SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 221 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 11, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL VII] H™* Mrs. Roosevelt se poteguje za begunce ODPRAVIL 0. P. A. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) e takoimeno- saja na deset let ječe. Sedaj ga partizanom Basaj tudi še v begunstvu, ker je potoval od ta- Samo najemnina, riž in | V CELOVCU sladkor ostanejo Še pod vami FSS (Field Security Serv-1 hočejo dobiti v roke in intrigi-kontrolo. j ice) zaprla 6. septembra dr. Jo-j rajo pri zaveznikih, da bi ga I žeta Basaj a,. begunca. Basaj je (jim izročili. Neprijeten je bil Washington. — V soboto ve- bil dolga leta ravnatelj Zadru-cer je predsednik Truman od- žne Zveze v Ljubljani. 3. ma- pravil vso vladno kontrolo nad ja lanskega leta je bil v Ljub-1borišča do taborišča in povsod penami, mezdami in plačami. S ljani izvoljen za predsednika imel predavanja. Po taboriščih tem je tudi končana vloga sla- | Narodnega odbora, v katerem je bilo na njegovo pobudo več OPA. Vlada bo obdržala U0 bile zastopane vse slovenske j daljših zadružnih tečajev. Kontrolo nad plačami in mezda- J stranke razen komunistov. Bil : Zavezniška policija je kon-l samo tam, kjer vlada zaseže' j e vedno odločen nasprotnik čno ugodila ljubemu zavezniku industrijo, kot je na primer zdaj j komunistov. Dva njegova sino- Titu in dr. Basa j a zaprla. Za-Premogovna industrija, ki jo va so partizani ubili. Ko so se'slisavala sta ga dva jugoslo- novi gospodarji nasilno pola- vanska emisarja neki Pirkovič stili Zadružne Zveze, so z dru- in Zvezdič. Vpričo angleškega °bratuje vlada Ta odredba je stopila v veljavo včeraj zjutraj ob 12:01. Vladna kontrola je odpravljena na sledečem : Stavbenem materialu in lesu. Na vserti tekstilnem blagu in obleki. ^ Na hišnih potrebščinah, kot so e,ektrične ledenice, pralni stroji itd. Na pohištvu. Na strojih in opremi, kar je ostalo še od prej pod kontrolo. Na poljedelskih strojih in opremi. Na avtomobilih. Na časopisnem drugih papirnatih Produktih. Na avtnih kolesih in kavčuka-stih produktih. Na vseh kemikalijah in zdramili. Na premogu. Na prevozu. V Čistilnicah in pralnicah. Dočim je predsednik ukazal obdržati kontrolo nad najemni-J10' Pa je izjavil, da bo treba ne- gimi vred obsodili tudi dr. Ba- (Dalje na 2. strani) Italija noče dali Gorice Jugoslaviji za Trst papirju izdelkih Možna direktna podajanja med Jugoslavijo in Italijo poročana New York. — Italija je uradno obvestila koncil združenih narodov, da se ne strinja s tem, la bi izročila Gorico v zameno, da bi bil Trst avtonomna država pod nadzor8tY.om.Itaiij«, Italijanski poslanik Tarrhia-ni je dal državnemu tajniku Byrnesu sledečo izjavo: "Italijanski vladi Je nemogoče vzeti v poštev predlog, da bi izročila mesto Gorico Jugoslaviji ,ki je bilo izročeno Italiji od ministrov štirih velesil." Ki,. , . , ......Iz Rima se poroča iz povsem JfJ storiti glede zvišanja najem-1 zanesljivih virov, da namerava 'ne. Urad OPA bo se nekaj ca-, m y Be] d italijanski zUlianji ^ Posloval da bo nadziral raci-, ^ Nenni> ki bo skušal do. litini ■anje sladkorja, riža in na- no. j seči s Titom kak sporazum glede obmejnih problemov. avto, ki lahko 1eti, se je kaj dobro obnesel Danbury, Conn. — Robert *ulton je napravil dobro prejšnjo s svojim avtom, ki lah- ko tudi leti po zraku. Pripeljal je na letališče, mu tam pri rdil krila, propeler in rep ter 2 njim dvignil v zrak. Nekaj Casa je krožaril v zraku in se *°Pet spustil na tla. . Firma Continental, Inc. bo iz- v. kovala te vrste avtov, ki bo-i Anglež* bodo sodili Zdaj bo treba dobiti kako drugo ime C om,P to 11, Kal. — Odee Stenson, star demokrat, ki je začel z gostilno za časa Roose-.velta, je dal takrat ime gostilni : New Deal Cafe. Pravi, da •zdaj gostilna ne bo posebno popularna, ker so bili novi deal-erji poraženi pri zadnjih volitvah in razmišlja o kakem nočem pripravnem imenu. --o- do stali od $4,5^0 do $-5,000. Fulton je na letališču od-'tranil z avta krila, propeler in eP> vse to spravil fato se pa s svojim sinom v is-etn avtu odpeljal lepo domov. ROJAK SE JE KOMAJ REŠIL IZ GOREČE HIŠE V SOBOTO V soboto je začelo goreti v stanovanjski hiši na 7020 St. Clair Ave. v Clevelandu. Požarna bramba je morala rešiti 12 oseb po lestvah iz goreče hiše, ker jim je dim in plamen zaprl odhod skozi vrata. Jakob Požar, star 65 let, ki je stanoval v 2. nadstropju, si je utrl pot doli po stopnicah skozi dim in plamen. Opekel se je po rokah hi obmzu, da sn ga'moral i odpeljati v bolnišnico. Ljudje so stanovali v 2. in 3. nadstropju. -o- # Depresijo pričakujejo nekako sredi leta 1950 Pittsburgh, Pa.—F. I). Newbury, podpredsednik Westing-house Electric Corp., je tukaj izjavil, da računajoč po njegovih dosedanjih izkušnjah v industriji, vsa znamenja kažejo na depresijo sredi leta 1950. Takrat bo zastoj v industriji, toda jc izjavil, da še ne ve, če bo zastoj dovolj velik in obsežen, da se ga bo lahko imenovalo — depresija. Dalje je Newbury izjavil, da 1)0 industrija obratovala s polno paro in da bo zaposlitev vsesplošna tekom leta 1947, toda v začetku 1948 bo to nekoliko po-, nehalo. Rekel je tudi, da se bo morala industrija drugo leto še boriti s stavkami in pomanjkanjem materiala. -o- V Gorici so prijeli 14 Jugoslovanov Gorica. — Ameriška vojaška Republikanski plaz je nesel celo mrtve nemškega Kruppa Frankfurt. — Angleške in meriške vojaške oblasti so se policija je aretirala v nedeljo hangarju, domenile, da bodo Angleži sodili pri Gorici 13 jugoslovanskih Alfreda Kruppa, predsednika' vojakov in enega častnika, ker Ivruppovih municijskih tovaren 'so prekoračili Morganovo čerto kot vojnega zločinca. I brez dovoljenja. R 0r( ichland, Wash. Thad 'rosscup, republikanec in kan-j^.pt za okrajnega komisarja, je zanje bi bilo morda res veliko boljše, če bi bili v rusiji COLORADO JE DOBI- še vedno vztraja na tem, da se nobenega begunca ne sili i a 7ADCT Mr\nnTrv i proti njegovi volji vrniti se v domovino, če ima tehtne L A /UFL 1 NEVIHTO V7roke za to V SOBOTO 1 i LAKE SUCCESS, N. Y. — Mrs. Eleanor Roosevelt se je Denver, Colo. - V soboto jej odločno potegnila za begunce in se podala v besedno bitko z rus-zajel državo Colorado nov sne-1 ko delegacijo glede njih. Gre namreč za to, če naj združeni na-žm vihar. To je že drug vihar v( r()C]{ odtegnejo pomoč onim beguncem, ki se nočejo vrniti v svo-teh krajih v dobrem tednu. So-' Je domovine, botni vihar je zahteval 13 člo- Mrs. Roosevelt je vstala ter iz-veških žrtev, poročajo. Nek ran-j juvila, da je bila po njenem cer iz Rosita, Colo, je zmrznil, ranenju ta zadeva že rešena fe-ktf je skusal priti prjžko žametov bruarja meseca v Londonu. Ta-domov. Nekega ovčarja tudi po- krat je tudi rufeka delegacija grešajo v zametih in so izgubili pristak na to, da ne sme relif-ostal živ. program nikogar siliti domov vsako v panje, da -o- so zopet na delu v državi Indiani Guverner je podvzel akcijo, da se to zatre že v kali Indianapolis.—Državni uradniki pripovedujejo, da je organizacija Ku Klux Klan zopet na delu v politiki države Indiane. i r» | v svojo domovino, ako ima teh-; t ne vzroke za to. Zdaj pa pri-I haja Rusija zopet na dan in sicer z ravno obratno zahtevo. I Belgijski delegat Lebeau je, podprl zahtevo Mrs. Roosevelt ter izjavil, če bo Rusija vztrajala proti stališču Mrs. Roosevelt, da se naj potem organizira nova relifna agencija za begunce in sicer zunaj organizacije združenih narodov, ki naj bi vključila samo one narode, ki dovoljujejo politične razlike v Guverner Ralph Gates je tudi i območju svojih meja' prišel z izjavo na dan, da bo ta-1 Mrs- Roosevelt je napadla ko j storil potrebne korake, (ia! sedanje stališče ruskega delega-se delovanje te organizacije "za-!ta Višinskega, ki je ravno ob-tre za vselej." I ratno tistega, kakor je glasoval Guverner je izjavil, da bo pa- v Londonu-hteval od državne legislature' Uradniki UNRRA so poroča-postavo, ki bo obsodila to in sij-'1'.' cl}i ^ še vedno skoro mili" čne 0rgani5°'n beguncev po Evropi, ki se novce moramo razgaliti in iz-!'z P^tičnih vzrokov ne marajo trebiti," je izjavil guverner. | vrniti v SV0Je domovine. Največ .jih je iz Poljske, češke, Jugoslavije ter iz treh Baltiških provinc: Estonije, Latvije in Litve. > Višinski je zahteval, da bi se moralo vse poslati domov, da pa propaganda v taboriščih to za-branjuje in da so po taboriščih ki so se borili proti zaveznikom. Odgovorila mu je Mrs. Roosevelt, da se je glede tega že obrnila na a-meriške okupacijske oblasti in da ve, da Višinski v tem oziru mnogo pretirava. --o- Klanovci so bili zelo močni v Indiani leta 1920. Potem se je pa organizacija stopila, ko je bil njen voditelj, neki Stephenson, obsojen na dosmrtno ječo radi umora neke ženske. Se vedno sedi v ječi, dasi je že neštetokrat poskušal doseči svobodo. Takrat so šteli Klanovci cel° nekdanji vojaki, na stotisoče članov v Indiani. Časopis Indianapolis Star je prinesel vest, da Klanovci kar javno nabirajo nove člane in da je Harold Overton iz Wilkinson, Ind., zdaj vodja. -o-- Zed. države bodo sodelovale za mir, trdi Vandenberg To je zagotovilo od republikanske stranke, ki ima zdaj večino Lake Success, N. Y. — Senator Arthur H. Vandenberg, republikanec iz Michigana, je po vedel organizaciji združenih na rodov, da bodo Zed. države so-j delovale pri organizaciji za dosego splošnega miru ne glede na to, katera stranka je v Ameriki na vladi. To je bil odvovor na špekulacijo, če se bo ameriška zunanja politika zdaj spremenila, ko je bil izvoljen republikanski kongres. Ta izjava, je tudi postavila Vandenberga v ospredje kot »glasnika ameriške zunanje politike. Vandenberg je ob tej priliki tudi izjavil, da Zed. države ne bodo plačale polo vi eu vsote za za vzdrževanje U. N. prihodnje leto, ki bo stalo do $23,000,000. Rekel je, da so pripravljene plačati 25 odstotkov, drugo naj pa plačajo druge države. Ni vprašanje denarja, je rekel Vandenberg, ampak vprašanje principa. VESELA VEST ZA OHIJSKE LOVCE Coluimbus, O. — Ohijski lovci bodo imeli letos več divjačine ' kot prošlo leto. To se pravi, v . gmajni je več divjačine, koliko i jo bodo pa dobili, je odvisno od njih. Državni komisar za ohra- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Sestrično tiče— • Alojz Pelko iz Gorenjega pri Kranju bi rad zvedel za naslov sestrične Katarine Cebulj, po domače Ausova. Naj mu piše na naslov: Captain Alojz Pelko, Assembly Center 2J 2, Seng-warden Camp c-o UNRRA Team 227, B.A.O.R. British Zone, Germany. Pisma imajo pri nas— Pri nas imajo pisma: M. Krainz — piše ji Anica Dolenc; John Majetič, baje v Pittsburg-hu; Vinko Prprovic — pismo je iz Varaždina; Ana Lavreneič roj. Rejc, doma iz Gore nad Idrijo. Obisk iz Waukegaiia— V spremstvu Mr. Klemenči-ča iz Prosser Ave. so nas v soboto obiskali Anton Keber in sinova Joe in Tony iz Wauke-gana, 111. Bili so na obisku pri prijaznih Klefnenčičevih. Prinesli so nam "odpustke" od Ke-brove mame in sicer lep pušelc in pa nekaj finih klobas. Prav lepa hvala, Mrs. Keber. V bolnišnici — Mrs. Anna Smeker. 64«!2 St. Clair Ave. je srečno prestala, operacijo v St. Alexis bolnišnici. Nahaja se v sobi 321 in obiski so zdaj že dovoljeni od 2 do 3 popoldne ter 7 do 8 zvečer. Nor naslov— Mr. in Mrs. Anton Kužnik naznanjata, da sta se preselila iz 986 E. 74. St. na 754 E. 90. St., kjer ju prijatelji lahko obiščejo. .X ar as tek— Dne 29. okt. so se oglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Frank Gerpevic, 16122 Grove-wood Ave. in jim pustile v spomin zalo hčerko prvorojenko. Vse je zdravo in veselo. Mlada mamica je Ronnie Luzar, hči dobro poznane Luzarjeve družine iz 1035 E. 69. St. Čestitke! Zed. države so nehale z uradnim stikom s komunistično Albanijo Washington. — Zed. države so prekinile vsak diplomatski stik s komunistično Albanijo. m • v. , , , , 1 nitev divjačine poroča, da je do- , Največje letalo na svetu bil ugodna p014la z vseh kra_ na poskusu Burbank, Cal. — V soboto so napravili prvi poskusni polet z orjaškim letalom, ki je največje prevozno letalo na svetu. Z lahkoto nese 180 potnikov. Zgrajeno je bilo za ameriško mornarico in je stalo $27,000,000. Leta-: se je Državni oddelek naznanja, da je opustil vsako prizadevanje, ]o je "vzelo 3q sekUnd, da da bi se priznalo sedanjo vlado dvignilo s zaleta v zrak. generala Hoxha, ker Albanija . _0__ noče priznati predvojnih pogodb , Senator bo prei8koval med Albanijo in Zed. državami. George Henderson, ki je bil politični zastopnik Zed. držav v Albaniji, je prejel ukaz, naj z vsem svojim uradništvom takoj odpotuje iz Albanije. Zdaj bo, najbrže Francija zastopala a meriške interese v Albaniji. jev države, da je zlasti zajcev letos mnogo več. V državi Ohio prične lovska sezija v petek 15. nov. opoldne. Lov na srne v tej državi ni letos dovoljen. -o- Irska se je potcignila za škofa Stepinca Dublin. — Premier Eamon de Valera je izjavil v parlamentu, da bo apeliral še na druve drža-Senator ve, da se izjavijo proti "verske-Wherry iz Nebraske, bo odpoto-1 mu preganjanju" nadškofa A-nov. v Evropo. Tam bojlojzija Stepinca v Jugoslaviji, dognati, pravi, če gre ■ Rekel je, da nadškof ni dobil po- zaradi mesa Washington. val 14. skušal ! ameriško meso potom UNRR A i k ruski armadi v Nemčiji. štene obravnave in da so bili rabljeni ponarejeni dokazi. f New Orleans. — Tukaj so i- izvoljen z drugimi republi- meli komunisti shod, da bi pra- nci in to že — mrtev. Umrl znovali 29-obletnico boljševiške revolucije v Rusiji. Shod se je H j1.6 namreč za kapjo par ur prej ®«no so začeli ljudje glasovati zaključil oziroma prekinil z roč- lVl*i urad je naglo ukazal, da nimi "granatami," kot so: jaj- z volitvami nadaljuje in da ca, paradižniki, smrdeče bombe ^enoval kakega republikan- in pa stoli. Policija je aretira- (ie V Urad na mesto umrlega, če la 129 oseb radi kaljenja miru. tonm°kratski kandidat Max Wal- Policija pravi, da je izbruh- lit zma£al- Rezultat vo- nila revolta, ko je eden govorni- beguncev s kakim nOLARJEM boljša dežela kot Amerika, i James Jackson, ki trdi, da je sledeče: "Govoril sem že kake pol ure, ko sem videl nekega fotografa,' ki se je bližal vratom na čelu kakih 25 do 30 moških. Med poslušalci je tedaj nekdo vstal in zavpil, zakaj ne grem tje, odkoder sem prišel in tedaj je izbruhnil pravcati pekel. Hotel sem ljudi pomiriti in sem jim dokazoval, da prihajam iz j Virginije in ne iz Rusije, pa ni j nič pomagalo. Imel sem dosti j opravka, da sem se izmikal jaj-| Mrs., Roosevelt jih je napela Sovjetom Lake Success, N. Y. — Mrs. Eleanor Roosevelt je ostro kritizirala sovjetsko delegacijo Razne najnovejše svetovne vesti PARIZ — Včeraj so se vršile v Franciji volitve v narodno skupščino. Oddanih je bilo-nekako 17,000,000 glasov. Največ glasov so dobili komunisti, za njimi popularna republikanska stran-pri skupščini združenih naro- j.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; sa Cleveland in Kanado po poiti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po rasnaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00. četrt leta «2.50. Pcaame&n* itevilka stane 5 centov. __ SUBSCRIPTION RATES: United State« »7.00 per yew; Cleveland *nd Canada by mail $8.00 per year. 0. S. $4.00 for 8 months. Cleveland and C«nada by mail $4.60 lor 8 months. U. S. $2.50 for S months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 far 6 months. $2.80 for 3 months. Bingle copies 5 cents each. _______ ed as second-cl&M matter January 8th 1808. at the Post Office at eland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878.________ No. 221 Mon., Nov. 11, 1946 Lausche je častno propadel Ohijski guverner Frank J. Lausche, sin slovenskih naseljencev, je izgubil pri zadnjih volitvah za 38,000 glasov. Če računamo, da je bilo oddanih v državi Ohio nad 2,300,-, pa o Tistim, ki so vpili: kaj je še Lausche napravil za Slovence, prav natihem povemo, da več, kot si pa oni mislijo. Mi vemo, kaj je napravil, toda v javnost ne sme. Samo toliko lahko rečemo, da je bil pri predsedniku Rooseveltu in tudi pri predsedniku Trumanu samo ZA SLOVENCE! To mi vemo. Zakaj in kdaj, to ve on in to vemo mi. Jasno bo pa vsakemu, da tega niti Lausche, niti mi nismo smeli obešati na veliki zvon iz enostavnega vzroka, ker bi lahko rekli drugi: če toliko delaš za Slovence, kaj storiš pa za nas? Ali nisi guverner tudi za nas? Pa tudi to lahko zatrdimo, da ni še pod nobenim guvernerjem delalo toliko naših ljudi v državnih službah in delih, kot jih ravno pod Lauschetom. Dobro, da niso njegovi nasprotniki tega izvohali med kampanjo. Zdaj lahko zvedo, ko mu ne more škoditi. Kar naj kdo pogleda na državno plačilno listo, pa bo videl. Pa še to lahko rečemo, da niso na državnih delih samo demokrati-Slovenci. Jih poznamo precej, ki so vse prej kaj drugega kot pa demokrati. Pa ni delal Lauschetov tajnik Mr. Lokar nobenih izjem. Kdor je vprašal za delo, ga je dobil, če je bilo le dejansko mogoče. Iz gornjega lahko razvidite, kako veliko krivico so delali nekateri Lauschetu. Pa nič zato! On radi tega- ne bo lačen, država radi tega ne bo propadla. Samo nekateri imajo zdaj lahko zavest, da so pomagali poraziti dobrega guvernerja in lastnega rojaka, ki ima gorkejše srce za Slovence, kot pa tisti, ki tako radi vpijejo o "slovanski vzajemnosti," bratstvu in "tovarištvu." Winston Churchill ni mož, da bi bil človek zaljuben vanj. Ta kolonar prav gotovo ni. Churchilla dejanja in njegova politika je dosti kriva da-našnega omahljivega stanja po besedah je Take vam Tako je Churchill povedal iz misli komunistov, ne iz svojih misli. Well, potem res ni čudno, da so vsi naši begunci brez izjeme —reakcionarji. Pa ne samo begunci, tudi vsi ostali Slovenci, 000 glasov, je Lausche izgubil komaj za 4 glasove na vsak precinkt. Ako bi bil dobil samo 4 glasove več v vsakem precinktu, pa bi bil izvoljen. In če vemo, koliko je bilo pristašev njegove lastne stranke, ki niso hoteli voliti zaj in če k temu dodamo še one naše rojake, ki bi rajši dali svoj glas Kitajcu kot Slovencu, potem vemo, kako lahko bi bil Lausche zmagal, če bi bilo nekaj več doslednosti med demokrati in nekaj več slovenskega ponosa ali zavednosti. Nekateri pravijo, da je bil Lausche žrtev splošne republikanske poplave. To ne drži! Žrtev republikanske poplave je bil, na primer, demokratski senator Huffman, ki je izgubil napram republikancu Brcikerju za 400,000 glasov. Ali pa demokratski kandidat za kongresnika, Wm. B. Boyd,' ki je izgubil za 404,000 glasov napram republikancu Ben-derju. Ta dva je pač zagrnil republikanski plaz, ne pa Lauscheta, ki je izgubil za borih 38,000 glasov. , Ta nizka številka pomeni, da je za Lauscheta glasovalo več republikancev kot pa demokratov. Dalje to pomeni, da so državljani v Ohio hoteli pomesti z vsemi demokrati na račun administracije v Washingtonu, pa so v istem času smatrali Lauscheta. za dobrega guvernerja, ki zasluži vsaj svetu. Ampak v še en termin. Da naša trditev drži, da je volilo zanj več re- Churchill mojster, publikancev kot demokratov, drži iz tega vzroka, ker vemo, pogrunta, da se lahko prime, in lahko dokažemo, da so bili demokrati proti njemu hladni j Na primer: in da niso, vsaj v okraju Cuyahoga, skoro ganili s prstom Ce ne veste, kaj pomeni beza njegovo izvolitev. Ne vsi demokrati, ampak uradna de- seda "reakcionar", vprašajte mokratska stranka v tem okraju. Saj so šli nekateri demo- Churchilla. Tako le vam po-kratski vardni vodje javno proti Luachetu. Vemo tudi za j ve: nekatere, ki so že prej govorili, da ne bodo storili ničesar za "Komunist stopi pred1 tebe njegovo izvolitev. No, ti so dosegli svoj namen in pomagali do zob oborožen in te hoče na-izvoliti republikanskega, guvernerja. V koliko bodo zdaj na , pasti. Ti seveda reagiraš na boljšem, si ne moremo razlagati. j njegov napad, to se pravi, da Ker je guverner Lausche izgubil s tako neznatno šte-jse skušaš braniti. (Po angle-vilko in to v času, ko je gla skoro vsa dežela na republikan- ško se to pravi, da "react" sko stran, ko je v newyorški demokratski trdnjavi zmagal i _aš). Iz tega sledi, da si— republikanski guverner z rekordnim številom 700,000 gla-j reakcionar." sov, ko so bile pogažene demokratske mašine: Kelleyeva v Chicagu, Tammany Hall v New Yorku, in druge stare demokratske trdnjave, kaže, da so smatrali ohijski državljani Lauscheta, nad temi mašinami. Smatrali so ga za nekaj več kot navadnega politikarja, smatrali so ga za enega najboljših uradnikov; kar jih je Ohio še imela. Zato je pa vse glasovalo zanj, zlasti taki so mu dali glas, ki poznajo dobro vlado in ki mislijo samostojno. ki se ne pustijo brez reagira- Zato mislimo, da Lausche ni bil poražen, ampak da je j nja pobiti od komunistov, zmagal — moralno. Ta neznatna izguba ga napravlja še * * * večjega, še močnejšega. Mi smo ponosni nanj, ker je poka- Nedavno tega je bilo v zal, da je bil vreden našega zaupanja in našega priporočila. AMERIŠKI DOMOVINI med Nad en milijon državljanov je mislilo dobro o Lauschetu in drobnimi novicami iz Sloveni-ga volilo. je zapisano, da "se je tudi že v Nam je žal, ker ni bil izvoljen samo iz enega vzroka, j Prekmurju začelo." namreč, ker je naše gore list in ker je bil na potu kvišku; Kaj in kako se je začelo, — najbrže v Washington. Nič zato, če je izgubil kot gu- lahko čitamo zdaj v dnevniku verer te države. Radi tega država ne bo šla rakom žvižgat, j GLOBE, ki izhaja v Betlehemu, Tudi Tom Herbert, ki je zmagal, ne bo slab guverner. Saj Pa. smo tekom kampanje zapisali, da Mr. Herbert ni slab človek Dva prekmurska duhovnika, in da bi bil dober guverner, toda nikakor ne boljši kot je; Rev. Horvat in Rev. Cepčič, sta Lausche. Ampak ameriški Slovenci smo imeli lepo priliko, | pribežala iz Prekmurja v Trst. da bi nekega dne videli našega rojaka nekje na visokem ?ne- Ker sta ameriška državljana, stu. Ako bi bil zmagal sedaj, bi bil stal kot svetilnik po celi Ameriki in njegovo besedo hi bilo slišati od ene obale do druge. Zato pa toliko bolj boli človeka, če pomisli, da so mif to preprečili lastni rojaki. Ne verjamemo, da bi se nam še kdaj nudila taka prilika. Kaj bi imeli od tega koristi ameriški Slovenci? Dejansko morda nič, ampak mislimo pa, da bi bil lahko vsak ameriški Slovenec ponosen, če bi bil Lausche nekaj višjega. Nekaj od njegove časti bi padlo tudi na nas in rekli bi, da narod, ki rodi take može, ni slab narod. Kaj je pa napravil še Lausche za Slovence? Tako vprašanje smo slišali tekom Volivne kampanje. Seveda, ko so spraševali taki, ki hočejo biti za vsak korak plaCaqi. Tako vprašanje je stavil odvetnik Kennick, ki je Lauschetu zamer;!, ker njemu ni dal kake službo za $7,000 ali $8,000 na leto. Vprašati bi moral pravilno: Kaj je pa Lausche še storil zame? Mr. Kennicku bi morda Lausche odgovoril, vsaj mi bi, Če bi bili na njegovem mestu: ljubi moj Kennick, kam te pa naj denem, da boš odgovarjal zahtevam? Po našem mnenju je velika škoda, da mora biti direktor državne umobolnice zdravnik. Kaj je še Lausche naredil za Slovence? Ali niso upravičeni do prav takega vprašanja Italijani, Čehi, Poljaki, Madžari, Slovaki, Irci, Romunci in številne druge narodnosti v držažvi Ohio? Ali je Lausche prisegel, ko je bil imenovan za guvernerja, da bo guverner samo'za Slovence, ali je S prisegel, da bo guverner za prebivalce te države? In ali naj rovanja, ki izražajo veliko ne-guVerner da vsakemu, ki voli zanj, državno službo? Če je; jevoljo Americancev nad to ob-vsak Slovenec upravičen do tega, potem so upravičeni vsi j sodbo. Dobesedno povedano: prebivalci in teh je 7,000,000 v državi. ; »a tisoče protestov in resolu- Lausche je častno propadel in ogromno število glasov, ki jih je, dobil pri zadnjih volitvah mu je lahko v ponos in zavest, da je delal prav, da je bil pošten, da bo šel iz urada brez madeža, kar ni samo njemu v čast in ponos, ampak vsem ameriškim Slovencem. Ni nas sram, če smo bili ž njim poraženi, kef to ni bil noben poraz, to je bila velikaska. mo-ralna^zmaga. Pošteno ime je pa koncem konca več vredno kot vse bogastvo in vsa čast na svetu. Odpri srce, odpri roke.. . sta se nekako prerinila čez mejo. V Trstu čakata (če še) ha odhod v Ameriko. Kar vesta povedati- je prišlo do ušes uredništva lista GLOBE v Bethlehe-mu in je bilo objavljano. Kaj neki vesta ta dva duhovnika povedati? Težko boste našli tisto številko GLOBA. Pa tudi ni treba. Citajte AMERIŠKO DOMOVINO, pa boste vedeli. Kar poroča GLOBE, je samo eno novo pričevanje, da AMERIŠKA DOMOVINA piše — prav! * * » THE TABLET v Brooklynu piše: ' "Protesti zoper preganjanje nadškofa Štepinca nikakor niso potihnili, odkar je bil obsojen na šestnajst let prisilnega dela, ampak so se še poostrili. Poostrili so se v vseh deželah, ki niso pod sovjetsko kontrolo. Po vsej Ameriki se vrše zbo- cij, pa tudi privatnih pisem, je že šlo na predsednika Trumana in v državni oddelek. Protesti vzplamtevajo v pravi ogenj radi tega, ker amerika vlada resno akcijo zoper preganjanje krščanskega ljudstva v Jugoslaviji, ki si ga privošči Titova vlada." * * * V istem članku čitamo dalje: "Protesti se obračajo zlasti zoper to, da bi UNRRA se dalje podpirala Titov režim, ki je pod kontrolo Moskve. . . " Mi se s tem strinjamo. Ce bi UNRRA podpirala jugoslovansko lačno ljudstvo, bi mi morali zoper ta protest protestirati. Ker je pa res, da UNR RA podpira le Titov režim, se s tem protestom strinjamo. Dalje čitamo: "Protesti zahtevajo, da naj ameriška vlada pretrga diplo-matične stike z Belgradom, da naj odrekanje svobode v Jugoslaviji pride na program pri konferenci Združenih Narodov in da naj Bela Hiša in državni oddelek ž« enkrat prenehata s svojim molkom in napravita kak odločen korak." * * * Človek bi mislil, da se javljajo s takimi protesti in zahtevami samo ameriški {katoličani. Toda čitamo, da se pridružujejo katoličanom tudi protestant je in j udje. Na primer iz Filadelfije prihaja poročilo : "Zborovanje metodistovskih ministrov iz Filadelfije in okolice je soglasno sprejelo resolucijo, ki obsoja obsodbo nadškofa Štepinca v Jugoslaviji. Resolucija se glasi: "Mi, metodistovski ministri iz Filadelfije in okolice, se pridružujemo našim katoliškim bratom v njihovem protestu zoper preganjanje in aretacijo nadškofa Štepinca po komunističnih elemetih. Klin, ki ga kdo zabije v katerokoli edini-co krščanstva, rani vesoljno krščansko cerkev. Naravni čut nam pove, da nam ne kaže obsojati nacijskih grdobij, obenem pa molčati k temu, kar zdaj počno predstavniki po svetu." | Gornjo resolucijo je predložil zbornici dr. Watchorn, pa jo je takoj sprejela vsa zbornica. _ Oni dan sem zapisal: "Kamni bodo kričali." * * # Š,e naslednje reči čitam v brooklynskemu TABLETU: "Sovjetske metode, ki naj počasi in s premislekom uničijo katoliško življenje v tej pretežno katoliški deželi . . ." "Tisti, ki so sedaj v deželi na oblasti, pustijo nekaj cerkva, da so odprte, in duhovnikom je dovoljeno, da vršijo božjo službo v notranjosti teh cerkva. To dejstvo se potem razglaša po svetu in se navaja kot "dokaz", da je "verska svoboda" neomejena." "Toda na drugi strani so oblastniki z vso krutostjo zatrli vsako katoliško delavnost v javnem življenju, najsibo v socialnem ali dobrodelnem pogledu. V šolah se krščanski nauk nepoučuje. Katoliški tisk je do kraja uničen. Vzgoja bodočih duhovnikov je onemogoč-na. Cerkvene bratovščine so celo za otroke prepovedane." "Katoliški duhovniki in laiki obojega spola, ki so samo na sumu, da bi utegnili kdaj obnoviti katoliško akciji, izginejo čez noč. Nihče ne ve, kaj se je ž njimi zgodilo. Morda so že mrtvi.. Morda so v ječi . ." "Mnogo poročil trdi, da so celo otroke iztrgali iz rok njihovih staršev pod pretvezo, da pojdejo "na počitnice" v taborišča za oddih. Tam jim pa seveda vcepljajo z vso silo komunistični nauk." "Nihče ne more reči, kako dolgo bo držalo to sedanje delno prizanašanje veri in kako dolgo bodo vsaj nekatere cerkve še odprte. Skušnja drugod kaže, da najbrž ne dolgo. Konec vsaki verski strpnosti je videti blizu." "Ludstvo se oklepa vere in službe božje z vso dušo, zakaj to jim je ostalo še kot zadnji vir, iz katerega zajemajo svojo moč. Mlade ljudi oblast neprestano mobilizira, kolikor ne zbeže v razna skrivališča . ." Ne, zgoraj navedene besede »lllllllillllllliiil Ce verjainete al' pa ne miiiimiiiiiiim Neki dan, ko so bile notranje razmere dokaj v normalnem položaju, sem se močno odkaš- v TABLETU niso zapisane o Sloveniji. Zapisane in natisnjene so kot poročilo o eni dveh baltskih deželah, zlasti o Litvi. Toda z zelo majhno spremembo, če sploh treba kaj spremeniti, velja to poročilo tudi o Sloveniji. Še premilo se glasi. Molimo prav iskreno za svojo ubogo staro domovino! ♦ * * In tega naj nihče ne pozabi: ,Podpiraj mo LIGO SLOVENSKIH KATOLIŠKIH AMERI-KANCEV! — Zaplot! -o- List se mu dopade Timmins, Kanada. — Začeli ste mi pošiljati Ameriško Domovino kot predplačniku Anve-rikanskega Slovenca. List se mi prav dopade, ker prav tako branje je zame. Prav lepo se Vam zahvaljujem, da ste mi začeli pošiljati Ameriško Domovino. Katoliški listi nico zame nikoli predragi, zato Vam priloženo pošiljam money order za $8, kar naj bo predplačilo za celo leto zatem, ko poteče, kar sem imel kredita pri A. S. Iskreno vas pozdravlja vaš novi naročnik John Bregar. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje s 1. 6trani) zastopnika sta ga vpraševala o zadružništvu, o konzulti v Ljubljani, o Narodnem odboru, o skupščini 3. maja in podobno. Zapisnik,^ ki so ga sestavili je izpustil vse, kar je nuegodno za komuniste. Tak nepopolen zapisnik je moral Basaj končno podpisati. Dr. Basaj je še vedno, ko to pišem, v celovških angleških zaporih v sobi, kjer je dvanajst" oseb. Ne ve se, ali poziveduje Jugoslavija in išče material za obravnavo proti članom Slovenske zaveze, ki se bo začela v Ljubljani, ali pa hoče na podlagi tega zaslišavanja zahtevati izročitev dr. Basaj a, ki bi se ga komunisti želeli iznebiti iz celega srca. Značilno je postopanje Angležev. Na zunaj se hudujejo na Tita in na njegovo politiko, na drugi strani pa njihovi organi strežejo vsaki Titovi želji, češ, da je zaveznik. Tako zapro ljudi na partizansko željo, ne da bi jim sami imeli karkoli očitati. Naj pripomnim, da je bil lansko leto tako zaprt dekan Kete skoro dva meseca in ni nikoli zvedel zakaj. Tako tudi dr. Voršič. Vse, da se ne vznemiri prijaznega Tita! BREZPRAVNL — Kako brezpravni so begunci pod angleško okupacijsko oblastjo kaže tudi ta-le slučaj. Ker ni bilo nikogar, da bi se zavzel za kakega begunca, če se mu je kaj pripetilo in so bili mnogi zaprti radi kakih malenkosti cele mesece, kot na primer za prekoračenje kake meje, čez katero ne smejo iz taborišč, je bilo sklenjeno, da se ustanovi "Yugoslav Legal Aid Committee" v dogovoru z vojaško upravo v Celovcu. Četudi so angleške oblasti same trdile, da je to potrebno, se vendar ni nič ukrenilo. Ko so se zastopniki Slovencev kasneje informirali, zakaj ni prišlo do tega, so jim odgovorili, da bi bilo mogoče ustanoviti tak odbor le s priznanjem Titove vlade, ker da je to j zavezniška vlada. Vlekli pa so stvar 11 mesecev. Tako so o-j stali naši ljudje pod angleško upravo na koroškem brez vsake pravne varnosti. RES TEŽKA JE USODA BEGUNCEV. — Strgani, brezpravni, lačni, zasmehovani, v vedni nevarnosti, da jih izroče titovcem kot so izročili lansko leto onih 10,500 domobrancev. Zato mi je zapisal neki tak begunec, da je postal že za vse neobčuten in da si večkrat ponavlja besede in Prešernovega soneta: "Navadile se butare so pleča In grenkega so usta se bokala, Poplat je koža čez in čez postala, Ne straši več je trnjevka bodeča." OBMEJNA CONA NA KOROŠKEM. — Kljub temu, da angleške oblasti rade ustreže-jo jugoslovanskim komunistom, pa so vendar silno nezaupni proti titovcem. Zato imajo silno zastraženo mejo proti Jugoslaviji. Na koroško-štajerski meji proti Jugoslaviji je živ-ljensko nevarno približati se meji. Streljajo na te oboji, ti-tovci in zavezniki. Med Radgono v Nemški Avstriji in Gorenj o Radgono, ki je na jugoslovanski strani, je promet sploh ustavljen. Malo je tudi prometa med Koroško in Kranjsko. Br-zovlak Muenchen-Belgrad, ki vozi iz Beljaka na Jesenice, navadno nima nobenega potnika razen uradnih komisij ali delegacij. Cel vlak, ki gre čez mejo, obstoji iz enega potniškega vagona. PROCES PROTI SLOVENSKI ZAVEZI. — V Ljubljani pripravljajo novo obravnavo proti "izdajalcem." Na vrsti je takoimenovana "Slovenska zaveza." To je bila zveza vseh strank razen komunistov* z namenom uravnavati stališče Slovencev proti okupatorjem. Razumljivo je, da so bili člani te zveze proti komunistom. Zato jih smatrajo novi gospodarji za "izdajalce." Proces, če ga začno, bo torej spet čisto političen proves. Ljuds'tvo mora imeti vedno nekaj, da se ne more u-mirifci. To je v bistvu komunistične revolucije. ljal in začel z olajševalnimi o-koliščinami tipati pri gospodu Froncu, s katerim sva se slučajno sešla. V takem slučaju ne gre, da bi človek kar ukazal : alo, z nami boste šli! Kot bivši državni poslanec čez Me-nišijo in druge slavne okraje po naši Notranjski, je gospod zelo previden in bo dobro otipal pot; po kateri jo bo mahnil-Ne pozabi vzeti na tako pots seboj tudi kakšno pripravno stvar za vsak slučaj, da se trese brencljev in komarjev; ki bi hoteli jurišati nanj izza pl°" ta. "Ali ste že bili kaj po Ameriki?" pobaram kar tako na splošno. "Bil," mi gospod prijazno razodene, "vse od New York« pa do San Francišca, gori Minnesote in Wisconsina, Pa doli v -Caših južnih državah." "Ni nudnik," mi je hotel« skočiti na- jezik, pa sem ga ob pravem času stisnil z zobmi i11 lepše izgovoril:' "Saj potem ste obredli pa že, vso Ameriko." "Vse še ne, precej pa; zanimajo kraji, ljudje in raZ' mere tukaj in tam. Gledam, pazujem in primerjam. Lepa dežela je to, pa mnogo večja kot vaša Notranjska, bi rekel, in bogata, da nikdar tega. pa bi se dalo še marsikaj izbolJ' sati in mnogo lepše urediti. vite vse preveč na "harjap-kot pravite vi Amerikanci.' Tako ne bo šlo, sem si misli'' Gospod Fronc, ki je ekonom 'n zadružni človek, vedno P1'1' pravljen najti pot, da bi se boljšal človeški standard male' mu človeku, me bo začel učit' gospodarske politike, dočim ^ bi jaz rad od njega zvedel z8' enkrat popolnoma nič drugega kot če bi šel z nami na Willa^' Je res težko začeti kak pame' ten razgovor z učenimi ljudm1; pa še s takimi, ki bi radi, da ^ se vsem ljudem na svetu dobi'0 godilo, dočim gleda naša so^f večinoma le zase. Vsaj jaz mam neznansko rad sameg* sebe. "Na Willardu pa najbrže še niste bili?" sem udaril narav' nost in brez ovinkov, da ne ^ zašla preveč po zavrteh. "Aha, tudi tam sem že b'1, pa se mi je kar dopadlo; 'e!> kraj in naši farmarji tam so gI la prijazni, pa tudi gospoda1 ski, kar se mi še posebno doP*1 de." Na, pa imam! Na Will*''1 sem spravljal Grdino, JakŠic"' i in1 zdaj še gospoda Fronca, da J bom pokazal eno najlepših venskih naselbin v Ameriki) P* vidim, da so bili že vsi tam,s* mo jaz še ne. Tako bo prisl0' kot vidim, da bo,do ti trije ^ ni razkazovali Willard na^ zadnje. Kar nekam jezen se bil, da mi gre vse tako neka narobe. Kar malo cagavo sem g°; sP<>' du omenil: "Potem pa gotov /C z nami, ce ste Ž« ne bi hoteli bili tam." ^ "Kdaj pa greste?" je goSP^ Fronc tako naglo vprašal, mi je kar besedo vzelo za kaj časa. "Koncem septembra bi nili, če se kaj ne premisli1110' "Kdo bi pa vse šei ? " . u "Mr. Grdina, njegov BujC od''!; Mr. Jakšič, jaz in pa če bi bil" teli še vi prisesti, da bi nas za en pod, pa vsi fajn Uu ^ če samega sebe skromno izv mem," sem našteval. "Pa koliko časa bi bili ma?" bi gospod Fronc rad del. Uit- "Od nedelje do nedelje-^,« kor je pel tambor pri Jane^.j, "Kar zapišite me, na ^ lard pa že!" so gospod ob 1r sme bili in se mi prijazno na nili. Akrabolt, naša eksped1 na Willard je gotova Vozjo! gtV: ij* S V plamenih rdečega pekla Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK V edino zveličavni "zajedni-Cl" je vodja opozicije očijtal Marksističnemu profesorju, da Pri neki akciji deloval kot Upravnik neke posebne privi-kgije. Po burnem razpravljanju so- obrekovalca izključili. V znak protesta je izstopila Vsa opozicija in si ustanovila sv°jo lastno komuno, po steblu že tretjo. V rdečem domu odslej sklanjali vse tri osebe množine osebenega zaimka tako, da so se boljševiki delili v "mi", »vi" in "oni". "Mi", prva oseba komunizma v kaznilinici, so hoteli obdržati Vsaj akcijsko vodstvo in so zato stalno izzivali izgrede proti uPravi, da s tem potegnejo po ttac^lu solidarnosti še ostali osebi komunizma v boj. V Prvi osebi so se zedenile tri smeri: gramofonisti, potrebni ^habilitacije, dalje bojevniki, 1 so delovali po načrtu iz stranke izključenega starega v°ditelja. Ti so, da potegnejo tančico preko svoje politične Zmote, iz polnih pljuč trobili v r°j Janeza Kurnika. Tretjo Smer so predstavljali nadrealistični intelektualci, ki so se ime-11 za nadrealne komuniste in so Vr>eto zagovarjali komunizem slanine in sira. Zlobni jeziki so krstili za "sir-realiste". Spomladi navadno sobe temeljito prečistijo. Vso opravo 2llosijo na dvorišče, kjer jo osušijo in prezračijo, potem pa kosijo spet v sobe. Pri komu-lllstih kot vzornih kolektivistih to np c^^vm Gleda- je pre- vornika je imenoval izzive,li odpadek buržoazije in gnilega viteza, ker je ta nekoč s sabljo v roki pomagal graditi lasten dom svojemu narodu. Uspeh debate ali prerekanja je bil ta, da je med raznimi str u j ami razrednih borcev nastal nepremostljiv prepad in brezmejno sovraštvo. Uprava je predlagala odločujočemu mestu premestitev vseh političnih obsojencev v mladinsko poslopje. Misel, sproženo od samih stavku j očih, je uprava podkrepila z dejstvom, da ni .mogoče zaposliti večjega števila kaznjencev zaradi izosjtanka naročil, razen tega bi bilo v interesu reda in discipline, da se politični obsojenci popolnoma odstranijo iz stare kaznilnice, ker s svojimi neprestanimi izgredi kvarijo NOV. 1946 FrjjSal KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV NOVEMBER 15. AMVETS Post 25, veterani II. svetovne vojne ples v SND na St. Clair Ave. 16.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slo- 30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30.—Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v počast vrniv-venskega narodnega doma na; Mm se članom-vojakom. Vese-St. Clair Ave. j lica se vrši v Slovenskem domu 16.—Kuhinjski odske Sloven- na Holmes Ave, skega narodnega doma, 5050 Stanley Ave., Maple Heights 14. DECEMBER -(Slovenski dom na 6818 priredi puranovo večerjo ob 8 Denison Ave. plesna veselica, zvečer; po večerji ples. | 31.-^Društvo Orel priredi za- 16.—Young Ladies Sodality ( bavni večer na Silvestrovo v fare. Marije Vnebovzete ples v j šolski dvorani sv. Vida. Slovenskem delavskem domu naj 31.—Direktorij Slovenskega Waterloo Rd. j doma na Holmes Ave. priredi 23.—Društvo Sv. Cirila in Me-! običajni Silvestrov večer, toda št. 18 SDZ plesna veselica; v avditoriju Slovenskega narod-1 1947 noga doma na St. Clair Ave. j JANUAR 24.—Oltarno društvo fare sv. j 4. Društvo sv. Ane št. 150 disciplino med kriminalci in j Nikolaja praznuje 20 letnico z KSKJ priredi ples v Sloven-nanje vplivajo s politično pro-! banketom v dvorani sv. Nikola-J skem narodnem domu na 80. pagando. • ja na Supreior Ave. in 36. cesta, cesti v Newburghu. Predlog je bil sprejet in iz- Zvečer Ples- 1 _24" St Vitu,s Cadets št- 25 27. Baraga Glee klub priredi 3ZZ prirede plesno veselico v "Barn Dance" v šolski dvorani j Slovenskem narodnem domu na sv. Vida. '.St. Clair Ave. ne gre brez sporov, 'ski revolucionar Ivko v';el povelje in zlasti z "onimi" Postopal kakor "k. u. k. ka-Prol". samozvano postopale je razdražilo nekega prista-®a "onih," ki se je Ivkovi dikta-,Ul'i uprl in mu očital njegovo ^živalsko preteklost. V obram-0 svoje revolucionarne Časti V Ivko napadel s pestmi. Le ® silo so razkačeni "oni" pod .kgohotno nevtralnostio "vi-Jevcev" napravili red in onemogočili krvavi poboj. ■Dvodnevno zborovanje naj bi resilo spor in kaznovalo kriv-"Mi" so svojega junaka anili na vse kriplje. Prigla-^ se je k besedi celo bolgar-ski komitaš, ki je naglašal, da. se mora revolucionarna čast visoko ceniti in da se njeno oma-[Ježevanja ne da oprati kakor s°s bombi i rivolveri". Kon-gresni delegat je izjavil, da se styinja s krvoločnimi metodami bolgarskih komitašev in da se morajo žalitve med komunisti razčistiti na enak način. u&ovor opozicije, da je fizično Računa vanje za komuniste °t načelne nasprotnike indi-viclualnega terorja nedostojno, •1e zavrnil z utemljitvijo, da se •'e na tajnih boljševiških sejah svojimi tovariši pretepal celo Siim Lenin. Izfen oficialne "zajednice" boječi komunisti kaznjenci so Glasno izjavili, da medseboj-6 fizične napade političnih ob-s°jencev strogo obsojajo, če-*jl'av se je ta praksa v rdečem °mu že nekako udomačila. Na-■^e so vedno izvrševali člani oficialne komune na komuni-. e> ki so stali izven nje. Sramno bi bilo, če bi bili primo-dllI> da se pretepi v bodoče ^-omogočijo, klicati upravo na r°moč. Pripomnili so zato, da e bombastičnih fraz napadal-„Gv ne plašijo, da pa bodo, če ■2aJednica" ni zmožna ali ni ' Jla krotiti svojih članov, od-toVorin dan nalog za koncentracijo vseh političnih obsojencev vse države v mladinsko poslopje. Brezbožniki bi prišli na svoj račun, ker v mladinskem poslopju cerkve ni. Komuna se je takoj postavila na stališče, da bo v novem poslopju ona prevzela vso oblast in s svojimi akcijami prisilila upravo, da se vda. Bele stražnike bi celo nadomestili rdeči — tako so kaznjenci upali—pod poveljstvom Janeza Kurnika. Toda prehiteli so se v svojih računih, j^er se premestitev ni izvr- [Mo je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem šila v štiri in dvajsetih urah na povelje revolucionarjev, so ti I čujejo. Ljudje se temu ne mo postali nestrpni in hoteli ud- ! reJ° "Pirati, ker so izročeni ravo v to prisiliti, bilo sicer prazno, je treba prenoviti. poslopja požgo, češ, da je da-iala z lučjo znamenja sovražniku, ki jih je presenetil. Kmeta p. d. Špana iz Zasipa pri Bledu odpeljejo partizani v jeseni leta 1944. V gozdu umr- _ ,! je v groznih mukah. Živega so {Piše Jeseničan Albin G user) ^^ rdeči krvnikL V sredi romantične doline Ra- i Trgovski zastopnik lesnega dcvne leži vas Srednja Radov-j trgovca Gorjanca iz Kranja, o-na. Skozi vas prehajajo stalno ) pravlja po mnenju ljudstva partizanske patrulje, kjer tudi j razne posle za O. P. Ne ve se, počivajo, se krepčajo in preno- kaj se jim zameri. V decembru 1944 ga partizani pričakajo v hotelu Podhom in ga odpeljejo hoteli up- i reJ° upirati, Ker so izročeni na Poslopje je i rnilost in nemilost partizanom, toda bilo ga j Nekega dne v jeseni 1944 se zo-Qbnoviti bi1 Pet mudi v omenjeni vasi part. bilo treba tudi. kanalizacijo in ! patrulja. Skozi vas pride tudi modernizirati pd'rno kurjavo. | oddelek Nemcev, ki pa partiza-Da se vsa ta dela dokončajo, bi 110v ne °Pazi- preteklo še pol leta. Kaj je vse to mar ki ne more čakati do jeseni. Niso več dvomili, da so prenav-ljalna dela zgolj "manever propadajoče buržgrazije", ki v strahu pred revolucionarnim zanosom komune nima nobenih drugih sredstev kakor "laž in zavlačevanje". Njena namera1 je, da bi komunisti še pred jesenjo pomrji, kajti z matematično in marksistično natančnostjo so izračunali, da je njihov položaj usodno slab. Razen jetniške hrane s tremi če- nov ne opazi. Mirno gre skozi vas, kar poči nekaj strelov. Par-komuni tizanska patrulja strelja skozi okna kmetskih hiš. Nemci se rato niti ne zmenijo in gredo dalje. Partizani odidejo, Nemci se vrnejo, obkolijo vas, požgo 9 hiš in eno drvarsko kočo, postrele 22 ljudi, jih zmečejo v cgenj, med njimi živega 9 mesecev starega dojenčka. Kepe CKinojenega mesa, zgorele kosti, uničeni domovi, t. j. posledica partizanskega junaštva, ki ni stalo okupatorja nili ene žrtve. Nervozni postajajo partiza- trtmi kilograma kruha na dan I ni- Ne radi Nemcev, s katerimi so si smeli kaznjenci nabaviti!žive v dobrih, včasih v najbolj-mesečno na osebo "samo" pet j odnošajih, pač pa radi tega kilogramov mesa in slanine, od ker čutijo vedn0 bolj °dp°r' kl svojcev pa so smeli sprejeti ivcdn0 bolJ narašča med slo-"s a m o" dvajset kilogramov ' venskim narodom. Zato ne pre- V« ^etni, na podobne napade z j^. - na uporabo jim stoječi-1 sredstvi brez izbire, odkla-■^joč Host jestvin, poleg drugih živil, ki so jih lahko nakupovali neomejeno. Jedli so do mile volje samo petkrat na dan, ležati, spati, debatirati in prepirati se o interesih proletariata so se pa smeli samo štiri in dvajset ur na dan. Sprehoda so imeli j reveži samo pet ur in zdravnik je bil toliko neusmiljen, da je slabotnim dovolil še sončne kopeli. Vse te strahote so komuno dovedle do neovrgljivega" prepričanja da mora brez odlašanja v poslednji in odločilni boj. (Dalje prihodnjič)" -o- — Človeško srce more največ 173 krat na uro utripati, če bi bilo za udarec več, pa človek u-mrje. -o- Kupujte Victory bonde! izkujejo veliko, ne zaslišujejo, ampak kar požiga j o in ubijajo. V Hudem grabnu pri Lešah ubijejo v novembru 1944 po-sestnico in gostilničarko p. d. Hudnico, hišo in gospodarska proti Mežaklji. Pol kilometra od križišča one ceste, ki pelje preko Poljan v Gorje, ga usmr-te na morišču, kjer partizani navadno koljejo svoje žrtve. Na Selu pri Žirovnici živi tovarniški uradnik Zemva Tinček. Ko pobegne dfugič, odide od doma. Za božič 1944 pride 1 domov na obisk. Na sveti večer ga pridejo partizani iskat in odpeljejo z nekaterimi drugi- mi v gozd. V gozdu ga tako mučijo, da se njegovo vpitje na pomoč razlega po vasi. Smrt ga reši trpljenja. V Predtrgu pri Radovljici napadejo 5. januarja 1945 hišo bivšega župana, zavednega Slovenca p. d. Muhovca. Misleči, da je napadeni mrtev, odidejo. Toda, vse prizadevanje, da bi ji i obranili popularnost je zaman. To se pokaže zlasti, ko Tito določi 15. januarja 1945 kot zadnji dan prijave k partizanom. Na deželi se temu pozivu nihče ne odzove, celo iz Jesenic odide en sam samcat v hosto, to je 50 letni Lojze Smrekar, bivši aktivni jugoslovanski kapetan. Ta mož je storil vse, da so njegovi otroci lahko obiskovali višje nemške šo- le in se je s tem priznal k nemškemu kulturnemu krogu. Javi se komandi v Bohinju. Pričakoval je, da bo dobil službo svojemu vojaškemu činu primerno. Partijci napravijo križ čez njegove račune — goniti mora naropano živino iz Kranjske, na Primorsko. Nek njegov tovariš — gonjač je dejal, da ni vedel, ali je huje tulila krava, ki jo je gospod kapetan tiščal po globokem snegu preko gora, ali gospod — pardon — tovariš kapetan sam. Gorenjci, sicer zadnji, vendar temeljito izpregledujejo in spoznavajo pravi značaj parti-zanstva. Samoobramba se ja-či, slovenski narod je pripravljen, da ob ugodnem trenutku vrže raz sebe okupatorjev in komunistični jarem. Prvi pomladni meseci leta 1945 služijo temu namenu. Ljudstvo je sito obeh ,vendar mora še molčati, ker žrtev je že davno dva-110 — desetkrat preveč in čakati. Zanaša se na zapadne demokratične zaveznike, ki naj mu pomaga, da stre oboje okove. Vse poteka v najlepšem redu, Partizanstvo je na tleli, samo ne pomeni ničesar, kot vso vojsko ni pomenilo in storilo za zaveznike in domovino ničesar. Kupi mrličev, razdejane vasi, poilgaiie hiše, prazne opuščene kmetije, to je sad partizanskega dela. To grozno veliko ceno je moral plačati slovenski narod po zaslugi partizanov za par stotin pobitih Nemcev. Slovenski narod čaka pomoči od zapadnih zaveznikov — L i pa odločijo v prid najhujše diktature — v prid divjaškemu azijskemu boljševizmu. Dne 7. maja 194J C: c!dne vdero angleški tanki v Celovec. Od tod dalje proti jugu, proti jugoslovanski meji. Ob 12. uri se pripelje v zasedeni Celovec k angleškemu poveljniku odposlanstvo slovenskih partizanov, ki dobi dovoljenje, da smejo partizani ra-zoroževati. demoralizirano nemško vojaštvo. Vojska je bila končana točno ob uri, ki je bila po godu zaveznikom. Prvo poglavje Kal-varije slovenskega naroda je končano. Cez Ljubelj se pa vali povo-denj beguncev, otrok, žena in mož in deklet. Za te, posebno pa za doma ostali narod se pa pričenja drugi, veliko strašnje-ši del Kalvarije. Kdaj bo konec? (Konec.) -o—-- DELO DOBIJO PELO SOBNO TAKOJ SE POTREBUJE MOŠKE NEIZVEŽBANE TEŽAKE ZA točilni in oddajni oddelek Nočni šift 4:30 pop. do 2:30 zjutraj Pet dni delo v tednu, stalno delo DOBRA PLAČA NA URO, TEDENSKA PLAČA Počitnice s plačo—zavarovalnina Zglasite se v Employment uradu vsak dan razen v soboto od 8 z j. do 5 pop. (ARLING'S BREWERY 9400 QUINCY AVE. MALI OGLASI Hiša za dve družini Radi odhoda iz mesta se proda hiša za 2 družini, 5 in 3 sobe; poseben vhod za vsako stanovanje; beneški zastori, garaža. Nahaja se na 18619 Chapman Ave. Za več pojasnila | vprašajte na gornjem naslovu, j (225) Sobe iščeta Dva poštena moška bi rada dobila v najem 3 sobe s prostim vhodom. Imata svojo opremo. Vzameta tudi garažo v najem. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (Nov. 6, 8, 11) Krompir naprodaj Naprodaj je fin krompir, ka- j tahdin in green mountain, pri- j peljan s farm. Cena je $3 in 53.35 za 100 funtov. Zglasite se ! pri Mrs. Cebular, 15420 Luck-; now Ave. ali pokličite KE 2767.' (Dec. 6) Luč za zdravljenje revmatizma VEC POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, »dravi okollej Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo gre na vsak regularni saket. $1.65 MANDEL DRUG 15703 WATERLOO RD. $29 za 40 ur del« na teden '] Hrana in uniforme zastonj. Zglasite me ▼ "j The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) Trebušne podpore Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports) Mandel Drug Lodi Mandei, Ph. G., PLC, SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Clevelaud 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvefcer. Zaprta ves dan ob sredah. vnaprej vsako odgovor- t0 .govorna komuna je vzela lzJavo za protirevolucionar- Furnezi se ^Qzii ažu Gledališki revolucionar Iv-je kar penil od togote in govorniku opozicije, To-Kranjcu, s smrtjo. Go- olje. Nom furnezl za premog, plin, eorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje »5 prerrw>nJaaio stare na plin ali olje TbewiohUtt Chester Heating Co. UH3 Addison Rd. — EN 0487 Ocvorhno slovensko (*) AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Kollanderju boste vedno dobro postrežem. Dobra služba Sprejme se delavca za splošna dela na farmi; stalno delo, dober dom in dobra plača. Zgla-■si naj se pri John Dreniku na 23776 Lakeland Blvd. ali naj pokliče RE 3300, ali Wick-, liffe 576-M. (x) f v v lsce se PUNCH PRESS OPERATORICE INŠPEKTORICE VARENKE TOVARNIŠKE DELAVKE MOŠKE za INŠPEKTORJE ! SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO TEŽAKE Dobra plača od ure in od komada Prvi in drugi šift Stalno delo s to 60 let staro družbo Izvrstne delovne razmere Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. (226) I THOUGHT YOU HAS A HEADACHE. HOW COME YOU fEEL $0 GAY? I TOOK AN ALKA-$ELTZER AND CHA$ED THE THING AWAY Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. m Broadway Plača 03%c na uro Čas in pol za nad 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulft Nickel Plate R. R. Co. E. 8th & Broadway (226) Ameriški splavi za kitajske mostove. — Gumijaste splave iz Zed. držav sedaj vpo-rabljajo vojaki kitajske nacionalistične armade za gradnjo pontonskih mostov, po katerih korakajo vojaki in prepeljamjo topni-štvo na drugo stran rek. Nacionalisti si prizadevajo držati reko odprto severno od Kiangsu, kjer komunistične armade poskušajo reko zapreti inhako izolirati Nanking, glavno mesto Kitajske. ALKA-SELTZER is unusually effective in the relief