milijona), v Libijo stole (679.000) in na Madžarsko nadomestne dele za kolesa (490.000). Stališče PSDI do krize v občinskem svetu V nedeljo je bila skupščina članov PSDI sekcije Gorica-center. Proučili so razmere, ki so nastale po ostavki občinskih odbornikov. Poročilo je imel sekcijski tajnik Rovis. Spregovorili pa so še prof. Zucalli, Dellago, Can-dussi, Tacchinardi in drugi. Po obravnavi so na skupščini odobrili resolucijo, v kateri, po temeljiti obravnavi dogodkov v go-riški krajevni upravi, odobravajo delovanje sekcijskega tajništva ter se obenem zahvaljujejo od-stopivšim odbornikom za njihovo delovanje v odboru in za zadržanje med krizo. Nadalje pozivajo v resoluciji vse manjšinske struje v občinskem svetu, da prisilijo večino krščanske demokracije k odstopu od politike, ki jo je vodila doslej, in preneha z nedejavnostjo na občinskem področju, ki je tako hudo škodovala ekonomskemu in socialnemu napredku našega mesta. PSDI se ponovno obvezuje, da bo nadaljevala svoje delo v opoziciji, dokler ne bo občinska uprava nemudoma, pogumno in odločno posegla na vsa področja javnega značaja. Resolucija pooblašča sek-cijsko tajništvo, da na javnem zborovanju bolje seznani volivce z mestnimi upravnimi problemi. Vode narasle Vipave so med Gabrjami in Pečjo ustvarile blizu kilometer široko jezero državne meje, proti Mirnu. Pre. plavljene so bile vse niže ležeče njive. Voda je segala prav do preč-nih nosilcev mosta čez Vipavo. Do. macini so nam povedali, da je bilo tudi lani precej vode v strugi, toda toliko kot v nedeljo je ne pom. nijo že od leta 1948. Takrat je je bilo skoraj nekoliko več. Pod noč pa je začela polagoma upadati m zjutraj je bila struga napolnjena komaj do roba. Ostalo je le nekaj manjiših jezer v kotlinah. Škode poplava ni povzročila. Ne le Vipava, tudi Soča je narasla čez mero. Posebno med Standrežem in Ločnikom je nevarno o-grožala gradbišče jeza, ki ga že ne. kaj časa gradijo z namenom, da bi zajeli del Soče in jo usmerili po prekopih za namakanje krminsko-gradiškega polja. Prvi je opazil nevarnost čuvaj Giuseppe Grusovin. Okoli 9. ure je poklical gasilce, ki so se z gumijastim čolnom pripeljali do barake, v kateri je pisarna, in odnesli papirje, ki so jih izročili v varstvo karabinjerjem v Standrežu. Narasla Soča pa je na delovišču vendarle napravila precej škode, ki jo cenijo na nekaj milijonov lir. Razdrla je kakšnih dvajset metrov zasilnega jeza, napravljenega za zaščito delovišča, in odplavila nekaj materiala. Darila meščanov za mestne stražnike Goriški lastniki motornih vozil se za «befano» v vedno večjem številu spominjajo mestnih stražnikov. V znak hvaležnosti za celoletno urejanje prometa in za skrb, ki jo ob vsaki priliki kažejo za varnost na cesti, so jim prinesli v nedeljo številna darila, ki so jih položili na glavna križišča. Ker je vseskozi deževalo, so jih pokrili s plastično prevleko. Zvečer so stražniki s tovornikom obšli vsa križišča in darila pripeljali na povelj stvo v Ul. Mazzini. Menični protesti Po uradnih podatkih trgovinske zbornice Je bilo na Goriškem v prvi polovici meseca decembra 788 meničnih protestov. Od teh jih je bilo 491 v Gorici, 145 v Tržiču, »3 v Ronkah, 29 v Gradiški, 18 v Kr-minu, 17 v Škocjanu, 9 v Turjaku, 8 v Starancanu, 5 v Doberdobu, 4 v Zagraju, po 3 menični protesti v Foglianu-Redipugli, Moši, Ro-mansu, Steverjanu in St. Petru ob Soči, po eden pa v Villessah, Sovodnjah, Farri in Dolenjah. 01 roško slavje v Podgori V okviru dneva matere in otroka je športno društvo iz Podgore v nedeljo dopoldne povabilo kakih 40 otrok iz Podgore in 10 otrok iz Gorice na majhno zakusko. Slavje so priredili v gostinskem obratu v Zadrugi, ki ga vodi Aldo Rožič. Otrokom so postregli s čokolado in slaščicami in kmalu se je razvilo med njimi veselo razpoloženje. Med povabljenimi so bili večinoma otroci v starosti od 10 do 13 let, ki se tudi sami že v precejšnji meri zanimajo za športno dejavnost. Ta svečanost jih bo nedvomno še bolj navezala na domače športno društvo. še njegova žena Elisa, njun sin in zakonca Renato in Adriana Toss s sinom. Vseh šest se j* izkobacalo iz prevrnjenega avtomobila le z malenkostnimi praskami. Še ena nezgoda v Doberdobu Včeraj popoldne okrog 15. ure so odpeljali v bolnišnico v Tržiču 30-letno Marijo Ferfolja por. Jarc, doma iz Doberdoba na glavnem trgu št. 1. 2ena se je namreč pri sekanju drv na domačem dvorišču usekala v levo roko ter si presekla tudi žilo. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč ter jo pridržali za 8 dni na zdravljenju. Mladeniča iz Doberdoba sta se ponesrečila v Tržiču Preteklo nedeljo zvečer se je 18-letni Flavio Ferfolja iz Doberdoba, Rimska ulica 30 vračal s svojo vespo iz Tržiča proti domu. Na zadnjem sedežu je imel prijatelja 19-letnega Maria Ferletiča, prav tako iz Doberdoba, Rimska ulica 26. Pri Anconeti v Tržiču se je hotel Ferfolja izogniti nekemu avtomobilu, ki mu je prihajal nasproti. Pri tem pa je zadel v cementni steber ob kraju ceste. Oba potnika sta padla z vespe ter dobila pri tem lažje poškodbe. Odpeljali so ju v bolnišnico v Tržiču, kjer so ju pridržali za osem dni na zdravljenju. Iz prevrnjenega avtomobila so zlezli nepoškodovani Do kaj nenavadne prometne nezgode je prišlo v nedeljo popoldne v Gradiški. Na srečo pa pri njej ni bilo človeških žrtev, čeprav je sedelo v avtomobilu, ki je bil predmet nenavadne dogodivščine, kar šest potnikov. Okrog 15.30 je Ermes Lorenzon iz Gradiške vozil svoj avto Opel po Ul. Gorizia v Gradiški v smeri proti Gorici. Blizu gostilne «Alle viole» pa je prišlo pri vozilu do okvare na zadnjem desnem kolesu. Avto je zato nenadoma spremenil smer svoje poti, se prevrnil ter se zaletel v hišo št. 17 v omenjeni ulici. Poleg šoferja so bili v vozilu Pri napeljavi telefona si je zlomil nogo Včeraj okrog 10.30 je prišel po pomoč na sedež Zelenega križa 20-letni Claudio Bremec, doma iz Gorice, Ul. Morelli 26, ki se jo ponesrečil s kolesom, na katerem je navit kabel za telefonske napeljave. Z avtom Zelenega križa so ga nemudoma odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je mladenič zlomil desno nogo v kolenu ter so ga zato pridržali za 30 dni na zdravljenju. S skuterja je padel Ob treh ponoči so včeraj pripeljali v civilno bolnišnico v Go- ' rici 20-letnega Ezia Cuminija iz Gorice, Ul. Casale 28. Fant je namreč padel z vespe, ko se je vračal domov in se pri tem ranil nad levim očesom. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. VERDI. 16.00: «Sorpasso», V. Gass-man in C. Spaak. Crnobeli film. Zadnja predstava ob 22. uri. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15: «Peccati d’estate», D. Gray in M. Carotenuto. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Il bravo soldato švejk», H. Ruhmann in U. Borso-di. Crnobeli nemški film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «Attacco a Oki-nawa», K. Takakura in M. Mizuki. Japonski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA lekarna Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURAVČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 10,4 stopinje ob 12. uri, najnižjo 5,8 stopinje ob 3. zjutraj. Povprečne dnevne vlage Ja bilo 90 odstotkov, dežja Je padlo 7,2 mm. 16. kolo nogometnega prvenstva Vodstvo Inter j a zopet v nevarnosti Juve s celotnim izkupičkom - Spodrsljaj Milana na domačih tleh Na vrhu se lestvica po 16. kolu prvenstva A lige sicer ni bistveno spremenila, vendar se lahko reče, da Inter ni več edini leader razpredelnice. Tik za njim, kar je zelo nevarno, je Juve, ki ima isto število točk. Tema dvema pa sta se nevarno približala Bologna in Spal. Inter v nedeljo ni mogel preko neodločenega izida z Modeno, a kar je najslabše, je prišlo ob za- ključku tekme, ki je bila že precej groba, do spopada med igralci. Posledice prav gotovo ne bodo izostale in upamo, da bodo te takšnega značaja, da bodo v prihodnosti preprečile podobne nešportne izpade. Juventus je sicer prišel do zmage, a s precejšnjim trudom. Podobno bi lahko rekli o Bologni, kateri je pravzaprav sodnik z nepravilnim sojenjem daroval zmago, ki si jo gostje Mantove niso zaslužili. Precejšnje presenečenje je pripravila' Catania med gostovanjem v Milanu. Milančani so bili precej zapravljivi in so zastrelja-li celo enajstmetrovko, zaradi česar ni nič čudnega, če so se morali zadovoljit; le s točko. Vse ostale tekme, z izjemo Ata-lanta-Roma in Vicenza-Fiorentina, kjer sta prvi dve zabeležili zmago, so se zaključile z neodločenimi izidi: Spal je odščipnila točko Ge-noi in isto se je posrečilo Torinu v Neaplju in Sampdorii v Palermu. Al A IZIDI •Genoa-Spai 0-0 ‘Milan-Cutania 0-0 •Modena-Inter 0-0 ‘Juventus-Venezia 2-1 ‘L.R. Vicenza-Fiorentina 1-0 Bologna- ‘Mantova 1-0 ‘Atalanta-Roma 3-1 ‘Napoli-Torino 2-2 •Palermo-Sampdoria 1-1 LESTVICA Inter 16 9 5 2- 25 9 23 Juventus 16 10 3 3 27 12 23 Bologna 16 11 0 5 41 24 22 Spal 16 8 4 4 24 20 20 Vicenza 16 8 4 4 19 12 20 Atalanta 16 6 7 3 25 21 19 Fiorentina 16 7 4 5 27 15 18 Milan 16 5 8 3 21 16 18 Catania 16 5 6 5 21 30 16 Koma 16 5 5 6 22 19 15 Torino 16 5 4 7 15 19 14 Mantova 16 3 7 6 12 17 13 Modena 16 4 5 7 18 27 13 Genoa 16 4 5 7 17 20 13 Sampdoria 16 4 2 10 16 27 10 Napoli 16 5 2 9 19 26 10 Venezia 16 3 4 9 19 26 10 Palermo 16 2 5 9 10 29 9 Prihodnje tekme (13. j an. 1963) Bologna-Genoa ; Fiorentina-Ca- tania ; Milan-Palermo ; Modena-L. R. Vicenza; napoli-Atalanta; Roma-Venezia ; Sampdoria-Mantova ; Spal-Juventu s; Torino-Inter. MEDNARODNO TEKMOVANJE V SMUČARSKIH TEKIH V BOHINJU Med člani in v štafeti popoln uspeh za Poljake Izreden nastop člana italijanske ekipe Guida Delia Mee BOHINJ, 7. — V dveh dneh mednarodnega tekmovanja v smučarskih tekih so si Poljaki, vsi brez izjeme v najboljši formi, osvojili kar dve zmagi. Slabo vreme ni v soboto ustavilo 23-letnega Poljaka Joszefa Gutmisiage, da je v teku članov prišel prvi na cilj malo pred odličnim tekmovalcem Italije Guidom Della Meo. Med favoriti za sobotni tek na 15 km sta bila zmagovalec in predvsem poljski državni prvak Zelek, ki pa se je prevaral pri mazanju smuči, zaradi česar je moral celo odstopiti. Gutmisiaka je prišel na cilj popolnoma svež in bi tudi nadaljeval pot, da ga niso prav gledalci opozorili na konec napora. Preseneča pa uvrstitev Della Mee, ki je po drugem krogu odvzel Avstrijcu Koglerju drugo mesto in ga obdržal do konca, medtem ko se je moral Avstrijec zadovoljiti s tretjim. Med Jugoslovani se je najbolj obnesel Cveto Pavčič, ki je zasedel deveto mesto. Takoj za njim pa je bil Gašper Kordež, ki se je uvrstil na dvanajsto. V mladinski konkurenci je na ailMIIIIIIIIIIIIIMIIinilllllllinillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllUHIIIIIIIIIMIlilllllllliiltMIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllilllllllMIlllllllllllIllflllHIIIIIIIIIIllltlllllllllllllMIIIIIIIllllIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIItl BX.IQ A IZIDI ‘Bari-Como 3-1 ‘Brescia-Cosenza odi. •Cagliari-Triestina 2-2 •Catanzaro-Messina 1-1 ‘Foggia-Alessandria 1-0 Padova-‘Lazio 3-2 •Lecco-Verona 2-1 Udinese- ‘Lucchese 3-2 •Pro Patria-Parma 5-0 •Simmenthal-Samb. 3-1 LESTVICA Messina 16 9 6 1 28 15 24 Bari 16 6 9 1 22 12 21 Brescia 15 7 6 2 20 12 20 Foggia 16 9 2 5 31 24 20 Padova 16 8 4 4 24 18 20 Pro Patria 16 8 4 4 24 18 20 Lecco 16 5 8 3 18 16 18 Verona 16 5 7 4 17 13 17 Lazio 16 4 9 3 18 16 17 Cagliari 16 4 8 4 17 14 16 S Monza 16 5 5 6 20 22 15 Cosenza 15 4 6 5 12 18 14 Udinese 16 4 6 6 28 28 14 Triestina 16 4 6 6 23 28 14 Catanzaro 16 4 6 6 14 22 14 Como 16 5 3 8 22 24 13 Lucchese 16 5 2 9 20 25 12 Parma 16 4 4 8 13 25 12 Alessandria 16 3 4 9 12 19 10 Sambened. 16 1 7 8 11 24 9 Prihodnje tekme (13. ; jan. 1963) Alessandria-Lucchese ; Catanza-ro-Cagliari; Como-Verona; Cosen-za-Foggia; Lecco-Pro Patria; Mes-sina-Bari; Padova-Simm. Monza; Sambenedettese-Parma ; TRIE-STINA-Lazio ; Udinese-Brescia. §fAffili Atalanla-Rnma (3-1) 1 Genoa-Spal (0-0) X Juventus-Venezia (2-1) 1 Vicenza-Fiorentina (1-0) 1 Mantova-Bologna (0-1) 2 Milan-Ca tania (0-0) X Modena-lnter (0-0) X Napoli-Torino (2-2) X Palermo-Sampdoria (M) X Catanzaro-Messina (M) X Lazio-Padova (2:3) 2 Mestrina-Novara (0-1) 2 Trani-Taranto (1-0) 1 KVOTE 13 — 184.000.000 lir 13 — 7.092.000 » 1X2 122 KVOTE 12 — 1.475.408 lir 11 — 59.016 » 10 — 7.176 » 12 1 2 2 1 V 16. kolu prven- stva Triestina iz Cagliarija z 2:2 (0:1) in z dragoceno točko STRELCI: v 46’ p. p. Torriglia; v 11’ d. p. Ronconi, v 20’ Orlando, v 38’ Santclli. CAGLIARI: Colombo; Martiradonna, Spinesi; Mazzucchi, Vescovi, Longo; Torriglia, Rizzo, Ronconi, Gagliardi, Congiu. TRIESTINA: Mezzi; Frigeri, Vitali; Dalio, Mcrcusa, Sadar; Mantovani, Trevisan, Orlando, Porro, Santelli. SODNIK: Rancher iz Rima, KOTJE: 6:2 za Triestino. GLEDALCEV: 10.000. Triestini je- zadostovalo 18 minut napadalne igre, da je poravnala račun s Cagliarijem in to v trenutku, ko je kazalo, da se bo ta zaključil s precejšnjo razliko v korist domačinov. In še dobro :a Cagliari, da je bil njihov vratar v odličnem dnevu in da je branil izredno nevarne žoge Mantovani-ja, Dalia, Santellija in Orlanda. Lahko bi Tržačani prišli tudi do zmage, vendar je treba priznati, da Cagliari ni bil vreden takega udarca in da je neodločen izid HHHI ORLANDO pravična nagrada za obe moštvi. Za Triestino je Cagliariju pobrana točka že lep uspeh. Do tega so gostje prišli zaradi dobre taktike in predvsem vztrajnosti in borbenosti. Dalio je takoj prevzel vlogo «prostega» pred Merkuzo, kateremu je tako pripomogel, da se je z večjo vnemo posvetil kritju nasprotnega igralca, ki je igral vlogo srednjega napadalca. Oba sta svojo nalogo odlično izpeljala, kar velja posebno za Dalia, ki je zaviral napade domačinov, načenjal protinapade lastnega moštva in kadar je bila prilika, je brez «oklevanja z ostrimi streli motil nasprotnega vratarja. In prav ta igralec je že po petih minutah igre prvič spravil v nevarnost mrežo gostiteljev, katero je vratar rešil s pestmi. Domačini so uporabili svojo običajno taktiko z bliskovitimi menjavami mest, a prav to je pripomoglo Tržačanom, da so prišli do izenačenja. Sicer je tudi res, da so se igralci Cagliarija po dveh doseženih golih zaprli v obrambo in premalo pazili na središče igrišča, kjer so Tržačani organizirali protinapade, s katerimi so najprej zmanjšali rezultat, kasneje pa so tudi izenačili. Začetek je nosil barve Triestine, ki pa je morala popustiti. Prehiter tempo je lahko pomenil tudi nevarnost in prehitro izčrpanost. Ves polčas je potekal z napadi z ene in druge strani, a prvi gol je padel šele v 45’, ko je Torriglia s točnim strelom z glavo spravil žogo neubranljivo v Mezzijevo mrežo. V drugem delu tekme, pa čeprav je Triestina hotela ohraniti vajeti igre v svojih rokah, je Congiu podal Ronconiju žogo, katero je slednji prisebno spravil z neubranljivim strelom v mrežo. Tržačani so sicer zahtevali priznanje off-sida, toda sodnik ..gola ni hotel razveljaviti. Cagliari je vztrajal v napadu, vendar Triestina ni več klonila. 7 minut po Ronconijevem strelu je sodnik razveljavil Santel-lijev gol, a že dve minuti kasneje se je Orlandu končno le posrečilo zadeti v cilj, medtem ko se je Santelli v 38’ maščeval in zadal bivšim klubskim tovarišem drugi udarec, ki je pomenil delitev točk. SANTELLI MILAN, 7. — Vodstvo nogometne zveze je potrdilo, da bo tekma III. kola turnirja za italijanski pokal 1962-63 Inter-Padova v sredo ob 14.30 na stadionu San Siro. 7,5 km dolgi progi zmagal Pavel Kobilica (Gorje), medtem ko prvega tujca najdemo z Italijanom Kerinom Vuerichom na sedmem mestu. Med mladinkami je bila najboljša domačinka Ivanka Repinc, med članicami pa je zmagala Avstrijka Heiderun Ludwig pred domačinkama Jožico Grilc in Alenko Lipovšek. V nedeljo pa so bili v Bohinju na sporedu štafetni teki. Člani so tekmovali na 3x10 km dolgi progi, mladinci, članice in mladinke pa na 3x5 km. Med člani je Poljska ponovno slavila zmago, medtem ko je Italija zasedla, posebno po zaslugi odličnega Della Mee, ki je sredi proge dohitel Cveta Pavčiča in nato tudi Avstrijca Vetterja nadvse častno drugo mesto. Tudi tokrat so se morali Avstrijci zadovoljiti z tret« jim mestom. Četrto mesto pa je pripadlo prvi jugoslovanski štafeti, ki je nastopila v postavi Kordež - Lakota - Pavčič, drugemu moštvu domačih sil pa je uspelo uvrstiti se na šesto mesto. Izidi so naslednji: V SOBOTO ČLANI: 1. JOSEF GUTMISIAGA (Polj.) 53:52, 2. Guido Della Mea (It.) 54:33, 3. Anton Kogler 54:51, 4. Willy Kastinger 55:09, 5. Franz Scherubl (vsi Avstrija) 56:12, 6. Mario Morassi (It.) 56:34, 7. Hermann Laekner 56:37, 8. Franz Dernosch-nig 56:49, 9. Franz Vetter (vsi Avstrija) 56:51, 10. Cveto Pavčič (E-notnost) 56:58, 11. Broanislav Gut MLADINCI: 1. PAVEL KOBILICA (Gorje) 28:56, 2. Egon Karpač 29:38, 3. Mirko Kranjčan (oba Fu-žinar) 29:53. MLADINKE: 1. IVANKA REPINC (Bohinj) 25:32, 2. Pavla Puc (Gorje) 25:58, 3. Majda Mlatej (Fužinar) 26:11. ČLANICE: 1. LUDWIG HEIDERUN (Avst.) 21:56, 2. Jožica Grilc (Lovrenc) 26:17, 23. Alenka Lipovšek (Enotnost) 28:56. V NEDELJO ČLANI 3x10 km: 1. POLJSKA 1;53:05 (Gut Bronislav 37:48, Kazi- 2. Italija 1 ;55:02 (A. Vuerich 39:36, Mario Morassi 39:16, Guido Della Mea 36:10) 3. Avstrija II. 1 ;55:24 (Hermann Laekner 38:43, Franz Dernoschnig 38:07, Franz Vetter 38:34) 4. Jugoslavija I. 1;56:35 (Gašper Kordež 39:44, Franc Lakota 37:53, Cveto Pavčič 38:59), 5. Avstrija I. 1;57:21, 6. Jugoslavija II. 1;58:25, 7. Jugoslavija IV. 2;00.44, MLADINCI: 1. JUGOSLAVIJA 58:42 (Mirko Krančan 20:19, Alojz Kerštajn 19:23, Egon Karpač 20:00) 2. Italija 1 ;02:37 (M. Vuerich 21:27, B. Piussi 29:33, Pierino Vuerich 19:37), 3. kombinirana štafeta Rate-če-Mojstrana 1;03:58. CLANICE — MLADINKE: 1. MOJSTRANA 1 ;14:54 (Cindrič, Pšenica, Rekar) 2. kombinirana štafeta Bohinj-Gorje-Fužinar 1;20,26. V ADELBODENU Leo Lacroix zmagovalec v slalomu ADELBODEN, 7. — Francoz Leo Lacroix, ki včeraj v veleslalomu ni imel sreče, se je danes oddolžil z zmago v slalomu. 25-letni Francoz je prevozil zelo težko progo v 2’25”5 ter je pustil za seboj Nemca Wag-nerbergerja in Leitnerja ter zmagovalca veleslaloma Švicarja Grunen-felderja, ki je zasedel četrto mesto. Italijana Carlo Senoner in Felice De Nicolò sta se uvrstila na 5. in 6. mesto, medtem ko sta Millanti in Piazzalunga na seznamu izpadlih ali diskvalificiranih. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. LEO LACROIX (Fr.) 2’25”5 2. Fritz Wagnerberger (Z. Nem.) 2’26”22 3. Ludwig Leitner (Z. Nemčija) 2’26”72 4. Georgers Grunenfelder (šv.) 2’26”84 5. Carlo Senoner (It.) 2’29”76 6. Felice De Nicolò (It.) 2’30”25 7. Herman Muchenchnabel (Avstrija) 2’30”26 8. Bruno Zryd (Švica) 2’30”35 9. Helmut Schranz (Av.) 2’30”40 10. Ernet Falch (Av.) 2’30”56 OB ZAKLJUČKU NEMŠKO-AVSTRIJSKE TURNEJE SKAKALCEV Po štirih nastopih Norvežan Engan na prvem mestu BISCHOFSHOFEN, 7. — V nedeljo se je v tem gornještajerskem zimskem središču zaključila s četrtim nastopom skoraj vseh najboljših skakalcev sveta letošnja nemško-avstrijska novoletna turneja. Največje zanimanje je vladalo za nastop velikih favoritov te konku- rence z Norvežanom Enganom na čelu, ki pa je v nedeljo nezanesljivo skakal. To samo v prvi seriji skokov. 7 drugi, ko so zaletišče podaljšali za pet metrov, pa se je Norvežan oddolžil z najdaljšim skokom dneva 97,5 m. Norvežan se je v nedeljskem tekmovanju moral zadovoljiti s četrtim mestom, kar pa mu ni preprečilo, da je v končni lestvici po štirih tekmah že tradicionalne novoletne turneje zasedel prvo mesto pred rojakom Yg-gesethom, Nemcem Bolkartom in mir Zelek 38:22, Gut Misiaga Josef | presenetljivim Američanom Balfan-36:55) |zom. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiMiiHiiiiii V SMUČARSKIH TEKIH NA ŠVEDSKEM Italijan De Dorigo četrti za švedsko trojico Pred njim so se uvrstili Rcenniund, Pcrsscn In Jernberg LIMA, 7. — Italijanski smučarski tekmovalci za nordijske discipline, ki ao na treningu na švedskem, so se v nedeljo pomerili z domačimi specialisti v tej panogi. Marcello De Dorigo je v ostri borbi z najboljšimi švedskimi tekmovalci zasedel zavidljivo četrto mesto in sicer za zmagovalcem Assarjem Roennlundom, Rognarjem Persso-nom in svetovnim prvakom Jernbergom. Italijan je startal takoj za Roennlundom in Norvežanom Haroldom Groenningenom. De Dorigo seveda švedskega prvaka in niti ostalih dveh članov domače ekipe ni mogel dohiteti, medtem ko je prav na cilju prehitel Norvežana in ga pustil tako na četrtem mestu. Tudi Franco Nones je zabeležil izreden uspeh in je zasedel skupno s svetovnim prvakom Fincem Eerom Maentyrantom sedmo mesto. Ostali Italijani so zasedli z Di Bono enajsto, z Manfrojem štirinajsto mesto, medtem ko so drugi še bolj zaostali. Tekma je potekala na sedem km dolFi progi ki so jo tekmovalci presmučali trikrat. Proga je bila zelo težka in tekmovanje je potekalo v precejšnjem mrazu, saj je termometer kazal 18 pod ničlo. Vrstni red na cilju je naslednji: .1. ASSAR ROENNLUND (Švedska) 1.14’43”; 2. Rognar Persson (Švedska) 1.16’43”; 3. Jernberg (švedska) 1.17*22”; 4. Marcello De Dorigo (Italija) 1.17’35”; 5. Harold Groenningen (Norveška) 1.17’44’; 6. Stuie Grahn (švedska) 1.17’55"; 7. Eero Maentyranta (Finska) in Franco Nones (Itauja) 1:17’58”; 9. T. Samuelsson (Švedska) 1.18’44”; 10. Magnar Lundemo (Norveška) 1.18’52” itd. (Norveška) 205,0 Jugoslovani so tokrat skakali bolje, pa čeprav so zaradi prekratke daljave precej zaostali. Najboljši je bil Oman, ki je zasedel v skupni oceni 23. mesto. Za njim so se u-vrstili Zajc na 27., Jemc 33. in končno Nahtigal, ki je zasedel 37. mesto. Trojica jugoslovanskih skakalcev in sicer Oman, Jemc in Zajc bo skupno z drugimi elitnimi skakalci nastopila tudi v Sovjetski zvezi in sicer v Moskvi in v Gorkem. Izidi nastopa v Bischofshofnu so naslednji: 1. YGGESETH (79,5, 96) 2. Brandtzaeg (Norv.) 199,5 (83, 89) 3. Balfanz (ZDA) 197,5 (76, 91) 4. Engan (Norveška) 195,4 ( 72,5, 97.5) , 5. Bolkart (ZN) 191,8 (76,5, 85), 6. Preiml (Avstrija) 188,4 (77,5, 88.5) , 7. Eggert (Avstrija) 188*8 (80, 84), 8. Almonl (Italija) 186,6. (73,5, 89), 9. Kurz (ZN) (75, 85), lg. Gol-ser (Avstrija) 185,6 (78, 89,5), 11. Happle (ZN), 12. Heigenhauser (Avstrija), 13. Lacziak (Poljska), 14. Miiller (Avstrija), 15. Thoma (ZN)... 25. Jemc (Jug.) 169,9 (73,5, 79,5), 29. Oman (Jug.) 166,5 (68, 77,5), 31. Zajc (Jug.) 165,1 (70, 77,5), 38. Nahtigal (Jug.) 158,1 (65,5, 73,5). KONČNA LESTVICA (po nastopih v Oberstdorfu, Gar-mischu, Innsbrucku in Bischofshofnu ) 1. ENGAN 870,7 2. Yggescth 819,7 3. Bolkart 816,8 4. Balfanz 801,2 5. Brandtzaeg 800,7 6. Thoma 779,3 7. Lacziak 759,9 8. Egger 758,8 9. lliniemi (Finska) 746,8 10 Matos (CSSR) 742.3 itd. KOŠARKA VARESE, 1. — Po treh dneh tekmovanja se je v nedeljo zaključil turnir za trofejo «Guido in Giuseppe Borghi». Zmagal je domači Ignis, ki je v finalu po podaljšku igre premagal Beograd 96:92 (38:42, 84:84). V tekmi za tretje in četrto mesto je domači Prealpi premagal RF Bruxe.les 72:71 (33:37). Polemika o umetnostnih smereh v Moskvi (Nadaljevanje s 3. strani) kakor tudi, da ste temu nasprotni. Obračamo se na vas s prošnjo, da na področju likovne umetnosti zavrete vračanje na nekdanje metode, In so docela nasprotne duhu našega časa.» V vseh moskovskih klubih so ljudje vzplamteli v ognjevitih diskusijah: od literatov do filmskih delavcev, od slikarja do novinarja. Slikarstvo se je spremenilo v prvorazredno politično vprašanje. O njem se razpravlja na sestankih organizacij na isti način kot o produktivnosti dela v industriji, ali setvi koruze v poljedelstvu. V časopisju so pisma državljanov in članki akademikov sleherni dan začeli izpolnjevati s slikarskim kompleksom vrste stolpcev. Centralni komite je v zvezi s tem diskusijskim osjim gnezdom odločil sklicati široko posvetovanje. V dvorcu na Leninskih gorah kjer se je sprejem vršil, se je 'zbralo okrog 140 pisateljev, slikarjev, filmskih delavcev vseh skupin in smeri, skupno s predstavniki CK. Pred udeleženci tega «razgovora o umetnosti», kot je bil uradno imenovan ta sestanek, so bile primerjalno razstavljene slike Sedava, Deineke in Gerasimova na eni in platna kritiziranih Falka, Nikanova in Vahnjecova na drugi strani. O-snovo za diskusijo je postavil sekretar CK, predsednik ideološke komisije Leonid lljičov : « Razgaljajoč Stalinov kult osebnosti, partija zavrača vse, kar bi utegnilo zavirati našo pot. Vendar ni moč dovoliti, da se pod videzom borbe proti kultu osebnosti razbijajo in slabe socialistična družba, socialistična ideologija in socialistična kultura. Razgaljenje kulta osebnosti in premagovanje njegovih posledic ne smeta slabiti, temveč krepiti naše sile. Ce bomo mi pod videzom kritike posledic kulta osebnosti udarjali po naši družbi in naši ideolo. g iji, ne bomo izgradili velike umetnosti komunizma, marveč bo. mo izgubili še to, kar smo u-stvarili.» S tem načelom so se v bistvu strinjali vsi. Vendar ne tudi z načinom, kako ohraniti ter izvajati to načelo. Ehrenburg, na primer, je v nasprotju z akademi. ki zastopal potrebo raznoličnosti slikarskega izraza, kakor tudi po. trebo revalorizacije ruskega slikarstva 20 let, ki je označevalo sodobno umetnost Evrope, a ga je akademski absolutizem postavil na indeks. «Tudi Chagall je bil komunist, toda slike mu vise V magacinih Tretjakovke.» In opaziti je bilo, da so prišle do besede vse struje in tendence. «Mi nikomur ne zapiramo ust,» je pripomnil Hruščov, upie rajoč prst proti mladim, «toda jasno vam pravimo, da se ne strinjamo z nekaterimi oblikami u-metnosti, ker ne prispevajo k dvigu estetskega okusa našega ljudstva.» Izneseno je bilo tudi mnenje (slikar Zukov), da je akademsko slikarstvo «pokvarilo okus ljudstva, ker so bila vrinjena kot umetniška dela nekatera platna, ki bi kvečjemu mogla služiti za dekoracijo železniških postaj in o. krevališč.» Diskusije se je udeležilo trideset prisotnih. Hruščov je tudi izjavil, da se bo v prvi polovici januarja vršil še en tak sestanek. Doslej so akademiki zbrali več točk v Svoj prid, toda tudi avantgardisti ne kažejo pripravljenosti, da bi se odpovedali svojim argumentom. Januarski sestanek bi moral s pomočjo nove primerjave prinesti tudi rešitev, v kolikor se vprašanje slikarstva sploh more rešiti na sestankih. Dotlej pa ostane pomen (kvalitetno nov) te diskusije v svobodnem primerjanju idej celo takrat, ko se ta ne strinjajo z uradnimi stališči, kakor tudi nadaljnjem primerjanju na razstavnih zidovih Manježa, ne glede na vse kritike «ortodoksnih» in «neortodoks-nih» platen. Akademiki so sicer postavili zahtevo, naj se formali, sti umaknejo z razstave, toda se zanjo nihče ni zmenil. Govori se, da bi o tem moral odločiti «ljudski plebiscit obiskovalcev». ♦••♦•♦♦♦♦e.................... .......... .......... Kako sem ugonobil Tuhačevskega 3. Delala sta dve uri in napravila skico za tajni arhiv. Ta arhiv je bil sestavljen iz petnajstih pisem in spomenice, v glavnem «ad memoria» nekega agenta, ki je bil določen, da pošilja Wehrmachtu vsa obvestila o zvezah z Rdečo armado. K temu so bili dodani še poročila o prisluškovanju telefonskim razgovorom med nemškimi štabnimi oficirji, na» to prepisi ukradenih pisem in zapiskov, kakor tudi eno pismo samega Tuhačevskega. To pismo je bilo precej drugačno in v njem so bila omenjena na nekaterih mestih prejšnja pisma. V drugih dokumentih so bila navedena i-mena ruskih oficirjev, ki se strinjajo z uporniškim razpoloženjem maršala Tuhačevskega, hkrati pa je bil zraven tudi spis nemških oficirjev, ki niso zadovoljni s Hitlerjevim reži- mom. Ves arhiv je nosil pečate organizacije admirala Ca-narisa in v njem je bilo tudi pismo z njigovim podpisom, naslovljeno na Hitlerja. V prvem pismu je Canaris poročal Hitlerju, da se bo spri-jateljil s temi nemškimi oficirji, za katere obstajajo podatki, da so sovražno razpoio-ženi nasproti nacističnemu režimu, ter da se bo delal, kot da jim je pripravljen pomagati. On bi na ta način, če bi sprejeli njegovo ponudbo, mogel zvedeti za njihove načrte in namene. Medtem ko sta se razgovar-jala o tem delu načrta, sta se Alfred in Berens nekolikokrat sladko nasmehnila. V vrstah Sicherheitsdiensta so bili ljudje, ki so že tedaj predpostavljali, da organizira «mali admiral» podtalno gibanje proti ftihrerju. V njegovem pismu (ki ga on ni nikdar videl, a še manj napisal) je bilo govora o nemških izdajalcih, a na nekem mestu je bilo kakor mimo grede omenjeno, da imajo tudi Sovjeti izdajalce v svojem taboru, da pa je to njihova stvar. Po tem načrtu naj bi Hitler odgovoril (in odgovor je bil avtentičen), da meni, da je ta ideja v osnovi dobra, da se vsa stvar preda Martinu Bormannu. Bormann bi poslal to nalogo Heidrichu in zahteval, da bi vse ljudi iz Wehr-machta, katerih imena so o-menjena v tem dokumentu, imeli pod diskretnim nadzorstvom. Ta arhiv naj bi bil v ^ prostorih Heidrichove organi-! zacije in samo nekaj najbolj zanesljivih članov Sicherheitsdiensta naj bi imelo pristop do njih. Enega izmed njih pa, ki nujno potrebuje denar, zapelje skušnjava, da proda ta obvestila tajni službi Sovjetske zveze. In ta človek bo Alfred. A sedaj poglejmo — je nadaljeval Berens — kakšne podpise naj ponaredi tvoj človek. Naravno je, da mora biti na prvem mestu podpis samega Tuhačevskega. Imamo neka njegova pisma in protokole, ki jih je podpisal leta 1926. Ne vem, kje so sedaj, a brez dvoma jih bomo lahko našli. Nato so tu podpisi Bormanna in Canarisa, do katerih ne bo težko priti, kakor tudi podpisi naših kolegov iz Wehrmachta. Ta del naloge, bo tu pa tam težji, ker si ne dopisujemo mnogo s Tirtiptzuferjem. V vsakem primeru je verjetno, da ne bomo mogli dobiti prav vseh podpisov ljudi, ki so nam potrebni. — Vsekakor ne moremo kar tako oditi in' jih prositi, da se nam podpišejo na prazen kos papirja — je pripomnil Alfred. — Seveda, ne bomo mogli, vendar so načini, da pridemo do njih. Vsi podpisujejo čeke in pišejo pisma prijateljem, raznim podjetjem itd. — za trenutek je pomolčal, kakor da razmišlja o nečem, nato pa je nadaljeval: — Največ težkoč nam bo delal problem, kako priti do službenih pečatov. Zdeti se mora, da je vsak dokument šel skozi vse predpisane kanale z vsemi običajnimi formalnostmi. Zaradi tega nam bodo potrebni pečati Wehrmachta za «strogo zaupne» in «zaupne» dokumente, kakor tudi še pet ali šest drugih žigov, ki jih oni uporab ljajo. Razmišljaj o' tem, in pokliči me, kakor hitro najdeš človeka, ki bo primeren za izvedbo falzifikatov. Ali te še kaj zanima? Alfred je že vstal, bil je ne- miren in je želel, da čimprej začne svoj posel. Namršil je za trenutek obrvi, a nato je vprašal : — Ali bodo ta pisma pisana s pisalnim strojem? Berens je "okimal pritrdilno z glavo in je odgovoril: — Pretežno da. — V tem primeru nam bo potrebnih nekaj pisalnih strojev. V štabu Wehrmachta se uporabljajo stro” z velikimi črkami. Pogledal bom, aii lah ko nabavim neki ruski pisalni stroj za Tuhačevskega. Berens se ie zadovoljno nasmehnil. — Odlično! Dovolj nam bosta dva ali trije dnevi. To bo dovolj dolga doba, da zberemo, kar želimo. Alfred je zamišljen zapustil Berensovo pisarno. Zavedal se je težavnosti naloge, ki mu je bila poverjena, in kakšnim neugodnostim gre naproti, če mu ne uspe. Ni mogel pričakovati, da bo tako lahko in hitro našel tiskarja ali graverja, ki pristane na to delo. Falzifi-kat prve vrste, ki se odkrije z utravioletnimi žarki, ni nič vreden, a slab falzifikat lahko da z nekaj sreče odlične rezultate. če se gleda na stvar s tega stališča, sploh ni važno, koga bo našel s pogojeni, da bo rezultat njegovega dela sprejemljiv. Toda Alfred je vedel, da to ne bo tako lahko, ker je Heidricb velik dlako« cepec in želi, da se vsaka stvar izvede čimbolj popolno. Alfred je imel še enkrat priložnost, da je občudoval Hei-drichovo prizadevnost in domiselnost. Ta načrt je dejansko bil izveden, Heidrichu ni bilo para v nemški tajni službi. Himmler, bivši živinorejec, je bil tu pa tam oprezen človek in se ni hotel spuščati v nobeno pustolovščino. Njegov duh ni bil toliko tenkočuten, da bi si osvojil take vrste spletko. Alfred je prosil svojo tajnico, naj mu prinese spisek vseh tiskarjev in graverjev, ki so delali za Sicherheitsdienst. Deset minut kasneje je videl, da je bil njegov strah upravičen, našel ni niti enega tiskarja ali graverja, ki bi mu ustrezal. Vzel je klobuk in dežrn plašč. Odločil se je, da pregleda arhiv nacionalsocialistične stranke za Berlin, a zavedal se je, da če najde nekega tiskarja ali graverja, ta ne bo «najboljši v Nemčiji». Poleg tega samo članstvo v nacional socialistični stranki ni bilo zadostno jamstvo, da je ta človek zanesljiv, gotovo ne s stališča varnodne službe. Medtem ko je odhajal iz poslopja, se je spomnil še nečesa; kako naj pride do teh ljudi? Ni bila ravno prijetna stvar stopiti v neko tiskarno in iskati človeka, ki zna faizificirati podpise članov nemškega generalštaba. Dejansko, dobil je eno izmed najbolj čudnih nalog. Šef arhiva nacionalsocialistične stranke je radovedno pogledal Neuoxa, ko mu je ta razlagal, kaj želi. Toda ko mu je pokazal svoja pooblastila in izkaznico člana Sicnerneits-diensta, ni šef postavljal več nobenega vprašanja in čez kako minuto je imel Alfred pet imen in naslovov, ki so bili vsi v obmoòiu kakih najst kilometrov. Začetek bil ravno slab, nekaj bo našel. Zahvalil se je prijazno šefu in odšel k prvemu tiskarju. Bila je to mala delavnica v četrti Standau. Z oken vrat je že sFor" ’ izginila lena barva. Nad vrati je ________ napisano s starinskimi črkami: «Tiskarna Eberhard». Na takšnih krajih se je rodila nacionalsocialistična stranka, je pomislil Alfred, ko je vstopil. Ko je odprl vrata je odjek nil v tiskarno, v kateri se je slišalo ropotanje starih strojev, orter zvok zvonca. Pojavil se je človek, star kakor stroji, ki si je brisal roke, umazane od tiskarskega črnila, v neverjetno umazan predpasnik. Starčevo lice se ni razlilo v smeh- pet- ni ze in ze- bilo ljaj, ko se je rokoval z Alfredom. Gledal ga je sumljivo. —- Dober dan — sem rekel veselo. — Želel bi, da mi tiskate neke vizitke. Skupno petsto kosov. Ali lahko storite to? — To je odvisno od marsičesa — je odgovoril starec in je prinesel neko knjigo z vzorci, ki je bila vsa zamazana. — Poglejte in recite mi, kakšne vrste črk želite. Izročil je Alfredu album z vizitkami in raznimi vrstami črk. čakal je -"trnežljivo. Alfred je prelistal vse strani in je na koncu našel to, kar je iskal. — Napravili mi boste takšno vizitko. Želim, da jo opremite na oglu s simbolom, tj. da načrtate par Škarij. Vedite, da sem krojač. Starec je pogledal njegov precej ponošeni dežni plašč in Alfred se je zavedal, da ni izbral ravno nr ’ ’ ' ’ noklica. Hlinil pa se je, kakor da snloh ne posveča pažrre starcu in je začel pisati besedilo, katero je želel na vizitki. Počutil se je precej neugodno. Ni vedel, kam ga bo to soravilo. Sploh ni potreboval vizitk, vendar je želel, da na kak način vzpostavi stik s tem človekom in da se razgovarja z njim. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 B-II, TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GOHICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33 82 - UPHAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 29 - Tel. st 37 338 - NAROČNINA: mesečna 65U lir — Vnaprej: Četrtletna 18UU lir. polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tennu 20 din, mesečno 420 din Nedeliska posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno y60 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADII’. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, telef 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prj upravi. —; Odgovorni urednik: STANISI,AV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst